JANUAR 19 P fcanut + 20 S Fabijan in Bost 21 N 1. Pftedpostna 22 P Vincencij 23 T Zaroka D. M. 24 .S Timotej 0 25 Č Spreobr. sv. P. 26 P Polikarp + 27 S Janez Kriz. 28 N 2. Predpostna 29 P Frančišek Sal. najstarejši in Najbolj priljubljen slovenski LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. PRVI SLOVENSKI UST -IERIK) (remio Za vero t* narod — ta pravico in rwrateo — ofi bojo. (U> zmno* GASILO 6UJ\k KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA % Lili C AC I; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) __CHICAGO, ILL., SREDA, 24. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 24, 1940 ~ " LETNIK (VOL.) XLIX, NA FINSKEM NE ODNEHA Svari kapitalistične države, na; se ne vmešavajo v vojno na Finskem. o......— Moskva, Rusija.—Ob praznovanju 16. obletnice Leninove smrti, .z a d n,j o nedeljo, pe sovjetska Rusija objavila svetu, da bo svojo vojno na Finskem nadaljevala do skrajnega konca, ter je pri tem posvarila ostale države, naj se ne vmešavajo, češ, da bi utegnilo to imeti katastrofalne posledice. Ta izjavo je podal tajnik moskovske komunistične stranke pri velikem zborovanju, ki se je vršilo omenjenega dne zvečer. Da je bilo to nekaka uradna sovjetska izjava, se more sklepati iz tega, ker se je izrekla v navzočnosti višjih vladnih osebnosti, med njimi Stalina samega. Govornik je ožigosal tuje-zernsko časopisje, češ, da ščuva svet, naj gre na pomoč Finski. Ta hujskači, je dejal, so pozabili lekcije iz ki;. 1918 in 1920 ko so kapitalistične države doživele "poniževalne poraze'' v Sibiriji, Ukrajini, ob Črnem morju ter na severu. Tedaj je bila sovjetska armada mlada in slabotna ter je .'stradala, je po-vdarjal govornik; tisti pa, ki se bodo zdaj skušali vmešavati, bodo zadeli rta moderno, mogočno armado. Isti dan se je objavilo tudi, da se bodo v krajih bivše Poljske, ki jih je zasedla Rusija, vršile splošne volitve v sovjetski parlament 24. marca. tajsko, zmagate. Pastorji so pri tem povdajali, da zmaga zaveznic sicer še ne zagotavlja, da se bo upostavila pravičnost, vendar je kljub temu bolj zaželjena kakor zmaga Nemčije, Rusije in Japonske; v zadnjem slučaju, pravijo, bi bila pravičnost in svoboda misli in bogoslužja sploh izključena. Finančno ministerstvo v Beogradu deluje na to, da bi se mali kmetje in podeželski obrtniki oprostili davka. — Koliko Nemcev živi v. Jugoslaviji. — Smrtna kosa in drugo. ITALIJA VLEČE Z JAPONSKO Nekako uradno ji priznala pravico do Kitajske. Rim, Italija. — Tukajšnja fašistična vlada je vzbudila splošno pozornost s svojim korakom, ki ga je napravila koncem tedna, kajti z njim je pokazala, da smatra Japonsko še vedno svojim zaveznicam. Zun, minister Cia-no je namreč poslal brzojav načelniku nove vlade v tistem delu Kitajske, ki ga je zasedla Japonska, Wang Cing-wei, ter mu v njem čestital k nastopu njegove službe. Ker je bil Wang imenovan od Japonske, je s tem brzojavom Italija nekako uradno priznala Japonski pravico do zasedene Kitajske. PRED SPRAVO VJNDIJI Anglija bo začela razgovore o indijski neodvisnosti. Bombaj. Indija. — Anglija je brez dvoma uvidela, kak slab vtis je napravila pred svetom s tem, ko se je upirala priznati Indiji neodvisnost, in je zdaj pripravljena, zavzeti bolj popustljivo stališče ter se pogajati z indijskimi zastopniki. Objavo v tem smislu je napravil v nedeljo vodja rndijcev, Gandhi, sam, rekoč, da se je angleški podr kralj izrazil,da je Anglija pri volji, upoštevati vsak praktični nasvet glede uvedbe neodvisnosti, ter, da se bo vršila tozadevna konferenca začetkom februarja. — Se pred nedolgim je Anglija povdar-jala, da o vprašanju neodvisnosti sploh ne bo nobenih razgovorov, dokler se vojna ne konča. -o--- KRŠITEV ZAKONA JIM PRINESLA VESELJE Berlin, Nemčija. — V nekem malem mestu je neka nemška družina prejela od nazijskih oblasti žalostno obvestilo, da je njih sina najbrž zadela smrt; ladja, na kateri je služil, se namreč ni vrnila in je bila torej bržkone potopljena. Potrta družina je na to obvestilo plačala za ma-šo-zadušnico za sina ter je javila vest znancem in prijateljem. Na predvečer, predno bi se bila imela brati masa, so se žalujoči zbrali v hiši staršev tega fanta in ob tej priliki je eden od njih naravnal radio na program iz Anglije. Skrivaj so nato poslušali, kajti kršili so s tem zakon, za katerega je določena visoka kazen, toda za to kršitev so bili bogato obdarjeni: Angleški napovedovalec je objavil potopitev nekega nemškega podmornika ter imena Nemcev, ki so bili pri tem ujeti, in med ujetniki je bil imenovan' tudi ta fant. Pri tem veselju pa je prišla družina v drugo zadrego: ako bi namreč preklicala črno mašo za "pokojnikom", bi oblasti lahko izvedele, da so poslušali tujezemski radio. Sklenili so zato, naj se maša vrši, kakor je bila naročena, oni pa bodo lahko izpremenili namen svojih molitev. -o- ANGLIJA VZNEVOLJILA WASHINGTON Washington, D. C. — Tukajšnji vladni krogi so z ne-voljo sprejeli na znanje note Anglije, v kateri je ta odgovorila na ameriški protest proti odpiranju ameriške po ste v evropske države. Odgo vor Anglije je bil namreč tak da se v njem direktno zavra ča pravica Amerike, da bi s< proti temu postopanju prito I ževala. ni Hrvatski j i h prebiva 70.922, v dunavski banovini pa 341.341 to je 14.30 odstotka vsega prebivalstva v tej banovini. --n- Velik meteor Nekaj dni pred Božičem je nekaj prijateljev tarokiralo na Trtici skoro do polnoči. Ko so se potem vračali proti Litiji,se je mahoma žarko zasvetilo. Eden se je iz previdnosti umaknil, ker je menil, da gre za njim po cesti avto, toda ko se je ozrl, je videl, da žari vse nebo. Bilo je namreč oblačno in meteorja ni bilo videti, dasi je moral biti izredno močan. Kam je meteor padel, nihče ne ve. LITVINOV BAJE ARETIRAN Moskva, Rusija. — Bivši mogočni sovjetski komisar za zunanje zadeve, Maksim Lit-vinov, je baje padel pri sovjetski' vladi v popolno nemilost. Ponižan je bil že itak dovolj, ko je pred dvema mesecem! izgubil svoje mesto ter se je moral zadovoljiti z nižjim mestom, namreč načelnikom informacijskega oddelka v zunanjem komisarija-tu, zdaj pa je njegova zvezda še bolj zatemnela. Neko poročilo, ki je bilo poslano od tukaj nekemu švedskemu listu, namreč trdi, da je bil Litvinov te dni baje aretiran, češ, da je bil obdolžen, da simpatizira z zapadnima državama. Smrtna kosa V N zlasti od Jugoslavije. V to svrho ste se vršili zad- : nje dni dve važni konferenci. Ena od teh je bila zadnji pe- ; tek v nekem obmejnem me- ■ stu med rumunskim zun. mi- j nistrom Gafcncujem in jugo- < zun. ministrom Cincar- ] Markovičem. Teden prej pa < sta se sestala v jugoslovan- ] •"kem obmejnem mestu Vršacu romunski kralj Kari in jugoslovanski kraljevi -aamst-nik priTlc PaveK Kakor na_ • acino, se je tudi zdaj o teh jonterencah izdala taka v a, , °bjava, da ni nič po-tay< ' neuradno pa se ugo-'..1Ja' da se je govorilo na i v 0 stališču, ki naj ga za- i !Zame zveza balkanskih dr- , /Aly v krizi, ki grozi z nasto- ■ Pomladi jugovzhodni | Evropj. . Ci!:'> ki ga skuša doseči Ru- : niunija, je naravnost ta, da naj bi balkanske* države skle- ■ "ne med seboj direktno voja- < zvezo, namreč, da bi ' Skupno na udarile na tistega, bi katero od njih napadel. __ aJe namerava na konferenci , ^veze balkanskih držav stavi- , 1 ta predlog. V to zvezo spa- ko itak ve, da z vstopom V v°jno ne bo nič pridobila. --o-- 81 SE JIH POTOPILO 2 LADJO London, Anglija. — Angle-a niornarica je utrpela te Cni Ponovno, izgubo. V sever-"em niorju se je namreč poto-jTa ena njih bojnih ladij in z nj0 Je izgubilo življenje 81 niornarjev, dočim jih je bilo lig rešenih. To je an. sieska admiraliteta uradno »javila zadnjo nedeljo ter ^Pomnila, da se ne ve, ali je ali v Z,r°k pot°Pitve torpedo, kaka podmorska mina. 'SlR,TE AMER.~lToVENrA. Jubilej slovenske trgovske šole* Pred kratkim so v Ljubljani slavili 30 letni jubilej slovenske trgovske šole. — Trgovska šola je bila v Ljubljani ustanovljena že leta 1834, toda bila je nemška. Šele omenjenega leta se je slovenskemu zavednemu trgovcu posrečilo izločiti gremijalno trgovsko šolo iz okvira Mahro-vega zavoda in jo osamosvojiti v čisto slovenskih rokah. --o—— Drago prislužena stava Gjorgje Miladič iz Rogati-ce pri Sarajevu, ki je bil znan pijanec, je Šel stavit, da bo popil vso rakijo, ki bo tekla iz lonca za kuhanje. Na njegovo dolgo prigovarjanje so kmetje slednjič sprejeli njegovo stavo in tako je Miladič pil rakijo, ki je tekla iz lonca za kuhanje od 9 ure zvečer do 5 ure zjutraj. Tedaj se je onesvestil, nakar so ga prenesli v barako in se ni več pre-■ budil. -o- i Prireditve ki *o oglasim* » t "Am. Slovencu" »o vedno w - »peine. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ^Mi-irliT* reAiwjTVn On, Tarzan, jc položaj preudari! bolj previdno. Uvide! je, da bi bil vsak odpor zaman. "Nas bi Vse pobili, če sc upremo," je pripomnil Tarzan; "vse ra?u& Jannette. Kaj naj potem napravi tarna?" — "Resnično!" reče na to Perry. "Mi moramo ostati žjyi, kolikor dolgii bomo pač mogli." — ■Hran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 24. januarja 1940 Arnerikanski Slovenec t« najstarejši slovenslct list v Ameriki. Ustanovljen lete 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pono-eljkov is dnevov po praznikih Izdaja in tiska; EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nredniStva in oprave: «849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina« Za celo Isto Za pol teta . Za četrt leta 2a Chicago. Kanado In Evropo Za celo leto___$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta__1.75 Posamezna številka______ 3c The first and the Oldest Slavery Newspaper in America Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5S44 Subscription: For one year_____$5.00 For half a year____:- 2.50 For three months__l'.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _$6.00 For half a year__3.00 For three months _ 1-75 Single copy ___________3c Dopisi vaintga pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10. Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879 1925. at the poBt office at Rusko okno v Baltiku Lenin je tedaj finskemu sosedu brez oklevanja priznal njegove pravice do samostojne narodne države. Ako je po 20 letih Stalin postal drugačnega mnenja, je to znamenje, da Sovjeti smatrajo, da so za novo politiko, ki jo opažamo, podani tudi izredno ugodni zunanji pogoji. Predvsem je ostal v nožnici dobro nabrušen nemški meč, na čigar pomoč je Finska v morebitnem sporu s Sovjetijo vedno najbolj zanesljivo računala. A ne le Finska, tudi baltiške države ... Ta meč se sedaj ni dvignil v obrambo malega finskega naroda, pač pa je uradna Nemčija izjavila, da smatra sovjetske zahteve napram Finski za upravičene ... Politika na severu se je torej čisto spremenila in mala Finska se je morala sama postaviti proti krivičnemu osvajalcu. Čeprav izid tega povsem neenakega boja ne more biti dvomljiv, so pa Finci vsaj za enkrat doprinesli dokaz, da se je tudi proti veliki premoči mogoče braniki, če je narod enodušen, pogumen in seveda dobro založen z vojnim materialom. Tudi majhen narod ni kar tako izgubljen, če se brani pred nasiljem velikega osvajalca. To dokazujejo Finci, ki so s svojim odločnim pogumom pridobili izredno velike simpatije vsega sveta, a nasprotno boljševiki obsodbo vseh kulturnih narodov. Fincem trenutno morda ta moralni mednarodni kapital ne bo pomagal, bo pa gotovo odločilne važnosti v trenutku, ko se bodo določale meje nove Evrope" Noben politično misleči človek ne dvomi, da je napad Sovjetije na Finsko le etapa na poti, ki naj Rusijo s pomočjo brutalne sile povede dalje na zapad. Sedaj je tudi jasno, da bi se tudi ostalim baltiškim državam godilo enako kakor Finski, ako ne bi hitro "prostovoljno" odstopile Sovjetiji pristanišč in otokov, kakor jih je zahtevala Moskva. Od sovjetske strani gre za izvedbo načrtov, ki so bili že davno pripravljeni in ki ne pomenjajo ne več ne manj kakor orjaški razmah sovjetskega imperializma na zapad od Ledenega do Egejskega morja. Nekaj let so Sovjeti svoje silno oboroževanje opravičevali s pretvezo, da jih ogražajo kapitalistične države v Evropi. Danes pa nastopajo s cinično odkritostjo. Je pa vredno opozoriti na novo značilnost, ki se kaže pri najnovejšem moskovskem imperializmu. Kominterna, to je mednarodna komunistična organizacija v Moskvi je že 20 let, odkar obstoja, sanjala o svojevrstnem svetovnem imperializmu, to je o ideji, kako bi ves svet podvrgla nad-oblasti mednarodnega komunizma. Pri teh mesijanskih stremljenjih svetovnega komunizma, je Rusija kot narodna država stopila čisto v ozadje. V zadnjem času pa se zdi, da z imperializmom Kominterne teče vzporedno še drug imperializem, ki je dedščina ruskih carjev. Stalin že nekaj let rad sliši, da ga imenujejo naslednika Petra Velikega. Njegova okolica ga je morala prepričati, da je prišel ugoden trenutek, ko bi mogel on, rdeči car, povečati meje Rusije proti zapadu, obnoviti Staro slavo Romanovov in po možnosti doseči tudi tiste cilje, za katerimi so zaman stremeli veliki ruski carji in carice: Bospor, Carigrad, Dardanele . . i Za Poljsko je prišel na vrsto Baltik, za baltiškimi državami Finska. Gre za gospodarstvo nad Vzhodnim morjem, ki ga more trdno zagotoviti le posest baltiških držav in Finske. Bog ve, če nima tudi že Stalin v načrtu, kako se bo preselil v Leningrad, kjer so vrata in okno na zapad, odkoder vodijo po široki morski cesti pota po vsem svetu. Pravijo, da je Ždanov, po rodu pravi Rus, tisto gibalo, ki Stalinu in sovjetski zunanji politiki navdihuje in narekuje sedanji ruski imperialistični kurz z razmahom proti zapadu. Umik boljševiške vlade iz Petrograda, ki so ga pozneje prekrstili v Leningrad, ni bil storjen le zato, ker je bivša carska prestolica zaradi novih meja naenkrat postala skoraj obmejno mesto, ampak je pomenjal tudi prelom z nekdanjo rusko carsko politiko. Moskva naj bi postala središče Kominterne, središče vseh narodov, osrednja točka novega sveta. Leningrad pa so boljševiki zanemarili in ga namenoma prepustili razpadanju. Slavo carjev naj bi prekril prah in ruševine. Toda glej! Naenkrat so se boljševiki pričeli bati, da bodo Finci že na pol podrto mesto s0 poučevali Indijance v ka-spremenili v popolne razvaline, Leningrad je postal kar ^oliški veri. Veliko so morali v veliki ne-tod, kjer mi so učili, ker so pripravljena za režat, mokra in ko je šel, da bi jo potlačil, mu je noga zdrsnila predaleč, da mu jo je stroj odrezal v stopalu. V bolnišnici, kamor je bil pripeljan, so mu morali nogo zopet odrezati in sicer 5 inčev pod kolenom. Tako je revež prišel ob nogo. Ponesrečeni je bil delaven in dober mladenič ter velika opora svojim starišem. Vsi imamo sedaj sočutje s prizadeto družino in tudi s težko poškodovanim fantom. Nadalje je že več mesecev težko bolna Mrs, Mary Blatnik, na Wabash. — Tako je. še vedno na bolniški postelji Mrs. Anna Godec in to že več kot tri mesece. Kot znano, je bila poškodovana v avtni nesreči. — Vsem bolnikom želimo skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja. Mrs. Mary Papesh je bila za božične praznike pri sinu v Los Angeles, Californiji in se je že vrnila domov. Pravi, da se prav lepo zahvaljuje vsem za božična voščila. — Pozdrav vsem tu in onkraj morja! J. M. SLOVENSKI PIONIRJI SE SREČA VAJO V "NOVEM SVETU" IN DRUGE VESTI White Pine, Mich. Cenjeni g. urednik, tu vam pošiljam za naročnino za Amer. Slovenec. Zelo se nam dopade in veliko zanimivega je v njem. Zadnjič sem brala od Fathra Trampuža, ki so prišli iz stare domovine podu-čevati divjake, v to veliko nevarnost. — Da, naši gg. duhovniki se veliko mučijo po naselbinah in kjer so, dobro delajo. Ce bi bil kje tukaj blizu naš slovenski duhovnik, bi mi ne bili v katoliški veri tako zapuščeni kot smo. Prepričana sem, da bi nas prišel enkrat na mesec obiskat in b,i tako imeli sv. mašo ter bi slišali slovensko besedo. Mi smo namreč oddaljeni 19 milj od naše fare, pa tudi to daljavo bi se prevozilo, če bi imeli dobro karo, toda je težko. Jaz sem slaba, pa naj se še kara potre. Kaj potem? Stoj, da pride kdo po cesti in te zavleče domov. Tukaj je pet hrvatskih družin. So družine z več člani, fantje in dekleta so že veliki, pa še nihče ni prejel zakramentov. Starši so pozabili na cerkev in na vero. Morebiti bi ne, če,bi kdo prišel včasih tod okolu učit katoliško vero, toda ni nikogar. Prihajata sem dva luteranska ministra in uče vero Martina Lutra, hrvaški otroci pa k njim hodijo in jih poslušajo. Ker ni katoliškega, hodijo pa k lute-ranskemu. Cula sem, da so (od nekoč hodili slovenski misijonar Friderik Baraga in čez noč važno morsko oporišče in izhodišče v svet, ki ga je treba zavarovati s trdnjavami na levo in desno, z dobro utrjenimi otoki daleč po Finskem zalivu, z vojaškimi pogodbami z vojaško brezpomembnimi sosedi, itd. Rusko okno na zapad stoji zopet široko odprto. Zadnja svetovna vojna je tudi Fincem prinesla svobodo, ki so jo 1.1808 izgubili pod rusko nadoblastjo. Svojo svobodo pa so si Finci morali šele priboriti z dolgotrajnimi in krvavimi boji z boljševiškimi gardami, pri čemer so jim v veliki meri pomagali zlasti Nemci. Nemški general Riidiger von der Goltz je 13. aprila 1918 s pruskimi lovci in sodelovanjem finskih čet, odločilno porazil boljševike pri Helsinkih. Veselje in hvaležnost Fincev je bila neizmerna. Prijateljstvo med Finci in Nemci se je tako poglobilo, da sta oba naroda obojestransko sklenila, da dobi Finska nemškega kralja za svojega vladarja. V resnici je bil knez Friderik Kari Hesenski dne 9. oktobra 1918 izvoljen za finskega kralja. Prestola novoizvoljeni kralj seveda ni nikdar zasedel, ker je medtem domaČa revolucija v Nemčiji pomedla s kronami in njih nositelji. Tudi Finska je postala republika in si je v miru, ki je bil sklenjen v Dorpatu, napram Sovjetiji zagotovila državne meje, ki jih je Moskva svobodno priznala in vsestransko za-jamčila. prehoditi in bili varnosti. Ravno sedaj živimo, bili tod poprej sa'mi Indijanci Tod, na Antenagne so sezidali malo cerkev, sedaj je pa tu že velika cerkev in mešana fara, ki je, kot sem že poprej omenila, 19 milj oddaljena od nas, kar je dovolj daleč,da ni mogoče vsako ne-, deljo k maši. Father, ki upravlja župnijo, so nemške narodnosti. Sedaj pa še nekaj o radio programih in sicer slovenskih. Ti, ki programe prirejajo, naj bi dali v javnost vso stvar malo bolj natančno in sicer radio postajo in pa kilocykles ler uro,katero se bo vršil program, predpoldne ali 'popoldne. Navadno irnajo naši slovenski programi le bolj slabe radio postaje, da jih druge postaje zatušajo in skoro udu-šijo ter jih največkrat ni mogoče nič razumeti, — Dobimo radio postajo iz Minneso-te, menim, da je iz Hibbinga, ki oglas,ajo moko "Pils-Best" Kfo govore angleško, je dobro razumeti, kadar pa pi'ide slovenska beseda, je pa ni razumeti, kot da se boje slovensko govoriti. V Novem Svetu sem našla mojo sestriČno Katarino Za-har. Ce bo brala ta dopis, naj mi piše in pošlje svoj naslov. — Pozdravljeni čitatelji Amer. Slovenca in Novega Sveta. Marija Zugel, —-o-- NESREČA NAŠEGA ROJA-KA FARMARJA Pueblo, Colo. Velika nesreča je zadela družino naših farmarjev Mr. in Mrs. John Kluna. Ponesrečil se je namreč njihov sin Mr. Joseph Klun, star 25 let. Klu-novi imajo veliko živine., do 80 glav, pa je ponesrečenec šel da pripravi krmo. Na nesrečo je pa bila detelja, ki je bila IZPLAČEVANJA IZSELNI ŠKIH VLOG PRI JUGOSLOVANSKIH BANKAH, KI SO PRIŠLE V KONKURZ V ČASU OD 1925 DO 1931 Jugoslovanska vlada je objavila navodila in pravila o izplačevanju izselniških hranilnih vlog pri tistih domačih bankah, ki so prišle v kon-kurz v času od 1. januarja leta 1925. do 3. februarja leta 1931. (Službene novine, Štev. 288 od 15. decembra, 1939). Omenjeni hranilni vložki se bodo izplačevali iz državnih sredstev na podlagi odlokov posebej postavljene komisije — tako, kakor je to nax^jeno za iz§elje.niške vloge pri "Prvi srpski zemljo-ladnički banki" v Belgraclu. Denarni zavodi (banke), ki so prišli v konkurz v rečenem razdobju, so sledeči: 1) Beogradska ujedinjena banka v Belgradu; 2) Banka i štedionica za Primorje na S u š a k u in njena podružnica (filijal-ka) v Bakru; 3)Srpska Zadružna banka v Novem Sadu; 4) Srpska prometna banka v Sarajevu; 5) Hrvatska seljačka zadružna banka v Zagrebu; 6) Banka "Vojvodina" v Novem Sadu; 7) Prva lička štedionica v Gospiču. Izseljenci, vložniki pri tukaj naštetih denarnih zavodih, morajo poslati prijavo: Poštni hranilnici Kraljevine I Jugoslavije v Belgradu za državno komisijo. Tej prijavi morajo prosilci priložiti: a) vložno knjižico (ali pa naznačiti.kje je ta sedaj) ; b) izkazilo o državljanstvu (od naših okrajnih načel« stev ali mestnih poglavar-stev v Domovini ali od Kralj, predstavništev v tujini); c) dokazilo, da je bil vlož- nik v tujini za delom, ko je vložil denar v shrambo (dokazilo od okrajnih na-čelstev, mestnih poglavar-stev, izselniških odsekov \ Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, ali od Kraljevih zastopstev v inozemstvu). Pristojbina za prošnjo (prijavo) se določa po višini vlog, ki naj se izplačajo na podlagi tega pravilnika, ter znaša :za 300 dinarjev — 7.50 dinarjev; od 300 do 1000 dinarjev — 15 dinarjev; od 1000 do 5000 dinarjev — 22.50 dinarjev; od 5000 do 10,000 dinarjev — 30 dinarjev, a za vloge preko 10,000 dinarjev — 37.50 dinarjev. Če je vložnik umrl lahko predloži prijavo njegov naslednik, ali ta mora priložiti še tudi odlok pristojnega sodišča o svoji pravici do nasledstva. •Vse priloge morajo biti takisto kolekovane, in sicer vložna knjižica s 6 dinarji, a ostale priloge poleg prijave pa s 3 dinarji. Zadnji rok za prijavo je dne 31. decembra, 1940. Vsem vložnikom-izseljen-cem se priporoča, da pošljejo svoje prijave s potrebnimi dokazili čim preje Poštni Hranilnici (za državno komisijo), Belgrad, Jugoslavija, da bo mogla državna komisija takoj pričeti z izplačevanjem tistih vlog. Za forinulare pvijav se morejo prizadeti obrniti do tega Kraljevega Generalnega Kon-zultata ter obenem priložiti povratno kuverto z naslovom in poštno znamko. Iz pisarne Kraljevega Gen. Konzulata, 840 North Michigan Ave., Chicago, 111. Oglasi v A merikanskero Dogodki Med Slovenci po Ameriki Slovencu imajo vedno uspeh. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na VVGE6 postaji, 1360 kilocycles. DENARNE POŠILJATVE se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.50..................1000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.50................ 200 Lir Za $ 17.00................ 300 Lir Za $ 28.00................ 500 Lir Za $ 55.00..........—1000 Lir Za $108.00................2000 Lir V"»e pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Rev. P. Edward Gabrenja v Clevelandu Chicago, 111.— C. g. župnik pri sv. Štefanu v Chicagi P. Edward Gabrenja, se je mudil zadnjih par dni v Clevelandu na obisku svojih staršev, ki so slavili te dni 45 letnico zakonskega stanu. Okrog srečnih staršev Gabrenjeve družine so se zbrali sinovi in hčere in jim čestitali k visoki obletnici poroke. Ker sta še oba trdna, bodo pri Gabrenjevih čez pet let slavili zlato poroko, kar Bog daj, da ostanejo še vsi zdravi in čvrsti. Gospodarski napredek slovenske župnije v Waukeganu Waukegan, 111. — V župniji Matere Božje na deseti cesti so imeli tekom lanskega leta prav lep gospodarski napredek. Dohodki so znašali $20,579.12. Na dolg so odplačali $3,000.00. Župnijo vodi kot župnik č. g. M. J. Hiti in kot pomožni župnik je dodeljen č. g. F. T. Pribyl. Mr. Shukle v Chicagi Chicago, 111. — Mr. Martin Shukle, glav. odbornik KSKJ. iz Eveletha, Minn, je med potjo v Joliet obiskal naše uredništvo. Udeležil se bo letne seje glavnega odbora KSKJ. Povedal jc nam, kako se borijo z zimo v severni Minnesota Za prijazen prijateljski obisk najlepša hvala. Miss Mary Jelenčič operirana Chicago, 111. — Pred par dnevi je morala na operacijo Miss Mary Jelenčič, hčerka znane družine Mr. in Mrs. Andrew Jelenčič na 21st Pl. dpeMbij'o'3?"1fWSlT''Dr. Frank Grill. Stanje se ji že boljša in je upati, da bo kmalu okrevala in se pozdravila. Gospa Štorklja v Chicagi Chicago, 111. — Pri družini Mr. in Mrs. Anton Blazine se je te dni Ustavila gospa štorklja in jim je prinesla za spomin brhko hčerko. Mrs. Blazine je hčerka slovenske družine Mr. in Mrs. John Že-frana, prvega podpredsednika K.S.K.J., ki je s tem postal zdaj v četrto "Grand Pa." Naše čestitke! \l |l |l< l i. 1 2 2 2 2 3 3 3 Smrt kosi Milwaukee, Wis. — Joseph Anex bolnišnici večletni bolezni, kateri pridružila še pljučnica, Mrs. Mary Frangesh, V St. je po se je umrla rojena Plesec, v starosti 51 let, soproga poznanega rojaka Antona Frangesha. Doma je bila z Rečice v Savinjski dolini in je prišla v Ameriko pred 35. leti. Zapušča moža, hčerko in dva sina, v starem kraju pa polsestro. Pokopana je bila iz cerkve sv. Janeza Evangelista na Holy Cross pokopališče. TARZAN IN OGENJ V THORU Divjaški vojaki, gg b.ili medtem Tarzana in njegove že prav tesno obkolili. Tar^au «i prav nič bil »dovoljen & potosijem, v katerem se je nahajal s svojimi varovanci. Spoznal j«, da postali naenkrat ujetniki, ujetniki ru-javega velikana. Mupgo, ki $.e je pred njimi tako čudno vedel. Obenem je ta JUungo nostua govoril o neki Athei, k4Uu>r da j,iff bo vedel- "In zdaj," reče «iu»-go, "daj mi' ognjeno palice." ",Ta<; P« daiem svojega ftroii* divjakom," teče odločno Perry, "Ti u«' dati, Mungti vzeti!'' je zagodrnial ryj^vi velikan Mungo. Perry se je vprašaj« osji X Tatjana, .,......^ "Dajmo jim poskusit malo svinca." je mislil reči Perry in z očmi namignil1 Tarzanu, češ,.'"samo r?ci in jim 'bo»i vse pusti)." Tudi Tarzanu so se mi-šjcc n?peie, tudi on bi 'se bil rad bori! za prostost |n kdo bi sc ne? Toda Tarzan je bil razumnejši od ostalih, zato es m us.tSuvliai. Sreda, 24. januarja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Zapadna Slovanska DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Predsednik:__„ ____,____ ...___________ PodpKedsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. „ 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. [ Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. , Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. [ vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: ! Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. | 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. , 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. ' Porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. ( 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. > 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5- Porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III r 4enarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-ega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-Lnj,e.?a sPrejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi Dolinske nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila »n potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! FINANCIAL REPORT OF THE WSA FOR DEC. 1939 FINANČNO POROČILO ZSZ ZA MESEC DECEMBER 1939 Lodge Dis- No. Receipts bursements Dr. št. Prejemki Izdatki 1......... ... $364.24 $ 44.00 3......... ... 450.21 237.50 4......... ... 104.24 —,— 5........ ... 246.54 287.00 6........ ... 82.93 15.00 7........ ... 332.14 146.00 8........ ... 48.31' 12.00 9........ ... 217.13 135.00 11........ ... 35.37 32.00 13........ ... 23.64 30.50 14........ ... 178.11 61.00 15........ ... 64.06 15.00 16........ ... 400.03 286.00 17........ ... 151.47 15.00 20........ ... 83.17 56.00 21........ ... 166.05 138.00 22........ .... 87.05 30.00 23........ ... 85.95 —._ 24........ .... 95.38 82.00 25........ .... 17.52 __ 26........ .... 85.49 __ 27........ .... 22.57 __^ 28........ .... 33.30 14.00 29........ .... 119.58 51.00 Total — Skupaj -I No. Dr. št. Receipts Prejemki bursement* Izdatki Lodge Dis- 30............ 42.63 — — 31............ 24.34 __ _ 32............ 139.49 15.00 33 Nov. 142.94 33........... 145.23 37.00 34............ 25.10 __ _ 36............ 175.82 272.00 37........... 48.91 — 38............ 66.38 53.00 40............ 29.05 n 41............ 367.65 173.50 44.....:..... 50.25 94.00 45........... 61.17 47.00 46.......... 24.14 _ 48............ 67.79 25.00 51............ 51.90 r - _ 52............ 54.83 _ 53............ 10.08 — — 54............ 56.12 27.00 55...... 42.90 . ,_ _ 56............ 29.04 r _ 57............ 7.49 ___ 58 4.68 —.— 5161.41 2430.50 I Interest on Bonds — Obresti na obveznice: VAŽNO NAZNANILO za tajnike (ce) krajevnih društev ZSZ. COMMISSIONS, MEDICAL EXAMS. AND REFUNDED IN JAN., 1940 ^URADE, ZDRAV. PREISKAVE IN POVRNJENO V JANUARJU 1940 Adults Aktivni $35.00 36.50 10.00 9.00 12.00 6.00 2.00 20.00 105.00 I Total- 4.00 12.00 5.00 Juvenile Ml. Odd. $ 4.50 11.00 .50 .50 4.00 1.50 2.50 10.50 1.00 .50 4.50 1.00 3.00 1.00 • 5.00 21.00 27.00 2.50 1.50 20.00 ' 3.00 1.00 .50 .50 4.00 4.00 8.00 2.00 Refunded Refunded to Lodge to Juv. Branch Povrnjeno dr. Ml. društvu $18.84 18.12 10:92 3.72 8.16 8.16 456 29.88 7.44 3.12 7.44 4.44 6.96 . 8.04' 35.88 18.72 5! 16 34.56 5.40 5.76 5.88 $20.41 19.63 11.83 8^84 8.84 32.37 8.06 7.54 9:36 38.87 20.28 37.44 6.24 10.00 Total Skupaj $78.75 85.25 10.50 32.25 3.72 33.00 24.50 2.00 24.56 2.50 123.50 17.50 4.00 19.62 3.50 28.44 19.44 25.50 4.00 47.00 149.75 171.00 2.50 14.66 155.50 9.00 8.40 16.50 8.50 21.88 4.00 4.0C 30.00 7.00 $6500 Ouray Co., Colo., $2000 Baker, Mont., $3000 Conejos, Colo. Sci. No. 10 $5000 Florence, Colo. Ref. $1000 Florence, Colo. Water, $1000 Florence, Colo. Sewer, $4000 Gellup, N. M. Sewer, $3000 Nogales, Ariz. Ref., $2000 Masonic Temple, N. Platte, $5000 Pueblo, Colo. Water No. l' $4000 Pueblo, Colo. Water No. 2, $4000 Pueblo, Colo. Ref., $10,000 Sheridan, Mont. Ref, $7500 Wellington, Colo., $2000 William Co., N. D., $4000 Williams, Ariz., $2000 D. U. Stadium, 3-54%...... ......$121.89 6%.......... ...... 60.00 3%.......... ...... 45.00 4VA%...... ...... 118.75 ...... ...... 23.75 ........ ...... 30.00 5%.......... ...... 100.00 4%.......... ...... 60.00 5%.......... ...... 50.00 4%.......... ...... 100.00 4 '/2%...... ...... 90.00 4 'A%...... ...... 85.00 4%.......... ...... 200.00 2%.......... ...... 75.00 (>%.......... ...... 60.00 4%.......... ...... 80.00 5%...... ...... 100.00 cert. D D-666, C. 18, Ins. $500 and $1; Frank V. Dolgan, cert. BB-483, C. 18, stitkami. Nadalje bodo na- Interest on Savings — Obresti na hranilne vlog«: $5000 First Federal Savings & Loan Ass'n, 4%.,.. $70.00 $5000 Railway Bldg. & Loan Ass'n, 6%.................. 150.00 $4232.33 Reliance Fed. Savings & Loan Ass'n, 3% 63.66 Interest on cert. B-136 Loan—Obresti na certifikat........ Acc. Iiit. on certificates—Dotečeni obresti 11a certif........ Certificate Loans increased—Posojilo cert, zvišano............ Total receipts from lodges—Skupni prejemki od društev $1,399.39 283.66 5.0(1 622.49 45.13 5,161.41 Ins. $500 and $1. K št. 26: Yustin Yurjovsic, cert..DD-667, R. 30, zav. $500 in $1; Margaret Yurjovsic, cert. DD-668, R. 27, zav. $500 in $1. K št. 29: Rose Grebene, cert. DD-669, R. 23, zav. $500 in $1. K št. 32: Frank Kristoff, ccrt. BB-484, R. 28, zav. $500 in $1; Ann F. Revere, cert. BB-485, R. 27, zav. $500 in $1; Mary E. Skvarca, cert. DD-670, R. 29,'zav. $500 in $1; iz ml. odd.: Magdaline Menart, cert. DD-671, R. 18, zav. $500 in $1. Lodge No. 33 from juv. dept.: Frank Vapotic, ccrt. DD-672, C. 16, Ins. $500 and $1; John Steven Zalig, cert. DD-673, C. 18, Ins. $500 and $1. K št. 36: Mary Banjamin, cert. DD-C74, R. 37, zav. $1000 in $1; Anton Encimcr Jr., cert. DD-675, R. 22, zav. $500 in $1; John Golob Jr., cert. DD-676, R. 35, zav. $250 in $1; Frances E. Juvancic, ccrt. DD-677, R. 21, zav. $250; Michael Kroma Jr., ccrt. DD-678, R. 22, zav. $250; Steve Livak, cert. DD-679, R. 33, zav. $1000 in $1; John Salakar Jr., ccrt. DD-680, R. 34, zav. $500 in $1; Mildred Tilak, ccrt. DD-681, R. 26, zav. $500; Aloysius Hurysz, cert. DD-692, R. 27, zav. $500 in $1; Mary Banjamin, ccrt. BB-486, R. 21, zav. $1000; Ann Julia Skalla, ccrt. BB-487, zav. $1000; i/, ml. odd.: Harold Jarkovich, cert. BB-488, R. 16, zav. $500 111 $1: Nicholas Niksich, ccrt. BB-489, R. 19, zav. $500 in $1; William Zupančič, ceil. BB-490, R. 17, zav. $500 in $1; Rudolph Salihar, cert. DD-682, R. 16, zav. $500; John Martin Zitnik, cert. DD-683, R. 31, zav. $250 in $1. Lodge No. 41: Henry C. Cook, ccrt. DD-684, C. 35, Ins. $500 and $1; Mary Bertha Yurko, cert. DD-685, C. 24, Ins. £500; from juv. dept.: Francis Clias. Grebene, cert. BB-491, C. 18, Ins. $500 and $1: Anthony Mencin, cert. BR-492, C. 18, Ins. $500 and $1; John Mencin, cert. BB-493, C. 18, Ins. $500 and $1; Brother Augustine Andrew (Robert Kvas), cert. DD-686, C. 18, Ins. $250. Lodge No. 44: Albert Anthony Madle, cert. DD-687, C. 21, Ins. $250 and $1; from juv. dept.: August Bertoldi Jr., cert. DD-688, C. 17, Ins. $500 and $1; Jack Radovan, ccrt. 1JD-689, C. 18, Ins. $500 and $1. K št. 48: Joseph Zokol, ccrt. DD-690, R. 38, zav. $250 in $1. Lodge-No. 51: Bennett Carlick, ccrt. BB-494, C. 33, Ins. $1000 and $1. Lodge No. 55: Helen Elizabeth Sparovic, ccrt. DD-691, C. 20, Ins. $50(f and $1. Transferred from Class A to B & D — Prestopili iz razreda A v B & D: Pri št. 1: Helen Chcnburg, ccrt. (2414) D-656; Helen Nichols, cert. (2408) B-480. Pri št. 9: Frank Smith Jr., cert. (2280) D- 657. Lodge No. 16: Vincentia E. Walpole, cert. (3076) B-481. Pri št. 20: Mary Sadar, cert. (4440) D-658. Transferred — Prestopili: From lodge No. 46 to No. 9: Mary Benigar, cert. 5217; Mindrcd Bcmgar, cert. 5090. Died — Umrli: Pri št. 36 umrl dne 3. decembra 1939: Vaso Laich, cert. D-556, star 49 let. Vzrok smrti: Srčna liiba. Pristopil v Zvezo 10, oktobra 1935, zavarovan je bil za $250, R. 46. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje. FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF THE WSA FOR DECEMBER, 1939 FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ ZA MESEC DECEMBER 1939 stopili na odru tudi znani Plutovi trojčki s Pullmana, ki priznani muzikanti. Program bo torej lep in vreden, da se ga vsakdo udeleži, zlasti še zato, ker je v pomoč mladini. Vstopnina bo 25c za osebo in vstopnice si lahko že sedaj nabavite od članov Liberty Boosters. — Nasvidenje na veselici! Predsednik ZSZ ENGLISH SECTION Total receipts — Skupni prejemki.................................. 7,517.08 Balance November 30, 1939 — Preostanek.................... 292,221.39 Total - Skupaj .................................................................... 299,738.47 $299,738.47 Disbursements — Izdatki: Death Claim — Smrtnino ............................................................$ 250.00 Sick benefits — Bolniške podpore ............................................... 1868.00 Operation benefits — Operacijske podpore................................ 300.00 Certificate cashed in — Certifikat vnovčen .............................. 12.50 Skup. 554.75 146.00 251.76 239.71 1,192.22 I . ZS°rajšnje vsote za nagrade, povrnjene stroške zdravniške J Preiskave za novopristople člane, kakor tudi povrnjene vsote dru-j Po 12c za vsakega mladinskega člani onim društvom, ki so f niela ob zaključku leta 1939 ne manj kot 25 članov v ml. odd., so j Ue vplačane v smislu sklepa gl. odbora na januarski letni seji jac*njega leta. Na omenjeni seji je bil sprejet sledeči predlog: .".Ob zaključku tekočega leta, se bo mladinskim društvom po-Jnilo sledeče: 13e za vsakega člana za mladinsko društvo in 12c I a društvo pod ko jim nadzorstvom je mladinsko društvo. Dru-n0V°m' nimajo mladinskih društev, če imajo ne manj kot 25 čla-I d°V v mladinskem oddelku, bo povrnjeno po 12c za vsakega člana. k.rustvom, ki imajo manj kot 25 članov v mladinskem oddelku in .^ajo ustanovljenega mladinskega društva, se ne bo povrnilo •i^aključku leta." h- V smislu zgorajšnjega predloga, so bile vse nagrade in povrnjene vsote razposlane na tajnike krajevnih društev. Po 12c za fakega člana v mladinskem oddelku, je bilo namenjeno, da se I oddi ta'1nikom n.iih društev za njih delo pri članih mladinskega ^elka, pod pogojem, da je društvo imelo dne 31. decembra 25 ali ,ec Mladinskih članov. Onim tajnikom, kjer je ustanovljeno po-| g nJih aktivnega društva tudi mladinsko društvo, se je poslalo ,r "daljnih 13c za vsakega člana, kojo vsoto naj pa izijoee v bla-b Jll° mladinskega društva. ne bo kakega nesporazuma pri izplačevanju omenjenih J v Prosim, da vzamete zgorajšnjo poročilo, kjer boste našli 1 p/1 y\koloni številko vašega društva; v drugi koloni so nagrade, Ple Povrnjeni stroški zdravniške preiskave za novopristo- 1 j . c/ane v aktivni oddelek; v tretji koloni so provizije in povr-0(lclm broški zdravniške preiskave za člane, ki so pristopili v ml. din l V koloni je povrnjeno po 12c za vsakega člana mla- sj ega oddelka onim tajnikom, kjer so imeli ob zaključku lan-vJa ne manj kot 25 članov v ml. odd.; v peti koloni so pa ! e P°vrnjene po 13c za vsakega člana v mladinskem oddelku | sjje društvih v naselbinah, kjer imajo ustanovljene mladin c ru®tva kot naprimer v Denverju, Chicagu, Pueblu, itd. "" Total disbursements to lodges—Skupni izdatki društvom....$2430.50 Miscellaneous Raano: Fraternal Voice, Editor, Geo. J. M.............................................$ 29.70 Printing — Tiskovine ...................................................................... 213.52 Rent — Najemnino ............................................................................... 20.00 Officials Salaries — Uradniške plače ............................................ 763.42 Phone, Postage & Express—Telefon, poštnino in express...... 34.63 Certified copy of articles of incorporation.................................... 1-00 Premium on bonds acquirrcd—Premijo na kuplj. bondih........ 495.90 Acc. int. on bonds acquired — Dotcčcni obresti na kupljenih bondih .....................'.......:........................................ 77.51 Excli. charges on coupons—Vnovčenje kuponov.................... 3.85 $1,639.53 Total disbursements — Skupki izdatki .......................................••••• 4,070.03 Balance Deccmbcr»31, 1939 — Preostanek..........,,............................$295,668.44 Sick Benefits Paid — Bolniško podpore: Lodge No. Receipts Lodge No. Seceipts Dr. št. Prejemki Dr. št. Prejemki 1 $22.80 30 2.10 3 22.95 31 1.05 4 3.45 32 10.65 5 14.30 33 43.20 6 4.65 34 .90 7 10.25 36 17.70 8 .75 37 2.55' 9 10.05 38 6.45 11 1.80 40 1.20 14 5.70 41 40.65 15 1.95 44 3.30 16 35.85 45 5.25 17 9.30 * 46 .15 ' 20 1.20 48 6.90 21' 3.90 51 3.60 22 1.35 52 7.05 23 .75 53 2.10 24 8.70 54 4.35 25 .30 55 2.10 26 5.55 56 3.30 27 1.50 57 .90 .30 .45 28 58' 29 8.85 Total — Skupaj . 341.90 $341.90 Interest on Bonds — Obresti na obveznice: VfjQj-g -t , t> -----a----------— rr-,-7 ---o r~r ----w —------*•' xT"T" drugt' iih boste našli v peti koloni, so izplačane za mladinska skii," Ta> katere naj tajniki blagovolijo izročiti v blagajno mladin-m društev. Te Ldg.No. Name Amount Dr. št. Ime Vsoto 1 Arko Albert $16.00 I Smole Frank 28.00 3 Bartol Frank 24.00 3 Brezovar Joe 30.50 3 Dcjak Anton 28.00 3 Lesar John 30.50 3 Merliar John 23.50 3 Pctrovich Jolm 30.00 3 Rukavina Mary 34.00 3 Roger Frances 8.00 3 Trontcl Olga 29.00 5 Hren Ignatz 15.00 5 Ilrcn Johanna 15.00 5 Kline John 30.00 5 Krasovitz John 13.00 5 Leilarchie John 15.00 5 Malesich Mary 15.00 5 Novak Angus 12.00 5 Podpechan John 28.00 5 Salmich Mike 39.00 Zaletel Anton 15.00 5 Zeleznikar John 15.00 6 Popish Frank 15.00 7 Erjavec Frances 55.00 7 Kohut Anna 30.00 7 Koprivec Mary 33.00 7 Smole Jennie 28.00 8 Tcflip John 12.00 9 Benigar Ludwig 47.00 9 Benigar Matt 10.00 9 Laško Mike 15.00 9 Lauriski Frank Jr. 10.00 9 Zgajner John 38.00 9 Flick Louise 15.00 II Slack John 32.00 13 Jesili John 14.50 13 Terlip Joe 16.00 14 Koprivnikar Anton 30.50 14 Rcbol Joe Sr. 30.50 15 Predovich Anni 15.00 16 Hochevar Frances 30.00 16 McCamnion Alice 16.00 16 Russ Louis Sr. 15.00 Vidmar Angela 59.00 Ldg.No. Dr. št. 16 16 ' 17 20 20 21' 21 21 21 21 22 24 24 28 29 29 29 32 33 33 36 38 38 41 41 41 44 45 48 54 Name Ime Amount Vsoto Walpole Vincentia 76.00 Zupančič Agnes 15.00 Tursick Joe 15.00 Gradishar Johanna 3J.00 Pcrich Mary 25.00 Buchitc Marion 22.00 llren Mary 14.00 Jershe Frank 19.00 Kuzma John 53.00 Schlitz Sylvia 30.00 Smith Mike 30.00 Mautz Mary H. 52.00 Zaverel Joe 30.00 Stojs Anton 14.00 Hcrbut Stella 24.00 Krajc Mary 10.00 Mlakar Josephine 17.00 Tolar Albina 15.00 Pernic Jolm 22.00 Lah Frances 15.00 Martinkovich Geo. 22.00 Kovatch John 28.00 Luiiibert Mary 25.00 Drobil itch Erma 15.00 Miroslavich Vict. '20.00 Smilanich Win. Ed. 51.00 $1000 Santa Fc, N. M. Pav. Dist., $1000 Nogales, Ariz. Water, $1000 Phoenix, Ariz. Pav., $1000 Phoenix, Ariz. Water, $500 Wellington, Colo., 6%...............'.........$30.00 4%........................ 20.00 6%..................'...... 30.00 5%........................ 25.00 2%........................ 5.00 110.00 Total receipts — Skupui prejemki ...................................................... 451.90 Balance November 30, 1939 — Preostanek .................................... 19,875.63 Total Skupaj ...............................................................-...... Disbursements — Izdatki: Cic Mary, Reserve ....................................................$11.45 Golesh Geo..................................................................................9.65 Javcriiick John ................................................................................6-40 Kuraip Vera .................................................................80 Payuovich Bob ...................... ........................................................................9.65 Bobck Antoiiia ..............................................................................9.95 Kambich Christine .............................................................................................15-60 Zadel Elizabeth .......................................................................................1.90 Gole Fred .................................................................................5.05 Marolt John .........................................................................15 Jurjovec Frank ..............................................................8.35 Death Claim — Smrtnino: Papcz Lou,is, Father of Julin, deceased.. $20,327.53 Printing of certificates Total disbursements $78.95 40.00 87.50 TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo. MAKE 1940 JUVENILE YEAR! A beautiful, touching scene, very dramatic and history-making, took place when the officers of the three Denver lodges weer seated in a semicircle during the joint installation exercises on January 15. It was beautiful to behold! We believe a "reporter" covered the affair and will have a more complete account of it for you to read in the Fraternal Voice next week. The movies were very interesting and we are elated over the fact that more will be taken of "us folks" during the year. It gives one a queer sensation to see oneself on the screen. The program by United Comrades, the inspiring talk by the Supreme Vice President,,' Dr. Shier's remarks, the entire ceremony and the singing of Star Spangled Banner by the assembly, all made it a perfect evening. The next meeting of our lodge will be on Monday, February 19. (Remember, it is always every third Monday of the month—please come.) Chairman of Entertainment, Carl Sever, is cooking up a Penny Social for the February meeting. The success of it depends upon you. Bring trinkets and other things wrapped up in packages for tl.ie grab table. Let's assist Carl-he's a grand young man. Above all bring a lot of pennies. We'll have, something to attract and extract the copper pieces. It's going to be a lot of fun! It's really distressing that we did not cop the first prize in t lie Victory Campaign, but look out folks, we're !£oing places this year. At any rate we are going to do all in our power to by all means make 1940 the Juvenile Year "What am." The Trail Blazers certajnly arc not going to let Jure down, no sir. Speaking about juveniles, send the 'kids to their meeting this Sunday when they will elect officers, post-jgiicd from last meeting. We understand that the girls have a splendid Drill Team being drilled by that well known Drill Master, Mr. Andrew Jackson, a professional "turner outer" of drill teams that won many prizes in national competition. Good work, Andy. Glad that you are also to act as Supervisor this year. What ever happened to the many familar faces we used to see at our meetings? Come on, give that one night a month to your lodge. We can make our meetings something to look forward to if we double, or triple, the attendance. Lay aside your cares-and mingle with us. Life is too short to stay away from your fraternal brothers and sisters. Let's live this old life the right way, by being a goo.d. sociable neighbor. Why the deuce lay around home or go other places when you can really enjoy life With us. Try it and see—bring the family, it's o. k .In conclusion, permit me to exprc?--my happiness I get front seeing all our WSA members in Denver associating with one another in perfect harmony. Let's get together oftew-What say? The best in the world tc you,-^and I do mean you. Happy. Tiskanje certifikatov ................ - Skupui izdatki.............................................. 206.45 $20,121,08 Balance December 31, 1939 — Preostanek............................... Denver, Colorado, January 17, 1940. ANTHONY JERSIN, Scc'y.—gl- tajnik. -O- gnmiMs. Tomsic Virginia Blatnik Joseph Luzar Tony Gornick Pete 19.00 47.00 25,00 27.00 ■P« m» ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik ZSZ. "Ali lmate že zavarovane ne otr°ke pri ZSZ? Ako bo' ^ °dlašate jutri, ker ^eoče prepozno! ZSZ je nad itoprocentn« (100%) solventna, kjer bi mo- Total — Skupaj $1868.00 Operations — Operacije: 5 Novak Agues $75.00 16 Vidmar Angela 75.00 41 Friedl Mary 75.00 44 Tpmsic Virginia 75.00 Total - Skupaj $300.00 Pestil C Utrneš maline: 36 La:ch""Vaso &50.00 CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W§A FOR DECEMBER, 1939 SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ ZA »fJSC DECEMBER 1939 EnteredPristopili: K št. 1: Mary H. Clac^sen, cert. PD-6.59, R. 29, ?av. $500 in $1; fe ©1. odd-: Mary Slanicli, cei;t. BB-4£2, R. 18, ?av. $1000 in $1. K št. 5 iz ml. odd: Joe Yamnik, ccrt. DP-660, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 7: Amelia Svigcl, cert. DD-661, R. 34, zav. $250 in 50c. K št. 14: Matt Pecjfuh, wt CC-7$, R- 30, *.^v, $lfKf0 jfi. $J. i Nq. 16- Frank aiatnjk, gprt. D.D-W>2, C- 47, Ins. $J50 gertha A- Pernic, cert. DD-663, C- 25, Ins. $500 and $1; J.psepbiiie SJjustar,' cert; rala biti zavarovana cela vaša i DD-664> c- *»*>'■ S*000 $1; Louis L- £rit'*ei; c«*t CQ-76, C- 30, Ins. $250 zavarovana cela vaaa ^ $1. ^^ Yw«Hch, cert. CC-77. C. % Ins. $500 $1; from juvenile I dept.: ELie Najod, ccrt. DD-665, C. 16, Iris. $500 3«d $1; l}clcti C. Vcrtovee, OD DRUŠTVA SVOBODA ST. 36, ZSZ. So. Chicago, 111. lvot je bilo že zadnji teden poročano v našem glasilu priredi naš Liberty Boosters v soboto 3. februarja veliko plesno zabavo v farni dvorani sv. Jurija. V imenu naše mladine Liberty Boosters, vabim v«o članstvo našega, društva, kakor tudi cenjeno ob-čiustvo v naselbini, da se te veselici udeležj. Vabljeni so tudi naši sosedje iz Chicage od društva Three Star, da se udeleže te veselice. Ivot vsi veste, naša mladina se kaj lepo udejstvuje v športu; sedaj v ijimskeni času Basket-ball, ki prav dobro igrajo in imajo priliko ^e. |«3ko nagrado,' v poletnem času p-a zopet Baseball. 2e lansko le- to so dobro igrali, letos pa pravijo, da bodo še bolje. Za vse to seveda potrebujejo de-,Gco. J. narnih sredstev, kajti treba je kupiti to in oii«o. Zato pa pridimo skupaj, da jim z veliko udeležbo na veselici pomagamo. Omenjena veselica 3. februarja bo pa tudi drugače pomenljiva in vredna, da jo posestite. Ta večer. bodo\nam-reč našemu društvu izrečene trofeje, ki si jih je društvo priborilo v zadnjih kampa\iji velily The first meeting of Trail Blazers Lodge for 1940 was well attented by the three D.etiver lodges. St. -Ma-rti'i No. 1 and Queen of Holy Rosary No 7 and Trail Blazers No. 41. After stallgtion of officers for the thrt Denver lodges took place. The following officers for 1940 of The Trail Blazers were install'. Miroslavich, President; Jennie Marr, Vice President; John for divo. Obenem bo tudi društvenemu tajniku izročen dar, katerega mu je društvo priznalo, za njegovo neutrudno delo, ue satno v zadnji kampanji, ampak tekom vseh let, odkar je v društvenem uradu. Lahko rečemo, da je največ njegova zasluga,da naše društvo zadnja leta tako lepo napredujPripravlja se prav lep. program', s kratko igrico, kratkimi govori in ča- jl940 will be well attended, so aU I j»ou Trail Blazers plan on attcn thyese meetings as that way we a;'" stay, to enjoy all the benefits -■nd eao4 times that can be had by kingW to such a good orgnnizatiou a> the WSA. A Mctjibc:- Kjer katoličani ne skrbe r.a razširjevanje »vojega kato!. tiska, taW dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da tirajo ti svoj ^vrotiverski tisk. r Stran 3 AB0ERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 24. januarja 1940 Ukrajina joče "Sedaj se morajo ubogi kmetje pokoriti," je mislil, "da so mi pomagali. Vem, kaj pomeni, ako so v vaseh vojaki. Kmetom vse požro, uropajo vsak kos kruha in zadnje zrno žita. Saj jim bodo iztisnili zadnjo srago krvi." Komar je začel jesti, toda ni mu dišalo. Mislil je na četo rdečih vojakov, ki je na potu, da bi ga ujela. Zelo se je ujezil. Jim bo že poplačal, da jim ne bo prišlo več na misel, da bi izstradali kmete! Urno je splezal na visok hrast, s katerega se je videlo daleč proti vasi, in je kmalu .ugledal, kako se četa približuje. Tudi deklico je opazil, kako hiti po skritih bližnjicah v vas. Potem je splezal s hrasta zopet na tla, zažvižgal poseben napev, nakar so prišli Pampuška in nekaj njegovih tovarišev. Ukazal je postaviti na jaso dve strojnici, potem je šel rdečim vojakom naproti. Čakal jih je skrit na robu gozda. Ko so prispeli bližje, je začel klicati s spačenim glasom : Stefan Komar! Zdelo se je, kot da kliče v gozdu edei^ upornikov in rdeči vojaki so poslušali. Od daleč se je slišal odgovor: Halo, halo! In klici ter odgovori so se večkrat ponovili. S strastjo so še rdeči vojaki zapodili v gozd in Komar jih je s klicanjem vabil tja, kjer jih je hotel imeti. Dospeli so na jaso. Bila je ista, kjer je bila obešena čekistinja Dunja s svojimi petdesetimi Tunguzi. Ko so v dolgi krilni vrsti stopili rdeči vojaki na jaso, jih je sprejel divji stroj-nični ogenj. Kmalu so bili uničeni skoraj do zadnjega moža, ki je tekel v Volovod-ivko in javil, da je Vranji gozd na gosto zaseden z uporniki. V resnici pa so bili le Komar, njegov prijatelj Pampuška in okoli deset njegovih tovarišev. Sedaj se je Komar pomiril. "Še preden se popolnoma zjasni, bomo zapustili Vranji gož& lh šli v Plosko du-bino, ker nas bodo prišli sedaj iskat." Šli so v Plosko dubino, v gozd, kjer je bil skrit njihov vojni zaklad. V istem skrivališču je bil tudi Komarjev kovčeg s perilom in knjigami. V težkih urah, kadar se mu je stiskalo srce, je Komar rad vzel knjigo v roke. Najljubša knjiga mu je bilo Sveto Pismo. Dopadlo se mu je in najbolj ono mesto iz knjige Sodnikov, kjer so popisana Sam-sonova junaštva. Ponovno je premišljal, kako je slepi Samson zgrabil z močno roko stebre in opornike v palači Filistrov, ter jih stresil, da se je zrušila cela stavba in pokopala pod seboj njega in njegove sovražnike. * Pampuška je šel na izvide, da bi videl, kaj delajo v Volovodivki rdeči vojaki in se je sedaj vrnil. "Odšli so proti Vranjemu gozdu in vas je gotovo prazna. Zelo rad bi šel z nekaterimi našimi v vas po živež, ker ga nam že zmanjkuje." "Stori, prijatelj Pampuška, jaz bom pa še nekoliko bral!" je rekel Komar. Toda Pampuška ni imel sreče. Bilo jih je okoli deset mož, oboroženi so bili z vojaškimi pištolami in le dva sta imela za pasom nekaj ročnih granat. Ko so brezskrbno stopali po cesti, ki je peljala V Volovodivko, so se hipoma znašli pred oddelkom rdečih vojakov,ki so se pravkar odpravljali na pot. Urno so se obrnili, da bi zbežali, toda so jih že zapazili. Komunisti so se podili za njimi in za njimi so iz Volovodivke pridirjali še konjski jezdici, ki so jih odrezali od gozda kamor so se hoteli umakniti. "Tovariši," je vzkliknil Pampuška, "Sedaj je pa konec. Toda svoje življenje bomo drago prodali. Naj živi naša mamika Ukrajina!" Boj je bil neenak, toda Pampuškini tovariši so se obupno borili. S pištolami so držali rdeče daleč od sebe. Toda gozd je bil daleč in med njegove zelene obrambne zidove so se postavili rdeči jezdici. Pampuška je u videl, da je umik nemogoč. Zral je svoje ljudi okoli majhnega kamnitega griča sredi polja, kjer je bilo vsaj malo kritja. Okoli griča je v spomladanskem soncu divjala bitka. Iz Volovodivke so prispela ojačenja in postavili so celo težko strojnico. Bolj in bolj je ginevala peščica junakov, bolj in bolj tiho je postajalo na gričku. Strelivo je bilo porabljeno. Ko so zadnjic navalili rdeči vojaki z nasajenimi bajoneti, je imel ataman Pampuška še dve ročni granati. Pustil jim je, da so se mu približali na pet korakov. Navalili so nanj od vseh strani. Tedaj je poskočil,. še enkrat je pogledal na mrtve tovariše, ki so nemo ležali med kamenjem, in je zagnal ročni granati v največjo gnečo v roju napadalcev in padel pod bliskajočimi noži. Komar je zaslišal strele in bojni hrup. Hitel je na gozdni rob in videl, kako so v zadnjem boju izkrvaveli Pampuška in* njegovi zvesti. Pomagati jim ni mogel, bil je sam in polje je mrgolelo rdečih vojakov. Tresoč se na vseh udih je sedel in solze so mu zalile oči. Samo mrmral je neprestano i "Hrabri Pampuška! Hrabri Pampuška!" Junak Samson Štefan je šele čez nekaj dni prebolel smrt svojega prijatelja in atamana Pam-puške. Medtem so se mu pridružili njegovi ljudje, ki so bili pri Lipovcu na izvidih. Poročali so mu, da je v Lipovcu trenutno le majhna posadka. Komar se je odločil, da podvzame poslednji podvig, da maščuje Pampuško. Še v isti noči je razposlal peščico svojih zvestih, da skličejo za naslednji večer svoje pristaše. Prišli so vsi, čeprav so se le z zvijačami mogli splaziti iz vasi, ki so bile močno zastražene. V zavetju gozda Ploske dubine so se zbrali. "Bratje! Naš položaj je postal nevzdržen in boj moramo končati. Naprosil sem vas, da pridete semkaj, da bi se od vseh vas poslovil. Šel bom svojo pot in o meni boste še slišali. Toda vi morate iti drugo pot. Svoje življenje si morate ohraniti za svoje otroke in domovino. Napočil bo dan svobode. In zato vzgajajte svoje otroke in jih učite ljubiti domovino, da bi dan svobode čimprej napočil. Potem bo u-krajinsko ljudstvo porazilo svoje sovražnike. Osamljeni smo ostali v Ukrajini in Podolju. Ostali uporniki so premagani. Vsako nadaljnje upiranje je nesmiselno. Oni bi zato izropali naše vasi in še dalje stiskali naše kmete. Ljubi moji bratje! Prisegel sem ata-manu Pampuški, da bom maščeval njegovo smrt in sem vas zato sklical. Napadli bomo Lipovec in od tam zadnjič pregnali komuniste!'" Napad na Lipovec se je izvršil v prvih jutranjih urah. Rdeča posadka je bila poda vi jena in poklana kar v posteljah. Nikomur ni bilo prizanešeno. Štefan Komar se je krvavo maščeval za svojega atamana Pampuško. (Konec prih.) DOŽIVLJAJI SLOVENCA NA FINSKEM BVESTILO CITATELJEM POVESTI! Ker so nekateri čitatelji našega lista že ponovno in ponovno izrazili željo, da bi radi še enkrat čitali Jurčičevega "Desetega brata", smo sklenili, da tej želji ustreže-mo. Jurčičeve povesti in romani so res priljubljeni, ker so pač slovenski in zajeti iz življenja naroda. Zato bomo v petkovi številki začeli priobčevati znani Jurčičev roiiian "Deseti brat", kar naj naročniki vzamejo na znanje. (Konec) FINSKA NARODNA ZAVEDNOST Edini Jugoslovan, ki je do tedaj živel na Finskem, je bil naš generalni konzul dr. Šajkovič z družino. Drugi Jugoslovan pa jc bil naš Orešnik, ki je dobil službo v mehaničarski delavnici. Toda kmalu je moral spoznati silno finsko narodno zavednost, ki ne trpi. da bi kateri koli tujec odjedal Fincu kruh. Njegov po-slodavec ga je moral odpustiti. Potom si je Orešnik odprl lastno delavnico. Nekaj časa je dobro šlo, ko pa so Finci doznali, da je tujec, so ga začeli na mah bojkotirati. 'Noben avtomobilist mu ni več pripeljal vozila v popravilo. Moral je podjetje zapreti ter se ozreti za drugim zaslužkom. Poskusil je trgovino in uspel. Osnoval si je iz malega začetka lepo podjetje, ki se je zadnja leta krasno razvijalo. Imel je svoj avto, svoje trgovske potnike, ki so obiskovali odjemalce na deželi, našel si je obilo prijateljev ter postal imo-vit in ugleden človek. Oženil se je in ima tri otroke. Žena mu je Rusinja. V Helsinkih in na Finskem živi še veliko Rusov, ki so večinoma pribežali iz sovjetskega raja ter so na Finskem zelo priljubljeni. Veliko jih je sedaj vstopilo prostovoljno v finsko vojsko, nekaj nezanesljivih pa so Finci internirali. PRIPRAVE ZA VOJNO Idilično življenje na Finskem se je končalo, čim je izbruhnila evropska vojna. Ko je šla Rusija na pomoč Nemcem ter napadla Poljsko, so se začeli tudi Finci zavedati nevarnosti. Pričeli so se za vsak slučaj pripravljati. Veliko prijateljstvo do Nemcev, ki je bilo poprej na Finskem, se je na mah ohladilo. Ko je potem Rusija že segla po baltskih ,državah ter si jih prisvojila, so Finci vedeli, da je prišla vrsta nanje. Z veliko odločnostjo so se uprli ruskih zahtevam. Ves narod je prevzela ena sama volja, da raje pogine, kakor da bi se uklonil boljševikom. Navdušenje za vojno je bilo splošno, ,vse se je pripravljalo v vojaške edinice. Na Finskem so imeli poprej malo rednih voja kov, pač pa je bil narod organiziran v milici, ki jo Finci po nemškem nazivajo "Schutzkor". Vsak miličnik ima doma puško, municijo in uniformo ter se vršijo vedno redne vežbe v posameznih naseljih. Tako je bila na mah vsa država v orožju ter je bilo vse pripravljeno za obrambo. Ker so se Finci predvsem bali ruske avijacije, je prišel v mestih poziv na prebivalstvo, da se izseli na deželo. Tudi Orešnik se je s svojo družino preselil iz Helsinkijev. Dobil je stanovanje 15 km izven mesta na posestvu svojega prijatelja, višjega cerkvenega dostojanstvenika. Otroci so se z avtobusom vozili v mesto v šolo, on pa v svojo trgovino. Ta prostovoljna izselitev prebivalstva se je pričela sredi novembra, pa je kmalu prenehala ter so se začeli ljudje spet vračati nazaj v mesto. Konec novembra pa jih je presenetil prvi napad ruskih letal brez vojne napovedi. Orešnik se je nahajal tedaj na deželi, njegova dva otroka pa sta se podala zjutraj ob 8 z materjo v avtobusu v mesto v šolo. Ko pa je avtobus prispel v Helsinke, so začele naenkrat presunljivo piskati sirene. Bil je to prvi alarm, ki je naznanjal napad ruskih letal. Ovtobus ^e je obrnil ter vozil nazaj, medtem ko je 10 ruskih letal metalo obmbe na mesto. Tega dne so sledili še trije napadi letal. G. Orešnik se je popoldne podal z avtom v prestolnico k svojemu prijatelju generalnemu konzulu dr. Šajkoviču, da se pogovori z njim, kaj bi bilo storiti. Komajj pa je vstopil v hišo, že je sledil'; spet alarm. Konzul se je z druži- no umaknil v zaklonišče v kleti. Orešnik pa je s konzulovim najstarejšim sinom odšel na ulico, da vidi, kako letala napadajo. To svojo radovednost pa bi bil skoraj drago plačal. Na ulicah je bilo veliko ljudi, ki so opazo-ivali ruska letala, pa so najprej zmetala svoje bombe večinoma na središče mesta, potem pa so se spustila čisto nizko, da so drvela komaj nekaj metrov nad strehami hiš. Iz letal so streljali s strojnicami na ljudi na ulici, kakor na zajce. Vse je brezglavo bežalo v zaklonišča in nazaj v hiše in tudi Orešnik in njegov spremljevalec sta jedva dohitela v varno. Tik poleg njiju je padlo več žrtev ruskega stroj ni-čarja. Ko je napad minil, sta se podala tja, kamor so bile vržene bombe. Učinek je bil strahovit. Porušeni so bili celi bloki hiš, na številnih krajih je divjal požar, vse je bilo zavito v dim in ogenj. ŽENSKA JE METALA IZ LE-TALA BOMBE NA ŽENSKE IN OTROKE Prvi napad ruskih letal je imel strahovite učinke, ker mesto še ni bilo dobro pripravljeno za obrambo. Povrhu so Rusi najprej v prvem svitu napadli helsinško letališče ter so uničili vse hangarje, tako da finska letala niso mogla nastopiti proti sovražnikovim bombarderjem. Vendar se je posrečilo finskim topničarjem zbiti rusko bom-bardersko letalo. Padlo je sredi mesta na tla. Orešnik si je tega orjaka ogledal ravno tedaj, ko so iz njega spravljali ubite sovražne letalce. Med njimi je bilo mlado dekle, staro kakih 17 do 38 let . . . Opravljala je v letalu službo bombarderja in opazovalca. Potem so pa Finci aktivno obrambo mrzlično izpopolnili. Na strehe visokih hiš so postavili lahke topove in strojnice, težje protiletalsko topništvo pa je zavzelo pozicije okrog mesta. Ker je istočasno po dogovoru med Rusijo in Nemčijo za nekaj dni prenehalo bombardiranje, da bi se lahko izselili nemški državljani, ki so odpotovali na ti"eh velikih ladjah iz Helsinkov, so Finci ta odmor u-porabili za popolno izpraznitev prestolnice in ostalih večjih mest. Naš generalni konzul je dobil avto in rok 15 minut, da se izseli ter je moral zapustiti z družino svoje stanovanje ter odpotovati 50 km daleč na deželo. Tudi Orešnikovo družino so pregnali iz njenega podeželskega bivališča. Tja se je naselila finska protiletalska baterija, ki je zasedla vsa stanovanja. Naložil je ženo in otroke na avto ter se odpeljal v kraj, kjer se je nastanil konzul. BURNA VRNITEV V DOMOVINO Med tem je nastopila prava vojna, vsa Finska je postala vojaško taborišče in Orešnik je MVidel, da je zaenkrat nemogoče njemu kot inozemcu trgovsko udejstvovanje. Odločil se je na nasvet generalnega konzula dr. Šajkoviča za povratek v domovino. Ta.povratek ali bolje rečeno beg je bil tako naglo pripravljen, da je jedva utegnili vzeti s seboj najnujnejše stvari. — V Finski banki je moral pustiti vse svoje prihranke — približno 150.000 finskih mark, v mestu svojo bogato založeno trgovino. Policija mu je dala nakaznico za 40 litrov bencina, spotoma je konzul s svojimi intervencijami uspel, da so dobili še več tega goriva in tako se je odpeljalo na enem avtomobilu 12 oseb — O-rešnik z družino, generalni konzul dr. Šajkovio z ženo in otroci ter konzulov sin z ženo in otrokom. Peljali so se negotovosti nasproti. Pot jih je vodila čez polovico finske države do švedskega obmejnega mesta Hapa-randa, od tam v Stockholm, kjer je dr. Šajkovič z ženo in otroci ostal, njegov sin pa se je s svojo družino peljal z Orešni-kovimi naprej do švedskega pristanišča, kjer 30 avto naložili na ladjo ter preveslali Baltik do Nemčije. V Berlinu je konzulov sin ostal ter se je nato podal naprej s svojo družino z vlakom. Orešnik pa je nadaljeval potovanje v avtu. Tri tedne je trajala ta pot iz Helsinkov do Maribora, 7000 km je prevozil, in o po silnem mrazu, ki je znašal na Finskem in Švedskem 35 stopinj pod ničlo, po zasneženih cestah, da so morali dostikrat spravljati avto z lopatami iz žametov. O življenju na Finskem in o Fincih je pripovedoval g. Orešnik zanimive stvari. Je to visoko kulturen narod, ki ne pozna nepismenosti. Življenjski standard je po nenavadni višini, kulturno življenje zelo živo. Helsinki so krasno mesto, ki se je po vojni čudovito razvijalo. Cele četrti so podirali in zidali namesto starih hiš moderne palače. Vsako stanovanje je opremljeno s centralno kurjavo, kopalnico, toplo in mrzlo tekočo vodo. Zaslužek je dober, pa tudi življenje je temu primerno drago. Stanovanje dveh sob. in kuhinje stane v Helsinkih 2000— 2500 mark, kar odgovarja našim 3000—4000 dinarjem. Temu primerne so tudi cene življenjskih potrebščin in obleke. Blagostanje v državi je bilo veliko. Finci pa so za naše pojme čuden narod. Kljub visoki kulturi je njihova narava za nas nepojmljiva. Je to narod, hladen kot kamen, ki ne pozna usmiljenja. Že mlad deček dobi v roke bodalo "puko", ki potem spremlja vsakega Finca vse življenje in s katerim hitro sam poravna vsak spor ali obračun. Tudi je krimi-nalistika pri njih precej velika. Gangsterski napadi po ameriškem načinu so bili v Helsinkih prav pogosti. Kljub vsemu temu pa je bilo življenje pri njih prijetno in dobro in Orešnik bi bil ostal tam za vedno, da ga niso pregnali nepredvideni tragični dogodki. Sedaj se je zopet znašel v domovini brez pravih sredstev, z veliko družino. Spet bo-moral začeti z delom svojih rok čisto znova, da si ustvari novo eksistenco. Misli na Belgrad, kjer bi rad začel s svojim avtomobilom obrt avtoizvoščka. — Morda mu bo uspelo ter bo končno našel v svoji domovini mir in si dokončno uredil življenje. -o- Širite amer. slovenca RAZNO Zveze s starim krajem i mmrnL Zveze z našim starim krajem še vedno razmeroma dobro funkcionirajo. Kako dolgo bo pri tem ostalo, sa ne ve. Ako imate kak važen posel, je v vašo korist, da ga čim prej izvršite. Ako rabite pomoči, vam je naš urad s svoiimi 20-Ietnimi izkušnjami v staro-krajskih poslih drage volje na uslugo. Tudi denar se še vedno tja lahko pošlje. ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILK Za Din $ 2.40............ 100 4.60............ 200 6.70............ 300 10.50............ 500 20.50............1000 40.00........."..2000 Za Lir $ 5.90............ 100 11.50............ 200 17.00.......300 2R.00............ 500 55.00............1000 108.00............2000 Pri višjih zneskih sorazmeren popust. — Dolarji se sedaj ne izplačujejo v starem kraju. — Pošiljamo tudi brzojavno. — Cene so podvržene spremembi gori ali doli. V vseh starokrajskih zadevah se vselej obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. NENAVADNA OPOROKA Bogat Grk iz Mecova v Epiru je ostavil svoje milijonsko imetje v korist domačemu rnestti, ki naj bi si ga iz tega denarja zgradilo elektrarno in vodovod. Iz dohodkov obeh podjetij naj vsako leto naklonijo najlepšim in najboljšim tamkajšnjim plesalkam dve nagradi, prvo v znesku 20.000, drugo v znesku 10.-000 drahem. Po ena ženska in en moški, ki bosta vse leto nosila najlepšo narodno nošo, pa dobita po 20.000 drahem. KANADA SE OSAMOSVO-JUJE OD ANGLIJE Ottawa, Ont. — Kanadsko vrhovno sodišče je zadnji petek podalo neko izjavo, ki je velikega pomena, kajti z njo se je položil temelj za popolno osamosvojitev tega domini-jona od materinskega britanskega imperija. Odlok sodišča se namreč glasi, da ima kanadski parlament pravico, odpraviti sedanji zakon, po katerem se lahko kak obtoženec obrne s končnim prizivom na britansko krono, in bi bili torej sklepi kanadskih sodišč končnoveljavni. Tak zakonski predlog se je v parlamentu že stavil, toda so dvomili o njega veljavnosti, zato se je vprašalo vrhovno sodišče za mnenje. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim naročnikom in vsem Slovencem v Milwaukee in West Allisu ponovno Sporočamo, da je zdaj v imenovani naselbini in okolici pooblaščena zastopnica za list "Amer. Slovenec" in "Novi Svet" Mrs. Rose Deš^elan, na 1030 So. llth Street, katera je pooblaščena, da sprejema naročnino za naša lista, za oglase m naročila za knjige in druge zadeve, ki se tičejo našega podjetja. Istotako kdor želi sporočiti kako novico v naš časopis in to ne stori sam direktno na list, lahko sporoči take vesti njej, ki jih bo poslala listu. Rojakom jo toplo priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti naše li-t ste v njihovi okolici. Uprava "Am. Slov. in "N. S." PRODAM zidano hišo s šestimi stanovanji, centralno kurjavo. Najemnina donaša na mesec $160. Prodajna cena i$,6,500. Vzamem tudi delnice od Stav-binskega društva kot gotovino. Vprašajte Anton Yordan, 2622. So. Harding »ve., Chicago. FRANK PA9LICK, D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist (izravnava zobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-škem uradu vsako sredo. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. i Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 m