Mariborski C*sna 1 Din Leto lil. (X.), štev. 103 Maribor, torek 7. maja 1929 JUTRA €€ 'zhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnim ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifu Oglate eprejima tudi oglaenl oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št 4 Konferenca Male antante Poiar upepelil Mirno OGENJ NASTAL V HIŠI, KJER SO IMELI SVATE. - 24 HIŠ IN GOSPODARSKIH POSLOPIJ ZGORELO S POHIŠTVOM VRED. so zgubili pri tem življenje. Ker so med razvalinami tudi še neeksplodirane bom-obstoja nevarnost, da pride do novih eksplozij. se prične 19. t. ni. v Beogradu in bo njen program določen še tekom tega tedna sporazumno med vladami v Beogradu, Pragi in Bukarešti. Konferenca se bo, kakor vedno, bavila najprej s splošnim političnim položajem v 'Evropi v zvezi z interesi Male antante, ter s situacijo in stališčem sosednih držav napram Mali antanti. Tudi zunanjo politiko Nemčije in Madžarske in vprašanje zvez z Rusijo bo konferenca obravnavala. Rešilo se bo tudi vprašanje bodočega delegata Male antante v Svetu Lige narodov, ker dosedanjemu predstavniku Titulescu poteče meseca septembra mandat in pride sedaj na vrsto Jugosloven. Govori se o kandidaturi našega pariškega poslanika Spalajko-viča. Obširno se bo tudi razpravljalo o gospodarski Mali antanti in o obsežnejšem intelektualnem sodelovanju držav Male antante. V pripravljalnih sejah bodo posebni strokovnjaki študirali ta problem. Specijalni predmet posvetovanj ministrov Male antante bodo jugosloven sko-rumunska, rumunsko-češkoslo-vaška in jugoslovensko-češkoslovaška vprašanja. Razpravljalo se bo tudi o prijateljstvu Male antante z Grško in Poljsko. O Poljski baš danes prihaja v javnost vest, da je misliti na njen vstop v Malo antanto in se pripisuje velik namen potovanju poljskega zunanjega ministra Zaleskega dne 20. t. m, v Bukarešto.1-1 va o podaljšanju zavezniških pogodb pa ni potrebna, ker so vse te pogodbe bile že obnovljene tekom zadnjih let- V zvezi s tem je vsekakor pomemben članek glavnega duševnega čini-tclja v Mali antanti, češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki ga je napisal ob osemlettiici ustanovkve Male antante v slavnostni številk! »Prager Presse«. Dne 23. aprila 1921 je bila podpisana med Češkoslovaško in Rumunijo pogodba, ki je obenem s češkoslovaško-jugoslovensko in ru-niunsko-jugoslovensko pogodbo ustva rila pravni temelj Male antante. Tc zveze so nujno vzrasle iz geografskega položaja, politične ideologije predvsem pa iz vitalnih potreb in interesov vseh teh držav. •Primorani smo bili po povojnih prilikah, da kot neposredni glavni cilj naše zunanje politike povdarjamo obrambo in okrepitev novega stanja v Srednji Evro pl in zasiguranje miru našim državam. Brez pretiravanja -- pravi dr Be-r.eš — lahko trdimo, da smo s svojo solidarnostjo in enotnim nastopanjem v srednjeevropski in mednarodni politiki ta cilj v glavnih Črtah dosegli in da smo s tem položili temelj nele notranjemu razvoju in konsolidaciji naših držav, ampak tudi skupnemu življenju In sodelovanju držav \ central ni vam priborili LJUBLJANA, 7. maja. V času, ko so imeli v hiši posestnika Vavtarja, p. d. Benedeka, svate, je nastal v podstrešju iz dosedaj neznanih vzrokov požar, ki se je naglo razširil na vse poslopje- Ker je pihal vrh tega močen veter, so švigale iskre tudi na sosednje hiše. Ob 6. zvečer je bila nato že vsa vas v ognju. Pogled je bil strašen. Ognjeni zublji so švigali več metrov visoko, vaščani so v na j večji naglici reševali, kar so mogli. Reševalna dela so bila silno otežke-čena. Popolnoma je pogorelo 24 hiš. med njimi več gospodarskih poslopij in 15 prašičev, vse pohištvo in obleke. Nekemu posestniku je zgorel tudi izkupiček za par volov v znesku 31.000 Din. Gasilci, ki so prihiteli od daleč naokrog, so sicer sto rili vse, kar je bilo mogoče in so z nadčloveškim naporom končno ogenj vsaj toliko zajezili, da so rešili nekaj poslopij. Nesreča je še hotela, da je bilo občutno pomanjkanje vode. Pogorelci, ki so si rešili le golo življenje, so našli zavetišče v bližnjih vaseh. Beda prebivalstva je silna, škoda velikanska in občutna tembolj, ker je le deloma krita z zavarovalnino. Atentat na litvanskega diktatorja DIKTATOR WQLDEMAROS OSTAL NEPOŠKODOVAN, NJEGOV ADJUTANT UBIT. DVE OSEBI PA TEŽKO RANJENI. Strahote potresa u Perziji LONDON, 7. maja. Po naknadnih poročilih, ki so prispeli semkaj h Perzije, e bil v provinci Khorasan tako silen potres, da je brez primere v zgodovini Per zije. Na tisoče ljudi je zgubilo življenje. 224 urah je bilo nič manj kot 12 močnih potresnih sunkov, ki so trajali po 20 sekund, do 3 minute. Potresno ozemlje e razteza do Bandargaza, važnega pristanišča v Perzijskem zalivu. Po poročilu »Chicago Tribune« iz Teherana je nlo v mestu Boinourdu ubitih 400 prebivalcev, 50o barak porušenih. Pod razvalinami pa je pokopanih še mnogo trupel. V istem okraju je bilo 20 manjših vasi popolnoma razdejanih in ubiti vsi Judje in živina. V mestu Chenvah znaša število mrtvih 1.000, v mnogih drugih mestih so porušena vsa poslopja. Na dolgih progah potresnega ozemlja ni videti več nobenih znakov človeškega živ jenja. Veliko število vasi je sploh popolnoma izginilo z zemeljskega površja, KOVNO, 7. maja. Sinoči je bil izvršen na Ikavskega ministrskega predse:1-ika, diktatorja VVoldemarasa, afr : t, ki se je sicer ponesrečil, zahteval pa več žrtev od diktatorjevega spremstva- VVolaemaras je bil v spremstvu svoje soproge, poletnega nečaka, svojega adjutanta in ordo-nančnega oficirja, na potu h koncertu, ki se je imel vršiti v poslopju gledališča. Ko je hotel Woldemaras kreniti iz drevoreda proti gledališču, so nenadoma skočili izza nekega grma pred njega trije nepoznani moški, ki so bliskoma oddali več strelov proti njemu in njegovem spremstvu, nakar so ravnotako nagio zopet pobegnili in zginili. Woldemaras in njegova soproga po čudnem naključju nista bila ranjena. Wo!demarov adjutant se ie, smrtn* zadet, zgrudil trkol nezavesten na tla in umrl v nekaj minutah. Ordo-nančni oficir je dnbll nevaren strel skozi pljuča, lCletni Woldemarasov nečak pa težek strel v treb ‘i. Ranjen ce so takoj odpeljali v bolnico. Takoj po atentatu so bile na vse strani razposlane potrulje, da izslede zločince, vendar brez uspeha. Domne va se, da je atemW delo so^ljalistič »T' emigrantov, ki žive v Vkni in so 'li m'*”'"'—4’ rarp"St soc! ialno-demokr: iz —4 tičite sirenke, ki ga je Centralni tiskouni urač BEOGRAD. 7. maja. Ministrski predsednik general Zivkovič je podpisal danes ministrski odlok glede organizacije novega centralnega __ tiskovnega urada v Jugoslaviji. Centralni nega urada v Jugoslaviji. Centralni tiskovni urad bo obstojal iz 6 oddelkov, od katerih bosta najvažnejša oddelka za notranje in zunanje stvari. Podružnice bodo v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Vrli tega bo pri vsakem velikem županstvu tiskovni referent. Vsi uradniki tiskovnega urada bodo samo spretni poklicni novinarji. Letalska katastrofa u Parizu PARIZ, 7. maja. Na letališču v Le Bourgetu pri Parizu se je pripetila vče raj dopoldne težka letalska katastrofa Neko vojaško bojno letalo za bombardi ranje je manevriralo po zraku. Med leta njem je nastal defekt v motorju in letalo je treščilo iz višine 500 ni na tla. Pri padcu je eksplodiralo več bomb, ki so aeroplan dobesedno raztrgale na drobne kose. Dva pilota in trije letalski vojak: ropski in svetovni politiki, posebno pa v Ligi narodov, kier smo stalno zastopani. ter v druvib mednarodnih 'h-stitucijah in organizacijah. Ti rezultati krepe naravno naše vzajemne odno^aje za bodočnost. Ako se je po vojni moglo reči, da je Malo antanto treba ustvariti, velja danes načelo, da mora Mala antanta še naprej obstojati. Morda se ne povrnej • nevarnosti, ki smo jih morali prebroditi. v svoji prvotni obliki, doba 10 Lt pa je prekratka, da bi bile že vse nevarnosti likvidirane in vsi odnošaji definitivno urejeni. Nikdar se ne more definitivno v polnem obsegu doseči mir, pravni red, varnost in vse drugo, ker se življenje ne da kovati v spone, ampak teče naprej. Ni dovolj. Evropi, ter smo tako našim drža- za mir delati in ga doseči, treba ga je n priborili važnost in ugled v ev- itudi v vseh okolščinah držati, na če- mur pa je treba sistematski in vztra no delati. Sodelovanje Male antante že od njenega početka ni bilo le obramba in borba, ampak delo, ki se neprestano razvija in poglablja. Postali smo važen regionalni sestavni del vseevropskega dela na konsolidaciji in vseevropske miroljubne politike. To ima zdravo politično jedro in trajno vrednost, ker je utemeljeno v geografskih prilikah ter v sorodnosti interesov in politične orijentacije. Naše prijateljske zveze niso več zgolj navadna politična In pravna konstrukcija, ampak so žive politične, ekonomske In kulturne vezi, ki se stal no poglabljajo, ker so osnovane na najglobljih vitalnih interesih vseh treh narodov in ker slone na bazah, ki morajo biti baza za delo vseh demokracij na miru. Človeški plod v vagonu. V vagonske popravljalnice pri držav* nih železnicah v Mariboru je dospela tudi garnitura popravila potrebnih voz iz Zagreba. Pri stranišču nekega voza pa so tekom popravil opazili 4—6 mesecev star moški embrio, ki Je z vagoni najbrže potoval kak mesec. Kje je bil embrio splavljen in odložen, se ni moglo ugotoviti in bo bržčas preiskava negativno končala. , Zločin ali nesreča. V nedeljo popoldne je odšel z dom« poštni zvaničnik in posestnik s Pobrežja Anton Teichman v spremstvu svojega tovariša Alojza S. a se od takrat ni vrnil domov, kar je pri njegovih svojcih vzbudilo upravičen sum, da se niu je pripetila kaka nesreča ali pa da je postal celo žrtev zločina. Ugotovljeno je, tudi, da je imel Teichman pri odhodu s seboj 6000 Din gotovine, ki je bržčas vzbudila pohlep kakega gosta v gostilni, kjer je pogrešanec popival do 10. zvečer in razmetaval denar. Policija je uvedla obsežno preiskavo, ki pa doslej še ni imela uspeha, kajti za pogrešancem Je zabrisana vsakršna sled. Priče, ki so bile doslej zaslišane, domnevajo, da je postal žrtev zločina. Najprej so ga oropali denarja, nato pa najbrž pijanega vrgli v Dravo. Vendar ugibanja še niso dokazana. Tatvina Serdaruš;ču Ivanu, dalmatinskemu krošnjarju, ki je stanoval v Dravski ulici Št. 13, je včeraj neznan zlikovec vlomil kovčeg in mu ukradel double uro in zlato verižico v skupni vrednosti 2500 Din. Ostale dragocenosti ln blago je tat pustil nedotaknjene in se mu je zahotelo samo ure, kar je dokaz, da je bil o vsebini kovčega dobro poučen. Tatvine so osumljeni njegovi sostanovalci, ki pa tatvino zanikajo. Zadevo bo razčistilo sodišče. — Zopet nezgoda motociklista*. Včeraj popoldne je drvel po Tržaški cesti 23 letni mehanikarskl pomočnik O. D. Med potjo je zgubil oblast nad svojim motornim kolesom in padel * vozilom sredi ceste. Pri padcu si je poškodoval levo in desno nogo ter levo ro. ko. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč, — :0$$i Neizrabljeni slovenski premogovniki PREMOG V SLOVENSKIH GORICAH, PRI PTUJSKI GORI IN V MEŽIŠKI DOLINI. •" Malokatera zemlja je tako oblagodar-jena s premogom, kakor je Slovenija. Lahko bi rekli, da je vsa naša dežela eno samo ogromno ležišče premogovih plasti, ki se v mnogih slučajih dotikajo druga druge in tvorijo nekako podzemsko kontinuiteto. Velikanski trboveljski revir z vsemi svojimi odrastki, dalje Kočevje, Št. Janž, Rajhenburg, Zabukovca, Laško, Velenje itd., vse to so znani pre-mogokopi, Id tvorijo velik vir dohodkov naše pokrajine, saj nam je državna statistika baš te dni pokazala, da daje Slovenija sama eno tretjino vse naše jugoslo vanske premogovne produkcije. To so rudniki, ki so v obratu in se plasti premoga več ali manj intenzivno izrabljajo, a malokomu je znano, da imamo \ poleg teh tudi še druga ogrormna ležišča, ki so neizrabljena ali pa se vsled pomanjkanja kapitala ne morejo smotreno izrabljati. In ravno to so ležišča, ki se nahajajo v naši najneposrednejšj bližini, v Slovenskih goricah, v bližini Prager-, skega in Poljčan in v Mežiški dolini, j Najdišča premoga v Slovenskih goricah so blia med vsemi v Sloveniji najpozneje odkrita. Najstarejšega datuma je naj-, dišče v Peklenici, ki se pa nahaja že v : Medmurju, na obronkih zadnjega podaljška Slovenskih goric. Tamkajšnji premogovnik, ki je v rokah Slovenca g. Vargazona, je že več let v obratu in pekle-niškl premog je znan tudi v Mariboru. Plasti premoga v Peklenici so velike in segajo pod Slovenske gorice in celo pod strugo Mure v Prekmurje. V zadnjem času se je izrabljanje dvignilo, vendar pa Še davno ni zavzelo takega obsega, kakor bi bilo želeti Drugo najdišče premoga je v Presiki pri Ljutomeru, kjer je pričel z delom prvi g. Kukovec. Premog se nahaja tu že takoj na površini In je zelo dobre kvalitete. Nekatere žile celo prekašajo kalorično moč trboveljskega. Po ugotovitvi strokovnjakov, ki so teren preiskali, se raztegajo plasti presiškega najdišča daleč na jug in zapad v Slovenske gorice, v globino pod Mursko polje in je verjetno, da tudi tu dosegajo pod strugo Mure Prekmurje, dasiravno teren tam še ni bil preiskan. Skladi se vrstijo v velike globine In bi zadostovali za intenzivno eksploatacijo več sto let. Vse izrabljanje tega premoga pa je bilo doslej več ali manj samo poizkušanje na najbolj primitivni bazi, ker zopet manjka investicijski kapital. Za ta premogovnik, kakor tudi za onega v Peklenici, so se že zanimali Angleži, vendar do sklenitve pogodbe iz raznih — deloma tudi političnih — vzrokov ni prišlo. Tretje najdišče, ki je pa s prvima dvema najbrže v zvezi, se nahaja v občini Veličane v Slovenskih goricah. Rudo-sled je tudi tukaj oddan, a dela se le ot časa do časa in docela diletantsko. Plasti in ležišča tukaj še niso bila strokovnjaško preiskana, verjetno pa je, da so količine dovolj velike za intenzivno in do -goročno eksploatacijo. V neposredni bližini tega je znano najdišče v Ključarov-cih, kjer je pričel z eksploatacijo g. Pesek je pa moral tudi iz istih vzrokov delo ustaviti in danes počiva tudi ta premogovnik. Ključarovci so verjetno tudi le odrastek centralnega ležišča pri Ljutomeru, odnosno pri Presiki. Znan že več let je premogovnik v bližini Poljčan, ki se od časa do časa izrablja, pa tudi prav skromno. To najdišče je pa po vsej verjetnosti v tesni zvezi z najdiščem v Podložu pri Ptujski gori, ki je bilo odkrito pozneje in je postalo središče zanimanja posebno tedaj ko so ga prevzeli Rusi in zgradili oc Pragerskega do rudnika železnico. Po ugotovitvi strokovnjakov so tamkaj o gromna ležišča, ki bi omogočala velikopotezno eksploatacijo za 200 do najman. 300 let. Pomanjkanje kapitala za izvedbo liadaljnih priprav in naprav, je prekinilo tudi to delo, ki danes, žal, počiva in Čaka boljših časov. Razen teh so pa znana tudi najdišča v Mežiški dolini, kjer se dela največ še v Holmecu ob avstrijski meji, pa samo na dnevnih kopih in le za domačo potrebo tamkajšnje industrije. O intenzivni in velikopotezni eksploataciji pa tudi tam ni govora. Tako ležijo v naši bližini danes ogrom ni kapitali, ki se ne morejo dvigniti ravno zaradi tega, ker ni potrebnega kapitala. Inicijativa je prepuščena zasebnikom, ki so si pridobili rudosledno pravico, več pa ne morejo storiti. Škoda, ki jo s tem trpi naše narodno gospodarstvo je pa tako velika, da bo treba za te naše neizrabljene premogokope zainteresirati tudi širšo javnost in naposled vlado. Danes, ko se je zaupanje inozemskega kapitala v našo državo dvignilo, bi gotovo bilo mogoče dobiti kje na zapadu interesente tudi za te naše premogovnike. Brez pomoči oficijelnih krogov, pa gotovo ne bo šlo. mariborsko gledališče Torek, 7. maja. Zaprto. Sreda, 8. maja. Zaprto. Četrtek, 9. maja ob 20. uri »Charleyeva teta«. Zmžane cene. Kupon!. Gostovanje s. Daneša. Zadnjikrat. »Proces Mary Dugan« v tnarib. gledališču. Te dni bo za mariborsko občinstvo zanimiva premijera, interesantnega dela Vealera »Proces Mary Dugan«. Vsa tri dejanja se vodi porotna obravnava proti obtoženki Mary. Delo je zasnovano na zanimiv modem način, ki s svojimi napetimi scenami neposredno učinkuje na gledalce. Nastopi ves ensemble, dalje ženski jn moški zbor, skupno okoli 60 oseb. Naslovno vlogo bo igrala gdč. Kraljeva. Režira g. J. Kovič. »Charleyeva teta« z g. Danešem kot gostom zadnjikrat na mariborskem odru se vprizori na praznik Vnebohoda, v četrtek, 9. maja zvečer. Da si zamorejo to velezabavno predstavo ogledati in se od ,naSueiati Čim šiTŠi krogi, veljajo tokrat znižane cene. K desftletnfci 6Iasbene matice ..nfnrnaVMjeAn*S, požrtv°vanjem bo ne-iimorna ga. AšiSeva in njene marljive to- jvarišice vendarle do slavnosti dovršila | matični Prapor a n ga izroči v sredo zvečer Glasbeni Matici v roke. Ker sta oba iprezv. gg. škofa službeno zadržana bo icerkveni obred Izvršil pč. g. kanonik dr. hraber Z velikim zadoščenjem moremo priznati, da nas ni nobena osebnost, do ka tere smo se obrnili, razen treh, brez vsa' ke podpore odpravila od hiše. Nasprotno, z največjo ljubeznjivostjo so vsi kupovali zlate žrebljičke in bodo njih ime na ostala za vedno združena z društvo nim življenjem Gl. Matice. Kupljenih je 110 žrebljev, ki se pritrde na drog žreblji z imeni odbornikov so posebej pritrjeni na zastavi. Prvi žrebelj ima ku-mica, ga. Zora dr. Ravnikova. Za prvega zastavonoša je izvoljen g. Josip Sever, za njegovega zastopnika pa g. Ciril Mohorko. Ta dva jo bosta tudi pred koncertom na Čelu zbora prinesla v dvorano, nakar se bo zbral ves zbor okoli nje in jo s svojim geslom slovesno pozdravil. Diplome častnim članom so izdelali gg. Ženo Košak, I. Novšak, P. Bader in N. Haas in bodo razstavljene v trgovinah gg. Pregrada in Kovačiča. Odlikovancem se bodo izročila v Četrtek pri slavnostnem zborovanju. S to častjo je Glasbena Matica odlikovala gdč. M. Rozmanovo, prvega predsednika dr. R. Ravnika, ustanovitelja g ss O Dev«, sedanjega predsednika dr.' J. 1 o 111 i n š k a, novosadsko pevsko društvo »N e v en« in predsednika pevskega zbora J. Arnuša. Vstop k slavnostnem zborovanju je vsa komur prost in bo Glasbena Matica le vesela, če jo kar največ mariborske publike v četrtek ob 10 uri počasti s svojo navzočnostjo. Glede koncerta samega bi prosili, da si publika že pred četrtkom o-skrbi vstopnice, ker so na praznik trgovine popoldne zaprte. — JHirifafski m dmemi drsbii Nadloga tujih agentou Naše kraje obiskujejo zopet razni tuji in tudi domači agenti, ki ne obiskujejo trgovcev, marveč privatne stranke od hiše do hiše. Te dni je prodajal agent tvrdke »Kaleidos« iz Maribora navadne stenske slike neorijentiranim kmetom po ogromni ceni 350 Din, kakršne se dobe po izjavi izvedencev V naših trgovinah po 160 Din komad. Potniki tvrdke Schip-per na Dunaju, ki obiskujejo po večini u-čitelsjtvo, duhovščino in uradništvo, so se po enoletnem presledku zopet pojavili v Sloveniji in prodajajo perilo po 280 do 290 Din komad, dočim stane popolnoma enako blago v domačih trgovinah samo 130 do 140 Din komad. Tudi potniki tvrdke Burger na Dunaju prodajajo po kmetskih hišah za »angleško« blago navadne štofe po okoli 180 Din meter, kakršni se dobe v naših trgovinah po 100 Din meter itd. Trgovski gremij v Mariboru dobiva od vseh strani pritožbe, kako so bile stranke opeharjene ter vprašujejo, kaj jim je storiti proti temu oderuštvu in proti tožbam, katere so naperile tuje tvrdke proti onim strankam, ki so take pošiljke zavrnile. Gremij opozarja celokupno občinstvo, da se ne more v tem oziru ničesar storiti,- kajti, če kdo kako naročilo podpiše, prevzame tudi obveznost plačila, ako tvrdka ne vzame blaga nazaj. Edini izhod, da se stranke obvarujejo vsake škode je ta, da nikdo ne nasede raznim sladkobesednim agentom in jih kategorično zavrne. Ker je z obrtnopravnega stališča tak način prodaje prepovedan, bi bilo želeti, da se na te agente po možnosti opozori žandarmerijo ali policijo, da jih aretira. Cesta Št. Lenart - Pesnica. Iz Slovenskih goric nam pišejo: Pozno jeseni so pričeli s popravljanjem glavne ceste med Pesnico in Sv. Lenartom. Dela so živahno napredovala in pred zimo so spravili približno kilometer poti v popoln red. Popravljeni kilometer ceste js bi prav soliden in udoben, toda zima je dela prekinila in se je pričakovalo, da se bo spomladi s popravili zopet nadaljevalo. Toda najlepši, najugodnejši čas že mineva, a od nikoder ni nikogar, ki bi se po->rigal, da ccsto popravijo vsaj toliko, da )o po njej mogoč promet. Cesto so si spomladi sicer ogledovale razne komisi je, geometri in zopet komisije, toda od takrat še ni nihče položil kamna na zanemarjeno toda važno prometno žilo Slovenskih goric. Omenjena cesta je v tako slabem stanju, da je ob slabem vremenu prevažanje, zlasti z avtomobilom, popolnoma izključeno, radi česar prosimo prizadeti, da se čim preje nadaljuje popravilo ceste Št. Lenart - Pesnica. Kraljeva zahvala. Zveza kulturnih društev v Mariboru, {i je poslala povodom kraljevega odlikovanja našega najvišjega znanstvenega zavoda, ljubljanske univerze, brzojavno izraz hvaležnosti in udanosti vladarju, je prejela preko ministra dvora gosp. Jevtiča sporočilo srčne zalivale Nj. Vel. kralja. — Angleški športni aeroplan Gypsi Moth«, imenovan »Miss Dalma-tia«, jc včeraj popoldne z dveurno zamu-o gladko pristal na tezenskem letališču, red pristankom je napravil še looping n par drugih akrobacij. Angleške goste e pozdravil tajnik mariborskega Aero-duba, g. dr. Šestaii. Aeroplan je napravil potem s člani kluba več poletov po Mariboru in okolici in je vedno gladko pnstal. Kakor smo zvedeli, namerava tudi mariborski Aeroklub nabaviti enako letalo. Letalo ima angleški Cirrus-motor, 85 HP. »Miss Dalmatia« je prodana v Zagreb, kjer bo že v četrtek izročena lastniku. Dne 18. t. m. odleti iz ondona drugo enako letalo, dne 24. t. m. pa tretje. Tudi obe te dve letali sta že naročeni od privatnikov v naši državi. — eniški fednik »Neuo Montags-Presse«, Desetletnica osvoboditve Mežiške doline. Mežiška dolina praznuje dne 9. junija desetletnico osvobojenja. Ker je naroči-tev posebnega vlaka preko Savinjske in Mislinjske doline zvezana z ogromnimi stroški (ca. 15.000 Din), se izplača le, ako je večja udeležba napovedana. Zato prosi odbor, da vsakdo najkasneje do 15. maja javi približno Število udeležencev, da more odbor vlak naročiti. Vazni red namenjenega posebnega vlaka bo objavljen v vseh slovenskih časopisih. — Odbor narodno-kulturnih društev v Gušta-nju. — Avtomatska telefonska centrala. Otvoritev mariborske telefonske avtomatske centrale se zavlačuje že drugo leto. Kakor doznavamo, so aparati že dospeli v Beograd in jih dobi Maribor v kratkem, tako da naša svoječasna napoved, da bo avtomatska centrala izročena prometu že na Vidov dan, ni neutemeljena, temveč je s sigurnostjo računati, da bodo do takrat vse priprave končane in da bo telefonsko posredovanje vršila v juliju mesecu že avtomatska centrala. — Najden utopljenec. V petek je odšel 59 letni France Do-mitnar iz Kejžarjeve ulice v Sv. Peter na obisk sorodnikov. Od tedaj so ga domači pogrešali. Včeraj popoldne pa so pri Sv. Petru našli v dravski strugi njegovo truplo. Revež je našel nepričakovano smrt v dravskih valovih. Žrtev Ias.ne neprevidnosti. Lastnik avtotaksija, g. Belak, je imel v nedeljo izletniške goste. Med njimi je bil tudi nastavljenec tekstilne tvornice Hutter & drug Ob brodu, I. Glavič, ki se je takoj vsedel za volan in šofiral, čeprav temu ni bil vešč. Posledica njegove neprevidnosti in predrznosti je bila, da je pri Marenbergu zavozil v obcestni jarek. Ko jo videl, kaj se je zgodilo, je v razburjenju zdirjal po dravskem bregu in manjka od tedaj za njim vsaka sled. Domneva se, da je najbrže skočil v Dravo in postal žrtev njenih valov. — Kar 11 slučajev intervencij za razne slučaje izkazuje tukajšnji rešilni oddelek samo tekom včerajšnjega dneva. Med raznimi intervencijami so bili poleg ene nesreče z motociklom, o kateri poročamo na drugem mestu, povečini porodi, splavi in druge nezgode. — Vsekakor je bil včerajšnji dan v primeri s celotno statistiko rekorden. — Svojega gospodarja je osleparil neki nastavljenec tvrdke Ivan Hrast. V nedeljo 5. t. m. je bil poslan z vozom sladoleda in slaščic k »žegnanju« k Devici Mariji v Brezju. I strogo naredbo proti motenju radijskih sprejemnih postaj potom aparatov z visoko frekvenco. — Začetek je bil storjen. Pred kratkim pa se je pričel tudi v Gornji Avstriji boj proti tej prikazni, ki je postala že pravcata nadloga, — z zakonitimi sredstvi. Poštna in brzojavna direkciia je objavila oficijel-r.o sledeče: Glede na neprestane pritožbe ime-jiteljev sprejemnih radio-aparatov, da se vršijo zlorabe potom neprijavljenih, skritih abonentov, je brzojavna direkcija prisiljena uporabiti najstrožje mere. Posestniki cevnih sprejemnih aparatov se pozivajo, da ravnajo s svojimi aparati po veljavnih predpisih. V nasprotnem slučaju se bo proH krivcem sodnijsko postopalo. Tozadevni zakon določa kazen do 600 šilingov t. j. 4800 do 5000 dinarjev globe. V svrho izsleditve motilcev pa bo izdana posebna odredba, ki pod ogi-bom težkih posledic onemogočuje vse zlorabe. — Vsi imetniki sprejemnih aparatov se pozivajo, da pomagajo oblasti pri tem stremljenju s tem. da brezobzirno imenujejo vse znane jim motilce. Začetkom aprila je izšla tudi v Linzu naredba, ki odločno prepoveduje celo rabo električnega toka med 19. in 24. uro, to je v času glavnih radijskih produkcij. V tem času morajo stati vsi obrati, ki se poslužujejo električne struje, izvzemši najnujnejše slučaje zdravniške pomoči. Med te spadajo visoko frekvenčni masažni, rontgenovi ter elektromedicinski dia-termijsjd aparati, ki pa morajo biti vsi točno prijavljeni. Odredila se je najstrožja kontrola vseh električnih motorjev, kar je popolnoma v redu in jasen znak, da se merodajni krogi zavedajo velike važnosti nemotenih stalnih radio-programov; kajti jasno ko beli dan je, da morajo naročniki radio-aparatov točno plačevati svnie pristojbine in izpolnjevati razne obvezne določbe oz. imajo neizogibne dolžnosti; zato bi pač bilo čudno, če bi ne imeli pravice, zahtevati intakt-nega funkcijoniranja svojih drago plačanih in visoko obdavčenih aparatov. Ker se radio tudi pri nas ne le uvaja, ampak zelo razveseljivo razširja celo v gorske vasi, je pač umestno, da smo pokazali na avstrijski vzgled, kar smo seveda storili na že mnogokrat izraženo željo naših čitateljev. Vsiljuje se nam misel, da bi pač bilo umestno, da se tudi pri nas potom zakonodaje pride motilcem radio-pro-dukcij v okom- Noetoua barka se mora najti Tako so sklenili kajpak v — Ameriki. Mesto Chicago, čegar mestni očetje menda nimajo drugih skrbi, se je z vso resnostjo odločilo, da odpošlje (seveda na občinske stroške!) dobro opremljeno ekspedicijo na goro Ararat. Svojo jedinstveuo in famozno idejo utemeljujejo s trditvijo: »Če je stari Noe res pristal na gori Ararat, potem se mora barka najti; kajti zrak je na tej gori tako tanek, da barka kljub preteklim tisočletjem ni mogla razpasti...« Brihtni in za vsako ekscentričnost dovzetni Amerikanci upajo, da sc jim najdba do leta 1933. posreči. Čim najdejo svetopisemsko barko Noetovo, jo bodo previdno spra vili v Chicago, kjer bo glavna atrakcija za tistoletno svetovno razstavo. — Odgovornost za to pristno ameri-kansko raco prepuščamo »Manchester Guardianu«. Ptičje pokopališče Na pustem otoku lsabeli, v bližini južno - kalifornijske meje, gnezdijo ogromne jate ptic, kakor: morske la-stavice, galebi, pelikani, pečinski golobi in albatrosi. O priliki raziskava-nja tega otoka je odkril ameriški potnik Rauning gozd, ki je nudi' čudno sliko. Kamorkoli se je ozrl, povsod so ležala na tleh. ali pa visela na drc/e-sih trupla albatrosov- Celo v neposredni bližini gnezd, polnili ptičev, so visele poginule ptice in številni pt'čji okostnjaki. V tem gozdu je gotovo več mrtvih ptičev kakor živih. vi>'> obstoja večinoma iz samih grmov, ki so tako gosto zarasli, da so na gotovih krajih naravnost neprodani. Ako pade kaka ptica v tak grm, sc l e more več rešiti iz te prirodne kletke in je neizogibno zapisana smrti. Zaman se skušajo izmotati iz mreže, pr iriniti morajo gladu. Clouek s čudnim poklicem V Liverpoolu je umrl nedavno človek, ki je imel čuden poklic. Njemu namreč ni bilo treba delati več dru-tfega kot mahati z rokami, kakor pri ločitvi. Pred več leti je stal na obali ravno v času. ko se je neki parnik Pripravljal za. odhod v Ameriko. Neki človek, ki je ponovno objel svojo ženo, se je obrnil nanj z vprašanjem, ali ne ti hotel za nekaj minut dela zaslužiti^ deset dolarjev. Ker je bil brez službe, je seveda takoj sprejel ponudbo. Neznani gospod mu je izjavil, da je dotična dama njegova žena in da Potuje v Ameriko. On pa nima časa, da bi čakal na odhod parnika in mahal ženi v slovo z rokami. Ako bi hotel torej toliko časa mahati z rokami, da bi parnik odšel, more zaslužiti deset dolarjev. Na tako veliko razdaljo namreč njegova žena nikakor ne bi mogla opaziti, da ji ne maha v slovo njen mož in to tem manj, ker je vrh tega kratkovidna. Od tega dne je bil ta človek neprestano v luki in se je preživljal samo s tem, da je za denar mahal v slovo. * Zeno zadauil in zažgal Nedavno so v bližini Ne\vyorka našli na cesti goreče truplo neke ženske, ki je ogljenelo v mlaki bencina. Redarji so bili takoj r.bveščeni o strašnem zločinu in na kolesih odhiteli na kraj groznega prizora. Preiskava je ugotovila, da je bila dama najprej zadavljena in nato šele zažgana. Bil je aretiran njen mož, dvajsetletni šofer, ki je pri zaslišanju trdovratno zanikal krivdo, končno na vendar priznal, ker se ni mogel več izmotati iz netočnih in neenakih izjav in protis’ovij. Priznal je, da se je s soprogo sprl in lo v prepiru zgrabil za vrat. tor v jezi zadavil. Nato jo j^ < doeFal na p r*c-rijo mesta in io polil bt:n nnoiv ter zažgal, da bi tako zabrisal sled in onemogočil zasledovanje. Tragedija maturanta V osmem razredu realne gimnazije v Bndjejovicah na Češkem so se odigrali te dni težki prizori. Razrednik jc čital listo dijakov, ki so po sklepu profesorskega zbora pripuščeni k maturi. Le dva nista bila pripuščena. lSletni Ivan Minek, edini sin odvetnika Mineka, jc razburjen skočil proti razredniku in zaklical: »Vi ste me torej vrgli?« V tem hipu je tudi že zgrabil za samokres in ustrelil na profesorja, vendar pa ga ni zadel. Nato je pognal sebi dve krogli v glavo in kmalu nato v bolnici podlegel težkim poškodbam. Bernard Shau/oui izreki Prazniki, razkošje in denar me dolgočasijo. Moški so sentimentalni blebetači. Nikdar nimajo dovolj čuta za praktičnost. Imajo pa ga ženske. Od vseh začetkov imajo ženske le posla s praktičnimi zadevami-• Sem revolucionarni pisatelj. Takšen sem bil in tak bom tudi ostal, kajti naši zakoni onemogočajo zakone, naša svoboda je suženjstvo drugih, naša posest organizirana tatvina in rop, naša morala pa nesramno hlinjenje Zato. ker upravljajo z našimi modrostmi neizkušeni neumneži, z našo močjo in junaštvom pa razpolagajo strahopetci in slabiči. * Ljudje, ki nimajo drugega dela, kakor da neprestano razmišljajo o svoji sreči, so največji reveži. Jaz ne hodim v gledališče, da bi razumel komade. Obiskujem ga radi tega, da se razvedrim. Komade in oderska dela, ki jih razumem, sovražim, ker niso taki, kakor je življenje, ki ga nihče ne razume. • Bojim se ljudi, katerih največja sre ča je osrečevati bližnjega in ki smatrajo srečo za dokaz vrednosti njihovega življenja. Moja sreča in moja dolžnost je skrbeti za lastne posle in zadeve. Star pregovor pravi, da stori moški. ki se pred štiridesetim letom ni zaljubil, prav, ako se ne zaljubi tudi kasneje. Že davno pa sem se uveril, da velja isto pravilo tudi v drugih primerih. N. pr. v pisateljevanju. Korektne, brezhibne angleščine ni, kajti enako angleščino ne govorita niti dva Angleža. • Smatram se za moralnega revolucionarja in se ne zanimam za razredni boj, temveč za boj med človeško vitalnostjo in umetnim moralističnim sistemom. Imam vzrok, da ne uživam alkohola. Delo. ki ga opravljam, zavisi v prvi vrsti od samokritik. Vse, kar me zadovoljuje, zmanjšuje vrednosti mojega dela. 27 let nisem užival mesa- Rezultate naj ceni javnost. Paradiž pešceu Pred 100 leti je bil Pariz poleg Londona največje mesto na svetu. Že takrat so se v Parizu pritoževali nad naraščanjem pouličnega prometa, ki bi postal lahko »nevaren za življenje*. Kako zlate čase pa so še imeli takrat pešci velemesta, dokazuje pariška statistika o cestnih nezgodah v letih 1834—1837. Leta 1834. je bilo 154 ranjenih in 4 ubiti, leto kasneje 217 ranjenih in 12 mrtvih, naslednje leto 220 ranjenih in 5 ubitih, leta 1837. pa 361 ranjenih in 11 ubitih. Povprečno je znašalo torej število žrtev v teh štirih letih 238 ranjenih in 8 ubitih. Od skup nih 1154 nesreč je bila ena tretina posledica malomarnosti in neprevidnosti vozmkov. Čeprav se je občinstvo radi teh žrtev neprestano pritoževalo, pa so vendar silno neznatne v primeri s hekatombami, ki jih zahteva dandanašnji velemestni promet. V Severni Afriki, posebno v francoskih kolonijah, so se pojavili v zadnjem času roji potujočih kobilic in sicer v velikanskih množinah. Kobilice so uničile dosedaj že nad 100.000 ha plodne zemlje v Alžirju in Oranju. Francoske oblasti so odredile proti njim pravcati boj do uničenja. Potujoče kobilice uničujejo z metalci ognja in raznimi strupenimi plini. Dosedaj je dala francoska vlada za pokončavanje kobilic na razpolago sledeča sredstva: 800 metalcev ognja, 1800 razpršilnikov kislin, 500.000 litrov kislin, 370.000 kg strupenih plinov ter raznih drugih kemikalij. Vlada ima dosedaj Tadi uničevanja kobilic že nad 12 rtii’i»onov Ifii &tfv stroxkov. Speri ŠE ENKRAT »MARIBOR« - »RAPID«. V nedeljo 12. t. m. ob 16. se srečata v Ljudskem vrtu ponovno domača rivala ISSK Maribor in SK Rapid. Diference, ki vedno nastajajo med vodilnima kluboma, so se zopet poostrile, tako da sta u-pravna odbora obeh klubov sklenila, da razčistita položaj in izpodbijeta dvome, ki so omajali zaupanje v čisto amaterstvo njih moštev. Razen tega gre obenia za manifestacijo prestiža in utrditve slovesa v športnem svetu. Mrzlične priprave za bitko, ki bo brez dvoma največja športna prireditev pomladanske sezone, so pričele takoj p,o prvenstveni tekmi, ki jo je Maribor odločil s pičlim rezultatom 1:0 v svojo korist. Za nedeljsko srečanje pa sta klutia nominirala sledeče najmočnejše postave: ISSK Maribor: vratar nadsvetnik inž. Černe, branilca: dr. Vankmiiller 'in Golubovič, krilci: dr. Stamol, ravnatelj dr. Kovačec in Košir, for-ward: ravnatelj Vodeb, ravnatelj Gračner, ravnatelj Barle, magi-stratni svetnik Rodošek in profesor Cotič. SK Rapid: vratar urar P e t c 1 n, branilca: restavrator Halb\vidlm Artur Paternolli, krilci: stavbenik Riff-mann, trgovec in tovarnar Pirich, trgovec Hofer, napad: ravnatelj Maks Hermann, dr. Brandstatter, inž. Fubrer, ravnatelj Fale, Felber, trgovec in E. Btide-feld, tudi trgovec. Postavi jamčita, da bo potek izredno živahen in zelo zanimiv. Ker se je spričo važnosti prireditve bati ostre igre in vmešavanja publike, je vodstvo tekme poverjeno priznanemu objektivnemu sodniku ravnatelju T o m a n u, ki se od zadnje olimpijade ni več udejstvoval. Kot stranska sodnika pa bosta fungirala za-’; nesljiva športnika dr. Ravnik in chv Blanke. Concordia v Mariboru. Na praznik 9. t. m. gostuje v Maribo-_ ru proti SK Železničarju prvorazredno" moštvo Zagreba, SK Concordia, ki se jer zopet povzpelo v zagrebškem nogometu na vodilno mesto. Proti Železničarjem bo nastopilo v kompletni postavi z vse-,' mi mednarodnimi kapacitetami, ki so se v tekmi proti Dunaju izborno obnesle. Prireditev bo vzbudila v Mariboru gotovo veliko zanimanje, ki ga z ozirom na odlično kvaliteto gostov tudi zasluži. I. Otroška športna olimpijada v mestnem parku. Kakor doznavamo, priredi ISSK M a« ribor na praznik 9. junija v parku veliko športno tekmovanje za naše malčke do 12. leta. Spored bo sledeči: 1.) Skiro tekme. 2. holenderji, 3. tricikli, 4. tekme z obroči, 5.) teki od 25—60metrov, 6.) dirka dvokoles, 7.) polževa dirka, 8.) tek v vrečah in 9.) otroški korzo. Prijavljene konkurente bo sodniški zbor razdelil v kategorije 3—4 letnih, 4—6, 6—8, 8—10 in 10—12 letnih, ki bodo tekmovali v posameznih panogah. V soboto 11. t. m. pa se bo vršil ob 15. v Ljudskem vrtu na igrišču ISSK Mariboru poizkusni trening pod nadzorstvom telovadnega učitelja g. Lavrenčiča, dočim sprejema prijave tudi trgovina Sport-Roglič na Grajskem trgu. Zmagovalci bodo prejeli lična spominska darila. Tekmovanje pa se bo vršilo od 9.—12. ure za časa koncerta. Sestanek upravnega odbora »Maribora* bo drevi ob 5.30 v Ljudskem vrtu. Službeno iz MO. 9. maja: Concordia (Zagreb): Železničar. Predtekma Železničar : Svoboda rezerve — prvenstvena. 12. maja: Rapid - Čakovec v Čakovcu. Ob 10. dop. Marlbor:Svoboda rezerve — prvenstvena. Ob 16. reprezentativni derby Maribor : Rapid. Predtekma mladini Maribora in Rapida. Službujoči odbornik 9. maja g. Amon, 12. maja g. Kokol j. Igralci: Ivan llelier, Peter Podjaver šek (oba Rapid) in Harich (Svoboda), suvezni sodnik Mohorko in g. Kokol j se pozivajo, da se zanesljivo zglasijo v petek ob 19. pri. predsedniku MO v kavarni » Jadran« radi zaslišanja. nosna Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zg«d*vlnsk! raman Ir starih Benetk 72 »Torej,« je dejal Roland, »odreciva se pomoči od te strani, ki bi mogla služiti vašemu nesrečnemu otroku v zaščito pred ostudnim Bembom.« Zdaj pa je Imperija obupno vzkriknila: »Bembo!« je zavpila ter prijela Rolanda za roko. »Bembo! Kdo vam je govoril o Bembu! Kdo vam je povedal, da je on tisti, ki se ga bojim?« »Vi sami, milostljiva! Res je, da niste povedali tega imena, toda pravkar ste zaklicali, da je pošast in vampir, h kateremu vas priklepa tajna zaveza, kardinal •... Takoj sem vedel, da menite kardinala, škofa beneškega; ali sem se motil?« Imperija si je položila bele roke na razpaljeno čelo. »Ne,« je dejala zamolklo. »Niste se motili; nič vam ne uide. Oh, zdaj me je groza pred vami!« »Bojite se me, ker vam dajem na razpolago usluge duha in razuma, ki je moja last. če je tako, milostljiva, potem mi ne preostaja drugega, kakor da se poslovim ....« »Ne, ne, ostanite! Ne izpodtikajte se nad neznano bojaznijo, ki me prijemlje! In — kaj pomeni na vse zadnje gorje, ki se lahko zgodi meni; samo da je rešena moja hči! Da, gospod, kardinala Bemba se bojim! On je tisti, ki je videl Bianko! Njega goni strašna strast okrog te palače! In nanj me veže zavezništvo, ki ste ga zaslutili v svoji čudežni preroški moči!« Lahen drget je prešinil Rolanda. Razumel je, da sedaj drži kurtizano v svoji oblasti, in da je ta pretresljivi razgovor dospel do svojega viška. »Kakšna je ta zaveza?« je vprašal s kratkim glasom. »Premislite,« je nadaljeval, videč, da se je Imperija nehote zganila od groze, »da ste mi fjove-dali zdaj že toliko, da bi mi zaman skušali prikriti resnico. To resnico hočem zaslediti, pa naj bo še tako strašna; in takrat vam utegne biti žal, da mi je niste sami priznali.« »Ubogala vas bom,« je zajecljala kurtizana. T