163. SfBVflfta. I LMIliil. i MtlL1L jllijl 1913. XLVI. lelo. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: . v upravništvu prejeinan: «elo leto.......K 24— I ćelo leto....... K 22"— pol leta........12'- I pol leta ....... . 11— ^etrt leta.......6— I četrt leta• ••••• • 550 »a mesec • ••»•• 9 2*— I na mesec •••••• m 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćaj©. Brs pre-zmerne), prelomiti pa tuđi svoio do- sedanjo romunsko politiko. Z vso energijo zaklicani stoj! v Bukarešti, bi moral biti pričetek take akcije. Druga politčna itfeja se lansira s krogov trozveze. Tuđi njej ne manjka stvarne podlage. Grska megalomanija postaja vedno večja, Grkom je sedaj že žal, da so ^prepustili- Bitolj svojim srbskim zavezni-kom, in čim več dobe po zaključenju miru, tem vecji bo postajal njihov apetit. Skupnih interesov Srbija in (irska nimata mnogo. Ni težko zago-varjati idejo romunsko - grškega zavezništva, ki bi imelo namen, iz-roč'iu vodstvo na Balkanu neslovan-skim rokam ter bi bilo trozvezi naj-boijša garancija, da ostane Srbija in Bolgarija v ozadju. Ako zaupajo naši državniki v realnost te ideje, potem tnorajo v bistvu podpirati vse, proti Bolgariji naperiene aspiracije. Zatrjuje se nam, da je prva ideja konkretnejša in realnejša, kakor druga. Naj si bo pa tako ali tako — gotovo je, da se pri obeh križajo pota trozveze in tripelentente, oziroma Avstrije in Rusije. Vsaka akcija od ene ali druge strani postaja zaiorej nevarna- Zato se polašča politične javnosti vedno večja nervoznost in kritičnost položaja se odkrito priznava. Najbližji dnevi morajo prinesti odločitev. ,:S!onenš^" dolioz resnice. Sienogratski zapisnik enkete o izpo-polnitvi kmetijskega gospodinjske-ga pouka z dne 2b. decembra 1912. Navzoci: Predsednik: Nj. ekscelenca poljedel-ski minister Z e n k e r s strani c. kr. poljedelskega ministrstva; sekcijski načelnik dr. Mavricij pi. Ert 1; sekc. načelnik dr. Hijeronim Koller; dvor. svet. Friderik pl. Zimmer-auer kot referent; dvor. svet. dr. Rudoif M i 11 n e r; dež. vlad. svet. Jak pl. Mi kule: dvor. tajnik Adolf pl. P i c h 1 e r kot zapisnikar s strani naućnega ministrstva; dvor. svet. dr. .los. pl. Braitenberg: dvor. tajnik dr. pl. W o m e 1 a s strani po-Ijedelskega ministrstva; dvor. svet. dr. Redi; s strani kmetijske družbe na Dunaju generalni tajnik prof. Jos. ' H a u s 1 e r. Osebno povabljeni udeleženci: Gdč. Kamila The i me r; dr. Hans W e in, drž. posl.; dr. Janez Krek, drž. posl.; dvor. svet. dr. pl. Pilat, namestnik dež. maršala gališkega; Fran Po vse, drž. posl.; Fran Ud r žal, drž. posl.; prof. Vilibald W i u k 1 e r ; Karei K o 1 b , Friderik A 11 e r. Opravičeni: Prof. dr. V. W a i d n e r, drž. posi.; dr. Fran S i t e n s k y. Stran 13: Gdč. Theimer: Nisem tega omeniia, kakor da bi bila rnorda radi društva užaljena. Res je, da sem jaz osebno dala inicijativo in ne društvo. Mučno mi je, da bi vedno govorila samo o sebi, zato sem se poslužila društvene firme. i Predsednik: Povabili smo i vas, ker vemo, da ste na tem po!ju razvijala izredno uspešno deiavnost in da ste si s potovanii in obfežnirai študi?ami pridobili izredao znanje« Povabiii smo vas vas kot osebo in ne kot članico društva. Stn?n 16. Izveelenec Udržal; Vi-sokospoštovana gdč. Theimer . . . Stran 21. Qclč. T h e i rn e r ; O. Kolb mi je očitah da nisem bila na* Moravskem. Naše društvo obstoji okrog dve leti in ker v društvu ražen mene nihče ni đelaL mi pri najboljši volji ni bilo mogoče, da bi biia po-vsodi. Ref. Kolb : Poudarjam izrec-no, da to ni bilo nobeno očitanje, marveč sem samo rekel, da obžaiu-jem. \*aš poset bi mi bil samo do-brodvTše!. Stran 23. Izvedenec dvor. svet. pl. Pilat: Vse, kar je govorila in pisala gdč. T h e i m e r j e v a o g:o-spodinskem pouku, odgovaria popo!-noma mojemu naziranju. Stran 25. Izvedenec ravnatelj A 11 e r : Glede programa cmenjenih sol in tečajev podpisujem prav rad vse, kar je o tem govorila in pisala gdč. Theimer. Stran 27. Izvedenec ravnatelj A 11 e r : Kar je gdč. Theimer nag!a-£a!a glede predizobrazbe in kvalifikacije učiteiiic, bi jaz trikrat ped-črtal. Stran 27. Izved. prof. li a u s -1 e r : Naglašati moram, da popolno- ma soglašam z izvajanji gdč. Thei-merjeve. Izvedenec profesor W i n k I e r (str. 29). Popolnoma odgovariajoča izvajanja gdč. Theimer so pokazala, da leži korenina zlega globlje c . . »Visokospoštovana gospodična! Oprostite mi, da odgovarjam na Vaše cenieno pismo z dne 26. aprila sele danes, toda bil sem po naročilu c kr. poljedelskega ministrstva y Rimu, kamor nisem dal pisma poši-ljati za seboj, tako.da sem sele danes prejel Vaš d#okaz. Stvar je pač med tem postala#brezpredmetna ker se je društvo, kakor se mi poroča, dne 30. aprila razdružiio. Dovolite mi obenem, da Vam izrečem ob tej pri-liki svojo prisrčno zahvalo in zahvalo c. kr, poljedelske družbe na Dunaju za izredni trud. ki ste ga imeli v zadnjih dveh letih za dobro stvar, kateri boste kljub temu, da se je društvo razšlo, upam. vendarle pripomogli do zmage. Izvolite, cenjena gospodična, sprejeti izraz vdanega spoštovanja, s katerim beležim vam gioboko učlani Ehreniels.« Ce beremo takozvani dokaz resnice g. Moškerca, se ne čudimo, da ga je dr. Pcgan samo podpisal, da pa je kijub svoji pripravijenosti nasproti deželnemu giavarju in zaupriku kro-ne odklonil odgovornost za ta dokaz resnice, saj ie res težko odločiti ali je to gobezdavo skrpucalo boij ne-umno ali boli podlo. Nekaj pa sledi \z tega s popolno gotovostjo, da ima ta r.eskončna lista prič v prvi vrsti na-namen, obravnavo kolikor mogoče ćolgo odložiti. To se gospodom seve-da ne bo posrećilo, saj bom, kar je samo ob sebi umevno, izpovedbe laikov kot preiskusno sredstvo za svoj duševno zmožnost prav odločno zavrnila. Povsodi na civilizovanem svetu izrocajo sodno ugotovitev o du-ševnem stanju kake osebe strokov-nim izvedencem, to je psihijatrom. Zato tuđi ne bom dovolila, da bi se v mojem slučaju deinla izjema. Na žeHo sodišča sem rada pripravljena, da se podvržem preiskavi priznanih kapacitet na po!iu živčnih in duševnih bolezni, proti vsakemu drugeniu postopanj« pa moram že v naprej najodločneje protestirati. Lm ^^ &&-z ^~b T- & Boipa roks. M. Q a r d e n h i r e. (Dalje.) vin če ostane ženska pri cirkusu, jo morate kje drugje nastaviti, jaz ne ostanem z njo pod eno streho.« »Saj borno videli; se danes bom govoril s Tonnyjem.« »Govorite tuđi z zvijačno mačko — Demoristovo!^ je vzkliknila ženska ter zagroziia z roko. »Sicer jo bom spraskala, da ne bo mogla na-stopiti. <' Mr. Henderson je zaklel, ko se je oddaljila. »Sama jeza in nič drugega, mr. Conners,' je rekel nevoljno, »čeprav sem že navajen na take stvari. Toda to mora biti! Kjer tako toipa različ-nih ljudi skupaj živi, je vedno prepir in Ijubosumnost.« »Z živalmi se lažje postopa,« je pripomnil Conners, ko smo šli ob hodniku pred kletkami. »Gotovo!«r je pritrdi! mr. Henderson. »Divje zveri so v primeri s tako megero pravi golobčki. Raje imam delo s ćelo čredo slonov, nego pa z ljubosumno žensko. 2a!, da m samo miss Demorist kriva, vse ženske pri cirkusu koketirajo že zdaj s sopro-gom one ženske, in še nismo na po-tovanju. Rad bi ga odpustil, samo če bi dobil nadornestilo.« »Ta mora pa biti pravi Adonis, če lahko konkurira z vsemi moškimi tam!e,« je rekel Conners. Z občudovaniem smo gledali skupino slokih akrobatov, ki so telo-vadili na razprostrti preprogi. Skozi trikoje je bilo !ahko opaziti trenirane mišice in elegantno, enakomerno postavo. »Ne vem, kaj je na njem,« je rekel Henderson. »Ta človek je direktno nesramen napram ženskam in ni pri tem prav nič na njem — navaden hlodl- »Hiod?« je vprašal Conners. »Saj v primeri z onimi tam-le; pa tuđi ne pada med nje, temveč je krotiiec zveri. Tu so njegove živali.« Ustavil se je pred kletko, v kateri so dremali trije mogočni levi. »To so pa krasni eksemplari,« sem rekel z občudovanjem. »Ali so njegovi ?<' »Nikakor ne, spoštovani go-spod! Vse je moje,« je ponosno odgovori! Henderson. »toda on jih dresira. Takoj vara bom pokazal šc dve kletki. Za predstave imamo veliko, okroglo kletko, v kateri se predva-jajo vse živa I i skupaj. < Pri tem je vtaknil svojo palico skozi železno mrežo ter se nekoliko dotaknil levov. Težko in mrmrajoč so se vzdignili ter nas grozeče pogledali z očmi, podplutimi s krvjo. >Ah znate tuđi zivah krotiti.-'« sem vprašal vliudno. >^O ne! Jaz jih znam samo krotiti," se je zasmejal mr. Henderson; »v kletko me nihče ne spravi, rav-notako kakor tuđi nobenega drugega, ražen signora Tommaso. Ta pa jih prisili — če drugače ne, pa s palico —, da skačejo čez vrv. in pri vsaki predstavi vtakne dvakrat svojo glavo v levov gobec. Jaz jih krotim Ie iz moje pisarne ven.« Še nekaj časa smo gledali dva umetnika. ki sta hodila po vrvi. Nato so privedli konje, in deklica v krat-kem, s svetlikajočimi se luskinami pošitem krilu je priskakliala. Mr. Henderson je šel od naju za par hipov, da izpregovori z njo. Govorila sta Ie tiho, vendar pa se je vi-delo iz njihovih gest, da jo resno svari. Toda ona se je Ie neuinno smejala, otresala koketno s svojimi pobarva-nimi kodri ter se igrala z bičem. Dočim je Conners čakal na mr. Hendersona sem šel mimo kletk, v katerih je bilo polno medvedov, vol-kov in hiien. V eni izmed kletk, ki je bila prav posebno močna, je nemirno semtertja hodil velik, črnorumen ti-ger. Ko je opazil, da ga z zanimanjem ogledujem, se je naenkrat ustavil. Moja navzočnost ga je najbrže mo-tila, kajti izpremenil je vse svoje mo-gočne sprednje tace ter začel divje grizti želez. drogove svoje ječe. Gioboko renčanie se je počnsi izpreme-nilo v jezno tuljenje, ki je kmalu vzbudilo tuđi leve, ki so začeli grme- ti s svojimi glasovi, da me je kar bo-lelo v ušesih. Mr. Henderson in Conners sta prihitela k meni. »Aii ste se ga dotaknili?« je vprašal Conners. Jaz sem zanikal. »Njega se dotaknili?« je vzkiik-nil mr. Henderson. Tega bi nikomur ne svetoval. Kdor bi se mu — prav-zaprav ji — toliko približal. ta je gotovo izgubljen. Grozni kremplji se po vsakomur stegnejo, ki priđe preblizu kletke. Pri predstavah moram napeti vrv še bolj proč od kletke.« Nehote sem stopit nazaj. Zveri-na je kazala svoje divje sovraštvo. Ležala je na tleh in z največjo jezo je tolkla s t^cami ki jih je molila iz kletke. po zraku. »To ničesar ne pomenja,« je rekel mr. Henderson. »Grozno divja zver je. 2e odraslo so jo ujeli v Indiji in se seveda ne da ukrotiti.« »Toda je izvanredno lep eksem-plar,« je rekel Conners. »Sir,« je popravil mr. Henderson. »Je samica. Ne moremo dovolj na njo paziti; včeraj je pri krmenju strgala nekemu moskemu suknjo.« >K tej bi pa niti signor Tommaso ne šel,« je menil Conners. Mr. Henderson se je zasmejal. »Dalje nego eno minuto bi prav gotovo pri njej ne ostal živ. če bi mogel ta komad postaviti na svoj program, tedaj bi prihajali gledalci v velikem številu in Tommy bi dobil svojo tedensko plačo za vsako posa- mezno predstavo.Toda ali ste že kdaj videli človeka pri tigru v kletki?« »Se ne spominjam,« je odgovo-ril Conners. »Saj se to tuđi ne dogaja, sir,« ie rekel mr. Henderson. »Le z največjo previdnostjo moremo voz po-čediti.« Zamišljeno je Conners opazoval tigrovko. »Kako čudne sanje gorečega hrenenenja se morajo pojavljati v teh možganih! Morda misli na džungle svoje domovine, kjer je v kraljevski svobodi hodila na lov, ob zgornjem Gangesu, reki sveti, ali pa ob vzno-žju nebotičnega Himalajskega gorov-ja, ob kipih malikov in templjih že zdavnaj preteklih časov, po pesku brezkončnih puščav in y žgočem in-dijskem solneu! In zdaj — ujeta za železno mrežo v ječi, da gleda zve-davo množico! Ni čudno, če misli na maščevanje.« Kakor če bi razumela te besede, se je tigrovka polagoma vzdignila s skrivljenim hrbtom, kakor mačka. Ušesa so se postavljala pokonci in napete mišice so izgledale kakor je-kleni trakovi. Kar naenkrat pa se je zagnala v mrežo, da se je kletka za-zibala na kolesih. In zopet se je začulo tuljenje, da se je tresel ves cirkus, »Pojdite proč,« je rekel Conners. dočim so hiteli strežaji k drugim kletkam, da pomirijo vznemirje- ne živali. (Dal^e prlhođnJiC) ttrM %_______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 18. lulija 1913. 163 Stev- Istočasno bom sodišču predložila svoje pisateljske proizvode iz najnovejšega časa, ki so bili priobče-ni v prvih avstrijskih časopisih in ki bodo kot duševni proizvodi — nenormalne osebe gotovo vzbujali upravi-čeno pozornost. S trditvijo, da sem duševno bolna in da boleham za »pseudologia fantastica« si g. Mo-škerc ne bo iztekel mnogo slave, še manj pa bo imel njegov poskus uspeh, da bi se izognil odgovornosti za svoje trditve. da so vse moje ob-dolžitve, ki sem jih izrekla o gospodu deželnem giavarju in zaupniku krone in ki zadevajo njegovo čast, samo lai in obrekovanje; ne bo se izognil tej odgovornosti s tem, da izjavlja, da njegova trditev ni bila naperjena proti meni, marveč proti liberalnim časopisom. Ne liberalno časopisje, marveč jaz, tožiteljica, sem te javne obdolžitve s svojim poinim imenom podpisane, obeloda-nila, vzdržujem jih v polnem obsegu in zahtevam zato tuđi, da se meni, tožiteljici, dokaže, da je vse laž in obrekovanje in sicer ne morda dokaže z žensko klepetavostjo in s priča-mi, ki nimajo s stvarjo ničesar, pa tuđi prav ničesar opraviti, marveč s sodnimi dejstvi, proti katerim ni ni-kakršnega pomisleka. Kljub temu pa, da bom sodno odklonila od g. Moškerca podani dokaz resnice, da sem duševno bolna, se hočem vendar baviti na tem mestu z nekaterimi po-drobnostmi tega dokaza. Kar se tiče pred vsem trditve, da sem baje dedno obremenjena, moja rajna mati ni bila nikdar blazna in jaz tega tuđi nikdar nisem trdila. Pač pa je postala 10 let po mojem roj-stvu vsled hudega vnetja živca v bedru (ishias) morfinistka, in to sem morda slučajno kot ilustracijo dej-stva, da nisem imela prav prijeme mladosti, povedala. Ravno tako malo je blazna moja sestra. Tuđi tega nisem nikdar trdila, marveč sem samo pripovedovala, da je postala vsled prezgodnje smrti svojega moža po mojem mnenju pretirano pobožna. Tuđi ni bila nikdar v kakem sanatoriju, marveč je bila letos pozimi več mesecev zaradi hude hibe srčne zaklopnice, oziroma zaradi lečenja te bolezni v bolnišnici nadvojvode Sofije na Dunaju, kjer je moja druga sestra kot sekundarka nastavljena in kjer je primarij docent pL Jagić, eden izmed najslovitejših strokov-njakov na polju srčnih bolezni. Da nimajo očividno častite sestre in gdč. Cecilija Krekova zmožnosti raz-Iočati med pozneje pridobljenim mor-finizmom, srčno hibo in blaznostjo, je gotovo obžalovati. to dejstvo pa bo težko zadostovalo, da se konstruira iz tega teza dednega obreme-nenja za mene. Mogoče je, da sem imela že Julija meseca lanskega leta v deželnem odboru dvomljivo veselje, da sem se seznanila z g. dr. Zajcem. Vsekakor se na to ne spominjam, prav natanč-no pa se spominjam, da se je g. dr. Zajec dne \6. septembra 1912, na dan po evharističnem kongresu, ne da bi ga bila pozvala, usedel k moji mizi v hotelu Union in sicer ne v >-kleti% marveč v jedilnici. Gospod dr. Zajec je namreč, na kak način, tega ne vem — izvedel, da naj bi se isti večer skupaj z dr. Krekom odpeljala na Dunaj ter je hotel porabiti to priliko, da me prosi, da izrabim svoj noto-rični vpliv na dr. Kreka tako, da bi ta prenehal nasprotovati temu, da bi se v bodoče izobrazba učiteljic go spodinjstva prenesla na šolske sestre Marjanišča, ki jih jaz in g. dr. Zajec enako visoko spoštujeva. Brez komentarja. Stvar s »Tagblattom« ni v nobe-ni vzročni zvezi s 60.000 K davčne-ga denarja, ki jih je gospod deželni glavar in zaupnik krone izdal za napravo svojega privatnega stanovanja v deželnem dvorcu, vendar bi se tuđi tega dotaknila s par besedami. Pred vsem nisem imela tam (Tag-blatt) majhne službe, kakor to trdi g. Moškerc, marveč sem bila celih 10 let redna feuilletonistinja tega lista, pri katerem sem tuđi sodelovala pri ustanovitvi »Frauenzeitung«. Tem bolj čudno je, da se čuti g. Moškerc prisiljenega ravno stvar mojega razdora s tem listom in z liberalnim časopisjem sploh poiskati kot orožje proti meni, ko je bil vendar prvi vzrok tega mojega p. t. liberal-cem neljubega nastopa vprašanje »Svobodne sole« in razporoke. Dasi sem v verskem oziru svobodomisel-na, vendar sem se v teh vprašanjih postavila na nravstveno katoliško stališče ter sem se odločno ustavila podpisati takrat na Dunaju krožeče propagandne pole za obe »svobodo-miselni akciji.* Kot pričo za resnič-nost moje trditve imenujem nikogar maiijšega, kakor mojega visokospo-štovanega dolgoletnega prijatelja In pokrovitelja milostljivega gospoda opata emavškega, Albaoa Schacb-tetteria. Nadejam se, da bodo njegovo to- zadevno izpoved »Slovenčevi« Čitatelji in g. Moškerc enako cenili, kakor izpovedbe g. Viljema Singeri* in najširšim krogom, kakor tuđi meni neznanega g. Priigella . . . Sicer pa opozarjam na Članek, ki sem ga takrat objavila v listu »Deutsches Volksblatt« in ki ne vse-buje po g. Moškercu citiranega stavka o tem vprašanju. Končno nava-jam še izrecno, da je takrat vse av-strijsko katoliško časopisje brez iz-jeme, zlasti pa »Reichspost In ta-kratni »Vaterland«, stalo na moji strani in se najodloCneje zavzemalo zame. Morda se bodo ti listi vdrugič dali pravočasno poučiti o svojih ka-toliških dolžnostih po gospodih Moškercu, Viljemu Singerju, oziroma Priigellu! V afero MinkuŠ, Zimmerauer in Russo se danes ne spuščam, drage volje pa sem pripravljena, ako bi so-dišče to zahtevalo, dati na razpolago ves bogati materijal, ki ga imam v tem oziru v rokah. Dotični gospodje se naj potem za to zahvalijo pri g. Moškercu, jaz za-se odklanjam že sedaj najodločne-je vsako odgovornost, da se njihova imena mešajo v to zadevo. Od nekdaj sem že imela to za se in za druge morda neprijetno posebnost, da sem polagala na notranjo či-stoto človeka prav toliko važnost, kakor na njegovo zunanjo, zlasti pa sem vedno imela, kakor izpričuje moj sedanji pravni slučaj, nepremag-ljivo mržnjo proti izrabljanju urad-nih siužb in Častnih mest v osebne svrhe. Če je ta moja posebnost in mržnja >histerična«, o tem se prepričati, bo gospod deželni glavar kranjski in visokospoštovani zaupnik krone v prijetnem položaju, ako bo po procesu zaprosil za avdijenco . . . Kakšno vrednost in kakšen po-men imajo iz narodno-gospodarskih in ministrskih krogov citirani svedo-ki, dokazujejo brez vsakega nadalj-nega pojasnjevanja besede njegove ekscelenca g. poljedelskega ministra, ki sem jih navedla že začetkoma, in pismo g. barona Ehrenfelsa. Navzlic temu izjavljam vnovič z največjim poudarkom. da mi je že februarja t. 1. g. sekcijski načelnik Koller ponudi! mesto konsulentinje za kmetijski gospodinjski pouk. Radi svojega v istem času zelo omajane-ga telesnega zdravja pa takrat nisem mogla obvezno sprejeti ponudbe gospoda sekcijskega šefa. Odkar sem se vrnila iz Ljubljane dne 1. maja t. 1. sem bila samo en-krat v c. kr. poljedelskem ministr-stvu in sicer samo, da sem prosila za službo za našo bivso tajnico pri po-Ijedelski državni ženski zvezi, kate-ro službo pri novi družbi za izkori-Ščanje živine je gospod sekcijski šef Ertl iz prijaznosti tuđi preskrbel gdč. Hofbauer na mojo prošnjo. Od mene inkrimirana notica v »Slovencu« z dne 17. maia t. 1. »Slika, vredna Cer-vantesovega peresa* se izkaže tedaj kot čisto nizkotno obrekovanje g. Moškerca in njegovih zaplečnikov, kar bom njemu in njim tuđi neono-rečno dokazala pred sodiščem.Kar se končno tiče raznih citatov iz m >\\h pišem, imam na to le en odgovor: Ven s celimi pismi! Ce so nekat re točke iz njih dosti interesantne, da jih poberete, potem bodo got vo pisma kot taka lahko računala na večjo pozornost bralcev in jaz bom tuđi pred sodiščem vztrajala na tem, da se bodo ta pisma obenem z onimi g. dr. Kreka na mene predložila gospodom porotnikom in z njimi ćeli javnosti. To pa ni potem samo razla-ga za marsikaj, kar se zdi sedaj še nerazložljivo ter resi meni popolno* ma mojo čast, marveč je to mora lično objavljenje gospoda dr. Kreka, katerega navesti kot pričo so se previdno izognili. Če se kljub nezasli-šani provokaciji tega takozvanega »dokazilnega materijala« še vedno obotavljam izročiti v moji roki se na-hajajočo korespondenco javnosti, se ztfodi to samo zato, ker sem jaz, ki sem razžaljena, boli plemenita, kakor »prijatelji« in sestra in ker bom zadala gosp. dr. Kreku, ne glede na vse to, kar mi je storil, smrtni sunek sele takrat, kadar bom k temu prisiljena vsled samoobrambe, da ščitim svojo čast; nrej ne, potem pa gotovo, ker končno imamo pri vseh ozirih nasproti drugim tuđi dolžnosti na-pram samemu sebi. Ob tej priliki tudt takoj izrecno izjavljam, da sem poslala prepiše nekaterih Krekovih pišem na ordinarijat, ne iz sovražnosti napram dr. Kreku, marveč samo, da prepričam ordinarijat o tem, kakšna nevarnost preti g. dr. Kreku, če bodo hodili še naprej pota, ki jih hodi-jo sedaj. Gospodično Cecilijo Kreko-vo pa je lahko sram v dno duše, da i je ona tista, ki izroča pod nož brata, i kateremu se ima zahvaliti za vse in • ki Je, pa naj bo kakršenkoli, za njo skrbel, kakor tega med tisoč brati stori koma] eden. — Na tem mestu hočem tuđi kar javno izreci zahvalo, katero izreci mi je srčna potreba. ZahvaUni— se na tem mstu goapo-du Povi«« javao iz dna duše. da Je svoj čas preprečU, da bi bila c dr. Kreku aa njegovo nulno protofo vrnila pisna, kakor Mm to hotela sto-riti v svoji blazni, pardoa, histerični noblesi. Da je želei g. Povše ohrani-ti to orožie manj radi mene kakor radi sebe, ne izpremeni ničesar na stvari, ker je efekt za mene isti. — — Proti mojemu prepričanju je sicer pisati o svojem značaju in očitno rudi priznavani, da to tuđi pod na-vadnimi okolnostmi ni posebno oku-sno. Potreba pa ne pozna zapovedi. Ne pretiravam, ako pravim, da sem v položaju, na tucate pišem iz naj-višjih avstrijskih krogov predložiti, ki so v vsakem oziru zame častno spričevalo. Tuđi te hranim samo za sodno razpravo. Ne morem pa se od-novedati temu, da bi že sedaj ne citirala dveh pišem. Eno izmed teh pišem se v trenutku nahaja v rokah g. Ijubljanskega škofa; poslala sem ga pred par dnevi. To pismo je iz naj-novejšega časa, ki pa je pisal eden izmed najuglednejših in najvplivnejših cerkvenih dostojanstvenikov, ki se koncu je z besedami: ... »in alter Verehrung und Hochachtung ihr stets ergebener . . .« Drugo pismo pa je pisal naš dolgoletni hišni zdrav-nik in prijatelj primarij docent dr. Karei Reitter le malo dni po smrti mojega očeta začetkoma decembra leta 1910. Pismo se plaši dobesedno: Visokocenjena gospodična! Pošiljam Vam zaeno na Vašo izrecno željo svoje nakazilo hono-rarja. Obenem mi dovolite, da Vam pri tej priliki izrečem svojo naj-toplejšo zahvalo za pomoč, ki ste jo izkazali mojemu zdravljenju Vašega rajnega očeta s svojo iz-redno postrežbo. Pri visoki starosti Vašega že starega očeta je imela Vaša postrežba mnogo več po-mena, kakor zdravniška umetnost in se je bilo zahvaliti za obe zadnji življenjski leti Vašega očeta sploh le Vaši skrbi in pozornosti, ki ste šli v otroški ljubezni in po-žrtvovalnosti daleč čez navadue meje, ter dosegli na vse strani, kar je bilo sploh v človeških močeh. Dunaj, — Dr. Karei Reitter. Mislim, da je tuđi tu vsak komentar nepotreben in želim gospodični Ceciliji Krekovi in marsikate-rim drugim le, da bi tuđi oni imeli tak dokument v rokah, na katerega bi mogli biti upravičeno ponosni, kakor sem ponosna jaz. To je za sedaj moj odgovor na »dokaz resnice« gospoda Moškerca. Drugi odgovor mu bom dala pred sodnijo, njemu in gosp. deželnemu giavarju in zaupniku krone. Na eno pa opozorim že danes prav posebno oba, v mišljenju in obliki enako odlična gospoda. Jzognila se, pobegni-la, zavlekla to pot stvari ne bosta. To pot imam jaz bič v roki in bre2 usmiljenja ga bom rabila. Odkrito priznam: Dasiravno. to ve bog, tega zaradi mene ni zaslužil, je Še danes moj trdni namen, da g. dr. Kreka ne izigram in sa hočem, kolikor je od-visno od mene, obvarovati pred zad-niimi posledicami njegovih dejanj. — Na prvi poskus pa, ki bi ga storila nasprotna stranka, da prepreci obra vnavo moje stvari pred porotniki v avgustu, odgovorim s takojšnjo objavo Krekove korespondence. Od ka-kega gospoda Susteršiča in kakega gospoda Moškerca si ne dam vleči svoje časti nekaznovano v blato in jo onesnažiti. Ali Častno izjavo in preklic vseh obrekovanj, ali pa rehabilitacija v sodni dvorani, in sicer ne preloženo ad calendas graecas, marveč v avgustu. To je moja dobra pravica in to si bom, kakor rečeno, izsilila, če treba, tuđi s silo. Da pri tem »prisilje-nju« potem ne bo mogoče prav jasno izrečenih želj od »zgoraj < prezreti, samo ob sebi umevno, ni moja kriv- Ida, marveč le krivda onih, ki so me prisilili k temu in kateri bodo zaradi neupoštevanja teh želj tuđi primer-no kaznovani. Kamila Thetmer. Spoznavai sebe in svoje sovražnihe! (Slovenskemu ljudstvu v pouk, svarilo in vzpodbudo.) II. Kaj zahteva gosp. dr. Ušeničnik od poslancev? »Dvoje zahtevamo mi v imenu idealizma od zastopnikov krščanskega ljudstva: objektivno: dejanj za naše ideale; subjektivno: vere v te ideale.« »Naši ideali so ideali našega ljudstva, ideali krščanske demokracije.« Lepe besede! Poslanci se torej morajo boriti za kršćanstvo in za vero. Vprašam vas, gospod doktor, čemu so pa duhovniki na mestu, da se bodo lajiki - poslanci borili samo za vero in kršćanstvo, ni li to vaša sveta dolžnost? Kdo se bo pa boril za koristi ljudstva, za pravice slo-venskega naroda, kdo mu bo gladil pot k prosveti in napredku, kdo bo njegov učitelj v političnih in držav-ljanskih zadevah? 60% naših slovenskih poslancev nima niti primer-ne srednješolske naobrazbe, da, ćelo ljudsko - Šolske ne — in ti poslanci, če bi tuđi imeli, kakor Nemec pravi: gesunden Hausverstand, ti naj bi se borili za vero in kršćanstvo? Kaj boste pa vi delali? — snovali kon-sume, gospodarska društva, usta-navljali hranilnice in posojilnice, ka-toliška bralna društva, snovali mla-deniške in dekliške organizacije — dajali pouk telovadnim društvom »Orlov« in »čukov«, samo agitirali za volitve v občinske zastope itd. itd., da, to bi vam prijalo. Kaj ne? Ali ste pa res prepričani, da morajo v deželnem zboru in parlamentu se-deti samo fajmoštri in kaplani? — Ševe, dušno pastirstvo dandanes že skoro vsakemu kaplanu smrdi — kdo se bo trudil in ubijal, od koder ima človek malo dobička pričakovati? Bolje je udobno živeti brez naporov, kakor pa po gorskih vaseh pasti ne-ubogljive ovce. Papež Pij X. je že pred štirimi leti zabranil vam duhovnikom, biti načelnikom pri de-narnih zavodih — vi se za ta pape-žev ukaz niste nič zmenili — pravza-prav ste protestantje in uporniki cerkve, zato vas je pa bog letos ka-znoval, ko ste šli v Rim. a niste vi-deli obličja božjega namestnika. Vidite, to je kazen božja za vašo ne-ubogljivost, gg. slovenski duhovniki. Vas ideal je svoboda cerkve. Ta svoboda pa pomeni po vaše toliko, kakor popolno zavladanje visoke hierarhije ali Vatikana nad narodi in državami — vesoljna vlada klerikalizma nad celim svetom. Slab zgodo-vinar ste,da ne veste, da so vse se-danje romanske dežele bile pred ne-davnimi čaši »pod gospodstvom krive palice« — zakaj pa dandanes nišo več, zato, ker ste grdo gospodarili in vse zagospodarili. Naš pre-svetli škof Anton Bonaventura Jeglič je rekel, ko se je vračal iz Lurda v svojo ljubo kranjsko deželo: Alles verloren! Vse je izgubljeno! Kakor Turek Evropo, tako je Vatikan izgu-bil vso svojo oblast na Francoskem. Gotovo pa ni sedaj tam vere manj, kot je je bilo prej, mogoče še več — vsaj vere brez hinavstva. Gospod doktor, povejte, kdo pa je dvignil klerikalizem iz njegovega gorkega gnezda v romanskih deželah? Prvič sami klerikalcu drugič pa krepka narodna zavest, o kateri klerikalizem neče ničesar vedeti, ker je internaci-jonalen — breznaroden — Cerkev ne pozna narodnosti, ona pozna samu katoličane. Zato pa tuđi vi ne črhnete niti besedice v svojem spisu o narodnosti — kaj vam mar narodnost, kaj ime slover^ko? Čeprav ste se najprej kot Slovenec rodili in so vas sele pozneje krstili za Aleša, vam ni prav nič ležeče na narodnosti. Slovenski duhovniki ste pač že čisto mrtvi za vse narodne ideale. Poglejte si češke duhovne sobrate, hrvaške in madžarske, kakšni naci-jonalci so to! Ogri bodo še ćelo sča-som dobili svojo narodno ogrsko cerkev! Samo slovenski duhovniki najnovejšega kova ste bolj rimski ko papež sam, zato vam je tuđi narodni kulturni napredek Slovencev deveta briga. — Vi, duhovniki ste najhujši nasprotniki slovenskemu vseučilišču v Ljubljani, ker se to križa z vašimi interesi, te točke ni v vašem brezna-rodnem klerikalnem programu, zato proč z vseučiliščnim fondom 750.000 kron — in hajd za »Zadružno zve-zo«, za falitne konsume. Da, krepka narodna zavest je sovražnica klerikalizmu, zato mi Slovenci ne smemo imeti nobene narodne zavesti, da ne postanemo vašim interesom nezvesti. To so vaši nemški duhovni bratje drugi narodni ptici. Na nekem shodu na meji Sred. in Spod. Štajer-ja je rekel duhovnik to - le: »Ich ar-beite ftir die nationale Sache sogar im Beichtstuhle.« (Delujem za narodno stvar ćelo v spovednici!) in skoro mu nišo hoteli verjeti. Jaz mu verjamem, ker je naroden, kakor bo-roveljski katehet Allmer. — Ti na-cijonalni nemški duhovniki dobro vedo, da izgube med narodom in in-teligenco vsako zaslombo, ako nišo narodni. Zato pa je nacijonalna zavest med nemŠkim duhovniki veliko večja, kot pri nas. Za katoliško cerkev je protestantizem med Nemci mnogo bolj nevaren, kot pri nas. Ogromno število katolikov, posebno inteligence, prestopi vsako le-to k protestantizmu. Le poglejte malo prebivalstvo nemških trgov in mest na Spodnjem Štajerskem: polovica prebivalstva je že v prote-stantskem taboru in to je zakrivila vaša duhovščina. Prestopili so pa zato, da ostanejo narodni. Tuđi nem-, ški kršćanski socijalisti uvidevajo, . ' da svoje poraze pri zadnjih državno- zborskih volitvah samo na ta način lahko izravnajo, da oblečejo zopet narodni plašč. Vitez Pantz in posl. Neunteufel stojita na čelu tega na-rodnega gibanja. Mariborski škof ekscelenca Na-potnik je Nemcem sila prijazen,skoro preveč popustljiv (uvedei je že nem-ško uradno dopisovanje pri dekana-tih) ter se ničesar na svetu tako ne boji, kakor protestantizma. Ves iz sebe je, kadar sliši, da se mu kaka nepokorna ovčica izneveri. Zanimivo je mnenje bivšega slo-venskega poslanca - duhovnika o današnji duhovščini. Izrazil se je tako-le proti nekemu gospodu: »Će bodo slovenski duhovniki po cerkvah tako delali in slovenski narodni čut tako zaneraariali, bodo delali samo Nemcem v prid; Slovenstvo bo izginilo, katoličanstvo pa ostalo!« — Škof A. Mahnič je proglasil narodnost za poganstva Od tistih časov naprej se kuha in pari v kotlu klerikalizma Slovenstvo in preparira za namene breznarodnega klerikalizma — zato pa je ta že tuđi prešel ljudstvu tako strašno v kosti. Bivši Sokol, sedaj Orel Podlesnik je rekel na shodu orlovske organiz.: »Kaj nam mar narodnost, nič ne de, četudi izginemo Slovenci, samo da ostanemo katoliki!« — In ti Orli se še upajo nositi slovensko trobojnico? Papeževo bandero v roke, pa hajd v Rim, stat častno stražo sv. očetu in kardinalom! Bratomorna vojna no Balkanu. Bitka pri Kjustendilu. S srbskih bojišč že več dni n! bilo nobenih vesti, vsaj ne zaneslji-vih. Pač se je izvedelo, da se bije v blizini Kjustendila bitka, toda o ob-sežnosti te bitke ni bilo nič znanega. Štiri, pet dni je, odkar so prišle prve vesti o teh bojih. Zadnja bitka se je vršila pri Krivi Palanki. Od tam do Kjustendila je kakih 60 do 70 km, a na potu leži planina Dovanica z vrhovi, ki segajo ćelo čez 2000 m v oblake. Prelaz čez ta gorovja je silno težaven in vsled tega se da razložiti tuđi. da so Srbi tako dolgo po-trebovali za to pot. V prelazu samem so se brez dvoma vršile krvave bitke, o katerih še do danes nimamo nikakršne vesti. S krvjo je zacrtana pot, po kateri so hodili Srbi. Predno se je mogla srbska vojska razvrstiti v bojno crto, predno je prelezla srbska pehota strme stene Zedilove planine, so se vršili nešteti krvavi boji. Toda Srbi imajo strašnega za-veznika, ki hodi pred njim in troši obup in grozo v bolgarske vrste. Kolera razsaja z nepopisno silo v bol-garski vojski. Odporna sila armade je skoraj popolnoma uničena in vo-jastvo brezupno in topo. Tuđi Srbom dela kolera že velike skrbi. Sežigati je treba mrtvece na potu, prodiranje se more vršiti vedno počasneje in v lastni vojski že se je pojavila grozna morilka. Tako je bila pot v Kjusten-dil posuta z mrliči, sedaj pa se bije tam pred mestom huda bitka in zdi se, da je tuđi ta nesrečna za Bolgare, vsaj posneti je to iz sledeče kratke brzojavke: Belgrad, 17. julija. »Balkan« po-roča iz Skoplja: Pet kilometrov pred Kjustendilom se vrši velika bitka. Levo bolgarsko krilo se umika v redu. Bolgarska vojska, poražena, bolna, trudna, se umika v popolnem redu. To je gotovo občudovanja vredno junaštvo, in sovražnika, ki se po porazu vedno iznova postavi v bran v tako ratkih presledkih, naidemo v svetovni zgodovini prav redko. Tem večja pa je tuđi slava za zmagovalca nad takim sovraž-nikom. Sestanek v Skoplju. O uspehu sestanka ministrskih predsednikov v Skoplju, se ne izve nič pozitivnega. Srbski diplomatični krogi zastopajo popolnoma pravilno stališče, da je v sedanjem stadiju pogajanj popolnoma na mestu, da o pogajanjih širša javnost ničesar ne izve. Jasno je, da so zahteve, ki jih stavijo zavezniki, zelo velike, kljub temu bi se morda našli v Srbiji ljud-je, katerim bi se zdele še premajhne, ker je jasno, da se te zahteve v polnem obsegu ne bodo izpolnile. Pred-časna objava zahtev zaveznikov pa bi mogla imeti za posledico, ćelo intervencijo velesil, kateri se hočejo Srbi in Grki na vsak način izogniti. Premirje in preliminarni mir naj se sklene na bojišču, na tem stališću stoje zavezniki. Po Belgradu kroži sedaj vest, da se je sestal Pasić na svojem povratku iz Skoplja, v Nišu z bolgar-skimi delegati, katerim je sporočil zahteve zaveznikov. Vest do sedaj ni niti potrjena, niti dementirana. I V srbskih krogih pričenjaio se-I daj oštro kritizirati Bolgarom prilaz- 163 fter.______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD", dne 18. julija 1913. Stran 3. no politiko Rusije. Ćelo srbsko časo-pisje je že začelo očitno pisati proti ruski politiki. Časopisje izjavlja, da se bo Srbija končno naveličala ru-skega pokroviteljstva in da bo srbsko ljudstvo prisiljeno na novo orijentirati svojo politiko. Tuđi bi morala pod takimi pogoji kljub svoji želji po miru, odkloniti rusko posredovanje in v svoji samoobrambi prepustiti odločitev konflikta orožju. * * Kriza na Bolgarskem. »Politische Korrespondenz« po-foČa iz Sofije: Novi kabinet bo najbrže sestavljen pod predsedstvom Radoslavova iz obeh liberalnih strank in Stambulovcev. V bolgar-skih krogih upajo, da se bo v svrho razrešitve položaja in mirnega spo-razumljenja na vse strani, dobila nodpora vseh velevlasti, pri čemer računajo glede Romunske posebno na podporo trozveze. V sofijskih di-plomatičnih krogih menijo, da bodo velevlasti skoraj gotovo intervenira-■c v tem smislu, da se, kakor hitro inogoče, ustavijo vse sovražnosti. Sofijski diplomatični krogi so zdaj edini v tem, da bo Evropa končno -ešila diference med balkanskimi dr-žavami. Romunska vojaška akcija. I^omunske čete prodirajo naprej, ne samo čez Dobrič, temveč tu-Ji ob zgornji Donavi. Čete se nepre-nehoma prepeljavajo čez Donavo na iadjah pod zaščito donavske flotile. V zasedenih krajih vpostavljajo ro-inunske oblasti. Do sedai ni prišlo še Jo spopada. Ruščuka Romuni se nišo zasedli, vendar pa so bolgarske .Masti in vojaštvo že zapustili me-sto. Romunska pehota je zasedla Balčik, Dobrič in Tutrukajo. Ro-munske čete nišo nikjer naletele na odpor, pač pa jih povsod sprejemajo upravni uradniki. Mnogo Bolgarov je zapustilo ozemlja, ki so jih zasedli Romuni, ter zbežalo v notranjo de-želo- Uradno poročajo iz Bukarešte: Dne 15. in 16. julija je romunska ko-njenica rekognoscirala od prehodov čez Donavo na vse strani in pa ob /clezniški progi Ruščuk - Vama. — Castniške patrulje so prišle v stik s N--»vražnimi četami. Za konjenico ko -akajo predstraže. Ćelo desno do- avsko obrežje je v rokah romunske -rnade. Bolgarsko poveljništvo z naj-večjo naglico nadaljuje priprave za hrambo Sofije proti vpadu tujih čet. \ okolici Sofije koncentrirajo mno-zo vojastva, da bo branilo mesto. Kakor smo že snoči poročali, je direktna zveza med Soiijo in inozemstvom pretrgana. * Turske operacije. Turske čete so prišle do crte Midija - Enos, zasedle Midrjo, Sarai, kariškian, Muradlii, Malgaro, Kešan in Enos ter se nato ustavile. Ko so oddeiki turske predstraže zasedli Rodosto, so začeli nekateri \rmenci, ki so služili pri bolgar- silno jih jezi, da je dr. Brecelj pro-padel in prišel v ožjo volitev s samo-stojnim naprednim kandidatom Kovačem. Agitacija je velika in prav nič se še ne more soditi, kako se bo odločilo. Številke glavne volitve govore seveda za dr. Brecelja, toda če vpoštevamo dejstvo, da so te številke za tako kalkulacijo le še premalo zanesljive, če vpoštevamo, da si pridobiva napredna misel in želja po politični in gospodarski n e o d v i s -nosti od cerke, vedno več tal po Goriškem, da uvidevajo goriški Slovenci vedno bolj pogubonosno strahovlado klerikalno, ki samo izsesava in izrablja, nasprotno pa ubija narod politično in gospodarsko, zakar ima lep vzgled sosedna Kranjska, se nam vsi-ljuje misel, da se bodo goriški Slovenci vendar le zavedli dolžnosti napram sebi in napram narodu in bodo pognali najhujšega uničevalca narodov, pogubonosni klerikalizem. Pri zadnjih volitvah se veliko število velilcev volitve ni udeležilo. Slovenci, ne bodite mlačni, tu ne gre samo za korisi naroda, tu gre obenem za vaše koristi, tu gre za vaše žepe, tu gre za dobrobit vas in vaših družin. Zato v nedeljo vsi na volišče, volite vsi samo-stojnega kandidata Ignaca Kovača, župana v Ajdovščini, ter izbijte s tem tla nasilnemu klerikalizmu, ki se hoče pol a štiti popolnoma tuđi Goriške in zagospodariti s svojim krutim klerikalnim bičem nad vami in vašimi družinami. Značilna glede sedanjih razmer na Goriškem je pisava neka« Slran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 18. iulila 1913. 163. štev. terih nemških listov. Po večini se Neraci po Goriškem, kjer pa seveda vspričo take silne premoći Slovencev in Italijanov ne pridejo niti v poštev, drže tako kot so sklenili svoječasno tržaški Nemci. Podpirajo laske libe-ralce samo zato, da bi i njihovo po-močjo uničili in potisnili v ozadje Slovence, katerih se boje kot Lahov. Nato pa bi seveda obrnili Nemci svojo sulico proti Lahom, nakar naj bi se uresničile s pomočjo vlade njihove fantastične sanje, zagospodariti na Go-riškem in na slovanskem Primorju. To je sicer smešno, vendar pa je njihova taktika značilna za nje in za Lahe. Oba sta zagrizena sovražnika napre-dujočega Slovanstva, oba sta med sabo huda rivala in stopata previdno z eno roko v roki drugega, z drugo roko pa skrivata meč, ki naj bi udaril svojega zaveznika. Z reserviranim ob-žalovanjem konstatira veliko nazadovanje laško liberalne kamore na Go-riškem, kije padla od zadnjih volitev za 1321 glasov. Znatno pa je naraslo število socijalno demo kratskih in slovenskih glasov. Kemski listi upravičujejo prirastek socijalnodemokratičnih glasov z razvojem industrije. Ustavi se pa jim pero, ko je treba zapisati, zakaj na-predujejo vkljub vsem nasiljem od strani vlade, Nemcev in posebno Italijanov Slovenci. Tu je meja, preko katere ne morejo, tu je slovanski jez, ki ga ne preskočijo laški in nemški naskoki. Ker torej ne morejo navesti pravega vzroka naraščanja Slovanstva, postanejo nesramni in si predrznejo imenovati pošten slovenski napredek korupcijo, škrajna nesramnost je to in Slovenci na to nesramnost najboljše odgovore, če zbero vse moči in po-kažejo skupno in edini laško-nemski kamori vrata iz slovanskega ozemlja. Nemano kam Je izginil na Opčinah Ivan Marija Sosie. OdŠel je od doma v torek zjutraj in se se ni vrnil. Isčejo ga že cei čas po okolici, toda dosedaj nišo našli o njem še nobene sledi. Solnčarica. V ljudski kopeli v Trstu je zadela včeraj nekega moskega solnčarica. Odpeljali so ga v bolnico. Ker mož ne more govoriti, do sedaj še nišo dognali, kdo je ponesrečenec. Zastrupljenje z gobami. Rodbina Karla Lacknerja v Trstu se je zastru-pila z gobami, katere so kupili pri branjevcu v ulici Lazzaretto vecchio. K sreči je prišel pravočasno zdravnik, ki jih je rešil. Beg skozi okno — policiji v naročje. 30 letni natakar Haberle v Trstu se je seznanil kot dijak s prostitutko Kverberjevo. Začel je zane-marjati studije in je postal nazadnje natakar. Živel je silno neredno, zaslu-žil je malo, nadlegoval pa je vedno svojo staro ljubico za denar. Ker mu dekle ni hotelo in tuđi ni moglo vedno ustreči, je postal mož nasilen. Tako je prišel k nji tuđi predvčerajšnjem in zahteval denar. Ker pa mu je ona to prošnjo odrekla, je začel razbijati po sobi, končno pa jo je napadel in ji zagrozil, da jo ubije. Dekle je začelo klicali na pomoč. Haberle se je zbal in je skočil, v strahu da ne bi prišel v roke stražnikom, skozi okno prvega nadstropja na cesto. Priletel pa je ne-srečno tik pred stražnika, ki je hitel na klice v hišo. Pri padcu se je lahko poškodoval, prepeljali so ga na re-šilno postajo, kjer so ga obvezali in odvedli nato v zapor. Iz temnih kotov Starega mesta. Kot neukusen roman se bere sledeče v kratkem povedano poročilo: V petek okolu polnoči pridrdra v samotne, umazane skrivnostne ulice Starega mesta tržaškega lepa kočija. Ustavi se pred tolerančno hišo št. 45. Iz kočije stopi elegantna dama, za njo pa tri čedno oblečena mlada dekleta. Pred vežnimi vrati so dekleta obstale in ena vzklikne z glasom začudenja v nemškem jeziku: „Ali to naj bi bilo naše pre-nočišče?" Dama vodnica je odgovorila s pomirljivim bolj tihim glasom: „Samo začasno, jutri pojdemo v mojo vilo/ — Za kandelabrom bližnje svetilke je stal stražnik, ki je slišal ta kratek, toda za njega značilen pogovor. Ženska družba je izginila v hišo, stražnik pa na policijo. — Kmalo nato je prišel v hišo policijski uradnik in zahteval od gospodinje tolerančne niše, 321etne Barbare Pussich iz Trsta, pojasnilo od glede onih 3 deklic. Gospodinja je odgovorila, da jih ni već pod njeno streho, kar se je po natančni preiskavi izkazalo za resnično. Stvar se je završila sledeče: Deklice, ki so iz Galicije in sicer 201etna Tekla Vosna, 20-letna Mihaela Jajskuš in 191etna Pe-tronela Karpinska, so uvidele, ko so vstopile, da so zapeljane in ogoljufane in so začele energično zahtevati, da se jih izpusti. Toda babnica jih je zaprla v malo sobico in jim zagrozila, da se jim zgodi lahko velika nepri-jetnost, če ne molče. Tam so začela dekleta jokati, tolči in razbijati in klicati na pomoč. To je slišal neki gospod, ki je vdrl v hišo in zahteval pojasnila. Ko mu je babnica pove-dala, za kaj gre, je ta zahteval, da mu takoj izroči vse tri mladenke, ker gre sicer na policijo in ovadi ćelo zađevo. Babnica se ie te grožnje tako ustra&ila, da Je izpustila dekleta, kate ra je peljal neznanec v neko restav-racijo v ulici Felize Venezian in jim je preskrbel pošteno prenočiiče. — Policija je našla rešitelja in tuđi rešena dekleta, ki so izpovedale sledeče: Pri neki posredovalnici v Galiciji smo iskale službe. Najela nas je bogata gospa, baje soproga visokega voja-Škega dostojanstvenika — pokazala nam je tuđi njegovo železniško legitimacijo s fotografijo — in nas odpe-ljala najprej na Dunaj in od tam v Trst. Policija je poslala dekleta domov. Dalje je policija zaprla omenjeno tolerančno hi§o in aretirala lastnico hiše. Našla je tuđi premeteno zvodnico, ki je lastnica tolerančne hiše v ulici Beccherie. Policija je aretirala tuđi to babo in njenega moža. Obe aretiranki sta tuđi na sumu, da sta povzročili pri neki deklici abortiranje, vsled česar leži dotično dekle na smrtni postelji v tržaški bolnišnici. Reska kriza — vmešavdnje Italije. Vest, da hoče laški konzul grof Cacci Dominini demisijonirati in sicer zaradi izgona bivšega reškega podžupana dr. Baccicha, ki je bival v zadnjem času v Anconi, se še ne potrjuje. Res pa je, da se vrše glede te afere diplo-matična pogajanja med Italijo in Avstrijo. Vendar pa ta pogajanja ne bodo končana pred oktobrom. Posebno se zanima laska vlada tuđi za nove odredbe glede tujcev na Reki, in to v prvi vrsti zaradi tega, ker se je tu pokazal že prvi bič proti laški komori, dasi se vežejo Nemci tako radi z Lahi droti Slovencem in Hrvatom in ker je na Reki veliko število laških podanikov. Dnevne vesti. 4- Klerikalci in deželna zastava. Vest, da nameravajo klerikalci ob Času katoliškega shoda razobesiti na deželnem dvorcu zastave v barvah starih kranjskih stanov. je povsem resnična. Toda moti se, kdor misli, da se bo to zgodilo samo iz »obzirnosti • nasproti Poljakom, da bi se ne vznemirjali, ako bi kranjske deželne in slovenske narodne barve slučajno zamenjali z rusko narodno zastavo. Stvar pa tiči mnogo globlje. Klerikalci, odnosno gospodje, ki vedre in oblačijo v dežeinem odboru, nameravajo sploh sistematično uvajati zastavo starih kranjskih stanov na Kranjskem in tako polagoma iztisniti iz vporabe ofieijalno deželno zastavo belo-modro-rdečo, češ da se le-ta preveč zamenjava s — srbsko in rusko narodno zastavo. Gospodje klerikalci seveda pozabljajo pri tem, da je kranjska deželna zastava tuđi narodna slovenska, da je ta zastava emblem slovenske narodnosti, pra-por, pod katerim so se vršili vsi naši narodni boji, odkar smo vstopiii v politično življenje in se jeli zavedati svojega jezika in svoje narodnosti. In to častitljivo, vsakemu poštenemu Slovencu kakor punčica v očesu ljubo in drago zastavo, to znamenje naše slovenske in slovanske narodnosti, to pričo naše tužne prošlosti in oznanjevalko naše lepše in boljše bodočnosti hočejo sedaj naši klerikalni brezdomovinci odstrarti in od-praviti! Naj le poskusijo: če so si na kaki stvari skrhali zobe, na tej si jih bodo čisto gotovo, zakaj en » je čisto sigurno, da bodo v obraml slovenske narodne in kranjske dt/elne zastave edini vsi Slovenci, ne glede na politično njihovo prepričan je! -*- Nov nacrt rešitve jugoslovan-skega vprasanja v Avstro-Ogrski. Ladislav Boross, sicer neznan ogrski poiitik, je objavil v »Frankfurter Zeitung" dolg članek o jugosiovan-skem vprašanju v Avstro-Ogrski in podaja na koncu praktični nacrt, kako naj bi se to vprašanje resilo. Pisa-telj opozarja, da mora biti po dose-danjih dogodkih na Balkanu rešeno tuđi jugoslovansko vprašanje v naši monarhiji in na mesto dosedanjih provizorijev na lirvaškem, v Dalmaciji in Bosni mora priti definitivna ureditev državnopravnih razmer teh dežel napram ostalemu delu monarhije. Njegov nacrt v mnogih točkah soglaša s trializmom, kakor si ga mislijo pri nas, vendar pa se v neka-terih drugih točkah zelo razlikuje od tega nacrta. Po nacrtu Borossovem naj bi se srbsko-hrvaške dežele Hr-vaška, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina spojile v eno sarno upravno državno telo, ki naj bi poleg Ogrske tvorilo drugo narodno državo v kroni sv. Štefana, obe skupaj pa bi tvorili samostojno celoto proti Av-striji. Nova Hrvaška bi imela svojo lastno delegacijo kakor Ogrska za reševanje skupnih državnih zadev, vsaka delegacija teh dveh držav bi se posvetovala sama za se, glasovali pa bi v skupni seji, tako da bi skupno tvorili protitežje avstrijski delegaciji. Iz ozemlja nove Hrvaške bi bila izvzeta Reka z ozemljem, ki bi ostala ogrsko pristanišče in ki bi s posebno pogodbo imela zajamčeno žc-k&niškp zvczo * Ctarska y osj-skim kraljestvom bi morala biti nova Hrvaška tesno zvezana s carinsko unijo, kakor tuđi z drugimi institucijami gospodarskega značaja. Ustanovitev samostojne hrvaške države smatra pisatelj za mogočo in uspešno. Z ustanovitvijo te države bi bila pre-prečena negotovost na južnih mejah in za Jugoslovane bi bilo ugodno, če bi imeli na Balkanu svoje samostojne države, v Avstro-Ogrski pa bi imeli pravico skupaj odločevati o državnih vprašanjih. Narodna hrvaška država bi okrepila pozicijo Madžarov v državi, kajti Hrvaška kot agrarna dežela s svojo še mlado industrijo bi podpirala proti industrijski Avstriji madžarske interese. Ustanovitev samostojne Hrvaške v okviru krone sv. Stefana je mogoča na podlagi dosedaj veliavnih zako-nov, kajti združitev Dalmacije s Hr-vaško in Slavonijo se pripušča že v oktobrskem diplomu in v ogrsko-hravški nagodbi iz 1. 1868. Da pa pripada Bosna pod krono sv. Štefana, na to sklicuje osnova zakona o aneksiji Bosne in Hercegovine, ki je bila predložena ogrskemu parlamentu. — Ta nacrt pppolnoma odgo-varja madžarski prepotentnosti in domišljavosti. Ona politična svoboda samostojne velike Hrvaške bi bila ravnotaka kakor je svoboda sedanje Hrvaške — namreč igrača v rokah madžarskih oligarhov. Po tem nacrtu bi pa bili obenem tuđi avstrijski Slovani izročeni na milost in nemilost avstrijskemu nemštvu. Iz te mo-ke ne bo kruha. -r Nemci se jeze, ker dobivajo slovenski listi brzojavke srbskega ti-skovnega urada v Belgradu o dogodkih na Balkanu. Zlasti je hud zaradi tega »Grazer Tagblatt«, ki je stvari danes posvetil ćelo poseben članek. V tem članku piše med drugim: »Dne 11. julija je »Slovenski Narod« priobčil več kolon dolgo brzojavno poročilo iz Belgrada in omenil v uvodu izrecno, da se je sam obrnil na omenjeni tiskovni urad s prošnjo, da bi se točno pojasnil potek srbsko-bolgarskih bojev. Brzojavka je bila podpisana: Srbski tiskovni urad. Mi-lan Marjanović. Ta način preskrblje-vanja slovenskih listov z vestmi iz Srbije je nesporno uspeh v zadnjih letih na raznih krajih in tuđi v Belgradu prirejenih slovanskih časni-karskih kongresov, ki jih predstav-ljajo slovanski politiki kot docela ne-dolžne.« K tej jeremijadi graškega lista pripominjamo, da se vsak list, ako hoče stati na višku svoje naloge, trudi, da dobiva vesti, ako mogo-če, iz prvega vira; da pa je srbski tiskovni urad glede sedanjih dogod-kov na Balkanu — ne oziraje se na njegovo po dogodkih samih potrje-no in dokazano notorično resnico-Ijubnost — prvi vir, to je menda jasno vsakomur, ako tuđi ni žurnalist. Povsem umljivo je torej, da priobcu-je naš list brzojavne vesti srbskega tiskovnega urada prav tako, kakor poročila c. kr. korespondenčnega urada in prepričani smo, da bi te brzojavke z največjim veseljem priob-čeval tuđi »Grazer Tagblatt«, samo ako bi jih dobil. Ker pa teh brzojavk ne dobi, zato sedaj otresa svojo one-moglo jezo nad slovanskimi listi, posebno pa nad »Slovenskim Narodom« prav po nežurnalistovsko s sumničenjem, kakor da bi bilo pri-občevanje brzojavnih poroČil srbskega tiskovnega urada že — veleizdaja! Abderitstvo! -- Doma in na tujem al? pa teorija in praksa. Včerajšni »Slovenec« na dolgo in široko poje slavo dr. Le-nardu ter opisuje pojedine, na katerih so razni poljski učenjaki in neuče-njaki v deveta nebesa nebesa povzdi-govali dr. Lenarda. Čudno pa se nam zdi, da je prišel dr. Lenard kar naenkrat v tako veljavo pri »Slovencu«. Vsaj še ni dolgo, ko g. Štefe ni smatra! dr. Lenarda za učenjaka, temveč za človeka, ki zasluži, da se ga pretepe. Spominjamo se, ko je dr. Lenard sam pripovedoval, da ga je hotel Štefe v »Unionu« pretepsti. Menda mu pa ni hotel s tem »hand-greiflich« dokazati svojega velikega spoštovanja. Da, da, nemo pro-pheta . . . + Imenovanji. Okrajna kom|-sarja dr. Ivan V r t a č n i k in dr. Fri-derik L u k a n sta imenovana za tajnika pri deželni vladi. 4- Promocija. Jutri v soboto bo na češkem vseučilišču v Pragi promoviran g. Tomo T o 11 a z z i, av-skultant pri dež. sodišču v Pragi, za doktorja prava. Čestitamo! — t Jakob Pretnar, mestni učitelj v Ljubljani, je danes ponoći v dol-gotrajni bolezni v 56. letu svoje dobe umri. Pokojni učitelj Pretnar je bil značajen mož. ki je užival tako med svojimi stanovskimi tovariši, kakor sploh v vseh krogih najsploš-nejše simpatije. V napredni učiteljski organizaciji je z vnemo in ljubeznijo opravljal več važnih in odličnih po-slov. — Pogreb se vrši v soboto po-ooldnoob ool ft. t deioliM bolalc* m pokopališče k Sv. Križu. — Bodi zna-Čajnemu slovenskemu učitelju blag spomin! Rodbini naše iskreno so-žalje. — Za srbske In crnogorske ra-njence je poslal knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske, gosp. Fran P r e t n a r, 10 K. Hvala lepa! Denar izročimo njegovemu namenu. — IV. sestanek avstrijskin jugo-slovanskih naprednih učiteljišnth abi-turijentov in ablturijentk se vrši danes v Ljubljani in sicer v Narodnem domu. Zbrali so se na ta, za naš na-raščaj učiteljski, za odgojo naše dece za dobrobit našega naroda vele-pomemben sestanek dom. učiteljišc-niki in učiteljiščnice izLjubljane,kate-rim so se pridružili tuđi zastopniki iz sosednih dežel Istre, Primorske, Štajerske in Koroške. — Zborovanje je otvoril tovariš gosp. R o j i n a, pred-sedoval pa mu je gosp. E r j a v e c. Pozdravil je vse navzoče, posebno tuje goste, predvsem pa zastopnika mesta Ljubljane, gosp. župana dr. Ivana T a v č a r j a, zastopnika uči-teljskega društva, g. Č r n i g o j a , predsednika Zveze jugoslovanskih avs*rijskih društev, g. Jelenca, zastopnike profesorjev in zastopnike drugih korporacij. — Pozdravu se je odzval kot prvi govornik župan ljubljanski dr. Ivan T a v č a r, ki je po-udarjal pred vsem, da se napredna stranka dobro zaveda velikega kul-turnega pomena dobrega učiteljstva in ga smatra za stran, ki je velikega pomena za razvoj vsakega naroda. Zato mu pripozna tuđi v polni meri njegovo socijalno stališče in prizna tuđi njegove socijalne potrebe in pravice, med tem, ko hoče postaviti na-zadnjaška stranka učiteljstvo na nivo farovskih hlapcev. Zato si pa morajo učiteljiščniki obdržati to zavest in prepričanje, da pripada ravno učiteljstvo k stanu, ki je za narod najvaž-nejši. Glede žalostnih učiteljskih razmer na Kranjskem stojimo na stali-šču, da je treba storiti vse, da se od-pre učiteljstvu boljša doba. To našo željo pa naj podpirajo tuđi učiteljiščniki sami, da se čim preje vresniči pred vsem s tem, da ostanete zvesti svojemu in napredku slovenskega naroda. Pozdrav g. župana je bil z vi-harnim odobravanjem sprejet. Nato so pozdravili zborovalce gg. črni-g o j v imenu učiteljskega društva, Jelene, predsednik Zaveže jug. avstr. učiteljskih društev. profesor Reisner v imenu profesorjev in zastopnik iz Hrvaške Ante R u b i š a iz Kastve. — Pismeno sta pozdravila zborovalce ravnatelj moškega učite-ljišča v Gorici, g. Viktor B e ž e k, in g. Ljud. P i v k o iz iMaribora. Tem pozdravom so sledili referati: gosp. Erjavec: Ljubljana in sicer o gibanju in stanju slovenskega učitelj-skega naraščaja; g. Ante R u b i š a iz Kastve: o istrskih razmerah; g. Vlad. R o j i n a iz Ljubljane: o stiku učiteljstva s starši in rodbino in g. Č e p i č iz Maribora: »Naša pot«. — Po prvem predavanju je predlagat g. Mesojedec iz Ljubljane sledeče soglasno in z odobravanjem sprejete res oluci je: Učiteljski naraščaj, zbran na IV. sestanku avstrijskih jugoslovan. naprednih ttČiteljišČnih abiturijentov in abiturijentk dne 18. juli t. 1. v Narodnem domu v Ljubljani, pozivlja: I. Učiteljski naraščaj na \seh avstrijskih jugoslovanskih uči-teliščih, da deluje tuđi v bodoče v započeti smeri. Učiteljstvo in učiteljske organizacije se pa pozivlja, naj tuđi nadalje podpirajo vsestransko svoj naraščaj. II. Vodstvo Zaveže se na-prosi, da vzame v oskrbo Učiteljiščni sklad, hranilno knjižico pa naj shra-njuje vedno tačasni predsednik Zaveže. Namenjen je skad izključno v podporo napred. učiteljiščnikom in učiteljiščnicam pri njihovi samoiz-obrazbi in gibanju, pred vsem v pri-rejanje abiturijentskih sestankov, kadar jih prireiajo vkupno vsaj vsi slovenski učiteljiščniki. Vodstvo Zaveže se pozivlja, če je pripravljeno oskrbovati ta sklad in ga vporabljati tuđi izključno v ta namen. III. Predvsem se pozivlja pa še srbsko-hrva-Ški naraščaj in učiteljstvo, da delujejo v vseh ozirih v enaki meri in vzajem-no s slovenskim. Vsled nastalih za-prek se jutrišnje zborovanje ne vrši. Predsednik zborovanja se je nato s toplimi besedami zahvalil vsem ude-ležencem tovarišem, predvsem gostom, posebno pa vsem zastopnikom raznih korporacij in vsem podporni-kom. Zaključil je zborovanje s pozivom, da stopijo vsi neustrašeni, čvrsti in samozavestni kot močna falanga v novo življenje. Vsprejem v mornariško podčast-nlško Solo. C. in kr. poveljništvo mornarske podčastniške šoie bode sprejemalo dečke, ki so dovršili ljudsko solo in sicer v starosti od 14. do 17. leta v omenjeno solo v Šibeniku. V to je potreba dovolila in reverza staršev ali varuhov, nravstvenega spričevala in znanje ljudskošolskih predmetov in zdravniškega spričevala kakega vojaŠkega zdravnika. Dečki morajo biti dovolj krepki, do-brega vida ter morajo v to svrho napraviti v Pulju ali Šibeniku vspre-jemni izpit. Šolski pouk traja dve leti, potem se gojenci pa oddele po vojnih ladjah. Če dobro izdelujejo, dobe vsako leto mesec dopusta (v avgu-stu). Med poukom jim plačuje erar po 16 K mesečno, s katerimi jim vodstvo napravlja vse potrebščine ter dobe vsa mesec obračun. Poučujeta se po-lcg drugih predmetov tuđi nemščina in srbohrvaščina. Po dosluženih letih dobe uradniška mesta, še preje pa lahko vzamejo odpravnino, ki je pre-cej visoko odmerjena. Natančnejše se poizve pri nadomestnih vojaških po-veljništvih. Vodovod namerava se graditi v Stražišču pri Kranju, Mavčicah, Stari Loki in Škofji Loki. — Pretečno ne-deljo so posestniki teh krajev na shodu v Šmartnem soglasno sklenili, delati na to, da se vodovod v najkraj-šem času dogradi. — Za načelnika pripravljalnega odbora izvoljen je bil deželnosodni svetnik v pokoju in ve-leposestnik vitez S t r a h 1 iz Stare Loke. Nesreče. Hlapec Čarman je peljal po državni cesti obložen voz. Na-sprosti pridrvi avtomobil, katerega se je konj ustrašil. Hlapec je konja udržaval, pri tem pa je prišel pod voz ter zadobil težke poškodbe. — Pri Janezu Županu, po domače Orehar-ju, v Srakovljah pri Kranju, podirali so pretečene dni pri hisi zid. Naenkrat se zid prevrne na poleg stojećega 381etnega gospodarja ter mu levo nogo na treh krajih zlomi. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je včeraj umri. Truplo so prepeljali na pokopališče v Predosljih. Umrli zapušča ženo in tri otrociče. Iz Begunj na Gorenjskem. Včeraj, 17. t. m., je tu nenadoma premi-nul, po ćeli Gorenjski znani, obče-priljubljeni, vsakoletni letoviščar, c. ruski svetnik profesor Adolf J a k š i č. Zadela ga je srčna kap. Bil je z dušo in telom navdušen Slovan. — V miru počivaj, blaga duša! Zemlja se je vrdla, pravzaprav mestni tlak pred Fichtenauovo hišo, v Novem mestu prav tišti hip, ko je Ferličev konj stopil na dotično mesto. Konju se ni ničesar zgodilo. Najbrže je na dotičnem kraju odvodni kanal. Vrel gulaž v hrbet. V delavski kuhinji nasproti novomeški postaji so kuhali gulaž za večerjo. Nekemu de-lavcu, ki hoče poleg gulaža imeti tuđi veliko krompirja, se je za malo zdelo, da ie fant, ki pomaga v kuhinji, napravil za gulaž premalo krompirja. Vzame posodo. v kateri 3e gulaž še vrel, pa jo zakadi fantu v hrbet, tako, da si je revež ves hrbet opekel. Dotičnega krompirjevega prijatelja bodo zdaj poslali na — ričet, kjer bo tuđi malo krompirja. Prizidek novomeške postaje ie izvzemši malega dela v sredi, že pokrit. Ampak sicer pa je ta prizidek tak nestvor, da je z ozirom na tako važno glavno postajo skandal, da so ga sploh zgradili. Skazil je popolno-ma obliko in simetrijo starega postaj-nega poslopja ter izgleda kot kakšna na staro višje poslopje naslonjena nizka baraka. Žrtev ljubosumnosti. Kakor smo že poročali, so v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pripeljali železpi-škega delavca s sprestreljenimi pijuci. Ko je prišla k njemu sodna komisija, vsled bolečin ni mogel govoriti. Zdaj še le se je zvedelo, da je ustre-ljeni delavec postal žrtev ljubosumnosti in da se piše Simon Juretič, 22 let star, rodom Hrvat. V neki kantini blizo Semiča služi za nataka-rico neka Frančiška Rauch, v katero je bilo več železniških delavcev zaljubljenih. Med zaljubljenci sta bila tuđi vstreljeni Juretič in RožetoviČ iz Brinja. Rožetovič je bil v punco tako zaljubljen, da je nagrozil, da vsakogar, ki bi se punco predrznil le pogledati, kar na mestu ustreli. Te grožnje pa Juretič ni resno smatral. Baje je natakarica Juretiča imela še posebno rada. To je Rožetoviča tako vježilo, da je proti JuretiČu trikrat ustrelil; en strel ga je zadel v levo roko, druga dva v hrbet tako, da je ena krogla šla v smeri proti vratu, druga pa proti pljučam, ki iih je tuđi ranila. Juretič, če že ni, bo vsled strela v pljuča najbrže umri. Nova proga avtomobilne vožnje. Iz večjega števila članov se je ustanovi} na Rakeku Konzorcij za avto-mobilno zvezo iz Rakeka na Cerkni-co, čez Bloško polico, skozi mesto Lož-Stari trg v Babno polje do hrvaške meje v Prezidu, in za okolico, ter začne že s 1. avgustom letos z moder. opremljenim Puchovim avto-omnibusom za 12 oseb, voziti dva-krat na dan. Veselo pozdravljamo to podjetje, ker nam bode s prijetno, moderno ter naglo vožnjo zvezala oddaljeno hrvaško mejo s slovensko zemljo. Rojakom, posebno pa tujcem bode odprla ta proga s prijetno naglim potovanjem dvakrat na dan vse naravne krasote in romantični svet rakovske, cerkniške ter Loške doline v dolžini 50 km. Obenem se Je tuđi že osnoval odbor, ki bode & 163. 5tcv. .SLOVENSKI NAROD«, dne 18. julija 1913. Stran 5. turo iz Prezida do čabra z avto zvezal ter nam odprl zanimiv svet skozi Plešce in Osilnico do Železni-§ke postaje v Delnicah. Od Čabra do Delnic vozi že avto redno dvakrat na dan, in tako bode proga čez 100 km od železniške postaje Rakek do že-lezniške postaje Delnice-Reka-Za-greb zvezana. Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer s siedeCim sporedom: 1. Žvižg zna telovaditi. (Komično.) 2. Poslednja pesem. (Drama). 3. Mat-terhorn. (Potovalni film.) 4. Taborje-nje angl. prostovlj. konjice. (Naravni posnetek.) 6. Leopardska kraljica-(Drama.) 7. Opoprana povest. 8. Stare matere uspavanka. (Nordiskfilm. Drama v treh dejanjih s Psvlandrom v glavni vlogi.) 9. Tontolini in dvoje devic. (VelekomiČno.) — Jutri, v so-boto. senzacijska drama Bele lilije. Ne hodite na počitnice, predno ne zavarujete svojega stanovanja zo-per tatvinno pri banki »Slavlju v Ljubljani. Telefonsko in brzojavna poručila. Sratomorna vojna na Balkanu. Posredovanje velestl. — Situacija. London, 1S. julija. Reuterjev urad poroča, da hočejo velesile posredovati v Sofiji, Carigradu in Bu-karesti. V Sofiji hočejo zahtevati, da odposlje Bolgarska svojega zastopni-ka k skupni konferenci balkanskih ministrskih predsednikov. V Carigradu hočejo zahtevati, da ustavi turska vojska prodiranje preko crte Enos-Midia. V Bukarešti hočejo na-svetovati, da naj Romunska ne stremi po zasedenju Sofije. — V diplo-matičnih krogih vlada popolna nego-tovost glede romunskih in turskih na-menov. Carigradske vesti, ki nami-gujejo turski pohod proti Odrinu so v Londonu neprijetno presenetile, zlasti ker je turska vlada zagotovila. da bo ustavila operacije ob crti Enos — Midia. V pohodu proti Odrinu sa-mem ne vidijo vzroka za vznemirje-nje, ker je popolnoma gotovo, da so velesile odločene preprečiti unlčenje Boigarske in TurČijo eventualno prisiliti, da se urnakne iz Odrina. Položaj je kompliciran in neprijeten, ne-varen pa ni. Dunaj. 1S. julija. Informirani kro-gi zatrjujejo. da se je bolgarski car poleg tega, da se je obrnil do kralja Karla, obrnil tuđi na vladarje evropskih velesil z brzojavno prošnjo, da naj ohranijo dobrohotno pomoč njegovi domovini, ki jo je zadela tako težka katastrofa. Car Ferdinand se je obrnil pred vsem na avstrijskega cesarja. Dunaj, 18. julija. Francoska in ruska vlada sta včeraj storili pri ro-nmnski vladi energične korake, s ka-terimi sta svarili romunsko vlado rred nadaljnim prodiranjem romunskih čet na bolgarsko ozemlje, češ da to postopanje prav lahko vzbudi velik nemir v ćeli Evropi. S tem korakom Rusije in Francoske je prišla balkanska kriza v akuten stadij. Rim, 18. julija. »Tribuna« poroča iz Petrograda in Londona, da so Francoska, Angleška in Rusija skle-nile svariti Turčijo. da naj na vsak način respektira mejo Enos-Midia. ker bi bile sicer te države prisiljen* jo k temu prisiliti. Istočasno so poudarile države tripelentente v Bukarešti. Belgradu in Atenah neob-hodno nujnost, da se vojaške akcije ustavijo, ker bi tripelententa ne mogla trpeti nadaljnega poniževanja Boigarske. »Tribuna« poroča ob enem, da ta zadnji korak z vso odloč-nostjo podpira tuđi Avstrija. Prodiranje Srbov. Belgrad, 18. julija. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodu«) Z boji-šča zadn.ie štiri dni skoro ni bilo po-ročil. Sedaj se poroča, da so Bolgari pred Krivo Palanko napadi i levo srbsko krilo. Bili pa so preraagani. Sicer ni bilo večjih operacij. Danes poročajo, da so Bolgari z veliko silo napadli srbsko pozicijo Bosilovgrad, kl leži 20 km oddaljen od srbske meje na bolgarski zemlji severno od Kjustendila. Dasiravno pa Srbi nišo uporabljali večjih čet, ^o odbili vendar vse napade, ki so jih Bolgari izvršili tekom zadnjih dni. Srbske čete so tuđi uspešno prodirale na obuiejni crti severno od Krive Pa-'anke. Predvčerajšnem popoldne ob 4. so Srbi z naskokom zavzeli juti Kamik, sprednjo pozicijo bolgarske-ua desnega krila pri KJustendilu. Srbi so sovražnika razbili ter je ta bežal v naivećjem neredu. Bolgari so ime-'i ogromne izgube. Včeraj so deli srbskega levega krila zavzeli obmej-io stražnlco Dukat ter se je moral sovražnik umaknitl. Tuđi drugod so >e vršili boji ter stoje skrajne srbske ~ete sedaj že globoko na bolgar-^kem ozemlju. Predvčerajšneni so ( oskusili Đolgari z večjirn oddelkorn orodreti preko Dećan in Kladenca, Srbi pa so ]ih s krepkim ognjem za-vrnili. V Makedoniji se ]e začela gonja ra boigarskimi četaml. Srbske in t?r-ške čete zasledujeio Bolgare proti severu. Đolgari so zapustili prelaz Kre*no ter se umikajo proti DupnicL Srbske operacije zadnjih dni se vrše z matematično točnost jo in opreznost jo ter sigurnost jo. Belgrad, 1S. julija. Srbski oddel-ki so prodrli 20 km na bolgarsko ozemlje ter zasedll kraj Izvor in porazili Bolgare pri Bosilovgradu. Včeraj so Bolgari napadli Srbe, ti pa so jih po vročem celodnevnem boju po-gnali nazaj. Ministrski sestauek v Skoplju. Belgrad, 18. julija. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodu«.) VČe-raj sta se sestala v Skoplju Nikola PaŠić z grŠim ministrskim predsed-nikom Venizelosom. Sestanek se je vršil v Skoplju, ker je grški premir smatral to mesto za sestanek ugod-nejše kakor pa Niš. Venizelos je pri-spel v Skoplje preko Bitolja in Vele-sa. Predsnočnim je Venizelosa pose-ti! v vagonu vrhovni poveljnik srbske armade vojvoda Putnik, katega je spremljal polkovnik Lješanin, bivši srrski vojaški ataše v Carigradu. Poset je trajal pol ure. \ enizelos je nato vrnil Putniku obisk v vrhovni komandi. Na kolodvoru v Skoplju so sprejeli Venizelosa odposlanci srbske armade, grški ataše in grška kolonija. Grškega ministra so sprem-ljali njegov sin, njegov tajnik in neki podkonzul. Na čast grškim gostom je bil ob 9. zvečer banket. Včeraj zju-traj je prispel ministrski predsednik Pašić v spremstvu grškega poslanika Aieksandropulosa, bivšega srbskega poslanika v Sofiji, dr. Miroslava Spa-lajkovića, in načelnika političnega oddelka v ministrstvu zunajnih del, dr. Sajnovića. Zjutraj ob 7. se je vršil setanek v vagonu, trajal je eno uro. Ob 10. se je posvetovanje nadaljeva-lo in je trajalo do opoldne. Opoldne je bil v vagonu obed, kateremu so prisostvovali vojvoda Putnik in go-spodje iz spremstva. Kakor javlja ^Štampa«, se je Venizelos izjavil, da se ne sme prej skleniti provi-zorično premir jje, — se mani pa pristati na konferenco v Pe-trogradu. dokler Bolgarska ne sprej-me preiiminarii in dokler se obvezno ne izreče za to. da zavezniki med sa-bo rešijo svoje spore brez vmešava-nja Evrope in da takoj izvedo demobilizacijo. V Petrogradu se naj rešijo samo vprašanja manjše važnosti. Od Boigarske je treba zahtevati tuđi vojno odškodnino kot jamčevino za to, da bo Bolgarska izpolnila svoje obveznosti. Venizelos je odpotoval iz Skoplia ob 1. popoldne v Solun. Pašić pa zvečer proti Belgradu. Kakor se zatrjuje, se je dosegel med Paši-ćem in Venizelosom popolen sporazum. Novi bolgarski kabinet. — Avdijence grofa Berchtolda. — Avstrofilska politika. Novi bolgarski kabinet je sestavljen. Predsedstvo prevzame Radoslavov, zunanje pa Oenadijev. Dunaj, 1S. julija. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz posebnega vira: Avstrijska javnost o vsebini in po-menu zadnjih avdijenc erofa Berchtolda bo v najbližnjih dneh podi-Je-na. Pokazalo se ie, da stremi Av str i ja za razrešitvijo zapletljajev na l>ai-kanu z diplomattčnimi sredstvi. ki i majo vseskoz miroven značaj. IU>1-garska je z avstrijsko monarhijo vsled mnogih političnih in gospodarskih interesov ozko zvezana in Av-striji ne more biti vse eno, na kak način se resi konflikt z bivši mi bolgar-skimi zavezniki v teritorijalnem ozi-ru. V avdijenci v Išlu se je razprav-IJalo o stališču, ki naj je monarhija zavzame napram rešitvi tega velike-ga vprašanja. Stališče Avstrije je bilo popolnoma natančno precizirano. V najbližnjih dneh nastopi popolna jasnost. Samo ob sebi umevno je, da bo Avstrija v kompleksu teh vprašan] upravičene zahteve Romunske tuđi z vso silo podpirala. Druga avdijenca grofa Berchtolda je bila povzročena po dveh novih dogodkih in sicer po demisiji kabineta Danev in po prodiranju turske armade- Dunaj, 18. julija. Iz informiranih krogov se nam poroča: Pred neka] dnevi je obiskal bolgarski poslanik na Dunaju Sabašev zunanjega ministra Berchtolda. Prosil ga je v imenu boigarske vlade pomoči. Grof Berch-told je opozoril bolgarskega poslanika, da se je Bolgarska popolnoma zaupala Rusiji, vsled česar je Av-striji nemogoče zavzeti se za boigarske interese, dokler je na krmilu ru-sofilski kabinet. Vsled tega ie podal kabinet Danev demisijo. Še Ie prelom s politiko, ki jo je zastopal ta kabinet, je omogočil, da se je Avstrija zavzela za Bolgarsko. Vsled poročila poslanika Sabaševa se je izvršila v Sofiji izprememna v vladi, ki Jo je opozicija po daljšein obotavljanju sprejela. Prvi korak, ki ga bo storfla nova bol- garska vlada, bo, da se sporazume z Romunsko, kakor so ]i to na Dunaju nasvetovali. Radoslavov kabinet računa na skorajsnjo poravnavo z vlado v Bukarešti In se nadeja, da bo ntorda potem Bolgarski mogoče na-daljevati vojno proti SrbiH in Grški. Sofija, 18. julija. Avstrijski poslanik v Sofiji, grof Tarnovski, se ie od-peljal na Dunaj, njegovemu potova-nju se pripisuje velik pomen. Brzojavka carja Ferdinanda kralju Karlu. Sofija, 13. julija. Vlada in kralj so se obrnili v direktni brzojavki na kralja Karla romunskega s prošnjo, da naj ukaže ustaviti nadaljne operacije romunske armade. Romunska vlada naj sporoči, pod katerimi po-goj) je pripravljena ustaviti sovraž-nosti. Bukarešta, 18. julija. »Univer-sal« poroča, da je kralj Karei že od-govoril na brzojavno prošnjo carja Ferdinanda. Brzojavka naglaša, da naj Bolgarska natančno precizira po-goje, pod katerimi hoće skleniti preliminarni mir ne samo z Romunsko* temveč tuđi z ostalim! balkanskim) državamL Sklep miru se more izvršiti Ie istočasno z vsemi strankami, sele takrat bo mogla tuđi Romunska ustaviti svote operacije. Bukarešta, 18. julija. Listi poročajo, da dospe danes bivši bolgarski predsednik Gešov preko Dunaja v Bukarešto. Bukarešta, 18. julija. Po spreje-mu brzojavke bolgarskega kralja se je vršil izredni ministrski svet, ki se je pečal z vprašanjem odgovora. Po ministrskem svetu se ]e odposlalo važno sporočilo v glavno taborišče kralju Karlu. Zatrjuje se, da se vrne kralj v par dneh v Bukarešto. Car Ferdinand pobegnil? Budimpešta, 18. julija. Tu so raz- širjene vesti, da je bolgarski car Ferdinand s prestolonaslednikom Borisom že prispel na svoj ogrski grad na Poprat Falki. Vest se de-meiitira. Srbija in Turčija. Dunaj, 1S. julija. »Jugoslovan-ska korespondenca« poroča baje iz podučenega srbskega vira v Carigradu: Odposlanstvo srbskega spe-cijalnega odposlanca Pavloviča v Carigrad je imelo dobre posledice. Na veČ konferencah, ki jih je imel Pavlović z ministrskim predsedni-kom princem Said Halimom in z ministrom za notranje zadeve Talaat begom, so bile končane vse formalnosti glede protokolov o preliminar-nem miru in dodatni protokol, čegar ratifikacijo je pričakovati v najkraj-šem času. Srbija bo poslala nato v Carigrad kot svojega poslanika zopet Nenadovića. Razpad Balkanske zveze. Frankobrod, 18. julija. »Frankfurter Ztg.« piše, da so na Dunaju prepričani, da je definitivni razpad Balkanske zveze gotova stvar. Na Bolgarskem se je izvršil preobrat sistema v avstrofilskem smislu. Le tursko prodiranje še vznemirja. Ni iz-ključeno, da zasede Turčija Odrin, kar bi imelo za posledico nove ho-matije. Sofija odrezana od sveta. — Srbska pošta in brzojav. Belgrad, 18. julija. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodu«.) Včeraj je dobil indirektno iz Sofije ministrski predsednik Pasić brzojavko urednika Načovića, ki protestira v imenu tisočev tujcev, odtrganih od sveta proti temu, da Srbija zadržuje posto za Bolgarsko ter prosi, da se najde način, da prihaja pošta na Bolgarsko. Z merodajnega srbskega mesta pa se tem potom izjavlja, da je Bolgarska sama že pred 15 dnevi prekinila vsako poštno in brzojavno zvezo s Srbijo in preko nje in da gredo zato brzojavke indirektno in ne preko Srbije pa tuđi pošto iz Evrope instradirajo po drugem potu, tako da niti ne priđe v Srbijo. Za to pa Srbija ni niti kriva niti nima moči, da bi napravila zvezo tujcev v Sofiji s svetom. Bolgarska in Romunska. Bukarešta, 18. julija. Prihodnje dni pričakujejo tu bivšega bolgarske-ga ministrskega predsednika Ćešo-va, ki vživa med Romuni velik ugled. O kakih pogajanjih seveda ni govora. Bolgarska more le sprejeti romunsko zahtevo po meji Tutrakan-Balčik. * Sporazum med Bolgarsko in Romu-nijo. Bukarešta, 18. juli ja- V političnih krogih zatrjuje, da je prišlo med Bolgarsko In Romunsko do popolnega sporazuma. Javlja se, da se romunske čete že umikajo za crto Tutru-kan-Balčik. Dunaj, 18. julija. Dementira se vest, da bi bila Avstrija storila v Bukarešti korake v prilog Bolgarski. Prodiranje romunske vojske. Bukarešta, 18. julija. Oficijozno se razglaša, da so romunske kavale-rijske patrulje prodrle že daleč v notranjost Boigarske. Turčija je ustavila prodiranje. Carigrad, 18. julija. Včeraj je imel bolgarski delegat Načović dol-gotrajno konferenco z velikim ve-zirjem. Nato se je vršil ministrski svet. Zatrjuje se, da je dala vlada armadi ukaz, naj se takoj umakne za crto Enos-Midija. Pariz, 18. julija. »Matin« javlja: Velesile so zagrozile Turčiji, da od-pošljejo svoje vojne ladje pred Carigrad, ako turska armada ne odneha s prodiranjem preko meje Enos-Midija. Boigarske trgovske ladje. Sebastopol, 18. julija. Sem je do-spelo 5 bolgarskih trgovskih ladij pod bolgarsko zastavo. Pokajanja. Dunaj, 18. julija. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da so vesti, kakor da bi se bil srbski min. predsednik Pašić sestal v Nišu z bolgarski-mi odposlanci neresnične. Bolgarska do sedaj Še ni odposlala nobenega odposlanca. Romunski parlament. Bukarešta, 18. julija. Sesija romunskega parlamenta je blia zaključena. Grško prodiranje. London, 18. julija. Grški kralj Konštantin je dospel v Kavalo. Grki so po lOurnem boju zasedli Nevro-kop. Železniška zveza s Solunom. Solun, 18. julija. Ob železniški progi Strumica-Krivolak ni videti niti srbskih niti bolgarskih čet. Zveza s Skopljem je pretrgana, mostovi so razdejani. Prodiranje turske armade. Carigrad, 18. julija. Včeraj se je vrsil ministrski svet, ki se je pečal z vprašanjem, ali naj turska armada prodira naprej ali ne. Ruski prvi dra-goman je zahteval od turske vlade v imenu ruske vlade informacije, kako daleč je turska armada že prodrla. Kolera. Belgrad, 18. jul. Vsled narasča-joče nevarnosti vsled kolere je bil promet med Belgradom in Zemunom ustavljen. Če se bo kolera v Belgradu še naprej razširjala, se bo ustavil tuđi železniški promet. Albanci. Skader, 18. jul. Tu sprejemajo vesti o novi vojni z največjo pozor-nostjo. V Skader je prišlo v zadnjem času mnogo Albancev z gora, katerim so Srbi odvzeli orožje. Število teh Albancev pa se krči od dne do dne, ker se Albanci, če se jim posreči ukrasti ali na drug način dobiti puško iir municijo, vračajo v gore. Zlasti je čutiti gibanje v Malisiji. Kastrati in Hoti so zagrozili prebivalstvu v Vraki, da jih bodo postrelili, če ne odlože tekom 8 dni svojih narodnih crnogorskih čepić. Južnoalbanska meja. London, 18. jul. Glede vprašanja južnoalbanskih mej obstojajo š e vedno huda nasprotstva med vele-silami, vendar morajo veleposlaniki računati s tem, da sir Edvard Grey na vsak način zapusti začetkom av-gusta London. Najbrže se bodo veleposlaniki zedinili na to, da bo posebna komisija določila mejo. Avstro-Ogrska pa zahteva, da ta komisija izdela samo detajle. Napredna zmaga. Raka, 18. julija. Pri včerajšnjih občinskih volitvah na Bučki je z magala napredna stranka na vsi crti. Živeli zavedni in nevstrašnl napredni volilci! Bolgarsko-srbska sprava. Praga, 18. julija. V češkem na-rodnem svetu je bil stavljen včeraj predlog, da naj se skliče leta 1917 v Pragi slovanski kongres, na kate-rem naj se zopet spoprljateljita Bolgarska in Srbija. Ogrska parlamentarna straža. Budimpešta, 18. julija. V kratkem bo predsednik zbornice Bleothv poročal cesarju o parlamentarni straži. Afera Gero je namreč pokazala, da te straže ni mogoče vzdrŽati v današnji obliki. V vojnem vodstvu prevladuje želja, da naj se sedanja organizacija straže, ki je za vojaštvo neugodna, izpremeni. Vprašanje se bo resilo najbrže 5e tekom poletja. Angleska vojna mornarica. London, 18. julija. V včerajšnji seji zbornici je podal angleski mor-nariški minister Churchil sliko po-nožitve angleškega vojnega brodov-ja. Churchil je izjavil: Tekom prihod-njih 9 mesecev dobi Angleska vsak teden po en nov torpedni rušilec. Tekom prihodniih 12 mesecev dobi vsak mesec po eno novo križarko in tekom prihodnjih 18 mesecev dobi Angleska vsakih 45 dni po en nov naddreadnought. Za vse te ladje je moštvo polnoštevilno. Pomnožitev nemškega vojnega brodovja ne bo dosegla niti polovice angleškega. Posebni vlak v Rlbnico v nedelio, odhaja \z Ljubljane ob 7. uri zjutraj in se ustavi na Dolenjskem kolodvoru, na Grosupljem, Velikih LašČah in Orteneku. Iz Ribnice od-ide ob po! 10. zvečer, tako, da bode zveza z južno progo. Natančnejše podatke naznanifo lepaki, ki se jutri izobesijo, kakor tu-dt jutrajšnji listi Današnji list obsega 6 stranu Izdajatefj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«* Meteorologijo porocilo. VISIna nad morjetn 306*2 Srednji zračni tlat 736 no •5 vanja ^1^* 5*3 17. 2. pop.1 733-8 | 13-4 si. szah. I dež „ 9. 2V.!734 3 I 124 si. jug 18 7. zj. 734-9 1301 , obUčno Srednja včerajšnja temperatura 129°, norm. 1980. Padavioa v 24 urah 18*9 mm. Išče se dobra 2542 nahajii manganove rt. Ponudbe v nemškem jeziku z navedbo lege, velikosti in vsebine mangana pod „D. 8338" na Baasenstein ft Vogler A. G.f Dona} L Sprejme se 2539 trpki pomoii dober železninar, (le taki se naj oglasijo) pri Frann Picek, trgovina s Spe-ceri]skini, ieleznim in materijalnim blagom ▼ Ribnloi, Kranjsko. I Neizmcrnc žalosti potrti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem I in znancem tugepolno vest, da je naša predobra mati, stara mati, pra- I babica in tašča, gospa 2545 Marija Doljan I danes zvečer ob »Ali. ori, po kratki mučni bolezni, previđena s sv. za- I kramenti, v 81. letu, mirno v Gospodu zaspala. I Pogreb preblage pokojne se vrši v soboto, dne 19. t m. ob */34. I uri iz hiše Žalosti, Graben št. 1, na pokopališČe na Žaljah. I Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiŠkanski cerkvi v Kamniku. I Prosi se tihega sožalja. I ffrr—**fc, dne 17. julija 1913. I IgMa Oroi^n roj. Bolfaa, *r. Jakob Doliaa« c kr. deželnosođni I svetnik in sodni predstojnik. Mlak« Borgtr roj. Doljan, otrocL — I Ivama SchaU«t vdova SolfaB, Toni Dol]an roj. Dmw9 sinahi. — I BbUI Oroitn, c. kr. notar, Otoka« Berger, trgovec, zeta. — Irka, mlata, 14a. Bnaf«. Mmka, logosOl, Marta in Jollea, I vnuki in pravnukinje. str>n 6-_______________________________________________.SLOVENSKI NAROD", dne 18, julija 19J&,_______________________________________________________163 štev. ▼•* gprvtalfe 2509 mlzarjev za izdelovanje za bojev Sprejme takol „ Ađria" pivovarna v Senoiečah. žaneslflvega ia treznega nadkonjarja (Stallmeister) sprejme takoj Mi" delDiika pivovarna v imiml 2510 iinniii zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, veŠča špecerijske in manufakturne stroke. Plača po dogovoru. 24? 4 Ponudbe na upravniŠtvo #S1. Naroda«. dobro vpeliam tipu na deželi, ev. z gostilno. — Cenj. ponudbe na upravništvo »Slov. Narooa«. Cbristofov nčni zavod v Ljubljani 234° ▼plsnje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12. do 3 popoldne v Sodni ulici 2, I. nadstropje. Učenka s primerno šolsko izobrazbo se spreime v trgovino mmm Masa. O. Budkovit ▼ Bohinjski Bistrici. 2485 Priporoea se ANTOy ŠA KG trgovina s peritom, pralnica in likalnica f$r Ljubljana, Selenburgova ulica •>• mk. ______ "i V poslovalnui i ta. avstrijskg imk loterijg v Ljubljani, Kongresni trg št. 8 trgavina s papirjem, knjigami, umetninami in muzikalijami Karei Tili se sprejemajo predznambe na srečke, od 1. avgusta naprej se pa tuđi prodajajo srećke za prvo vlečenje. ■■——W "I HiWI' i '■ ■ ^^aggWig^BMMMi—^B—^1—i—ll—W I Avstr. amerikan. Jf%*rfl I :: zaloga ćevlfev :: I f ifl I Prešernova nL 52. I I Ju JU |faši ćevlji po kakovosti, "" n priležnosti in eleganci n ■ prekose vsako konkveoco. Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov. Gospodično sa telikatcu« Ia slaiftičarsk« trf »vlao !■ ia)trkovalnico mm Oloo HoiaaD v UMU. 2543 Išče se za takoj proti 12 °|, posolilo i K do konca aprila 1914. 2526 Pojasnila daje upravnsStvo »SI. Naroda«. Albert Drganc, brivec in pasre-dovaies za starine žn pGsestva v Ljubljani, Franca Jožefa ce ta št. 1 [dini paeišii rrIinIk za starine za vso deželo, preskrbi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje ■ .. ■ pri prodaji posestev. : 224S Išče se dober 24b8 izur»en za žago z dvema turbinama, 2 polnima jarmoma (Voll^atter), 4 cir-kularnimi, eno cepilno (Spalt) žacjo in elektnko; znati mora nemško. Služba je v Kočah, Ziljska dolina (Kotschah, Gailtal) na Koroškem. Ponudbe tvrdki Brutje Tamburici, Planina pri ■ , Eakekn na Kracjskem. zz^r 6ostom, ki dahaiaja y Trst, 1351 se priporoča I Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restavracija ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega), :: Uradnikom ss aktivnim vseh kategorij 2264 projesorjem in učiteljem katerih neobremenjena siužnina znaša naj-manie K 2300-— na leto. dalje penzSjonistoni ki imajo vsaj K 1400*— pokojnine, dovoljuje posojila na podiagi živijenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu po-roštvu pod najugodnejSimi pogoji na 5—30-letr»o amortizacijsko dobo vzajemno zavarovalna banka v Pragt. Podrobna pojasnila daje brezplačno „ffoneralnl sastop banke „Slavlje" v Ljubljani". „ZdrifDit želodta" je nai&sliij liker za želođeL j™iU«!J"|f*liSi!iJE[u;ttf. ITrpežoo, solidno ^^SSHBS5555^^ LePe ol)Iike» lz' :: :: blago :: :: >^Ž^ ^^^S, re^a0 n^z^e cene | _g 11 \ vL /^V^ JU/ I Berson in Pahna >3^^ ^^^ 4®7 Mazilo in dru&e I :: podpetniki :: ^*ii^^'B ■■6^^^^ ;: potrebščine :: I flTaSB^I¥ Ljubljana, Šelenburgovsi ulica 7. j nrinoroža sladeče ksilne: Aleš iz Razora. TvoavnescanS;sal Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Atila TT V7rtf%ni Romanca. Nacisal Ailia V tMOni. Ant Aškerc. Cena brox>. I K 4J vsn., vez. 2 K 40 vin., s pošto 10 vin. več. Srodkovski odvetnik. ^; Češki spisa! V. Beneš-Šamavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto ?0 vin. več. Cez trnje do sreče. Rs^a! F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 v več. flr^ll 1TI QTHPh Zabeljene in oso- ( tTICa 111 SUlCU. ijene kratkočas-niče. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. RflCRft*! ^oliav Humoristično-sa-UrOSpOU ZldOar. tirične in resne sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 80 v s pošto 10 vin. več. rtnCinnH RnPPk Humoristično-sa-l7Ud{JUIl DUUC&. tirične in resne sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več. ITrsli MQtiO7 Zgodovinski roman. I\.raij illdlja/i. Spisa) Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s rošto 10 v več. Lepi striček. (Bel-ami). Roman. Francoski spisak Guy de Mau-passant, prevel Oton ŽupanČič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več. Ljube fen in junaštva stra-bopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. Ljubezen Končanove .'. 17|n«A Zgodovinski roman. Spisal £\.1A1C. Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Libera nos a malo. S roman. Spisal Vladimir Vese). Cena broš. 1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več. Wq1i Ifliifi Roman za mladino in od- JILđll lili U. rasle. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Uf ina Socijalen roman iz Ijubljanskega JlilUa. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, vez. 2K,s pošto 20 v več. Najhujši sovražniki. ^ Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Narodni kataster Ko- i*nČira Spisal Ante Beg. Cena 60 v, lUdflU;« s pošto 70 v. 0 đostojnosti. ^V^Tposto 80 vin. 0 službeni pogodbi X^h- kov m drugih delojemalcev v podobnih sluv:bah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več. nhrtfti roii drž- zakonika št 8S z UU1U11 TCU dne 16. avgusfa 1907. Cena 1 K, s pošto 20 vin. več. Osnovni sanki o narod-nem gospodarstvu. S'žfn Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v. Opatov praporščak.7^; roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Pravljice za mladino s cl lb-OlTli (Prevodi čeških in hr-Dll&Ctllll. vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več. Prava ia neprava ljube- i?ari Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena AC 11' bro§. i K eo v, vez. 2 K 50 vin , s pošto 20 v več. PrOvnaflSitoi Novela. Spisal Franc rrCmdtjdnbl. Remec. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več. RApni emah Ruski 5Pisal Leonid nUCUl bilieU. Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s nošto 20 v več. Rienzi zadnji tribunov. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edward Lvtton-Buhver. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več. ConVin S^^e xz Pariš^e^a življenja. KJStpUU Francoski spisal Alphonse Dau- det, prevel Oton Župančič. Cena broš. 2 K-, vez. 3 K , s pošto 20 vin. več. Skri?nost biše št 47. mR2°n- Ang'eški spisal 1. Storer-Clousten. Cena broš I K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več. Skušnjave Tomaža Kr- UlC^lJdVUA.d. Zvezka.Cenabroš.2K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 30 v več. Strahovalci dveh kron Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. i K, s pošto 30 v več. St3ra fleVlCa. ObTak.CePnaabroš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. Slovensko - uemška meja na Koroškem.BffčJnab?os. 1 K40v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več. Stiri ruske slike. !£££« Rendezvous.) Cena broš 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. ITllft IH cinh PolJudno znanstvena UHU lU blUU razprava. Spisal dr. dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v. TTnHitili Povest Francoskt spisal Andrč UUUlUa. Theuriet. Cena90v. s pošto! K. Ustoličenje koroških voj- Vflli Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., »UU's pošto 40 v. Vaška kronika. S M!: losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Vn#>mA«ri Izbrani spisi Frana Erjavca, U&laVl. uredil dr. G. Sajovic. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 70 v,s pošto 10 v več. V študentovskih ulicah. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Zadnji rodovine Bsnalja. Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Zbrani spisi Josipa Jur- XiAn 11 zvezkov. Cena vsakemu bllrd. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. (Zvezki HI., V1H. in I XI. so razprodani.) Narodna knjigama ima v zalogi tuđi vse druge slovenske knjige ter posije na zahtevo najnovejši ss ii cenik ćele zaloge. s: :s [3SQ12 vinarjev za dve delavni uri C3Mfe!3 ^mJ nff^J ie gotovo malo. Zakaj torej odlaftate ie dalje in si ne kupite za poskuinjo 12 vinarski M/^ ^f ^^^^^^^^^9 zavoj pralnega izvlečka 9fŽenska hvala"? Ce namočite z njim perilo £ez noć, si prihra- ^^^^^U^^^^^S ^^^^^^^^H nite nekaj ur dela9 kajtii 60 je 99Ženska hvala1* nesnago temeljito razkrojila, odide ^^^^T^^^^H HHftniBB a 11 a u n s toplo vodo in Schichtovim milom sama od sebe iz perila. a a a :s u HHbMBHB