katolški cerkveni list.
m
Vzlaganjc LiiTrclaiiNkili Iitanij.
(Halje, j
I'o (i o I) a pravice • za nas lloga prosi!
Dozdaj so lastne imena in prilogi hvalo Kozje matere naznaiiovali: zdaj pa začnemo njeno vrednost pod podobami telesnih reei premišljevati, de bi naš slab um po telesnih in vidnih podobah visokost tolike Device, in sosebnost njenih gnad. darov in čednost, kakor tudi njeniga usmiljenja do nas tolikanj bolj zapopasti zamogcl. Perva podoba je ogledalo, v kterim se podoba vsih reči vidi, ktere se pred njega postavijo, ali vanj vtisnejo.
Marija devica bo imenovana ogledalo p r a v i-cc, zato ker se v njenim življenji kakor v ogledalu podoba pravice vidi. kakor sc ona v djanji razodeva. Pravica ima pa dvojni pomen: je lastno in pravo ime ene zmed poglavitnih djanskih čednost keršaustva: pa je tudi splošno iu skupno ime vsili čednost, vse svetosti. Tako pravi Kristus: ..Itlagor lačnim in žejnim pravice," M t. 5, (». in: ..Ako ne ho vaša pravica o bil niši, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo." Mt. 5, S£0. V teli izrekih pomeni pravica spolnovanje vsih zapoved, vse vnanjc pravične dela in notranje posvečenjc. rednosti pa niso le vnanjc dobre dela. kakor so post, molitev, vbogajme dajanje, uboštvo. čistost, samota i. t. d., ampak tudi notranji stan duše, namreč vera, upanje, ljubezen, pravi namen, iu obu-jenje drugih svetih notranjih djanj. Izgled vsih čednost, imeniten izgled pravičniga življenja je bila presvcta Devica Marija, in v vsili čednostih tako visoko stopnjo dosegla, de je vsim vernim v vsili časih od lloga postavljena bila za ogledalo, na ktero naj se vsi ozirajo. Drugi svetniki, pravi s. Tomaž. so le nektere krepostne dela opravljali, ker je bil eden čist, drugi ponižin, in so torej za izgled posamesnih čednost dani, presvcta Devica Marija pa jc za izgled vsih, je podoba pravice. Zakaj, če v to ogledalo pogledamo, je ni čednosti, ne lepote, ne poštenosti, ne časti,de bi se v njem ne blisketala.
O Marija! ti čisto ogledalo pravice, ogledalo brez madeža! pokaži mi madeže mojih grehov, de

jih s pravo pokoro operem . in tako vredin postanem. tebe enkrat v nebesih, kakor podobo pravic«* gledati. O Marija, podoba pravice, za nas I.» ga prosi!
S c d c ž m o d r o s t i b o ž j c, z a n a s II o g a p r o s i.
Ze v starim zakonu je bila presvcta Devica . prrdpodohah sedež modrosti imenovana od očakov in prerokov. Zato jo tudi cerkev tako imenuje, n. p. v nedeljo med osmino praznika razglasenja Gospodov iga s. mašo tako začne: .Vidil sim lia ..visokim sedežu moža sedeti, kteriga množice an-..gelov molijo.** Visoki sedež pomeni ^ložjo mater .Marijo Devico, v ktere naročji so modri, v imenu cerkve, Kristusa, kteriga angeli molijo, ne le vidili, ampak tudi molili. Kristus pa, dete. v naročji matere položeno, ho imenovan mož. ne po starosti, ampak po modrosti in polnosti milosti, od kteriga je Jeremija prerokoval, rekoč: .Zena bo moža obdala." JU.	Cerkev nas tedaj tiste dni va-
bi. naj s svetimi modrimi Gospoda molimo, na visok sedež t. j. v naročje Marije device posajeniga. tako namreč so ga modri vidili in molili, kar sloveči cerkveni očetje pričajo. S. Ambrož pravi: ..Mati se na mehkim naročji detetu radujc iu ga ..modrim nuditi ponudi." S. Kriz os t o m pravi: ..Najdli so modri dete z Marijo , ktera ga jc liila ..v svoje naročje posadila." Eni i sen pravi: ..Ka-rder so modri notri prišli, je Devica Kristusa na ..kolenih imela." — Zalo sveti očetje presveto Marijo devico imenujejo .sedež in tron božji", ..častitljivi in lloga vredni sedež", .Kcriibinski sedež,u .kraljevi sedež**, „ediui sedež Božji," ^nar višji sedež Božji."
Iz tega se pa tudi lahko povzame, ktere modrosti sedež je Marija devica. Modrost je namreč dvojna: vstvarjena. in nevstvarjena. Dc je vstvarjena pa vlita modrost svoj sedež v Devici imela, nam kaže izlaganje poprejsniga častivniga priloga: .Devica modra.u Dc je pa nevstvarjena modrost svoj sedež v Devici imela, nam kaže ta častivni primk: ..Sedež modrosti božje.u Ta modrost božja namreč nobeden drugi ni. kakor Kristus, kteii jc Beseda in Modrost Očeta.
V Cetertik 11. Maliga travna.
K temu sedežu pristopimo, nanj sprejeti in posajeni hiti želimo, ko v litanijah prosimo: O Marija. sedež modrosti božje, za nas Boga prosi!
(Dalje »ledi.)
Versta Lavaiitinsklh škofov z oziram v Solnograške nadškofe.
Špi>al Hcler Hicinger.
i Dalje.)
29. Martin llerkut Betinger, popred korar \ Avgsburgu in Briksini, je bil 1. 1556 na Lavantinski stol postavljen. Bil je v bogoslovskih vednostih dobro učen, zraven tudi posebno pobožiu mož: zaton j ga je nadškof Mihael I. 1557 v Vor-marijo na Nemško posla!. kjer je bil pogovor med katoiškimi in protestanškimi učeniki zastran soedi-iijcuja v veri napravljen. Cesar Ferdinand I. je temu škofu posebne škofijske pravice 1. 1559 poterdil. med njimi tudi ime kneza. — Tridciitinski zbor je bil med tem časam že I. 1551 ponovljen. pa I. 1552 spet zavoljo strahu pred sovražnim napadam krivovereov odložen. L. 15(52 pa je i»i 1 spet ponovljen, iu tudi drugo leto dokon-ran. Zalega voljo je bil v Solnimgradu v začetku leta 1562 cerkven zbor sklican zavoljo posveta, kaj de bi bilo do velieiga zbora sporočiti: in škof 31 a rt in llcrkul je bil v imenu cele Solnograške nad škofije v Trident poslan, ter je tudi do konca zbora ondi ostal: najde se namreč per sklepih v \crs:i zbornih očetov podpisan. Per cerkvenim zboru v Solnimgradu I. 1509 pa ni bil v pričo, pred k o ne po bolezni zaderžau: namesti njega je bil lam Lavantinski prost K on š t a nt i n. skof Martin llerkul je bil za škofijske potrebe zlo sker-l.ia: povečal je škofijski veri per s. Andreji, popravit Tvimhcrški in Lavantinski grad per Brezjah. Vcc pa si je on še prizadel zato. dc hi zidanje |ti n v •* cerkve v njegovih ovcicah ne bilo razdjano. Takra: namreč se je Lutcrauska krivovera z vso lii.tcju . ::ii po Koroškim kakor po štajerskim razširjati /icela: krivoverska gospoda in zapeljiv i pridigarji iuteraiiski so k nji rasti vse počeli. Posebin po spe h jc dobila krivovera po deželnim poglavarji na Štajerskim. Jaucz Ingnad po imenu. Leta jc bil. ki si je prizadel tudi slovenski narod v kriv'»vcro spraviti: iu po njegovi napravi je bilo »veto pismo po lutcraiiski misli v slovensko prestavljeno. Luterani so bili zdaj če dalje bolj pre-derzni ia silni: zmirej veči nadlego so katolčanam napravIJrtli. jim božjo službo opovirali, tudi njih ca>nc pravice zatirali. Tudi v Lavantinski dolini je krivovera že glavo bolj kviško nositi začela, vonder n«1 se toliko v času škofa M a r t i n a II e r k u I a. kteri je 1. I .">70 umeri. V Solnimgradu je bil po odstopu nadškofa Krnesta I. 1551 izvoljen M i-hacl žlahtni Kucnburg. popred korar v Pasavu in v Solnimgradu. On je zastran varnosti katolške ven- v s\oji škofii holj ojstro na noge stopil, ter je I. 1551» veliko število lutcranov. ki niso liotli svojih zmot zapustiti, primoral deželo zapustiti. t'n:crl je I. 15(»O. Za njim pa je hil izvoljen v nadškofa Janez Jakob baron od Kucn - Bclasi, popred stolni dekan v Briksini, in korar v Solnimgradu. On je I. 1562 cerkven zbor v Solnigrad poklical v pripravo za Tridciitinski veliki zbor. Hav-iio takii je pa tudi I. 1569 škofe in druge viši maš-nike s\oje nadškofije v kupej zbral: ondi so bili sklepi Tridruiinskiga zbora sprejeti, in za vse te škofije oznai.jeai: tudi so bile nektere posebne postave
za vso nadškofijo dane, ktere je vse papež Gregor XIII. poterdil. Namen teh sklepov je na to šel. kolikor moč razširjanje krivovere ustaviti, in zmotene zopet na pot resnice pripeljati.
Sedajni obšle katolške cerkve.
Spisal Valentin Sezun.
XIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogersko.
(Dalje.)
Od imenovanih 9 milijonov ljudi, ki na Oger-skim prelivajo, so razun Judov in Ciganov vsi kristjani, tode ne vsi katolčani.
a)	Katolčanov latinskiga reda je do 6 milijonov in 427.000, ki bolj proti zahodni strani dežele prebivajo. Ti imajo 3 nadškofije: Ostrigon ((•ran), Koloča in Erlau — in 14 škofij: Canad ( sedež v Temesvaru), Pcčiihe ali Petkostelov (Fiinf-kirchcn), Velik-Varadin. K«;šav, Ncusohl. Nitra. Bab, Itosnau (BosenauJ, Steinamangcr (_Somba-thel). Stuhhveisscnburg, Satmar. Vesprim. \Vaizen in Cius.
b)	Katolčanov gerškiga reda je čez 912.500, ki so v 4 škofije razdeljeni, namreč v Križaniško na Ilervaškim, v Veliko-Varadinsko (Valahi), in v Epcrieško in 3Iunkaško (lluteni).
Ako še 3 škofije na Ilervaškim in Slavonskim zraven štejemo, je za katolčanc latinskiga reda 22S korarstev, 3272 fara in več tavžent podfar s 0JJ5O duhovni. Katolčani gerškiga reda imajo na Ogerski!*! do .1170 fara iu podfar s 1100 duhovni.
c)	Staro vere o v je na Ogcrskim do I milijon iu 260.000. To so vsi Scrbi in veliko Vala-liov fllomunov ) in imajo na Ogcrskim 5 škofij v mestih Bač, Tcmcsvar, Arail, Buda (_0fen) in Vcršec, drugi so perpisani v nadškofijo Karlovcc in v škofii Pakrac in Plaški na Slavonskim in Ilervaškim. Cerkva imajo ti Staroverci čez 164JL fara 2122, popov 2^00. samostanov 25 in 12arhiman-dritov. — Ako ravno se ti Staroverci lc malo v verskih resnicah od katolčanov ločijo, je vonder med njimi veliko razpertje, iu ravno zdaj sc sliši, kako katolčani v Tercsiopclnu in druzih krajih llačke cesarja prosijo, dc bi ne bili v novo skovano krono-vino imenovano vojvodino, kjer bo vladarstvo veči del serbsko-staroversko. perpisani, ampak de bi pod ogcrskim vladarstvam ostali.
d)	Lutcranov je na Ogcrskim čez 670.000. Ti so zlasti Slovaki do 500.000 v zgornjih stra-nah dežele, iu pa Nemci. Za te Lutcranc je na Ogcrskim pastorjev čez 520.
e)	Kal vi n co v ima Ogersko čez 1 milijon in 253.DOO. Ti so nar bolj 31adžari na obeli stranah Tise iu proti Erdeljskimu. Oni imajo čez 1410 pastorjev. kteri so skorej sami Madžari. — Spomina vredno je, de ko jc od cesarja Jožefa II. sem avstrijanskim katolčanam prepovedano v Iti m in Bolonii bogoslovstva ali teologije se učiti, ogerski luterani in kalvinci protestanske vseučeliša po Nemškim: llalle, Berolin, (»ottingcn itd. brez opo-veranja obiskovati smejo, ako jim ravno doma in na Dunaji šol njih vere nc manka.
Pred nesrečnim puntam v 1. 1848—1849 je bila vsa dežela razdeljena v 4 velike kresije na levi in desni strani Donave, in na desni in levi strani Tise: te kresije so zopet razpadle v 46 županij iu 4 okrožja ali distrikte.
A. lvresija na levi strani Donave od 31oravskc
meje noter do vojaške meje z 2 milijonama in 573.000 prebivaveov v 13 županijah. Tukaj so mesta:
1.	Prešpork (Pressburg, Posonv) lepo mestu per Donavi na d veli straneh od vinogradov obdano. V tim mestu prebiva do 38.000 ljudi, ki so Madžari, {Slovaki, Nemci, (kterih je do 8000 lu-teranske vere) in Judje (do 3000). Judov drugi Prešburčanje nimajo kaj radi, kar je bil zopet 23. in 24. malo travna 1848 dovolj pokazal: tode na povelje vladarstva je tistilu*at Judam storjena škoda mogla povernjena biti. — Tver to mesto ni dalječ o«l Dunaja in se v njem dober kup živi, prebiva v njem veliko ptujcov, zlasti pcnzioniranili vradnikov in oficirjev. Tukaj so sc obhajali deželni zbori in ostrigonski nadškof tudi večidel tu stanuje. Cerkva ima Prešbork 23, med ktcrimi je perva stolna cerkev sv. Martina. Kralj Štefan jo je bil perčel zidati in v I. 1090 jo je kralj Ladislav dodelal; od I. 1563 sem so bili ogerski kralji v nji kronani, tudi je per njej korarski kapitel z 12 korari. V lepi cerkvi Kranciškanarjev so novo kronani kralji z mečem sv. Štefana nekterc plemcnitnike za viteze zlate ostroge storiti navado imeli. Prav lepi ste tudi cerkvi ne-kdajnih Jezuitov in minihov sv. Trojice. — Lutcrani imajo v Prešborku 2 cerkvi — za Nemce in za Slovake.
2.	Tir na v ima blizo 6000 prebivaveov, med ktcrimi jc 400—600 Lutcranov. Tu je !) katolških cerkva, prav lepe so cerkve s. Miklavža, s. Jakoba per llcnediktinarjih in cerkev doslužeiiili vojakov, nekdaj božja hiša patrov Jezuitov. Ti v se-dajnili časih tolikanj opravljani mnilii so imeli nekdaj v tim mestu visoke šole (vseučeliše), ki jih je bil sloveči kardinal Peter Pazman v I. 1637 tu vpeljal, z obilnimi dohodki preskerbel in Jezuitam izročil. Tirnavsko mesto je bilo tako skala katolške vere na Ogerskim, nad ktero so v nič postali napadi protestantov. Ali Jezuite je hil papež Klemen NIV. nadlegovali od Volterianov vzdignil, in visoke šole z njih dohodki so bile pod cesarjem Jožefam II. iz Tirnavc s perviga v Ofen in potlej v Pešt prenesene. Ali pa one še kaj duha svojiga perčetnika Pazmana imajo, vejo nar bolj pergodbe leta 1S49 povedati, ker so ravno v tih šolah izobraženi mla-denči tolika podpora Košutu v njegovih naklepih zoper cesarja in cerkev bili!
3.	N i t r a (Neutra ), per vodi ravno tiga imena, šteje do 5500 ljudi. V tim mestu ste 2 stolni cerkvi. škofijski sedež tu je hil že kralj («eisa II. (y 1161) postavil. Scdajni Ni Iranski škof je čast. gosp. Emerik Palugvav de Eadctn in llodafalva, rojen v I. 1780 iu preti letam 1839 škof v Kašavi.
4.	Skal i c ali Sakolea blizo moravske meje per Miavi, ima do 5700 ljudi, večidel Slovakov. Tu je stara že v I. 1024 sozidana cerkev, druga cerkev uckdajnih Jezuitov je lepa in prav zlo velika.
5.	Tudi v Trenčinu, kjer do 3400 ljudi prebiva (med tem 600 Lutcranov in 400 Judov), so imeli Jezuiti lepo s sivini in rudečim marmorjem ozaljšano cerkev: zdaj je ona v lasti pp. Piaristov.
6.	\eusolil (llcszterczc-lianva ), rudarsko mesto s 5300 ljudi, kterih je čez 2200 luteranske vere. Škofijska cerkev D. M. vnebovzetja jc prav iepa. Scdajni škof tu je čast. gosp. Jožef Hudnian-skv, kije bil undan v klošter Klosteriicuburg sprejet.
r l»;tlje sledi.J
Pokore ne odlašali!
Kako nevarno de je pokoro in poboljšauje odloša-ti. kaže ta resnična prigodba.— Zi» el je v nekim kraji
na Gorenskini — mož, ki se je za Kopa in druge svete reči tnalo zmenil. Večdel jc bil pijan, in bivši v takim stanu ni bil človeku podobin. I.e kletev in nesramno govorjenje je bilo iz njegovih ust slišati. Njegov poglavitni zaslužik je bil v tem , dc je ob teržnih dnevih v bližnje mesta — mnoge jedila, žito in tudi ljudi pre-vozval. Pa pametin človek, se ga je ogibal, ker se mu jc obnašanje tega voznika studilo. K spovedi iti. mu ni bilo mar, iu pretekle so leta. dc ni bil pri spovedi; na Božje in ccrkvenc zapovedi ni porajtal, iu iz svetih reči se je rad šalil ali norčeval.
Doma je slabo gospodaril, svoj zaslužek jc večdel po gerlu pognal, svojo ženo iu otroke pa brez pomoči pustil. Koliko težav in tcrpljenja de je ravno žena od svojiga nesrečniga moža prestali mogla, se ne da dopovedati, še manj pa popisati. Kako ga je ona lepo prosila, de bi se poboljšal, se k spovedi podal: -- pa vse te prošnje dobre žene so bile brez sadu, ker jih mož jo ni hotel poslušati. Gospod fajmošter tistiga ki aja. .ko so žalostni stan te svoje tako rekoč zgubljene ov-čice zvedili, so se sami k icmu nesret u mu človeku podali, ga prosili, opominjali, de bi se spreobernil iu k spovedi šel, kar je dolžnost vsaciga kristjana nar manj enkrat v letu storiti; zraven so mu pa tudi z ojstro Božjo pravico žugali, s ktero gospod Bog ne.-pokornc grešnike kaznuje. Nesrečni — vender obljubi duhov-nirnu očetu, dc sc bo spovedal. in odloči dan. kdaj de misli to storiti. Pa kaj se zgodi? — Pred dnevani kteri je bil za spoved odločen, gre po navadi v (»dnevni terg v K . . . Nazaj grede, ko po nekim klancu hitro vozi (sedel je namreč visoko, ker je veliko nalo-ženiga bilo) se voz nekolko strese, mož pade z voza, in —- mertev na tleh obleži. —Nesrečni — ni do« akal dneva, kteriga si je za opravljanje spovedi odločil. K-zja pravica pa je popred k rajtengi poklicala, kakor si je mislil. Zakaj to? in kakšna sodba ga je zadela, to sam Bog ve. Kog daj de bi bila milostljiva.
Soditi nam ne gre. kak>na de je z njegovo dušo. samo to se sme reči: Kakoršuo je življenje, taka je večidel smert.
Gospod Kog čaka grešnika, ga opominja iu -vari po njegovi vesti, po duhovnih pastirjih, iu po dobrih ljudeh; pa če grešnik proti vsimu temu terdovralin ostane. se je bali , do bi ga ojstra Kožja roka nanaglama ne zadela.
Strašne so besede svetiga pisma. ki pravi jo: ..l-ite Gospoda, dokler še zamore najden biti." Izaj. 55. ..Kadite pripravljeni, ker človekov Sin bo prišel, kadar »i ne botc svesti." l.uk. 12. rDans, kadar njegov plas slišite, ne vterdite svojih sere.** Ps. IU. ,.1-kali me bole, pa me ne bole najdli." Jan. 7. rV svojih prebili bole uiucrli." Jan. S.	II. ii.
Iz Gradca. Sostavck v 14. listu ..Zgodnje Danice" . ki podueenjc v cerkvenih obredih lak lepo pri-poročujc, me primarja že v teh verstieah razglasili, da sem že knjipo spisal, ktera bo v našem slovenskem jeziku tc koristne nauke razlapala. Visokov. Ordinarial j<» je poterdil. V 6 —8 tednih bode ze dobiti. Ze pred 5 leti mi jc moja služba dolžnost naložila ti predmet svojim učcncom ra zla pat i. Semtertje sem zadevne knjige prebiral, -— in iz med njih „>I. Tcrklavovo" za podueenjc si zvolil. Poldrugo leto sc ravno tc knjige ze tudi učenik veroznanstva na Gračkem gimnazii poslužuje. Tak je hitro drugega natisa treba bilo. — Potrebo in koristnost takšega poduka spoznavši sem lanj-ko leto za ..Drobtini c*4 spisal rVencc cer k vcnolcl ii i h s. o liha ji 1" m so-tavek, ki se v letošnjih bere. bode v vod moje nove knjige, imenovane: ..Bogocaslje s. k a-
tolške eerkve." Z vckšinc sem sc po Tcrklavovi ravnal pa tudi mnogo popravil, in mnogo pristavil. Hočem jo sam založiti. hitro v skorje z vezat i dati in ravno po tistih g. biikvovczih prodajali, ki so mojo rslov-nic»" »pečali. Več stotin dam lepo zvezali, da bodo prikladne za šoliic darila—j ak zraven tega bode knjiga hol-i kop ko nemška nezvezana.
V Gradcu na belo nedelo 1850.
l)r. J. Muršcc.
ICuzsleri |i» krr»HiiKkiiu svetu.
V Majiiskim rajniku smo od visoko častitljiviga gospoda .Matevža .Nakarja. nadškofu v Nabk-Kc-riatim blizo llalbeka na Sirskim tole posebno imenitno brali: Visoko častitljivi g. nadškof so danes v na-e me-io prišli n bodo jutri v nedeljo ob enajstih v veliki cerkvi sveto ma-o po sirski šegi brali, per kteri sc bo za njiii oveice poigralo, ktore nejeverniki silno preganjajo. fiospod nadškof \akar so bili leta I7JI5 v Mo-.. sul-kim mestu rojeni: njih starši so bili jakobitarski ^ev-tihijauski) krivoverci in so torej od mladih nog že katolško cerkev sovražili; posebno so sc serdili nad tistimi, ki so krivo vero zapustili in se h katolški veri ventili. Nadškofje Mosulskih krivovereov so sc le iz Nckarjevc rodovinc jemali: zato so jo tudi škofjo rodovino imenovali: po lini takim je tudi Matevž Nakar Mosulski nadškof postal. Ali z neko čudno močjo ga zdaj resnica ka-tolske cerkve presune in žene. v njeno naročje se ver-niti. Serčniga spoznovavca so pa odsihmal začeli silno preganjati (posebno krivoverski patriarh), in vsaktcrc terpljenja. ječa. zasramovanjc, še clo smertne nevarno«.! i s>» se čeznj vzdignile. Sveti oče papež so pa silno sii-kaniga Nakarja sirskiga nadškofa v Nabk-kcriatim blizo llalbeka zvolili, kjer takrat >e eniga sirskiga ka-tolčana ni biJo : zdaj pa jih je že SOOO po ncutrudljivi gorečnosti gosp. \akarja. Za to revno čedo. ktero Turki, llruzi in Motualci vedno preganjajo, so visoko častitljivi gospod nadškof v zahodnjc dežele prišli, za njo ljubezen in usmiljenje vernih obuditi. Pog daj. dc bi sc veliko sere v naših krajih za dušno in večno srečo teh na-ili hudo stiskanih bratov perdobilo!
H i iii. Priprave za slovesni sprejem Papeža so bile v llimu začasno odpovedane; dan papeževe vernitve v Ilim tedej se ni gotov.
Nemško. rlllas- piše. kako se Luterani v Kise-uacliu zopet k ohrovi ( reformi ) pripravljajo. Pred vsem de se mora prenarediti spevnik ali luteranske cerkvene pesniške bukve, in l.utrov katekizem. Dalje, de go-vornikam naj ne bo več treba se simboliških ali Iu-teraii«kili vernih bukev deržali. ki od Martina l.utra svoj začetik imajo. Tako dozorujc piškavi sad na drevesu l.uter-Martinovc obnove. Začetnik protestantov je nekd ij so/.gal papeževo dopisnico (bullo). zdaj njegovi lasi ni podvcržeiii ravno h tako mero povračujejo njegovi spevanki. njegovimi! katekizmu, in njegovim vernim bukvam Iii kako bi bilo tudi drugači misliti? Kar je človek po svoji termi sostavil. kaj bi ne smel tudi človek razdjali. Mi katolčanje sc pa nerazdružljivo der-žimo sv. pisma, sv. matere Cerkve in njene besede, ki (■ospod sam pravi: r\ebo in zemlja bo prešlo, moje besede pa ne bodo prešle.u 1 ra zopet: rKdor pa Cerkve ne posluša, on li bodi kakor nevernik in očitin grešnik. O kako ljubeznjivo. kako mirno, kako dobro jc poči-vuti pod vse obširnim drevesam sv. matere katolike Cerkve! Terdno je zidana na skali, se ni šc nobcukrat premaknila, in se ne bo nobenkrat. Luterani pa so člen za i lenam odrezovali od vere Kristusove tako dolgo, de
jim ni druziga ostalo, kakor gola nejevera. Obljubimo, de bi sc Martin Luter sam zjokal in ostermel , ako bi zdaj vidil grinlavi sad svoje domišljevane obnove ali reformacije.
Iz Belgije. Ko so v zbornicah v Belgii imeli dogovore zastran izučevanja. je bilo enoglasno sklenjeno, de v kraljevskih in srenjskih šolah mora pred vsimi sinit ki (predmeti) keršanski nauk naj pervo mesto imeti, in de je slehern zavezan verne vaje poslušati. Po tem je pridano: ..Duhovni zlasti so poklicani, nauk po šolah delili, ali nad n^n^čuti".
Iz S v a j ca r ski ga. Kernet, pridigar protestanški v tienevi, zlo učen mož. ko jc nekoliko katolških bukev prebral in premislil, seje odrekel protcstantstvii. ter sc podal v katolško cerkev. Na takim možu jc več ležeče. kot na vsih 71 gnjilih vejah na Ceskim, ki so zgubljene za Cerkev in zveličanje. naj padejo od drevesa sv. cerkve pred smertjo ali po smerti. „Kdor po temi hodi. on sovraži luč, ker so njegove dela hudobne1*', jc rekel Gospod.
Kardinal in patriarh v Bcncdkah so škofe beneških dežel v Bencdke k zboru poklicali, dc se bodo zastran cerkvenih reči pogovorili; 4. dan tekočiga mesca so sc sošli.
Veliko-Varadinskimu škofu Bemer jc odločena kazcu v 20ictno ječo odpušena. V Godviškini (Jiottvv eili) kloštru Bcnediktinarjcv bo zanaprej živel.
Iz Rakitne. Redka in res zlata jc svatba. ako zakonska že na večer svojiga življenja v ljubezni in lepi slogi stopita pred altar na kraj, na kterim sta si šc mlada in krepostna roke podala v zakon, ponovit takrat storjeno obljubo in zvestobo. In ako ste bile ljubezen in zvestoba na težavnim potu vseskozi nju tovaršici in vodivni zvezdi, se jima bo gotovo ob tem dnevu od skerbi in starosti zgerbano obličje razjasnilo in očitno p< mladilo. — Tako je bilo perv iga tekočiga ntcsca v mali podfari Rakitni, ker so trije priletni starčki svoje zveste tovar-šicc drugič peljali pred oltar, spomin pctdesetlctniga zakonskiga stanu praznično obhajat. Ob deseti uri so jih ondotui duhovni pastir, častiti g. Jugovic, v drušini dveh druzih duhovnov, ki so ji bili že popred v povzdigo slovesnosti k strežbi povabili, spremili med pet jam zvonov in strelam in z dvema banderama v cerkev k dc-sctimu opravilu. Tudi jih je spremljcvala velika množca ljudi. Med mašo so imeli gosp. fajmošter duhovni, temu obhajaiiju primerili ogovor. povzet iz besedi sv. Luke/a: rOstani z nama . ker se ntrači in sc jc dan žc nagnil". Proti koncu so šc povzdignili kratko in krepko besedo od dolžnosti, visoko starost v časti imeti in spoštovati. Vsi pričijoči so bili vidno ginjeni in svatam so solze veselja in zahvale v očeh igrale. Pobožno so prejeli zakonski sv. obhajilo in po dokončani službi božji so šc Te Dcum zapeli. Po tem so bili vsi skup pri gosp. faj-moštru pri kosilu, z veselim obličjem in dobre volje, ter so očitno poterdili. dc jc ta dan njih nar lepši v življenji. — Možje so sicer že vsi trije slabotni in omahljivi. žene pa šc terdne in zdrave.
Kakor na Dobrovi per Ljubljani. so zdej t ud v S r e d-ii j i vasi v Boh i nji občinsko ali farnansko bukvarno z izposojivnim zapisnikam napravili, in v to žc prccej veliko za ljudstvo podučnih. koristnih bukev nakupili, in zato še posebej prejemanje Zgodnje Danice" in ..Novicu oskerheli. S tem sc zlasti ta namen doseči želi, de bi ljudje ob nedeljah in praznikih časa nepridama in pregrešno ne tratili, ampak z branjem dobrih, koristnih bukev Bogu v čast. sebi in družim pa v prid ohernili; de bi se s tem marsikej hudiga odvernilo, marsikej do-briga pa spodbudilo in vpeljalo. —
Odgovorni v red n i k in založnik: Janez Kr. Pogača r. — Natiskar: Jožef Blaznik v Ljubljani.