123. številka. Ljubljana, v četrtek 29. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od če t i ris topu« petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ravni itv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". U pravni A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velj a za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ , četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n P«! leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Naroda". W I Jublja.nl 29. maja. Mnogokrat imeli smo že priliko pečati se z nemškim šulvereinom, njegovimi nenravnimi sredstvi in z njegovim državi kakor tudi našej narodnosti Škodljivim delovanjem. Opozarjali smo že merodajne kroge na nevarno in kvarno rovanje tega v Bero-liuu vzraslega društva, a v višjih krogih za vse to nemajo očij in mirno, apatično se gleda, kako se to društvo dan na dan oblaBtneje in oholeje postavlja na noge, kako se tej nerazumljivoj slabosti in po-popustljivosti vlade javno in brez bojazni roga. Da je temu društvu narodna agitacija prva in skoro jedina svrha, pokazalo se je zopet zadnje dni. Slavnostni odsek nemškega „Schulvereina" izdal je oklic na nemško prebivalstvo Gradca in Štajerske, v katerem se predvsem naglasa zatiranje nem-štva, poudarja narodno politično stan društva in v katerem se občinstvo pozivlje, da z obilnim okra-šenjem hiš izjavlja svoje simpatije. Hiše naj izključno razobešajo „schwarz-roth-goldu, kajti to je „ohne Riickalclit auf Staaten undGren-zen das gemeinsame Banner Aller". Tako jasno se še ni govorilo pri nas in „Schul-verein", čegar kolovodje v jedno mer zatrjujejo, da društvo nema političnih smotrov, ima toliko predrznost, javno izreči kaj tacega, postaviti se na tako Btališče, da se mu ni brigati več niti za državo niti za državne meje, da se oboaša, kakor kaka postranska vlada. O avstrijske) državi se je že reklo, da je ndas Reich der Unwahrscheinlichkeitenu, isti pridevek pa v še obilnejej meri pristaje nzeleneju Štajerskej, kajti kar se ondukaj godi, je tako čudno, nenavadno, da bi človek skoro mislil, da ima v tej kronovini oče Kurent krmilo v roki. Par dnij je še le, kar se je v Slovenskoj Bistrici morala odstraniti c. kr. črno-žolta zastava, par dnij, odkar so šul-verajaovi adepti in žandarji vezali in tepli slovenske kmete, ki neso ničesar zagrešili, in potem ukle-njene odgnali v Celje, par dnij, odkar se je v obeh teh aferah stavila interpelacija v državnem zboru, in kakor v odgovor nabija se v Gradci oklic, da naj se razvija črno-rudeče-zlata zastava, ki je brez ozira na države in meje vkupni prapor vseh. C. kr. črno-žolta zastava izzvala bi bila v Sloveuskej Bistrici demonstracijo, velikonemški prapor pa, zaradi katerega je sam namestnik Kiibeck okrajnega glavarja na Ptuji o potovanji presvitlega cesarja tako odurno in javno oštel, sme slobodno plapolati, kajti ta prapor je znamenje, da so „zatirani" Nemci v tako ugodnem izimnem stanji, da se jim ni brigati za državo in njene meje, tedaj dosledno tudi ne za njen obstanek. O štajerskej vladi, ki dopušča take izdajske oklice, ki ima za slovenske pokrajine drugo meso, nego za osrednjo in severno Štajersko, tudi ne moremo biti veliko drugačnih misli j in nikakor si ne moremo tolmačiti, da se Bpodtika drugod nad nedolžnim grbom, donim dopušča, da se pred njenim pragom prilepljajo taki državo in njene meje zanikajoči oklici. Švedski kancelar je sicer rekel, da je malo modrosti treba, da se vlada svet, a modrost štajerske vlade je že tako minimalna, da se bode skoro spreobrnila v nasprotno lastnost. Na Kranjskem se stori premalo za povzdigo kmetijstva. Kdo si upa kaj takošnega trditi ? Kdo je tisti, ki ne vidi, koliko se je kranjska kmetijska družba že za kmetijstvo potrudila? Kdo ne ve, da ima kranjska kmetijska družba zdaj v kmetijstvu izurjenega tajnika, ki je ob jednem potovalni učitelj ? Kdo ne opazuje, da kranjska kmetijska družba izdaja celo svoje glasilo ? 1 Vse to je res in v tej zadevi bi si ne upal trditi, da se premalo zgodi. S temi vrsticami bi jaz rad samo to dokazal, da se na Kranjskem, kakor v obče po vsem Slovenskem, s peresom in s tiskano besedo že prav veliko stori za kmetijstvo. Le poglejmo, koliko imamo časopisov, ki se izključljivo s kmetijstvom pečajo n. pr. Ljubljanski „Kmetovalec", Goriški „Gospodarski list", (iraški „Štajerski gospodar" , večinoma pa obravnavajo kmetijske zadeve „Novicett, „Slov. gospodar" in „Mir", mnogo se pečajo s kmetijstvom naši politični listi in celo listi druge stroke posežejo v čas v kmetijske nauke, zlasti store to šolski listi. Kaj ne, to je vse hvalevredno, da skrbe naši listi tako z veseljem za kmeta in kmetijstvo. Res je, ali to pa ni veselo, da ti listi tako malo v roko pridejo kmetom. Vsaj kmetje na Kranjskem (na Štajerskem je izjema, morebiti tudi na Goriškem) časopisov naših malo bero. Vsi listi, ki na Kranjskem izhajajo so predragi za našega priprostega, večinoma revnega kmeta. „Novice" so bile namenjene že začetkoma največ kmetom, ali dozdeva bo mi da štejejo mej kranjskimi kmeti kaj malo naročnikov. Po „Kmetovalcu" bi ložje zdaj segli naši ljudje, a tudi t% list je za nje — predrag. Vsaj stane drobni listič cela 2 gld. Listov kmetijskih torej naš kmet ne bere, od kod naj se nauči boljšega kmetovanja?! Z živo besedo in z dejanskimi poskušnjami bi se moralo na Kranjskem več storiti. Le poglejmo na Štajersko, kako je ondi vse živahnejše! Kako popustoma beremo ondi o shodih kmetijskih podružnic, o kmetijskih razstavah, o konjskih dirkah itd. Le poglejmo, kako na Štajerskem kmetijski strokovnjaki potujejo od kraja do kraja in pri shodih kmetijskih poddružnic razlagajo z glasno, živo besedo kmetijske LISTEK. Listi iz tujine. XXVIII. Reggio-Calabria 15. aprila 1884. Dragi prijatelj! Predno zapustim M es sin o in z njo staro Sicanijo, kraljico otokov sredozemskega morja, o katerej je že stari Homer popeval, imenujoč jo slavno deželo solnca, odločil sem se pogledati si vsaj v naglici nasprotno stran slavnega Fretum Siculum in v ta namen potegnil me je brzi mali parobrodič v pičlej uri vožnje v Calabrijo, v glavno mesto Reggio. Prav prijetna je ta vožnja posebno zjutraj, ko solnce obseva, prihajajoče izza Calabriških gord, deloma še snegom kritih, nasprotno siciljansko stran; malo pred uhodom v Reggio pa se prikaže v daljavi mogočni velikan Etna, katerega se od tu prav lepo in različno vidi, kakor nesem pričakoval. Mesto samo ob sebi nema posebnih znameni-torftij in je kot glavno središče dosti obširne in rodovitne provincije primerno malo, kajti z okolico vred ne šteje več nego 35.000 prebivalcev. Trgovina ni posebno živahna, ker mestu manjka dobre luke in le malo večjih parobrodov in ladij ustavlja se tu, da izvažajo bogate pridelke iz rodovitne, a zdi se mi malo zanemarjene pokrajine. Prebivalci so lepe visoke rasti, elastične*) in gibčne hojein se zelo razlikujejo od Sicilijanov, ki so vefjidel — vsaj v Messinskej okolici — male rasti in bolj čo-kaste postave, a zato pa nič manj gorke in iskrene krvi, kar so pogostoma pokazali, braneči čast rodne zemlje. Kdo ne pozna iz zgodovine slavnih „sicilijanskih večernic", prouzročenih po predrz-nej in nesramnej silovitosti francoskih gospodarjev Sicilije? Veliki ponedeljek 1. 1282., ko se je v Pa-lermi popoludne ljudstvo shajalo k večernicam, vski-pel je dolgo nabrani srd do vrhunca in nesramno dejanje pojedinca prouzročilo je smrt tisočem in tisočem francoskih prebivalcev. Iz Palerme razširil Be je ko blisk klic po vsej deželi: Smrt Francozom! in kakor snopi padali bo pod nožmi razjarjenega ljudstva. Samo v M 688 in i palo je nad 12 000 Francozov. Grozno maščevanje zatiranega ljudstva! Pa vrniva se nazaj v Reggio, o katerem naj povem še jedno ali drugo, ker veliko ni pripovedo- *) čeravno neso deželni poslanci — kranjski, najnovejše facooe. vati. Mesto ima, kakor je že iz rečenega razvidno, prijetno lego in lepo rodovitno okolico. Tu konča železnica, ki prihaja iz gornje Italije in katera ae nadaljuje iz Messine naprej po vsej Siciliji. Jako praktično uvedena je zveza čez morsko ožino, kajti iz glavne poste je Reggio gre železnica naprej tik do luke, kjer se ostavlja mal;. poštni parobrod, tako da se kar naravnost prestopi iz vagona na parobrod in ravno tako zopet v Messini iz parobroda na kolodvor in v vagon, in se ima mnogo manj neprilik in nadležnostij, kakor če se je n. pr. treba na Dunaji preseliti iz jednega kolodvora na druzega. Razen glavnega „corsoa, velike cerkve in nekaterih monu-mentov nesem opazil posebnih znamenitostij, ki bi bile popisovanja vredne. Tudi Reggio trpel je večkrat od potresov, posebno 1. 1783 in zadnjikrat hudo 1. 1811, jedno samo leto potem, ko so ga Angleži bombardovali 1. 1810. S tem bil bi povedal do malega, kar je zanimivega o Reggio, pristavim naj le še, da prav blizu nahaja se znani Aspromonte, kjer je Garibaldi s svojimi prostovoljci proti Cavour-jevej volji prodirajoč proti notranjemu dolenje Italije bil ranjen in ujet od italijanske kraljevske vojske pod poveljništvom genera'a Palavicinijn v 29. dan avgusta 1862. 1. nauke, zdaj govori tu tajnik kmetijske družbe, zdaj tam ravnatelj vinorejake šole, pa zopet umni živino-sdravnik itd. Taki govori obude kmetijske poddruž niče, ki neso na štajerskem tako zaspane, kakor na Kranjskem, kjer nekatere leta in leta nimajo zbora. Ali ni to smešno, da je na Kranjskem kmetijska družba, pri kateri menda nobenega kmeta ni, marveč sami duhovniki, graščaki, oskrbniki, učitelji. Ne bi rekel, ako bi Kranjci ne imeli sposobnih, v kmetijstvu izurjenih mož! Vsaj imamo zdaj tudi potovalnega učitelja! Zakaj bi tak mož vsak teden jeden-krat ne govoril! Ali nimamo na Slapu drugo izvrstno moč, ki zna tako razločno in mikavno govoriti. Ali ne bi kranjska kmetijska družba v sporazutnljenji z deželnim odborom preskrbela, da bi tak mož vsaj po Vipavskem žn Notranjskem hodil od kraja do kraja in s svojo gladko besedo naše ukaželjue ljudi poučeval. Zakaj bi Šolske gosposke ne mignile vrlemu ljudskemu učitelju, kakeršen je n. pr. g. R. na P., da bi kaj jednacega v svojem okrožji storil. Vsaj take vrste domoljubi ne bodo zahtevali Đog ve ka-košne odškodnine za svoj trud; zaciovoljni bodo, da se jim le dejanski stroški povrnejo. Naj bi mero-dajni krogi na ta ali na oni način preskerbeli, da se za pouk z živo besedo več stori za naše kme tijstvo, nego se je do sedaj storilo. Vsaj sama mrtva Čika doeta ne izda, čeravno veliko truda stane, predno se je na tiskani papir spravi. Krški. Za zboljšanje delavskega stanja. (Dalje.) B. Za pomočne delavce v fabriških obrt o van j i h. §. 96.: „V fa briških obrtovanjih delov-ska doba, neuštevši deluvskih stank, za obrtne pomočne delavce ne sme več i zna sati kakor največ jeduajst ur v štiriindvajsetih urah. „Vender pa more trgovski minister, sporazu-mevši se z nostranjim ministrom in zaBlišavsi trgovske in obrtne zbornice, oznameuiti tiste obrtne razrede naredbinim potom, katerim je z ozirom na pismeno potrjene posebne njih potrebe podeliti jednournega podaljška vsakdanje delavske dobe, in zapiBek le-teh je pregledati na vsaka tri leta." „Razun tega more trgovski minister, spora-zumevši se z notranjim ministrom, pri tistih razredih podjetij obrtnih, za katero je ne pr etr ga n o obr to-vaje dovoljeno v zmislu §§. 75, odstavka 3, in 96 b, odstavka 4, primerno uravnati delovsko dobo, da se tako omogoči povratna potrebna vrstva.u „Če prirodni dogodki ali nezgode pretrgajo pravilno vršilo, ali če se je pokazala po treba, pomnožiti delo, to more obrtno oblastvo na prvi stopinji posameznm obrtnim podjetjem dovoliti Časno podaljšanje delavske dobe, toda najdelj za tri tedne; preko te dobe pristoji tako dovoljenje političnemu deželnemu oblastvu." „Podaljšanje delovske dobe more se v posebni sili in najdelj za tri dni v meseci dovoliti od obrtnega oblastva na prvi stopinji zgolj proti prijavi." „Za dela, ki se jih zvršiti mora pred lastito fabrikacijo ali za fabrikacijo (kurjenju kotla, razsvetljenje, čiščenje), gorenja določila ne veljajo, ako teh del ne opravljajo mladostni pomoćni delavci. „Preko ure je posebno plačevati." V tem paragrafu je tedaj tudi za Avstrijo ko-nečno pri poznan takozvani normalni delavski dan. Pomenljiva nam je ta istina že v tem pogledu, ker je naša država pred vsemi drugimi državami na kopnem evropskem ozemlji prva za Švico storila nekako v zmislu socialističnih načel ta korak v resnično zboljšanje delavskega stanja. Določilo, katero ustanovlja dnevni maksimum delavskih ur, je jedro te dni obravnavane obrtno-zakonite novščine, a tudi nje najbolj občutna in napadana stran. Nepremišljenemu ali pa posilnomu trošenju telesne moči delavčeve postaviti se ima tu prepotrebni jez ! Omejitev dnevnega dela ima varovati, da prevred ne usahne vir življenja delavcu in njega družini, da delavec pred Časom ne postane suho drevo, na-rodno-gospodarsk proletarec, milovanja vreden zločin človeške družbe, katera se tudi sramovati in — bati mora svoje pregrehe! Obrtni odsek v svoji hvalevredni obrazložbi k temu nasvetu sam obstaja, da je državi potreba in dolžnost, preskrbeti varstvo delavski moči, da se je brezvestno in lehkomiselno ne trati, oziroma izsesavati ne pusti. To izpoznanje prišlo je že do zmage v vseh kulturnih državah; ali večinom vrelo je v resnično zavetje le mladostne delavce i u ženske po tovarnah, odraslim pustila se je svoboda, gospodariti po svoji in po podjetnika volji s svojimi močmi. Častne izime in lepe vzglede so kazale in kažejo Angleška, Švica in Ameriška Unija. V Angliji, v prvem kraljestvu obrtnosti, odmerjenih je tvoroiškemu delu 9 ur 25 minut na dan, 56 ur 30 minut na teden in 84 dela prostih dnij v letu. Švice zvezni zakoni določujejo delavsko dobo na 11 ur in ob sobotih na 10 ur na dan, tedaj 65 ur na teden in 60 dnij v letu brez tvor-niškega dela, podjedno pa še prepovedujejo po noči delati ženskam in mladim pod osemnajstim letom. Severno-.imenska Unija in nje posamezne države imajo osemurno delo na dan po državnih tvoriščifa. Tem na vse strani pravičnim uredbam v rečenih j državah pridružil se je te dni sklep našega držav-| nega zbora, da ima za avstrijske v državnem so vetu ! zastopane dežele in kraljestva doba fabriškega dela j iznašati 11 ur na dan, 66 ur na teden ter pre-1 trgpna biti z 52 pogojno prostimi dnovi v letu. Na i pristojnem mestu se je že bilo predlagalo in želja i delavcev, izjavljena vzlasti na zadnjem shodu delavskem v Brnu, teži tudi za tem, da bi se naj-večjino dnevnega dela skrčilo še za jedno uro; v I delavskih krogih se tudi pričakuje, da bode gospodska zbornica v resnici na pravilni delavski dan določila le 10 ur. Ali že nad jeduajst urno pravilno dobo zbirala se je v veliko-obrtnih lakomnih krogih velika nevihta in ni se brez razloga pričakovalo, da postrežljivi prijatelji veliki obrtnosti na levici izlijejo to oblačno gibanje tudi v parlamentu na bistveno določbo obrtne predloge! Ali stvar se je v debati razjasnila čudovito mirnim potom, brez govorniškega groma in treska! Levica je ta pot uvidela, da se tudi njej ne da plavati proti toku denašnjega časa, in hitela nas je zagotavljati, da tudi ona ne sovraži maksimalnega delovnika. Se ve da bi zatajevanje bilo preveliko, da ne bi levičarski govorniki v ime svojih obrtnih klijentov tudi ta pot ponavljali svojega refrena, češ novščina bode obrtnosti avstrijskej i vezala roke in naša obrtnost ne bode mogla doha- Ker sem tako brzo končal z Reggio in mi ostaja še obilo prostora, vrniva se nazaj v Mes-Bino, katero mi je zapustiti te dni, in ti tedaj hočem še povedati kaj o tem prijaznem mestu, kjer sem prav prijetno preživel letošnjo zimo. O splošnem utisku mesta na obiskovalca govoril sem že v prvem svojem listu, danes podam ti nekoliko podrobnosti. Messina ali Messana je mesto jako staro, čegar početek Bega daleč nazaj pred stari Rim. Ležeče ravno v sredini Messinske soteske ima od narave jako dobro ustvarjeno luko, jedno najlepših naravnih luk sveta, katero obiskuje na tisoče in tisoče ladij in parobrodov na leto. Luka je močno utrjena in ima tedaj tudi v vojniškem oziru precejšnjo važnost. Prebivalcev šteje mesto z okolico v katerej je več selišč, nad 112.000, ulice ima lepe ravne, čedno tlakane z velicimi kamnitimi ploščami, in za morsko mesto v južnej Italiji, kjer čednost ni ravno prva krepost prebivalstva, nenavadno snažne. Po vojnah, potresih in kugah trpela je Messina v raznih dobah, posebno je potres 1. 1783 hudo poškodoval velik del tedanjega mesta. Razen nekaterih lepih javnih prostorov šetališč, in monumentov je znamenita lepa katedrala, cerkev sv. Gregorja pa- peža, lepo veliko gledališče Vittorio Emanuele, mestna hiša in že omenjeni mali, a jako ukusno uravnani mestni vrt, kjer je celo zimo po dvakrat na teden svirala jako dobra mestna godba. Znameniti so cerkveni obredi, posebno procesije „del bambino" o Božiči, procesija sv. Jožefa, katerega štatuo nosijo v slavnem sprevodu po vsem mestu in procesija na Veliki petek zjutraj in zvečer, ko nosijo takozvane „ bareli e" (pare z zveličar-jevo mrtvolo) v fantastičnem spremstvu po mestu, zato pa potem veliko soboto ni navadne procesije „ustajenja", kakor pri nas. Na svet večer in zadnji dan leta spnščajo sredi mesta po ulicah rakete v zrak, in ob polunoči čuje se zvonenje iz vseh v luki ukrcanih brodov, kar vse skupaj učinkuje nenavadno na Človeka, nevajenega tacih prizorov. Za danes naj končam. Prihodnje pismo dobiš i/ Neapola, kjer se hočem baviti več dnij, kajti tri reči posebno dražijo mi domišljijo, te so: \ v-iuv, Pompel in Casamlcclola. Snovi k pisanju bode tedaj obilo. " Bodi mi zdrav ti in vsi drugi prijatelji! Tvoj stari Josip Nolli. jati obrtnosti sosednih! Tudi nemški liberalizem je spuščal svoje zlate pene, Češ, zakonodavstvo se tu utika v privatne razmere, katere bi ai svobodno uravnati imela sama, podjetnik in delavec I Lehak je bil odboj teh strašil: aaj občna korist sploh zahteva od posameznega, da tu ali tam odneha od svoje svobode, saj izpočite roke storijo več in boljšega, saj imenovane države delo še bolj omejujejo, nego-li nasvetovana osnova, in saj se proti drugi konkurenciji zavarovati da z zaščitno carino! In vender videti je, državno-zbornička desnica dala je levici toliko izim in na tak način utibotapiti v dobrotvorno to postavo, da se je bati: za samimi iz ima m i bode določba o pravilni delavski dobi hirala in umirala! Brnski poslanec Chlumeckv je, pravi „liberalec", zaupnice in oblasti metal vladi, oziroma trgovinskemu ministru, kateremu pa je gorak kakor vladi, v naročaj, nasvetoval je za §. 96-ga drugo odstavko in nadalje vladne oblasti, katere prvo, to važno odstavko blizu od vremena in njegove izpre-menljivosti zavisno store! Izredno veliko izročilo se je v tej določbi resni volji vsakočasne vlade in vestnosti njenih organov. In ker imamo v avstrijskih naših zakonih veliko zakladov, veliko hvalevrednih načel, katerih pa zmirom in vsi, na pr. mi Slovenci ne uživamo, zato je naša nezaupnost opravičena, s katero pričakujemo vladinih naredeb in pojavov iz oblasti, ki so jej dane bile v tej določbi. Ali navzlic temu kukavičinemu jajcu, leženemu od „liberalne" levice in če tudi nam v Avstriji to določilo delovske pravilne dobe, večjidel prepisuje navado v postavo, vender socijalno politični ukrep naših zakonodavcev gre prištevati k srečnim činom v zgodovini naših postav, zlasti, ako bode opravičeno upanje, da sklep še boljši izide iz gospodske naše zbornice 1 (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje n volila je v delegacijo. Po posredovanji galiskeiga deželnega Šolskega sveta je ministerstvo zaukazalo Levovskej mestnej občini ustanoviti rusinsko šolo v smislu odločitve državnega sodišča. Proti temu ukazu se je pa pritožil šolski referent mestnega magistrata, in če bi ta pritožba ne pomagala, se hoče pa tožba uložiti na državno sodišče zaradi prelomljenja gali-škega šolskega zakona, po katerem ima občina, ki vzdržuje šolo, pravico določevati učni jezik. Tako ta stvar pride v novic pred državno sodišče. Mi moramo le obžalovati tako postopanje Poljakov proti slovanskim Rusinom, ker mejsebojni spori slovanske) stvari ni Kakor ne morejo biti v prid. Viiaiije države. „Invalid" organ ruskega vojnega minister-stva priuaša nek začasni reglement o avansovanji podpolkovnikov v polkovnike. Polkovnikom se ne bode smel nikdo imenovati, ako ne bode nobeno mesto izprazneno, sicer pa samo taki, ki so že najmanj petnajst let častniki, 4 leta podpolkovniki in neso še čez 55 let stari. Izvzeti so samo z osobno hrabrosti odlikajoči se, in zaslužni podpolkovniki, ko stopijo v pokoj. Kdor v civilnoj službi doseže čin polkovnika, ne bode mogel prestopiti v vojaško službo, pa tudi ne postati general, ko pojde v pokoj. Čin generala se bode dajal samo za neprestano ne-omadeževano službo v vojski. Bolgarska vlada je naznanila švicarskemu zveznemu svetu, da pristopi k Genfskej pogodbi o ravnanji z ranjenimi v vojski. Najvažnejše je, kar je v načrtu Ferrvjevem o reviziji francoske ustave, da se bode 8. član, ki govori o reviziji ustave tako premenil, da se pod revizijo ustave ne sme razumevati spremene republikanske državne oblike. Tako bo sedaj zagotovljeno, da se republika na Francoskem ne bo mogla pć ustavnem potu odpraviti, temveč la z revolucijo. Tako bode monarhistom zabranjeno agitovati za monarhijo, ako ne bodo hoteli veljati za rovarje in kot taki biti kaznovani. Tako bode večja stalnost v francoskem državnem življenji dosežeua. Do zdaj je francoski senat mnogokrat oviral vapešno delovanje zbornice. Znto se bodo pa z revizijo omejila moč senata. Tako ne bode več smel senat povikšati ali zmanjšati kreditov, ki jih je dovolila zbornica, tako bode zbornica povsod imela poslednjo besedo. Dosmrtni senatorji se bodo nadomestili z desetletnimi. Te bosti tako dolgo, da izmrjejo vsi sedanji dosmrtni senatorji, pri vsakej nadomestilnej volitvi volili obe zbornici v k upe, potem pa jih bode volil senat sam izmej sebe. Sedanji triletni senatorji se bodo pa volili, kakor doslej, samo da se bodo pomnožili v razmerji z občinskimi svetniki. Ker revizija zagotovlja nedotakljivost republikanske oblike, je upati, da se jej tudi radikalni ne bodo preveč protivili, da si tudi jih v oči bode, da ne bode od- pravljen senat. — Senat se sedaj bavi u postavo o ločitvi zakonov, in jo bode najbrž zelo spremenil, ali pa popolnem zavrgel. Zbornica je pa predvčeraj vsprejela 1. Član in 2. član zakona o novačenji, ki določujeta da se vojaška dolžnost raztezuje na vse Francoze od 20 do 40 leta brez izjeme. Vsi predlogi, da bi se dovolile kake dispenzije, so se zavrgli. Danes bode pa zbornica nadaljevala posvetovanje o tem zakonu in volila komisijo 22 Članov za pretresovanje predloge o reviziji ustave. Kristijanski poslanci v kretskem narodnem Eobraoji predlagali so, da se dovoli 3000 funtov za urejenje vakifikega vprašanja (vprašanja o cerkvenem premoženji,) katera vsota naj se jednako razdeli mej kristijansko in mahomedansko duhovščino, ter naj se vakufski davek plačuje pri krajnej blagajnici. Turški deputati bodo uložili protest, če se ta predlog vsprejme, v katerem bodo izjavili, da se bode izselilo vse mahomedansko prebivalstvo. Prevčeraj je angleški ministerski predsednik Gladstone v spodnjej zbornici se izjavil, da se bode konferenca bavila samo z egiptovskimi financami, ko bi se pa pozneje s Francijo ali kako drugo državo drugače sporazumelo, bode on Že pred shodom konference naznanil parlamentu- Na privilegije in pravice Anglije se bode vedno oziralo. Kdaj da se snido konfereca, tega ne more povedati. — Po dobno pojasnenje dal je Granville v zgornjej zbornici. Turčija je neki privolila v konferenco, samo s tem pogojem, da se na konferenci ne bode nič govorilo o angleškej aneksiji ali protektoratu. Nadalje je turški sultan vsprejel angleški predlog, da Turčija pošlje 12.000 do 15.000 mož v Sudan, ki se bodo skupaj z angleškimi vojaki pod poveljstvom angleških generalov vojevali. Po dogovoru bodo angleške in turške čete ob jedut.m ostavile Sudan iu Egipet, ko se naredi mir. Dopisi. Iz JPostoJIne 27. m ijm. [Izv. dop.] Bralec, si li že videl podzemeljske prostore razsvetljene z električno lučjo? Si videl podzemeljska čuda in krasote v dnevnej svetlobi? — Ne? — Tedaj pa popotno torbico v levico in palico ali pa solnčnik v desnico, in prihiti Binkoštni ponedeljek v Postojino, in glej, občuduj in strmi. — Zagotovim ti, da ti ne bode žal za novce, ki jih bodeš potrosil. Pobožen čut te bode obšel, ko bodeš ustopil V veličastni „dom", — ko bodeš videl skoro vsak kot tega velikanskega prostora, — ko bodeš gledal — kar prej pri brlečih lučicah ni bilo mogoče," — nad seboj temni, s kapniki obsejani obok, pod seboj čez šumečo Pivko držeči most, na desni in levi pa strmo, v zrak kipeče skalovje. — Zamišljen bodeš korakal dalje. — Kmalu pa te bode zdramila na uho doneča muzika, pobožen čut bode izginil in dal veselemu iu radostnemu prostora v tvojem srci, korake bodeš pospešil, da tem preje prideš na plesišče, ker od tu prihaja muzika. — In komaj usto-piš na plesišče, že ti uide občudovalni „ab ' iz grla in nehote pogledaš nad se, da bi videl one velike razpokline, skozi katere solnce ta podzemeljski prostor razsvetljuje. — pa mesto razpoklin videš tri Bolnca v podobi treh električnih svetilnic, ki spreminjajo podzemeljsko noč v dan. — Veselo se bodeš uasmehljal in, če si plesalec, zasukal se bodeš gotovo predno bodeš nadaljeval svoj pot skozi jamo čudov in krasote. Pa stoj! Kaj ti bodem opisoval bliščeče bisere naše jame? Še jedenkrat ponavljam, pridi in sam glej in občuduj, ne bodeš se kesal. Vsa čast in slava pa našemu vrlemu in mno-gozaslužnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju A. GloboČnik-u, ki je omogočil ogledovanje naše jame pri takej svetlobi! — Koliko truda ga je ta razsvetljava stala, koliko Časa je potratil, koliko nočij je prebil brez spanja! Lahko rečem, da jama je njegov najljubši otrok, za katerega žrtvuje vse, za katerega skrbi, dela in se trudi noč in dan. — Bog ga ohrani našemu trgu v korist, našej jami pa v slavo še mnogo, mnogo let! In sedaj naj bi se dala Postojinska jama tujcem v najem, sedaj, ko je upanje, da bode električna razsvetljava privabila še dva-tri-znabiti tudi desetkrat več obiskovalcev v Postojino? — Ne, ne! — Slavna vlada ne bode hotela, da bode 36 družin, ki bo sedaj samo z zaslužkom pri jami prežive, izgubilo vsakdanji kruh in oberačilo, da bode šel de nar iz dežele mesto da ostane v njej, — da se bode prebivalstvo našega trga Žalostilo, ko se bode mej tem par podjetnikov v pest smejalo! In ali je tudi naša jama predmet, ki se zamore dati v najem? — Kdo pa more garantirati, — da ti tuji špekulantje ne odbijejo in odneso najlepših in najkrasnejših biserov naše jame, kakor n. pr. zagrinjalo? — Ali naj bi položili kako kavcijo? — Kako veliko vsoto pa bo hoče za to od- ločiti? — Vsako najmanjše poškodovanje kakega lepšega kapnika je naeetrljrfO. — Ne in ne, to se ne sme zgoditi! — Saj naš lepi trg tako že preveč Čuti delovanje tujca, posestnika hot°la „Adets-bergerhof", ki odganja s svojimi neverjetno visokimi računi tujce od nas sebi in trgu v škodo! — Sedaj pa naj bi bo mu še dala jama v najem, potem je pa naš trg v teku 10 let, — smelo trdim, — na bobnu, ker po preteku teh 10 let ne bode nobenega tujica sem. — Slavna vlada pa vendar ne bode hotela, da jeden sam, pa še tujec, v teku teh 10 let obogati z dohodki jame, 36 družin pa v ravno tem času pride na beraško palico! — Vse moči hočemo napeti, da se oskrbništvo jame ne odvzame tako spretnemu in zvedenemu možu, kakor je naš gospod okrajni glavar, in ne da tujcem v roke. Iz Rateč na Gorenjskem 26. maja. [Izv. dop.] Skoraj človek ue dene lista iz rok, da ne bi bral o kakej nesreči, ki so jo z dinamitom prouzročili hudobni ali lahkomiselni ljudje. Težko pa se kje v kakej vasi toliko in tako lahkomiselno z dinamitniiui patronami strelja, kakor pri nas, in to prav po nepotrebnem. Poredni pobalini vselej streljajo zvečer z dinamitom, kadar je imendan kake bolj „nobelj Marine". Od kod in kdo toliko dinamita v vas donaša, ue vem, to pa vem, da se je že več nesreč pripetilo v našej vasi po dinamitnih patronah, in le Bogu se imamo zahvaliti, da nam ti „dina-mitovci" Že neso vasi upepelili. Nek fant je prižgal tako dinamitno patrono in vrgel jo na sredo vasi. Patrona eksplodira iu v tem hipu bilo je nad 40 šip na oknih bližnjih hiš zdrobljenih. Mlad, 24 let star, jedini sin tukajšnjega posestnika Š. je lansko leto na imendan svoje „Marini'" streljal z dinamitom, in kaj se zgodi ? Komaj prižge patrono, ko ta že eksplodira v desnej roki in mu odtrga vseh pet prstov prav pri dlani. Tukaj sni posestnik M. se je hotel na vsak način prepričati, kakšna je patrona na dnu. Zato vzame necega dne dinamituo patrono in dolg žrebe'j ter ž njim prične uevarno operacijo, in, ko z žrebljem dregne vanjo, mu v roci eksplodira in precepi palec na dvoje, kakor bi mu hotela reči „nolli me tangere". Letos v postu na Marijin dan so fantje že pozno zvečer delali s streljanjem dina-mita „parado" župnnovej dekli „Marini". Pri tej priliki bi se bila zgodila kmalu velika nesreča. Kakor po navadi pri jednakih „paradah", so bili fantje vsi pijani. Jeden prižge patrono, jo vrže pred prag biše st. 28, nasproti županove hiše. Udova gospa Weiuman, sestra hišne gospodinje, je prišla ravno ta čas domov in komaj je bila še par korakov od praga, ko patrona poči in malo je manjkalo, da je ni raztrgala. Ko je gospa Weinman potem svojo nevoljo izrekla, da župan kaj tacega okolu svoje hiše trpi, se ta za to ne zmenil ni. Njegova družina pa se jej je prav nesramno posmehovala. Vprašam, ali so res naše „Marine" tako imenitne, da se jim o vsakej priložuosti z dinamitom strelja, da se vse trese. Človek se o takih časih skoraj ne upa čez prag stopiti, v strahu, da zdaj pa zdaj te bode dinamit vrgel v zrak. Vprašam pa tudi tiste, ki jim je v srenji za javni red iu mir skrbeti, zakaj oni tako nevarno in prepovedano početje dopuščajo? Župan se ve da ne more veliko opraviti, če on komu kaj reče, ga pa ta prav dobro ozmerjp. Tukaj bi morali že žandarji vmes poseči. Kraujska Gora je od Rateč samo jedno uro hoda oddaljena in tam imajo žandarji postajo. Oni tedaj lahko slišijo strel od tukaj do tja. In ako se jim že toži po noči iti jedno uro daleč gledat, kaj streljanje v Ratečah o nenavadnem času pomen,u, naj bi vsaj po duevi, kadar v Rateče pridejo, poizvedovali po onih porednežih ndinamitovcihu. To bi bila njih dolžnoBt, VBaj večja, kakor pa ta, da hodijo Rateškega učitelja nadzorovat. Nad tem so vsi Ratečnni stud izrazili, in tudi tedanji c. kr. okr. šolski nadzornik g. S. Kole. Ker že o učitelji govorim, naj še povem, kakšna je v Ratečah šola. Posebnega šolskega poslopja tukaj nemarno. Za šolsko sobo imamo staro farovško klet, katero je g. župnik v ta namen brezplačno prepustil. Ta klet, ali če hočete, šolska soba je zelo majhena v primeri 8 številom (nad sto) šol-skih otrok. Otroci so po klopeh natlačeni kakor slaniki v sodu. Soba zelo moči, zrak v njej je, posebno po leti, kužen, zato se ni čuditi, da noben učitelj ne ostane dolgo pri nas, ker se vsak boji, da bi si ne pokvaril zdravja. Sedanji učitelj gosp. Strel je komaj pol leta tukaj in že bb je v tej beznici pokvaril zdravje, da že od Velike noči ne more službe opravljati. Kedaj si bodo vender omi- slili naii srenjski očetje novo lolo? Srenja ni tako revna, da bi ne mogla nove šole sezidati. To je le neodpustljiva nemarnost in popustljivost Županova. Koliko srenjskih „gmajnu in lesovja iz srenjskih gozdov je že prodal, da bi bili lehko Že dve šoli sezidali, pa še jedne nemamo, denarja pa v „ ta železni" tudi menda ni več veliko. Ljudje se za ušesi praskajo, in povprašujejo, kam je denar prišel. Kako so naši srenjski nmažia modri, svedoči tudi to le. Tri revne, Rateške družine so se živele s tem, da so v tukajšnji Planici kredo kopale in prodajale na razne kraje. To so poprej ti revčeki smeli, ne da bi bili srenji zato kaj plačevali. Ko je pa J. Pintbach župan postal, jim je pa takoj naložil, da morajo vsako leto srenji plačati po 60 gl. najemnine. S tem jim je bil, seveda, zaslužek zelo „pokisan", pa živeli so se vender. A to je bilo Županu še premalo. Šel je v svojej zagrizenosti do vsega, kar ni „ pa versko" (bajtarji in kočarji so pri njem le na pol ljudje), še dalje. Dal je namreč kredo v zakup na več let, Ljubljanskemu g. Šifrarju tako, da bi ta plačeval srenji po 53 gld. od vagona, ako jo bode kopal, če jo pa ne bode kopal, pa nič, a Ratečanov je pa tudi ne sme nihče kopati. Zdaj si je Župan vihal rokave in trkal na prsi, češ, poglejte „maži" zdaj sem „ ust ima 1" pametno, da take še nobeden pred mano. In vsi „maži" so mu „čast in hvalou ploskali za njegovo modrost, kajti mislili so, da bode g. Šifrar vsako leto vsaj 10 vagonov nakopal, ki« kor jim je to župan ponosno pripovedoval. In srenjski „maž" „Anža" je že kar zahteval, da morajo takoj pisati po zidarje, da bodo novo šolo zidali za denarje, ki jih jim bode g. Š. za kredo dal Odbornik Lipovec pa je svetoval vender toliko časa z zidarji počakati, da bo g. Šifrer pogodbo spisal. In pri tem je ostalo. G. Š. je pogodbo spisal, „mazi" pa so mej tem časom pri glažu novo šolo zidali in zraven tudi še pogodili, da bodo županu, za njegovo modrost kupili novo peresno držalo in črne tinte, ker ne spodobilo bi se za njega, da bi še za naprej imel za peresno držalo obrezano trsko in pa tinto, kakeršno mu dekla v kuhinji iz saj naredi. Ko je g. Šifrar bil gotov s pogodbo, seveda, nemško, jih vpraša, če znajo vsi nemški? Na to vsi jednoglasno zaupijejo: „Vsi, vsi, mi bi nemški ne umeli, mi, še laški, kadar je treba kaj prodati. Še madjarski, zakriči jeden. Kaj nesmo „drajezibekarja" Madjarjem led prodali, ki neso nič slovenski znali. „Mažiu so po tem vsi nemško pogodbo podpisali, marveč podkrižali, ker pisati izven treh nobeden sr. odbornik ne zna. S to pogodbo pa jim je g. Šifrer le kredo zaprl, da jo sami kopati ne smejo, ker so mu do sedaj ž njo konkurenco delali, on jo pa tudi ne bo kopal, še gledat ni šel, kje je kreda, on jo ima pri Kamniku dosti, ki je pa gotovo bliže Ljubljane, ko Rateče. Tako Ratečani sedaj več let ne bodo dobili za kredo nobenega solda, poprejšnjim kopalcem pa so potisnili beraško palico v roke. Domače stvari. — (Trgovinska in obrtna zbornica Kranjska) ima v petek dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o delovanji. 3. Poročilo Člana državno-železničnega sveta gOBp. K. Luckmann-a o zadnjih obravnavah državno-železnič-nega sveta na Dunaji. 3. Poročilo o vprašanji, ali bi ne bilo dobro izdati ukaz, s katerim bi se vsem, kateri imajo po postavi, izdani dne 23. junija 1881 1. le pravico z žganimi opojnimi tekočinami tržiti, prepovedalo imeti v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v odprtih posodah in ne zapečatenih steklenicah. 5. Poročilo o vprašanji, ali se sme tudi od mlinarjev terjati, da izkažejo sposobnost za pekovsko obrt, če hočejo črni kruh peči. 6. Poročilo o prošnji mestne občine Radovljica za dovolitev živinskihsemnjev. 7. Poročilo o prošnji farne občine Pre/ganje za tri Bemnje. 8. Poročilo o 8. prošnjah, da bi prositeljem ne bilo treba predložiti dokazov sposobnosti za nastop obrti. 9. Posamični nasveti. — (Nemška Ljubljanska omika.) Piše nam prijatelj našega lista: Danes zjutraj Btal sem proti 9. uri pred prodajalnico g. trgovca L o zarja in od daleč ogledoval krasni trak, katerega poklone* „Savinjske Slovenke" „Hrabromu Sokoluu v Mozirji. Kar prideta dva Nemca, začetna črka pri obeh je M. Ko ogledujeta trak, reče M., katerega imenu druga črka je ,o" k svojemu prijatelju »M.u: „Sa-vinjske Slovenke", das sinil schweinische Sloveni-nen". Gospa, ki je poleg gospodov stala, jih je za«; ničljivo pogledala in odftla, jaz pa sem si mislil: „Glej nemško omiko!" — (Vabilo k izletu „Sokola" v Mozirje) na Binkoštno nedeljo 1. junija 1884. 1., kjer se udeleži slavnosti blagoslovljenja zastave bratskega društva »Savinjskega Sokola". Red: Sokolovci zbirajo se v dan 31. maja t. 1. do 11. ure v noči v Čitalnični restavraciji ter odidejo točno ob V* 12. uri skupno s zastavo na kolodvor južne železnice, od koder se odpeljejo ob 12. uri in 5 minut s poštnim vlakom v Celje. Priti je v polni društveni opravi s plaidom ali vrhno suknjo v jarmen povito. Strogo je paziti na splošni red in posamezne uredbe odbora, rediteljev ali predtelovadcev. — Kdor želi ostati delj nego dva dneva v Mozirji, vzame naj seboj tudi civilno opravo, da se preobleči, ker drugače ni dovoljeno ostati mu čez ta čas tam, ali kje drugje. — Program slavnosti razposlal se je že mej društvenike in ostane nespremenjen. S poštnim vlakom ob jedriem dojde deputaciia Tržaškega „Sokola" in v Zidanem mostu snidemo se z Zagrebškim „Sokolom", da se zajedno popeljemo v Celje. — Odhod iz Celja na vozeh ob pol 5. uri zjutraj. V Žavci skupni zajuterk v gostilni gosp. Hausenbichlerja. V ponedeljek ob 12. uri opoludne odhod iz Mozirja v Celje, od koder se ob pol 6. uri zvečer odpeljemo z mešanim vlakom v Ljubljano. Bratje Sokoli ! Dolžnost naša je, da bo navedene slavnosti udeležimo društvu in sami sebi na čast polnoštevilno. V prav obilo udeležbo vabi tedaj naj-uljudneje Sokolov odbor. — (K istrskim volitvam.) Gosp. S trk, poprejšnji poslanec za Voloski okraj, odpovedal se jo zaradi bolehnosti volitvi v deželni zbor. Na njegovo mesto misli se kandidovati g. S1 a v o j Jenko, trgovec in posestnik v Podgradu. Kakor neradi pogrešamo delavnosti veležaslužnega gosp. Strka, tako nas veseli, da se mu je izbral tako izvrsten n?sled-nik, kajti rodoljubi, kakeršen je g. Slavoj so redko sejani. — (V Postojinski jami) poskušava se ta teden z električno razsvetljavo, katera se jako dobro ponaša in ki bode letošnje binkoštoe praznike dosedaj nepoznanih Čarov razgrnila po redki podzemeljski tvornici čudodelne narave. Dvanajst svetil je razpostavljenih, jedno tako svetilo sveti za 1400 navadnih sveč. V nedeljo so jamo razsvetlili pomorskim akademikom z Reke, včeraj in pa danes po-poludne pa so imeli v električno razsvetljeno jamo prost uhod Postojinski meščani in okoličani. — (Zavoljo bistriške in reške vode,) ali bi se jo odprodalo mestu Trstu ali ne, v Trnovem v 18. dan t. m. zbrani srenjski zastopniki iz sodnih krajev Bistrica, Postojina in Novi Grad na Primorskem sklenili so, z vsemi postavnimi sredstvi upirati se vsakateremu pogajanju s Tržaškim mestom glede odkupa vode in svesti si velike nevarnosti, ki bi jim iz tega pretila v gospodarskem, životnem, trgovskem in zdravniškem oziru, obrnili so ae z lepo prošnjo do naše visoke deželne vlade, naj one občine reši iz nastavljeno zanjke ter zaprošeno koncesijo odbije mestu Trstu v zmislu vodne po-sta\e z dne 15. maja 1872. — (Pri Rožeku) na Koroškem, v vasici Breg, našli so obširno predzgodovinsko grobišče, ki šteje okolu 300 grobov. Do sedaj razkrili so 30 grobov ter našli v njih železna bodalca, nože in srpe, bronaste igle, zapotte, pušice itd. Izkopavanje vodi predstoji, i št v o koroškega muzeja. — (Premembe v Lavantinskej škofiji.) Gosp. Martin Napast, provizor pri Veliki Nedelji ustopil je k nemškemu redu. G. Josip Rostoher nastopil je službo kapi t. na v Šmartnu pri Slov. Gradci. Telegram Slovanskemu Narodu": Dunaj 28. maja. Gospodska zbornica je brez debate vzprejela v drugem in tretjem branji načrte zakonov, ki so bili danes na dnevnem redu. V delegacijo so voljeni: Be-zceny, baron Ceschi, knez Czartorvski, pl. Czedik, grof Falkenhayn, Fluck, grof Fursten-berg, Goegl, grofa Herberstein, Httbner. opat Kari, grof Latour, grof Montecuculi, Mosei, Seilern, knez Thurn in Taxis, grof Traun, grof Widmann knez "VVindisch-Gratz in grof Wod-zicki; dalje deset namestnikov. Na to se je rešilo celo vrsto peticij v zmislu predlogov komisije, potem je pa ministerski predsednik objavil v imenu cesarja, da je državni zbor « odložen. Zahvala. Podpisani b\ usojam v imenu Zgornje Brniike soseske izrekati presrčno zahvalo slavnemu „Graskemu zavarovalnemu društvu" za poslanih nam 30 gld., katere smo prejeli v priznanje kot hrabri gasilci ognja za novo ročno brizgal-nico. Zgornji Brnik, dne 26. maja 1884. Josip Jenko. Tujci: dne 28. maja. Pri Nlonn i Bradač z Dunaja. — Dr. Rak iz Maribora. — Canigliaro iz Trsta. — Couvrant iz Pariza. — Ba-rina iz Benetk. Pri • Dr. pl. Pozzi z Dunaja. — Grttnhut iz Gradca. — Lo'wy z Dunaja. — Latzko iz Budimpešte. — Bitih z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Katdarar z Dunaja. — Mesanar iz Kranja. Pri jasnem kolodvora t Miiller iz Prage. Pob I an o. Bankhana „Leitha". Wien, Schottenring Nr. 15, izdala je sto strani obsezajočo brošuro (katero pošlje na zahteva-nje zaBtonj), v katerej so pregledno in popularno ter natanko razložene vse pozicije avstrijskega kurznega lista. Ta broSura je neobhodni voditelj za vsakega, ki se zanima za avstro-ogerske vrednostne papirje, evropske srečke itd., in razjaanuje najrazličnejše načrte žrebanja, o Sansah za dobitke, sekuriteti, amortizaciji, kurznih premembah, kuponih in davku od ulog in Spekulacijskih papirjev, srečk itd., in sploh vse, kar upliva na evropske borze. Delce mora biti vsakemu pravi kompas, kjer potrebuje sveta, pri nakupovanji, prodajanji ali menjanji vrednostnih papirjev, ali pri primerjanji njih kurzov, rentabilitete in vrednosti, ter je zato trajne vrednosti. Borzni, žrebovalni in finančni list „Leitha" je gotovo jeden najboljših strokovnjaških listov naše države, ter je že v neštevilnih skušnjah pokazal svojo nezavisnost, odkritosrčnost, resnicoljubje ter toplo zanimanje za privatno občinstvo, ki je navadno brez vsakega vodila, ter bi bilo odveč ga hvaliti. „Leitha11 izhaja vzlic svojoj doBedanjej obilnej vsebini v povekšanej obliki In prinaša popolna in avtentična porodila o žrebanji vseh tu- in inozemskih papirjev z navadno skrbnostjo, ravno tako obravnava vse kurzne listine srečk, inozemskih in kakerfinih koli vrednostnih papirjev, v „borznem razgledu" obravnava položaj evropskega trga vrednostnih papirjev jako obširno, daje informacije, svete in pojasnila v jako obširnej meri, ter prinaša mnogo strokovnjaških spinov o emisijah, zavodih in njih bilancah, denarnem trgu, inostranskih borzah, poročila o državnih papirjih, bankinih, transportnih, zavarovalnih in industrijskih društvih, občnih zborih, rentabili-tetne in primerjalne tabele itd. Me te o roloji eno poročilo. a nt Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v rum. 28. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73673 ram. 73387 mm. 73343 mm. + 6-3'C 4-19-6» C + 13-6° C si. svz. si. svz. si. svz. megla jas. jas. 000 mm. Pu-naja^-sa. "borzo. dne 29 maja t. 1. (Iivirno twlf*rr»rjČno poročile.) Srebrna renta .... .... Zlata ren........ 5% marčna renta. ........ Akcije narodne bank« ...... Kreditne akcije..... . . London . ... Srebro ......... Napol.. ........ C. kr. cekini........ , . Nemške marke . . 4°,', državne »rečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosu. . „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč. od 176 < 50 ■ 19 — n 114 75 a 221 25 Srednja temperatura -f- 13*2°, za 31° pod normalom. 5000 1 (788—42) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl. Ii. Storclt v ■•rini. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Vozni red istrske državne železnice, veljaven od 20. maja 1884. Postaj o Divača . . . . Herpelje-Kozina . Podgorje. . . . Rakitovič . Buz t (Pinguente) K o/./.o..... Lupoglava . . . Cerovlje .... Pazin..... S. Pietro in Selva Canfanaro . . : Zabronić (m. p.) . Dignano .... Galenano (m. p.) . Pulj..... odh. prih. odh. prih. Osobni vlaki 1. 2. 3. razred ijutraj 7"33 7- 56 810 8- 26 8-36 8- 46 859 9 23 9- 35 9-53 1008 1009 10-24 10-38 10-48 11'— L 2. 3. razred dopoldne 9-15 9-37 952 10-13 1025 10- 35 10*49 11- 20 11-35 11- 56 12- 12 1217 1233 12-51 102 115 popoludue 1. 2. 3. razred popoludue 4- 52 5- 20 5- 39 6- 08 6-23 637 6- 57 7- 32 7- 49 814 834 8- 39 8- 58 9- 17 9-30 9-46 neier 1. 2. 3. razred i«e>r 8- 57 9 15 9- 28 9-44 9-54 10-04 10-17 10- 40 1052 11 09 11- 23 11-24 11- 61 12- 10 po noti. ^=ia.lj-JDiTraiča, Postu, j O Pulj..... Galeaano (m. p.) . Dignano .... Zabronić (m. p.) . Canfanaro . . s. Pietro in Selva Pazin..... Cerovlje .... Lupoglava . . . Rozzo..... Buzet (Pinguente) Rakitovič . . . Podgorje . . . Herpelje-Kozina . Divača .... odh. prih. . dh. prih. Osobni vlaki 1. 2. 3. razjed ijutraj 5 — 5-20 546 5- 47 602 6- 19 633 6- 55 7- 8 7-18 7-28 7-43 7- 57 8- 15 zjutraj 1. 2. 3. razred ijutraj 7-05 7-22 7-35 7- 54 8- 12 8-18 8-39 9 06 926 9 54 10.10 10-24 10- 42 1104 11- 22 11-46 dopoludn« 1. 2. 3. razred popoludne 12 12 12-36 12-49 1-05 1-20 124 1- 42 204 2*21 2- 48 302 313 830 349 4-05 4-26 popjludue 1. 2. 3. razred popoludu« 4- 50 5 03 5- 13 5-28 5- 42 545 601 6- 19 6-35 6- 58 711 721 7- 33 7- 49 8- 03 8-22 zKter. BANKHAUS „LEITHA"! (Halmai), Wien. Schottenring 15, vis-a-vis der Borse. :fE0iv f. rfc iibrn mi ^cticiiiiiiiui (auf tBerlangen), (d lange her Vortaih reicfit, ocalli* unb frnitco unffic fnefitn erftfieneue. b.bdift hitrtjtige, ui'i.iiicrcirtu- unb inUreffantc «8roa)>trc famntt UiitUcrfnl^Ucrlofmio*-ffrtlcntocr ^ofMoneii btfl Bftttreid|ifd>cii (SurđS'attf*, biriet fammtt. curupiilfrtien fi0»=SMtelt>Ihne (oluljabet.), aUt ~ Skoten u. (Srlautmingen iibcv Smortifattott, Kltlaljl, ©tcncitat it. SJefeit ter afterreJrtjifrt^iiHniir ■Miiluiiciniiucrc I. ZimiicM-.-.tini ».M,- CM-ntiScntiiiiiitii.io Ci.ioi.u , VInn&tiriefc, '.Urioritatnt, Kctlen bet «anN, *WH«« Tuort-- u. »tnbHiiriegefeUfdj. Groteuic, erllart btc iBortlitU* ber f&ttRrtfe Mrjl gefleiiilber ben Uiodjtlifilcii bev VrOVlng« S uiib OluSranBSiVBvrcn, evidutfvt fiiiiiiiiUirfie (Seaiuliiatianen ber ©utcutation, bejtiridu bie jungflm totrt^fttflfHlan £ ISrrinutfk. ffuiiUerfion, tOcvftaatliriiiiiifl ber iflatjncn, MfUccteii, ©Honjen, 'Dibibeaben bet 3nflitute ic. — Om g mnidjtiiHr tiifinn tmpftUifn roiv ba« OlUtftuicmciit auf ha« be(luiiltviid)telf, btniafte unb rfid)[)oltifl(le finaiicielle, Borsen- und Verlosungsblatt „LEITHA". Dnsfelbe, aiicrlomit ol« iittuarteiifdK« unb fletuiffentjafte« 3itformation«-3ourttal, beratb,el bei »auf, Uuttnufrt) S m-.b merfaiif eon ftonlHt-, Hulafit- unb €*occtilatioii0nab(eren, unb »crjtidjnet oUe fUr bie Jntereftenteu Z iDiiiciiotofrtbfii 3tn(t)virt)ten unb Crfd)tiuungen uuf tooIMroirtttfcfiaftlictjem &tb\ttt, U8 Jpanbetfl uub ber 3nbiiflnc SUeit-S nebrubftt3iifoimationcii 'oftenirei. ®aii3ialii'ifl b(ofi fl. l.SO mit BofUujenburta. ^robe-Gjemumre grot-« unb ftaitco. Mboiind ^ ment« iBiiiitn mit jebeni Zaut begluueii. — Dn« SOant^ou« „Seittia" ooafitljct aOe ms ffadj eiitidjtogigen llufttttge, foroie 'Drbrcfl S!b5* t'ii r dle W i e ii e r Borse S ju ?I nI a g t\ ro t a e u luie andi in atleit*® b t c u I a 11 o n « f o r m t n. ^Jcomiett, Confortiat-, laiifđjoberotiontn, »c. S i'iact unb reell ju Driginattnrfeit gegen mafitae SBebeđung unb fleriuge iproolfton. VorNeliiiSNC auf MTertlipapiere bi8 onf SDeilere**