St, 27» «a mm t iuma taro anm m u im V Trstu, t pttiK 14, novtmpra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVI! fchaja. Uvsemli eijt^ jSk zjjM^a j.- Uredniitvo: ulica sv. FrinCUk« Asitteg« 20, L Btdatevfje? pošiljajo medni««11. Ne ranki«««' ptarma te ne Ixda}atet] in odfor*rnl uredntt Anton Oerb««. — Tlak tiskarne*:.- " * cnaSa za racse L 7.—, 3 »v^T^^^flff^Brieta L ? 'Za inozemstvo mesečno »redni . t . k*S?- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v ilrokosti ene kolone (72 miri.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov po 40 cent osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega itev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. NEVARNA HUJSKANJA Večerna «Piccolo» od 14. novembra je priobčil članek pod naslovom «Krk», v ka-! ter eru pripoveduje o strašnem položaju' otoka v jugoslovenskem državnopravne«! j pripadrašatvu. Začenja z ugotovitvijo, da je mesto Krk izklicno italijansko, izvzemši dvajset družin. Vsi drugi so optrrali za Italijo. Tisti, ki niso, n:s*> storili tega le iz strahu. Enega med temi so pošteno — nabili, drugi je moral bežat«- Potem pripoveduje, da se tam živi kakor v zasedenem ozemlju, na katerega je vdrl vp&£nik. Življenje se omejuje na rodbino, IjArti vsak sestanek se utegne .clrna-čiti kcS^fcarota. Vsaka slavnoat je brez razvedrila Trpijo tako osamljeni, »oddaljen'«, kakor da jih ocean ločuje od drugih j ozemelj. Nekega Adodfa Stolfa so areti- j rali m ga zlostavljali le zato, ker se je, < malo simpatično* izrazil o gospodarjih, j Pobegnil je iz zapora m se je hotel zateči na neko ladjo. Pri tem so ga ustrelili. Posestniki marajo plačevati ogromne da ke in sistematično se j m odjemlje pridelek njihove zemlje. Ker vidijo, da jim obdelovanje zeml>e ne koristi, jo morajo prodkjati. In tako prehaja zemlja v slovanske roke. Vztrajajo pač. Otroci ne zahajajo v slovanske šele. Izgubljajo leta, pre- j k:rtjaio učenje, ali v slovansko šolo ne gre-; do. Slovansko šolo dbidkugejo le otroci uradnikov, došHh iz Jugoslavije- Laglje je se vreči proti smrt', netgo živeti v vsakdanjem trpljenju. Mesto gleda nanje z bistrim očesom, kako otdhajajo na morje. Spremlja jih odmev oddaljenega klica, ki, je v leta 1018. pozival Petra Orseola O., j naj kvarnerske otoke in dalmatinska mesta 1 . osvobodi od; Hrvatov. Sto let potem so se| skupno z Benečani uprli proti Ogrom in: Hrvatom kralja Kolomana. Otok je postal dedni fond grofov Frankopanov in mesto I je i«nelo lasten statut do blizu leta 1300. i Mesto pa ni ljubilo ne Hrvatov ne Frank o-painov n se je uprlo. Tedaj so Frankopani odstopili gospodstvo na otoku Benečanom. Na zvoniku so razobesili zastavo sv., a. ki so jo ljubiti vsi otooaiK, Mesto J»brk> sijaj lepote, veličine, «rafini-rane* in resne. Sedaj pa se škofovsko mesto Krk zavija v molk in osamljenost In ni ga dneva, da ne bi se odpirale njegove rane, male in velike. * * « To bi b le, v glavnem, najsočneje točke : 0 »a v «Ptccolu» o zgodoviiaa in sedanjem trpljenju mcula in otoka Krka- Italijanski 1 st pa se cčlvidno n-s zaveda, kako je s svojim op'iiom — slikanim črno v črno — sedanjega položaja otoka Krka podal približno točno sliko o našem položam v J?j_ Iij-ki Kraj ni. Mari moremo prirediti le no slavnost brez strahu, da bi se nam nvs dogodilo kaj neprijetnega in morda celo zelo neprijetnega?! Mari nismo tudi ml od trgani od naroetae skupnosti?! Mari nw p 1?.čujemo tudi mi ogromne davke in še kako ogromne?! Mari ni moralo tudi ne-šlevilo naših ljudi bežati, ker jim je postalo! : življenje neznosno?! Mari ni v naši Istri neštevilo naših otrok, ki so brez šolskega ! pouka, ker 30 jim odvzete šole v lastnem mateirnem jeziku ki ker nočejo obiskovati I šiloma, jim naxmjernih tt^.janskih šo4?! Mari je pri nas zagotovljena varnost osebe za našega človeka?! Kdaj pa smo še čuli kakega <.Pk:coia», da bi grajal take razmere, ki bijejo v obraz načehi vsake narodine in državljanske svobode in celo tudi vzvišeni člove-čanski ideji? Nasprotno: vsi italijanski listi se radujejo nad temi razmerami. Je pa bistvena azirka med neur-emom v; «PiccDlovenr» člai.ku n našim praktičnim postopanjem. Ml ne nastavljamo nek enega ; ušesa kakim klicem iz —: oddaljenih oze-i mel|! Priznavajoč državo, ki yt pripadamo, j se oglašamo s svoj'mi pritožbami m zahtevami na podlagi zakonov te države in slo-i veanžh obljub, k?-so r.a?n jih dali nje državniki! Mi sano se trdno postavki na stališče zakonitosti Isti «Piccolo» pa, ki odklanja vse naše pritožbe in zahteve s pretveznm našim iredentizmom, podžiga na otoku Krku, na .ozemlju, pripadajočem k sosedinji državi, k — iredent:zmu, k trporu. Taka je njihova logika, njihova doslednost in njihova morala! Stvar pa ima ie I neko drugo, zelo resno stran. S takimi o-; p'-si se ne« gladijo poti do tistih ciljev, ki so baje naiprisrčnejša stvar tudi sedanjemu našemu ministru za vnanje stvari in za dfo-sego katerih je go«3po«tf Mus£*oiIimi — kakor je slovesno zatrdil — na< pnakt'čnem delu? Gospoda Mussolini m Ninčič se razgovar-I jata baje sedaj, kako bi prišlo do prijatelj-I skih odnošajev med obema državama ?n I kako bi se povoljno rešila še nerešena j vprašanja. Gre za to, da aa pogasi požar navzkrižij; tržaški Brit pa viha olje v plamen! O italjanstvu Krka se nočemo prere-. kati s tržaškim listom. Pripominjamo le, ■cfa že imena prensnc«gah sedaj navdušenih Italijanov ne kažejo m Ha-Hjanski izvo*. Italijanskim glasilom priznavamo pravico, da se zavzemajo za te Italijane. Nedopustno pa je, da te svoje varovance h utiska j o proti državi, ki so js priključeni z mednarodnimi pogodbami, prav tako, kakor smo mi k Italiiji. Kaj bi rekli n. pr. ti ljudje, če bi kdo obdolžil Italijo barbarstva, ker je človek ponesrečil, ko je pobegnil iz ječe? Rekl; bi: prav je, ker ss je «nesimpatično izrazil* o državi* Zato pravimo, da hujskanje proti sosednji državi na pocPlagi takega dejstva donai?a nevarnost tudi za mednarodno politiko lastne države, ker ustvarja v sosednji nepovoljna razpoloženja. Med Mussolinijem m Ninčičem utegns priti do pavoljnega dogovora. Italijanski listi pa naj ne pozabljajo, da dbgovore državnikov morajo ratificirati tudi parlamenti, ljudski zastapi. Zato naj bi javna glasila ne kvarila razpoloženja med zastopniki ljudstva s tak "mi hiijskajočkni o-pisi, kakršen je oni v «Piccoliii» o otoku Krku! Italija Mussoini v Milanu MILAN, 23. Davi c*b 6 in pol je prispel v M ilan ministrski predsedn'k Mussolini. j N? kolodvoru so ga sprejeli zastor^ i ohlastev in fašija. Muasolint se je pelja* z avtomobilom v svoje stanovanje. Bržkone zapusti Milan še danes. EivŠega ministrskega predsednika Sonnina zadela kap RIM, 23. Včeraj zjutraj ob 8 je bivšega' ministrskega predsednika in obče znanega državnika Sonnina zadela kap. Včeraj čez dan je b lo njegovo stanje povoljno, se je pa po noči znatno poslali šalo. Jugoslavija Predstojeća demisija vlade BELGRAD, 23. «Vneme* piše: «Z ozi-rom na vesti o prihodu Hrvatskega bloka v Peigrad, se je vršila v ministrskem predsedstvu konferenca, k3 so se je udeležili minister Nikola Pašič, Vukičevič, Kosta Miletić in Marko Trifkovič. Ministri so se posvetovali o situaciji, ki lahko nastane, aka Hrvatski blok pride v parkame«t-Razgovarjali so se pred vsem, kakšno sta- j l:šče naj radikalci zavzemo napram temu dogodku. Kakor vse kaže, so v radikalnem khrbot prišli do zaključka, da je treba pripravljati teren za obrazovanje volitvene vlade in da spremenjena situacija ne sme zadeti rad kalne stranke nepripravljene. Prvotna želja, da bi Pašič-PribSčeviceva vlada ne dala ostavke, marveč da bi zahtevala poverentie krone za izvršitev novih vol tev, se ne bo mogla, kakor vs* kaže, realizirati Vlada bo morala podati demisijo, da s tem da kralju svobodne roke za odločitev m da z nobenim korakom n« prejud:cira dogodkov. Zato se v vladnih krogih išče samo ugoden moment in popularna utemeljitev za demisijo*. Pogajanja med Hrvatskim blokom in de-mokižisko stranko uspela — Komunike Hrvatskega bloka LJUBLJANA, 23. ^Slovenskemu Naro-1 «ki» poročajo iz Belgrada: Pogajanja odlpo-' •lanca Hrvatskega bloka prof. dr. Šurm ma z Ljubo DavidovrBčem m s predstaviteljl opozicije so popolnoma uspeta. Dogovorilo se je. da s« sestaneio Lruba Davidovič. predsednik demokratske stranke, in ostali predstavitelji opoeicionalnili parlamentarnih skupin, v najkrajšem času z delegat^ Hrvatskega bloka pod osebnim vodstvom Stjepana Radića. Ta sestanek se bo vršil v Zemunu in sicer, kakor vse kaže, že v nedeljo, 26. t. m. Hrvatski blok bo imel v to svrho v soboto, 25. t- m konferenco v Zagrebu, ki bo trajala samo nekol'ko ur. Ta konferenca bo posvečena edino načrtu, kako se ima zrušiti sedanji režim in sestaviti vol'lna vlada. Na tej konferenci bo končnoveljavno sklenjeno, da odidejo poslanci Hrvatskega bloka v Belgrad in se udeleže parlamentarnega dela. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da se pojavijo Hrvati v parlamentu že začetkom prihodnjega tedna. Prihodnji teden bo za jugoslovensko notranjo poetiko velekritičen in pri čak o, vati je, da pade sedanja vlada še pred 1. decembrom. Hrvatski blok je o pogajanjih glede preobrata v državni politiki izdal komunike, v katerem pravi med drug'm: «V pogajanjih v Bel gradu se je doseglo: 1. So, glasno mnenje, da vse razmere zahtevajo zajedničko hrvatsko-srbsko politično orijentacijo, a ne samo začasne parlamentarne kooperacije; 2. prepričanje, da so potrebna nadaljnja pogajanja že te dni na skupnem sestanku Hrvatskega bloka s po-edinimi parlamentarnimi grupami, na katerem sestanku bo sodeloval od Hrvatskega bloka tudJ njegov predsednik Stjepan Radič. Pkfhod avstrijskega kancelarja ▼ Belgrad BELGRAD, 23. V političnih in parla-mentarnh krogih razpravljajo o pomenu prihoda avstrijskega kancelar ja dr- Seipla in zunanjega ministra dr. Griinbergerja v BelgradL Kakor smo že bili svoječasno v dunajski brzojavki omienifli, namerava v resnici dr. Seipel posetiti Belgrad še pred koncem tega leta. M sija dr. Seipla gre za tem, da Avstriji zagarantira tesne gospodarske odhošaje s sosednimi državami, tako tudi z Jugoslavijo. Listi pa tudi javljajo, da dr. Seipel odide v Bukarešto. PodižavJjenje konservatorija t Ljubljani BELGRAD, 23. Akcija demokratskih po« l'tikov, da se podržavi konservatori; «xGlasbene Matice« v Ljubljani, je po opetovanih perrpetijah končno rod&la defini-tiven uspeh. Včerai in danes so se vršile \ • finančnem ministrstvu konference radi 1 podržavljenja ^Glasbene Matice*. Minister prosvete Pr&ičevič je vztrajal na tem, | da se mora podržavljenje izvršiti čim pre-i je. Finančni minister je pristal, da se uvrsti državni konservatorij za Ljubljano v novi proračun. Vlada prevzame tudi obveznost, da se na tej postavki tudi v parlamentu nič ne spremeni in da se jo obvaruje event. redukcij. S tem je podržavljenje velevaž-nega zaveda zagotovljeno. Kakor čujemo, bo minister prosvete povodom 501etnćce «Glasbene Matice* predložil to društvo kralju v visoko odlikovanje, ki naj celemu svetu pokaže kako odlično ceni država delovanje «Glasbene Matice*. Valutna konferenca BELGRAD, 23. Pomočnik finančnega ministra Dušan Plavšič je včeraj začel konferenca z zastopniki zagrebških bančnih zavodov dir. Svrljugom, dr. Kostrenčičem, Velisavljevičem in Herzogom. Konferenca je ve Hala novemu prav Jtniku glede prometa z devizami in valutami. Konferenca se danes nadaljuje. VeEko tihotapstvo dinarja t inozemstvo BELGRAD, 23. Generalna inšpekcija ministrstva financ je prejela iz obmejnih krajev uradna poročila, ki javljajo o organizaciji velikega t'diotaf>stva dinarja v inozemstvo, posebno na Madžarsko in v Avstrijo. Tihotapstvo spravlja dinar na tuje borze. Vse carinarnice so prejele sedaj obširne :m stroge instrukcije glede kontrole in glede nadzorstva izvoza dinarja- Bolgarska Bolgarski oddelki na tracijskfi meji nimajo ofenzivne naloge SOFIJA, 23- Bolgarska brzojavna agencija objavlja: «Tiroes» od 17. t. m. trdi, da je pričela bolgarska vlada s koncentracijo čet na meji zapadne Traci je. Res je bol-gartska vlada odredifla oefihod malih oddelkov v krajine. To se pa ni zgodilo z ofenzivnimi in tajnimi nameni proti sosednim državam, temveč enostavno za to, da se preprečuje tihotapstvo ter zajamči v krajinah red in mir. Na drugi strani pa je bolgarska vlada o odhodu 6et preventivno obvestila zastopnika Jugoslavije in Grčije v Sofiji. __ Francija« Francoska nShi ster mornarice o nalogah bodočnosti PARIZ, 23. (Zbornica). Med razpravo glede načrta o zapretju nekaterih arzena-lov vojne mornarice je Raiberti, minister mornarice, spominja!, da poseduje dane3 Francija 660 tisoč ton vojnih ladij ter da je zgubila tekom vojne 110 tisoč. Gcrvornk je poudarjal, da mora Francija, dasi, je razpoložena svoja oboroževanja omejevati, vzpostaviti izgubljeno tonažo, kajti Fran-c'ja mora sk-rbeti za svojo varnost. Zato je treba odstraniti vse, kar je prestaro, ter organizirati mornarico na novih podlagah upoštevajoč izkušnje, pridobljene v vojnT. Anglija Novi Italijanski poslanik pri angleškem kralja LONDON, 22. Kralj je sprejel danes v palači Buckingham novega italijanskega poslanika markiza Della Torretta. Avstrija Monarhistžčna demonstracija na Dunaju DUNAJ, 23- V ponetJeljek so avstrijski legitimisti o priliki praznovanja rojstnega dne Karlovega sina Otona priredili v dvor-1 ni kapeli mašo za Habsbiffžane, nakar je nad tisoč oseb manifestiralo preko Ringa] in pelo habsburško himno. Policija je najhujše razgrajače zaprla. Konferenca v Lausannl Službeno poroolo LAUSANNE, 22. Službeno poročilo. Komisija za teritorialna in vojaška vprašanja je zopet povaela raspravo, ki se je pričela predpoldbe, popoldne ob 4< Bolgarska delegacija je obrazložila svoje predloge glede gospodarstvene^* dotiocfta Bolgarske k E-gejskemu morju. Lord Gurzon, g. Sarrer* in markiz Garroni so dali na znanje vidike svojih vlad glede vseh vprašanj, o katerih se je razpravljalo predpokkie in popoldne. Turška delegacija se bo izjavila jutri. Prihodnja seja se bo vrtita jutri ob 11. Italijanski uMsUM predsednik Musso-uati odpotoval t Rim LAUSANNE, 23. Sinoči ob 23 35 je odpotoval minister Mussolini v Rim. Na kolodvoru so ga pozdravili člani italijanske delegacije in zastopniki drugih držav, med njimi lord Curzon, srr Rumfcold, delegat angorske vlade v Rimu Dželaiedin-beg in francoski poslanik v Rimu gospod Barrere. Navzoče občinstvo je priredilo odhajajočemu Mussoliniju demonstracijo simpatij. Lord Curzon je izrazil željo, da hi prišel minister Mussolini km akt v London, Barrere pa je izjavil, da upa, da ga bo videl kmalu zopet v Lau&amii. Ru*|a bo mm strani Turčije PARIZ, 23. «Mstinu» poročajo iz Lau~ sanne: Včeraj je imel ruski zastopnik v Rimu Vorovski razgovor z Izmet - pašo, v katerem je izjavil, da bo Rusija podpirala Turčijo ▼ vseh njeoih zahtevah, ki slonijo na angorskem dogovoru, toda pod pogojem, da bo Turčija s svoje strani zahtevala soudeležbo Rusije pri vseh razpravah brez izjeme..... Ruska delegacija pride v Lausanno prihodnji teden PARIZ, 23. Nasproti poročevalcu «Dai-ly Mail* je izjavil Vorovski, da je prejel iz Moskve obvestilo, ki pravi, da pride ; sovjetska delegacija, na čelu ji Čičerin in Rakovski, v Lausanno prihodnji teden. Vorovski je izjavil, da bodo Rusi podpirali vse zahteve Turkov glede ožin. Dalje je Rusnja nasprotna kapitulacijam, ki so zanikanje suverenosti. Pogajanja za novo balkansko zvezo LAUSANNE, 23. Vesti o prizadevanju, da se povodom orientske konference ustanovi nova balkanska zveza, niso brez podlage, dasi se še ne mcTe reči že kaj gotovega o tej stvari, ker doseaaj še ni prišlo do nikakega konkretnega sklepa, j Kakor se doznava, se vrši nocoj zaupen sestanek med jugcslovenskim zunanjim ministrom dr- Ninčičem, prvim grškim delegatom Venizelosom, romunskim zunanjim ministrom Duco in bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijskim. Ofi-cielno bodo na čem sestanku razpravljali o vprašanju manjšin v \ zhodni i raciji, ki bo sedaj pripadla Turčiji ter o želji Bolgarije glede teritorialnega ali vsaj gospodarskega dohoda k Egejskemu morju. Vendat pa je brezdvomno, da je namen nekaterih udeležencev tega sestanka, sprožiti tudi vprašanje tesnejše zveze balkanskih dr-"lav sploh. Štiri imenovane države se bodo sKušalfc sporazumeti vsaj o skupnem po-sicpauju na orientski konferenci, da dosežejo proti Turčiji ali mogoče tudi proti zapadnim državam večje upoštevanje. Grlka Veleizdajcišiu proces v Atenah ATENE, 23. Na včerajšnji obravnavi sta imela bivši zjunanji minister Baltazzi in birvši minister za notranje zadeve S trat os dolga govora v lastno obrambo. T^riiSa Nov turški guverner v Carigradu — Reiei paša odstavljen radi popustljivosti LONDON, 23. Agenciji «Reu>ter» t>oro-čajo iz Carigrada: Neka brzojavka naznanja, da je visoka narodna skupščina odlo-: čila, da nadomesti Refet - pašo s Selah-I i ledin - pašo, podtajnikom za narodno obrambo, ki ima priti* v Carigrad še danes, Refet - paša je bil odpoklican, ker angor-ska vlada nekaj njegovih razgovorov r.c odobrava ter smatra, da je razodeval pre-j več koncilijantne tendence v svojih edno-I šay*h z generali zaveznikov. Končno zame.. ; rijo angorski nacional sti Refet - paši, da je rekel, da b? ne bilo modro s strani kristjanov zapustiti Carigrad. Predsednik turške socialistične st/anke umorjen CARIGRAD, 23. Predsednik socialistične stranke Huseiin Hilmi - beg je bil včeraj ob 22*30 umorjen. Morilca, ki je Albanec, so takoj pr:jeli. Vzrok umora pa je do sedaj še neznan. Turki Grkov ne priznalo za zavezniške podanike LONDON, 23. Agencija . Giunte — «mirno in svobodno življen,e-> pou zaščite svojih avtonomij! Pouk dejstev. Na konferenci v Lausanni sc delegati Grške, Jugoslavije («Piccok> govori Se vedno o «Srbiji» in še ne priznava jugoslo-venske države) in Romunske soglasno in složno nastopili proti pretiranim teritorijalnim zahtevam Turčije. Pa tudi zastopnik Bolgarska se je pridružil odporu. Nastopi) je torej balkanski blok proti Turčiji. Istotr.ko se jc zastopnik Anglije odločno izjavil proti novim zahtevam Turčije. General Bencivenga, ki tako silno želi povratka Turkov v Evropo, ja dobil kaj hitro primeren odgovor v dejstvih. Če bi italijanski državniki hoteli slediti r ji^. gcrvim nasvetom, bi dobili za prijateljstvo Turčije nasprotstvo ne le vsega Balkana, ampak tudi ostale Evrope. Resničnosti so pač drugačne, nego se motajo v slavofobski glavi generala Bencivenga. Minuli so časi, ko je mogla kaka evropska vlast poljubno izigravati na Balkanu eno državo proti drugi. Te so te začele zavedati svojih skupnih interesov napram vnanjemu svetu. Mali sporazum k Lu. "ritega ,k sebi vse balkanske države in jih /^Iružuje v skupno obrambo skupnih interesov. Kdor bi sa hotel upirati temu naravnemu procesu, bo moral računati z nasprotstvom vse te politična tvorbe. Tako govorijo dejstva že sedaj in boda Še glasneje govorila v bodočnosti. Vprašfnje udteliskih plač. 1 je imel tržaški občinski zastop sejo, na \ateri se je sklenilo znižati vsem občinskim aa^e-ščencem plače za 15—20%, Ta vest je seveda prizadete kroge skrajno vznemirila in med ob* črnskimi nameščenci se je začelo živo vse« stransko gibanje, da se ta z oziroro na razmera preuranjeni korak prepreči. Med prizadetimi je tudi mnogo Slovencev, katerih največjo skupino tvori uČiteljstvo. Slovensko učiteljsko dr. za Trst in okolico je takoj ukrenilo potrebne korake v zaščitd svojih Članov ter nam o teh korakih podaja sledeče sporočilo: Dne 13. t. m. poplonila se jc gospodu pre« (ektu deputacija v imenu »Zveze Slovanski!! 2čit. društev Julijske Benečije* v osebi podpredsednika Ivana Danev-a in odbornika Karla Gruntarja. Glede sedanjega gibanja mestnih uslužbencev proti znižanju njihovih dohodkov, odpo-ilalo je pmisedniltvo Učit. društva za Trst io pkolico dne 21. t. m. pismeno izjavo »Odboru tveze mestnih uslužbencev*, da je učiteljstvo tlovenskih mestnih ljudskih šol Trsta solidarno * njimi in odobrava vse ukrepe, ti jih namerava odbor napraviti z ozirom na njihove ekonomične zadeve. Poslednja beseda župniku Francu črv*. Naš pesnik Prešeren je zapisal prijatelju Smoletu: «Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži*. Ti si tako želel, naj bi počivalo Tvoje telo poleg male cerkvice sv. Ane, pa Ti ni bilo dano. Vojna Te je pregnala ! v daljni tuji svet, v tuj samostan, kjer si ohro- 1 mel in čakal v betežnosti rešitve. Nekoč si mi i pisal: «Moje premoženje je bergljarija, ki leži raztresena od Modrejc tja gor v nemško deželo. Moje premoženje je kupček pepela, ki ga prva sapica raznese na vse štiri kraje. Moja usoda je ona ptiča, lci poje na vejici, ali tiči v ptičnici ali pa v krempljih ujede*. Humor Te ni zapustil nikoli. Naše ubogo ljudstvo toži So Tebi. Fabijana je zadelo, Tebe pa odneslo a gor. kjer si betežen mislil na domovino, ihče Ti ni stal ob strani izmed sorodnikov, dasi si tako ljubil svoj dom, Grahovo in Črvov Vrh. Bil si večkrat skrit v bodičast plašč, mi vsi pa smo poznali Tvoje srce. Rad bi poromal na Tvoj grob, da bi ga tujina ne skrivala tako daleč. Lahko bi počival pri nas pri Sv. Ani, kjer je zemlja gostoljubna in lahna pokojniku. Nam bi se zdelo, da si med nami. Ti ne bi videl solnca kakor ga mi jie vidimo, pa bi v duhu pokramljali skupaj, i i pod zeleno rušo, mi pa tu. In ko bi se velikonočna procesija pomikala todi, bi čul naše petje, pesem mladine. Bodi ti lahna zemljica tuja, zemlja mačeha. S spomini na mlade dni je prepleten spomin na Te in je ves zelen kot svež nagelj na oknu dekleta. Piše se veliku o Ijudeh: ki so zapustili dom in Šli v službo umetnosti in kulture. Prvi je! izklesal angelja, drugi naslikal Krista, Ti pa ki si hodil, Samaritan, lečit rane revnim in zdravit srce in dušo, o Tebi molči domovina. Malikovalci so večkrat ljudje, ki pozabijo na božanstvo, če jim leseni stvor izgine izpred oči. Bil si pošteniaik, veliko srce si imel, zato bi Te bili radi poklicali nazaj k nam. Majhna in tesna je naša ožja domovina, le redko posije soln.ee k nam, ker nam Tvoja rojstna hiša dela i senoc, le par zvezd gleda na nas v jasnih no-! Čeh, ker nebo nad nami je kakor mala krpica, toda Ti bi lahko pečival pri nas, postlali bi Ti bi bili pri nas n zdelo bi se nam, da smo bogati, če si pri nas. Zakaj nisi prišel med nas, mi ki smo tako sami te čase, bi Te radi imeli v sredi naše tesne domovine. Tržaško podporno in bralno društvo javlja, da se vrši brezplačno, cepljenje proti kozam vsak' cfleiavnik cd 10. - 11. ure pred- J roldne v društvenih prostorih. Via Torre I ianca št. 39, I. Knjige «Goriške Matice« «o dospele v Trst. Naročniki so naprošen?, dla pridejo ponje. (Molin a vento št. 7). — Stroški 20 stot. «Raz7aiica življeaja», V nedeljo, točno ob J popoldne ponovi Šentjakobska »Čitalnica« to krasno Finžgar-jevo socialno dramo. Pri premieri je doživela ta drama krasen uspeh/ dvorana je bila polna do zadnjega kotička pri! reprizi bo gotovo občinstvo to Loliko priljubljeno dramo tudi v velikem številu obiskalo. Ensemble je pokazal pri premieri, kaj zna, pri reprizi bo videl svojo priljubljivost. Režirana je igra od gosp. M. Goriupa bivšega Igralca slovenskega gledališča v Trstu. Torej v dobrih rokah. Pridite in ogledajte si ta umotvor našega pesnika Finžgarja! Pol ure po predstavi se vrši plesna zabava. Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. ^Knjižica za in-valide» stane L 2'50, po pošti 30 slotink več. — Pri pcšsljatvi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker so troški nerazmerno večji. Knjižica se naroča , pri pol. društvu »Edinost* v Trstu. Iz triaSkega ilvlienja Po eksploziji v uKci Ugo Foscolo. Pred sinoćnjim ob pozni uri jc umrla v mestni bolnišnici Marija Jančer, o kateri smo poročali v eni zadnjih številk našega lista, da je bila težko ranjena ob priliki eksplozije bombe v ulici Ugo Foscolo. — Skrivnostni metalec bombe se še vedno zasleduje, toda do sedaj brez uspeha. Tatovi v gostilni. V noči od srede na četrtek so vdrli neznani tatovi v goslilno vdove Fanny Tomazič v ulici Giuseppe Caprin št. 4 ter odnesli sod vina# šest steklenic refoška in petin- dvajset lir. Tatvina je bila naznanjena na policijskem komisariatu v uBci Amerigo Ve-spuccL Listnica t poitnem nabiralniku. Neki poštni uslužbenec je izročil včeraj zjutraj poveljni-štvu mestnih stražnikov Ustnico, v kateri se je nahajalo nefcodiko lietin, glasečih se na ime: Eduard Mesič. Pofrtm uslužbenec je dejal, da S našel Ustnico v nekem poitnem nabiralniku. rez dvom no je bila listnica komu ukradena] tat pa i? bil fefoe «pošten®, da je listnico vrgel v poštni nabiralnik. Okradenec dobi listnico ni omenjenem poveljništvu. Ogenj t uradu. Včeraj zjutraj okoli 6. ure je začelo nenadoma goreti v uradu «Cooperativa edilizias v ulici Ferriera št- 30. Ne lice mesta pa so pravočasno dospeli ognjegasci ter v kratkem času udniili ogenj. Skoda znaša 800 lir. Za deset vinarjev sta se itepU, in i« kako! Jakob Raffaeli in Rudolf Bura^ello ste si bila vedno dobra prijatelja. Včeraj popoldne je pa njuno prijateljstvo nenadoma nehalo, in sicer j radi samih 10 vinarjev. Sedela sta namreč v neki gostilni. v starem mestu ter igrala karte. Buranelk> je mnogo priigral. Zgodilo pa se je, da mu je ostal Raf-i faeli pri igri dolžan deset vinarjev. Upnik je vedno naganjal dolžnika, naj on vendar enkrat plača onih deset vinarjev. Dolžnik pa si je del v glavo, da mu jih ne bo plačal. To je i pa onega tako razkačšle, da mu je vrgel v, | obraz besedico: osel. Radi tega coološkega j t naslova je nastalo sporekanje, ki se je pa kma-; lu spremenilo v pretep. In pri tej priliki sta jih oba moža talil • dobila, da sta si morala iti lečit bunke na rešilno postajo. Moža sta si obljubila, da se ne bosta nikoli več «pogledala ». Poskusen samomor. Včeraj popoldne so pripeljali v težkem stanju v mestno bolnišnico zasebnico Ado Valenti, staro 30 let. Ženska se je zastrupila s karbolno kislino v svo;em stanovanju v ulici Giulia št. 29. Do tega žalostnega koraka so jo oovedle družinske razmere. Dve aretaciji. Včeraj popoldne sta bila aretirana neki Ignacij Fizulich, star 45 let, in vdova Milka Susman, stara 39 let, oba stanujoča v ulici Madonnina št. 20. Oba sta bila i v zvezi s tatvino, ki je bila izvršena pred pre-j teklo noč v gostilni «Alle due colonne* na Goldonijevem trgu. En del vkradenega blaga je bil zaplenjen v nekem bifeju na Garibaldi-jevem tekališču, en del pa v neki gostilni, kjer je bila vdova uslužbena kot natakarica. V stanovanju aretirancev je bila zaplenjena zbirka vlomilnega orodja. Tatvina v stanovanju. Vdova Lucija Artico je pustila včeraj svoje stanovanje v ulici Pe-tronio št. 7 za hip brez nadzorstva. Ko se je potem vrrila, je našla stanovanje v velikem neredu. Med njeno odsotnostjo so se namreč prikradli v stanovanje neznani, nepovabljeni gostje ter si izbrali kar jim je bilo najbolj všeč, in sicer mnogo perila in nekoliko zlatenine v vrednosti nad 1000 lir. Tatvina je bila nazna-rjena na policijskem komisariatu v ulici Guido Brunner. Specialist v tatvinah perila. Neki Marijan Bclladonna, star 47 let, brez stalnega bivališča, se je v zadnjem času specializiral v tatvinah perila. Bil je namreč podnajemnik pri neki družini, stanujoči v mestu. Pred par dnevi ga je pustila družina samega v stanovanju. Mož pa je znal uporabiti to ugodno priliko ter je «spravil» na varno samo nekoliko perila, .kljub temu, da je imel priložnost izmakniti tudi nekoliko zlatenine. S perilom je zbežal. Poli-1 cija ga je ves ta čas marljivo zasledovala ter ga šele včeraj aretirala. Na policiji se je ugotovilo, da je bii možakar že večkrat pod ključem, ker je vedno kradel samo perilo. Tajna igralnica v starem mestu. V ulici Poz-zo del Mare v starem mestu stoji hiša, ki je vsa podobna beraču kraj ceste. Pred par dnevi so se pojavili v stanovanju , neke družine, stanujoče v tej hiši, štirje ele-: gantno oblečeni gospodje ter dejali hišnemu ; poglavarju, če je zadovoljen izprazniti stanovanje, seveda za veliko svoto denarja. Hišni ^ poglavar je pretresoval vso stvar, potem pa , je izjavil, da bo še danes izpraznil stanovanje, : samo pod pogojem, če mu najdejo, kje drugje stanovanj?. Elegantno oblečeni neznanci so^ mu obljubili, da mu bodo našli stanovanje. Nato so odšli. Popoldne so se vrnili v veselo novico, da so mu našli stanovanje nekje v sta-rem mestu. Zvečer se je družina preselila. Drugo jutro ] so videli nekateri stanovalci v ulici Pozzo del ] Mare, kako so neki prav čedno oblečeni gospodje nosili neke čudne mizice v prazno sta- , novanje. , Zvečer cb poznih urah so prihajali v to sta- ! novanje različni ljudje, ki so se potem drli na \ ves glas, da je bilo slišati daleč na okoli. Kaj se je moglo vendarle goditi \ tem stanovanju? < O tein nočnem gibanju in u zsajanju je izvedela ; tudi policija, in včeraj so se policisti na lastne i oči prepričali kaj se jo godilo pravzaprav vjj tem stanovanju. i Policisti so ramreč pozno v noč, ko je vla- -dalo v dotičnem stanovanju največe razpolo-11 ženje, nenadoma planili v prostore ter tam 1 našli mnogo gospodov, ki so sedeli udobno za 1 mizicami. Eni so igrali karte, drugi šah, tretji ] na crouleio*, četrti so gledali igre in kadili; peti so pa ležali na tleh močno pijani šampanjca in kokaine. Ko so čudni gostje zagledali može postave, so vsi prestrašeni planili na noge ter ostali kot okameaeli: nihče si ni upal črhniti besedico. Šele čez nekolike časa, ko so se že vsi ! gostje potolažili, se je eden izmed njih jecljaje opravičeval proti polici rtom, da so tukaj sami •pošteni* ljudje, ki se nekoliko pozabavajo v vestJi družbi. Zgodilo se je da so bili vat gostje peljani na policijo, kjer so jih vzeli na zapisnik. Nekatere so spustili; druge so pa obdržali. Med obdrianhni je tudi ravnatelj tajne igralnice; ostali so pa bili srečolovci. Preiskave se nadaljujejo. Tatvina papirja. Upravi ielj tiskarne «Socie-ta Editrice della Venezia Giulia, gospod Filip Pirani se je pojavil včeraj zjutraj na policijskem komisariatu v ulici Guido Brunner ter nazna-| nil službujočemu komisarju, da je ugotovil, da ' je na skrivnosten način izginilo iz rečene tiskarne nič manj kot petnajst stotov papirja, slabe vrste. Upravitelj je izjavil med drugim, d* sumi, da je kradel papir neki deček, ki je | uslužben v tiskarni. Dečka so aretirali. Dečko ! je sprva trdil, da je nedoižen; potem pa je priznal, da je on kradel papir. Ni pa sam ukradel I vsega. Pri tem umazanem poslu so mu tudi 1 pomagali nekateri mladeniči in deklice, usluž-: bene v tiskarni. Vse te osebe so bile aretirane. Preiskave se radaljujejo, ja se ugotovi, kdo je glavni krivec pri tej tatvini. Dozdeva se, da je bil ukradeni papir prenešen v neko bližnjo gostilno, in od tam prodan zasebnikom. Usodepolen objem. Amonija Pirnaz, stanujoča v ulici del Molino a vapore ŠL 4, se je po- • dala pred sinočnjiin v gostilno «All'Ancora» v ulici aeirOlmo. V gc stilni se ji je nenadoma približala neka neznanka v spremstvu dveh mladeničev ter jo objela. tej priliki ji je vzela listnico z 15 lirami ter odšla s spremljevalci. Okradena je naznanila dogodek policiji, in včeraj so stražarji aretirali tatico in oba njena spremljevalca Imen'ijejO se: Valerija Viezzoli, '»tara 30 let. stanujoča na Garibaldi-icvem tekališču *t. 18. Josip Mecovitz, star JO let, stanujoč v ulici S. Servolo št. 10 in Gui-ion Bernich star 19 let. stanujoč v ulici-Gatieri št .'<3. Vsi trije se nahajajo v zaporu v ulici Corcneo. Vesti z GoriSkega Zvezi^ zbi Pevsk vaja za Trst, Kras in zapadno Istro se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. uri zjutraj v prostorih Konsumneg« društva pri Sv. Jakobu v Trstu. Peli se bodo: Lajovčevi zbori: Oba «Kralja Matjaža*, «Kro-parji* in «Zeleni Jurij.» — Tajnik zbore. Miren. «Slov. izobraževalno društvo v Mirnu* v prizori v soboto, 25. t. m., ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 26. t. m., ob 4. uri popoldne šaloigro v 3 dejanjih «španska muha*. Goriški dramatični krožek. V soboto, dne 25. novembra 1922. V dvorani «Trg. doma« »Navaden človek*. Šala v treh dejanjih. Spisal Branislav G. NuŠič. Poslovenil Fr. Govekar. Osebe: Arsa Milicevič, trgovec, Marija, njegova žena, Dušan, Zorka njuna otroka, Vičentije Petrovič, višji uradnik v p., Sofija Damnano-vičeva, udova. Žarko, njen sin, Jovanče Micič, trgovec iz Jagodine, Persa, njegova žena, Nikola, sluga Miličevičev. Godi se blizu velikega mesta na posestvu Miličevicevem. Prvo dejanje v vrtu, drugo v hiši m trn*je pred hišo. Čas sedanjost. Cene: Sedeži I. reda Lir 8; II. reda Lir 6; III. reda Lir 4; Stojišča Lir 2. — Člani G. S. O. plačajo polovične cene, ako ku- , pijo vstopnice pri dnevni blagajni proti članski izkaznici. PričeteJk točno ob 20J*. Usmiljenim srcem! Kakor vsako leto se namerava tudi letos prirediti • revnim šolskim otrokom božićnica. ^ ; S trdnim prepričanjem, da ga ni človeka, ki ; bi se mu naša revna šolska deca ne smilila in ki bi ne čutil potrebe m želje napraviti našim malim božično veselje, se obračamo z iskreno prošnjo do vseh onih, ki jih v kratkem pose-tijo nabiralke s polarni, da vsak po svoji najboljši možnosti žrtvuje prispevek, bodisi v denarju, bodisi v blagu in položi ta svoj dar z vedrim čelom, ljubeznivo roko in besedo v ta prekoristni. prepotrebni, plemeniti namen. , V imenu naše nadebudne mladine prisrčen: Bog plati! — Splošno slovensko žensko dru- . štvo v Gorici. 1 Lože pri Vipavi. Kmetsko izobr. društvo v Ložah priredi v nedeljo dne 26. t. m. veliko veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. Spored: ( 1) Na Visokem. Igrokaz v treh dejanjih; 2) Srečolov; 3) Prosta zabava i. t. d. Ker obeta biti res nekaj zabavnega, zato pridite vsi, ki bi se radi neprisiljeno zabavali, v nedeljo v Loče. — Odbor. _ 1 * Snlošno slovensko žensko društvo v Go- j rici objavlja: Matere, Očetje! Šolska vodstva ! so letos prepovedala učiteljstvu izdati seznam Šolskih otrok v svrho obdaritve pri božičnici. Zato si moramo ta seznam napraviti same. : Vabimo torej vse matere ali očete šolskih ; otrok na slovenskih razredih in onih slovenskih otrok, ki v 4. in 5. razredu obiskujejo slo- ( venščino, da se priglase v društvenih prostorih: Trgovski Dom I. nadstr. vhod Corso Verdi [n sicer: v soboto dne 25. t. m. ob 9—12 in od j 14—17; v nedeljo dne 26. t. m. od 9—12; v:< pondeljek 27. t. m. od 9—12 in od 14—17; v,( torek 28. t. m. od 9—12 in cd 14—17; da po-! i vedo svoje ime, stan, in izrazijo svoje želje in 1 potrebe glede božičnih darov. I BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR i MLADINI, DOMU NA ALTAR! Mt založba u Trsta. Najnovejše knj ge: JADRANSKI ALMANAH za l 1923 z bogato vsebino, iimetni&kbrni prilogami in krasno opremo. — Cena broš- L 6'60. ZA NOVI ROD Spisal Stanko Majcen. Tri enodejajnke: «Profesoi' Gradfcik», «Knjigovodja Hostnik» in «Zamorka». Vso tri igrice sc izredno pripravne za naša dramatična društva v mestu m po dežeiL — Cena broš. L 4'80, vez. L 5*80. Dobifc in naročajo se v vs-oh slovenskih knjigarnah. POZOR ! Borzna ooroCIla, Te&tfb Trst, 23. novembra 1922 tafnnslr* bank« • .............180 ..................350 Dalmatit .......................393 Gerollmich ................... Libera Triestlna.............. 440 LJojrd .. .................1520 Lussino .......................641 JJartlnoltch.................... Oceanta .................. na Prem u da........................345 Tripcovich .................265 A m pele* ..................601 Cement Dalmatia . .............333 Cement Spalato . •.....................299 Tuja valuta na tržaškem trgu Trst, 23. novembra 1922 ogtsfee krone ............._.9o._ avstrijske kron-......... _.03.--.03 češkoslovaške Krone ....... 67.—67.7r> dinarji .. ...............S<\70.— 81.— le j t. v.....................13.50.- 14.50 marke ••••••••••.... — 34.— — 37 dolarji..................21.45.- 2 francoski franki .........154 50,- J6>. Švicarski franki................400,—.—4 ;>. angleški funti papirnati...... 96.50.— 97. 60 20/24 Proda se radi od/potovanja dvonadstropna hiša v sredini mesta Ljubljane v najboljšem stanju s staro, upeljano, dobru idočo trgovino s špecea-ijo in dežehunH pridelki na zelo prometni točki- Kupcu SO trgovclci 7 r^^-^t-,.-, upravo vred iz trdega lesa in skladišča takoj na razpolago, to možno&ti tudi sta. novanje. Lokali pripravni za trgovino s manufakturo, konfekcijo, železnino, usnjem, mesarijo in industrijo. Eksistenci« zajamčena. Ponudbe pod «450.000 d!naifev» na An. zav. Drago Beseljak, Lfdbljana, Sodna ul. 5. 7- Uvozna in izvozna tvrdka Debiosio i Domeniš Skladišča : Trst, vla Coroneo 13,^^12-34 prosta luka št. 7, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-n ne, porcelane, emallirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in spletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je {eSkega Izvora - DE •i L- Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda* - Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4f—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. POLENOVKEf posušeni slaniki, slane sardele, paradižnikova konserva, milo. se prodaja po najnižjih cenah. Skladišče via Fonderia 6. 2121 OLGA IVANOVA, šivilja, bivša voditeljica tvrdke L. Spengler v Petrogradu, se priporoča cenjenim damam. Via dei Fabbri 4/1, desno. 2119 EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v II. Bistrici. 78/3 URADNIK i5če opremljeno, solnčno in zračno sobo v Barkovljah. Ponudbe pod «Cista» na upravništvo. 2120 fr! velike, moderne pri postaji Biuio-Nabrežina se oddajo 6*2 Pojasnila daje uprava Edinosti. -—r \r===^\ VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov za šivano in zbito delo in prirezovalca sprejme čevljarski mojster Matija Poklar v Trnovem št. 80 na Notranjskem. 2101 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi mizarske klopi, obliči, vijaki, pile, žage, klešče, žeblji itd. itd. Skladišče železnine via Filzi št. 17. 2103 MALO prazno stanovanje z vrtičem, išče oseba sama v Škorklji, Rojanu ali Barkovljah. Ponudbe pod «Novo leto» na upravništvo. 2097 ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme. Via Guido Brunner 9 2116 Dobre !n moderne oMeke za moške, dečke in otroke v veliki Izberi 56 po konkurenčnih cenah. Adolfo Ksstoris Trst, Via Carducci 39. Oglejte si izložbe, da se prepričate! Najvišje cene plačujem za v POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 82 pohištvo! NOVI DOHODI t poročne sobe, solidno, sla-/onsko delo, javorjeve, črešnjeve, jesenove, me* l^gonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. železne postelje s kovinasto vzmetjo L 151.—. tOrk, Vla S. Lazzaro St. 10. = VELIKA IZB ERA ===== O Za pošiljatve na dežtlo najboljša, embalaža. brezplačna kun, zlaSic, lisic, dihurjev, vider, Jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. W!3*§DSPACH Trst, Via Cesare Battžsti št. 10 II. nadsi«, vrata 16 88 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. i PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan KoŠtial 48 la divja zmes glasov je pripravila Milioro| ob um. Domišljala si je, da je tisti blagi mož,! ki se je svetil od Škrlata in zlata, nekako nad-zemsko bitje, čarodejnik, eden izmed čarobnih knezov, o katerih njene knjige pravijo, in pod rplivom nepremagljivega čara je zapustila I svoje temno Sikrivališče ter pohitela po stop- j nicah «p*ante» doli na obrežje. — Njen pojav je vzbudil med Uskoki grozepolno tuljenje.; •Margarital* so rjoveli na čolnih ter prijeli urno za vesla; odrinili so od brega na vse stra- [ ni. — Poveljnik pa je s ponosno dvign:eno j glavo zrl bližajoče se dekle. — «Teci! Teci, lepi Markob so vpili usko&ki «knezi»; *Mar-1 garita te bo poljubila!« — »Blazni! Bojaz-ljivci!* je zaklical poglavar nazaj; «lepi Marko se ne ustraši niti celega tabora moških; enega dekleta naj bi se zbal?!» — Okoli MUiorine vilinske postave je plapolala v nočnem vetru bela tenčica: zeleni svit bengalskega ognja ie j CENTRALA TRST Delniška glavnica L 15,003.003 Rezerve 1 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Afllfranl zavodi: Jadranska Sanka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: VALPARAISO: Frank Saksar State Bank« Banco Yugoslavo de Chlle. napravljal njen obraz tako bledega, kakor so] obličja mrtvaških nevest; njene oči niso imele nikakega bleska. — Usko&ki načelnik se je ni ustrašil. Stopil je en korak naprej in stoječ nasproti čarobni prikazni izustil ponosne besede: «Ne dam svoje barke z nakladom vred za denar, marveč le za en poljub te-le čarobne gospodične!® — Na te besede je dekle nanaglo zatrepetalo ter vzdignilo obe roki prepovedujoče pred poglavarja; v njenih očeh se je izražal smrten strah. — A na besedo •poljub® je tudi nekdo drugi spregovoril: mam-zela Aksamita je skočila nenadoma pred Marka. potegnila sabljo in jo držala vprek pred njega: «Tega pa ne dobiš, knez, dokler jaz živim!» — Na ta smeli napad je potegnil Marko izza pasa handžar ter ga dvignil nad glavo s ponosnim pogledom. Udarec tega orožja je kakor strela. — Toda Miliora je stopila med nju ter prestregla poglavarjevo roko; dejala je z vročim, sopečim glasom: «Rekel si, da ne žališ slabičev, nesrečnikov. Jaz sem šibka in nesrečna; torej ne žali me!» — Lepi Marko je gledal v obraz prosečega dekleta s pogledom, polrim slasti. Zdaj ni bila več mrtvaška nevesta, ampak pozemeljska ženska s solznimi očmi in jecljajočimi usti. Marko je povzdignjeno roko spustil ter nato nežno d«jal francoski: *Honneur au malheur!» (čast nesreči!) — Rekši je prijel handžar za rezilo, ga pomolil z ročalem MiHori ter ji rekel zooet Izvršuje vse banane posle. PHEJEPSJt VLOGE no hranilna knjižica In na tekočI račun ur iti obrestuj; po 3 V/ Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ ■■ Daje v najem varnostne predale (saffes) =«3» Za\odovi uradi v Trstu: Vla Cassa dl Rlsparmio štev. 5 — Vla S. Nlcol6 ftev. 0. Telefon Si. 1463. 17«. 2676. Blagajna posluje o« 9.31 li 12.11 ii U 14.31 (i IS. francoski: «Odpustite, ako sem vas užalil, ter me usmrtite s tem orožjem, če vas Se kdaj užalim!* — Aksamita je nestrpljivo zaklicala vmes: «Na svoj denar; ki je že prešteti* —j Miliora pa je še dodala zahvalno besedo; skle- j nila je roke, držeč jih kakor v molitvi predi kneza: «Bodi blagoslovljen za svoje dobro, delo!» — «Naša zaobljuba velja*, je dejal lepi Marko; «velike bogatine poniževati in ubožce vzdihovati.— Obdržite v spomin ta le handžar! Varoval vas bo. Če bi vam kdaj kdo grozil, j vzemite to orožje v roko! Spoznal ga bo vsak-; do, kdor prebiva v Liburniji, ter se bo zbal lastnika tega orožja; nihče vam ne bo storil nič zalega. Bog z vami!» Rekši si je del svoj škrlatni plašč na rame ter skočil z brega v barko; poklical je najbližjega čolnarja, preskočil k njemu ter poiem z glasnimi povelji razvrstil čolne. Na znamenje s piščalko je oddalo vseh 200 vojščakov na čolnih častno salvo iz pušk in potem so zopet pričeli svojo hrupno bojno pesem; vesla so udarjala takt k napevu. — Vsa prikazen je izginila kakor cadzemelj-ske sanje. Miliora je še stala na bregu ter strmela za njo, dokler ni izginila na obzorju zadnja ognjena zvezda, dokler ni odnesel južni veter zadnjega zvoka hrupne zborne pesmi. .,. ......... Ko je drugo jutro Miliora vstajala s postelje, je mislila, da je bil dogodek preteče noči le sen. (Dalje).