r


WmfBP AD PHTKXBOTKD UWPO PTODT (H». WW AUTHOMXTO BT TM ACT OT OOTOMB <L »>■ W TBI« THB TO&t OTTIC1 or WW TOM. W. T. Wr Ot*m oftlw FtHm, A. B. Barl-on. T. M. Qga
I »aje.JJi	tmim I	A	T A "W^^^VT-V A	The Large it Slovenian Daily
T UMI drisnh. I	| 1 I A ^	1 I 11 1 M	fa. th. UniUd But«
SVC	VfLAO IN AlVUUA -
Za New York celo leto... 600	^
nm^roctto iiu... 7.00 I)	List slovenskih delavcev v Ameriki	g ^ 75,000 Reader,.
telefon: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at tho Port Office at Mew York, N. Y., aider the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 134 — fiTEV 134.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 8, 1920. — TOREK, 8. JUNIJA, 1920.
VOLUME xzvm. — LETNIK XXVIH.
ALI SO ZDRUŽENE DRŽAVE SUHE? KDOR MISLI TAKO, NAJ POGLEDA NA SCRANTON
MESTO se baje koplje V pivu. ki vsebuje celih osem ODSTOTKOV alkohola in za pet dolarjev dobi lahko Človek kvart dobre pijače.
Scranton, Pa.. 7. :«i.ija. - '/. izjemo kratkima vala previdnost i.' ki j«' pri-iel na«t to mM« na da.i potim ko jc sodnik Hormivrel iz : ladelphijc spor<M-i; inkaj bridkih resnic v Washington glede prodajanja alkoholi«'it;It pijač v tem mestu u*r tudi v ostali IVnnsvl-\an 1 ji, je Sainton v- 1 a prt* j točil svoje os*>m-odstotno pivo ter svoje rpanje vsem svuiia. meščanom ter ohiskovalee-111 ix sosednjih krajev.
't-; »s. sodnik I ton n »-J j«, rekel nekaj v Washingt otin glede prodajanja pijač. Washington par milj od tukaj. Raditega: — 1'ijmo! To je stal>t>-'e ou«tra dela prebivalstva ScranloQa, ki ljubi kapljieo, ki je malo l.«.lj močna kot ona. katero *o dovolili gospod je j v Washington«!.
Najti je seveda tudi druge, ki bi radi lideli. da bi bilo drugače! m da bi se tuTatilo tajno prodajanj« močnih pijač. Ti "pravični" j.;i »i mIiio i.imajo p«. Ipoit- kot hi jo Kila trelta. da s-e ustavi vsako t«hViipijae v t«-m *la\n»*ni mestu.
Najti je \ *-l k .?.-ko .udo' lukaj tudi občinske. okrajne in! državne uraduike. ki pripovetiujejo časnikarskim poročevalcem, da I j» mesto suho kot ko.». bon«- drv z eno liesinlo ali dvema. NVkateri teb uradnikov so izd-.lt ugotovila, v katerih se glasi, da so pred pari dnevi objavili, da inoia to stanje odprtega prodajanja alkoholnih j I ijač prenehati .ahvuittno preneha'i. Pretili so onim, ki se drznejo' prodajati šrmps in «tn.j>e alkoboličn** pijače.
— Mi Vfiuo. kaj *e vrši. i nismo sle-pi. Mi bomo s silo izvedli postavo. — so govorili ti modrijani.
< iitlno pa j.- pri vsem tem. da je Keranion tako suho kot moki.. »m sto Tuka) prodaja veliko ve** pijaee kot v kateremkoli i drugem kraju, vendar pa je videti le malo pijanih ljudi po cestah, rli \ gostilnah. ItarK- derji se prokleto dobro zavedajo dejstva, da i«- smejo zadušiti ali ubiti gosi, ki jim nese zlata jajca i res zlata .1 kajti kaj takega bi >torili. če bi pošiljali na eesie ljudi, ki bi zalite-] vali /as»» na ulieali pr »več prostora. Dosti je dosti in le toliko mora oob.ti žejen človek prt enem zasedanju.
Nadaljni \/rok .ga je, da so ljudje, ki so v drugih mestih v' fctaiiu kupiti le žganje v S«r;;ntonu postrežem z resničnim pivoiu. i torej s pivom, ki ima v s.«bi pravi "kikne pa z žalostno prikaznijo* *'itear-pva" kot ^a prodajajo d rti god po t«-j deželi svobode.
Nadalje pa velj-t lukaj š« vedno privilegij mrtve preteklosti. J »!a si namreč človek lahko nat«»<"-i sv«»j p«»n-ijon. Ne v vsakem slm-a-,|il. a po«r«>Mn s.* tldifiHli. tla >»ioe elovek dotakniti s svojimi nevrtiltii-liti l okami sti>kleni«*rt. 1/ katere teče vir *" ii\ljeiija * *.	\
Ko /c ifovor mo o steklenicah. moramo omeniti še to. da more« človek kupiti tukaj. je primerno uveden steklenico za $5.00. "Pri-' inertia uvedba" ohst 1 ja v tem. da st vpraša tega ali onega človeka.1 1 »terena sreča človek na eesti, če v« za kak primeren prostor.
Tak » lov ek ii|ro«li v splošnem /«-lji. O.Ive,h* vas na dotično me-' 1» t o iu deiiartiiea oprav; ostalo.
Najti je tudi rad.»v«dtie/.e. ki niso zadovoljni s tem. da bi pili' j ri v relet!. Taki ljudje bodo trotovo vprašali: — Kako pa je prišlo do t etra. da teče pi ja. a tako neomejeno in prosto? Kako pride dol tega. tla je videti vsepovsod vozove, obložene z mnogo obetajočimi) hotli? Kako pride du .j ga. tla lahko kupi človek precejšnjo stekleni /a pet dolarjev '
Stavite laka vprašanja domačinu iu odgovoril vam bo s pomi j bivalnim izrazom:
Alah je posta I v S.-ranton številna skladišča ter par atnbi-j • jo/nih pivo* aren. .Viali je vsemogočen iu vse-moder ter ni naša stv^r, «la bi povpraševali po i/viru tijegove <lobiote in radodarnosti. j Harrv. daj mi še enejra in ne bo.li preveč stingv, ko boš nalival! Prosit!
NAJVIŠJE SODIŠČE ZA PROHIBICUO
Ustavni amendment je pravomo-čen in žnjim tudi Volsteadova en-forement postava.
Washington, I). C., 7. junija. — Tako prohihieijski amendment k ustavi kot tudi izvrševaltia postava. katero j.- sprejel kongres sta bila proglašena danes potom najvišjega zveznega sodišča ustavno pra votnočnim.
Sodišče je odklonilo predloge države Rhode Island, naj se za-b ran i zveznim, uradnikom iz vedenje prohtbieije v dotični državi ttr oddalo »lično razsmlbo z ozimni na postopanje ustavnih prepovedi. katero je uvedla država N'\v Jersi-v. da prepreči izveile-i*je prohihi.-ijske postave.
Najvišje sod išče je razveljavilo ustavna povelja, ki so prepovedovala uradnikom nastopiti proti izdelovanju piva neke družbe v Wiseonsinu. namreč piva, ki vsebuje več kot pol odstotka alkohola.
Nadalje je najvišje sodišče poti dilo razsodbo zveznih sodišč, ka-t« ra odklanja predlogo Kristjana Feigenspana v New Yorku. da je prepovedano zveznim uradnikom vmešavati se v izdelovanje piva. Amendment proglaša vsako
Ne samo v New Yorku in Parizu, trdi v Berlinu, so znorele ženske za modo. — Slika nair. kaže frajlo, ki nosi seboj pnnčko iz cnnj ix balonček. — Zak. j? — Zato, ker pravijo, da je to moda.
j ri vreb-ii. Tak
do teira. da teče pi ja. a tako neomejeno iu prosto* Kako nri-Je do iT	. -
■	,	,	. , -	... . i krajih, kjer
tega. da je v Mlet 1 vsi povsoil vozove, oblo/.etie z mnogo obetajočimi
kongresno postavo za neveljavno, če je njen namen razveljaviti prohibieijo.
Sodišče je izjavilo naslednje:
— Kongres ima polnomoč sprejeti amendment z dvetretinsko ve-č.no navzočih članov mesto dvei* t ret 111 vseh izvoljenih kongresni-kov. kot so trdili nasprotniki pro-l.ibicijskega cmeiulmenta.
Smliši^e je nadalje izjavilo, da j*1 treba mesta v a m end men 111. v katerih se govori o konkurenčni jpraviei držav razlagati tako, da ne morejo posamezne države s svojimi postavami razveljaviti
SESTANEK REPUBLIKAH. KONVENCIJE V CHICAGI
čeprav se je republikanska konvencija že SESTAla, ni nobenega kandidata, ki bi imel kako poseb no upanje na uspeh. wood izgublja svoje pristaše
Chicago, 111., 7. junija. — Čeprav so skoro vse delegacije iz eele dežele na mestu ter se bodo vrata Koliseja jutri zjutraj odprla, ni vendar še nobenega kandidata, o kateerm bi se moglo izjaviti ^ pri-lično gotovostjo, da bo nomiuiran.
Le malo ur manjka, ko bo poklieal Will Hcvs zbrane k redu a kljub eni 11 ni gotovo. 4la bo koneem konveneije nomlniran e«l,-n iz.-Med treh možnosti, namreč Wood, dolin son ali Louden.
Negotovost se tiče vseh. tako bosov kot delegatov na konvenciji. Ta negotovost j" oprijela tudi številnih ljudi, ki so pršli na konvenenjo in ki z mpeto nestrpnostjo pričakujejo izida. Kljub temu pa je bilo tekom dneva opaziti nekaj znamenj, ki mečejo luč na možni konečni izid konvencije. Med dnigimi stvarmi je treba o-meniti tudi naslednja.
Senator Lodge iz Massachusetts, ki bo začasni ter mogo.'-e eelo trajn inačelnik konveneije, je namignil napram gotovim ljudem, da Hiram .Johnson ne more biti nomiiriran predsedniškim kandidatom
V odgovor na to i^zvanje je izjavil senator Borah iz Idaho, ki je dospel v Chicago včeraj popoldne, da je on tukaj in da bo gledal ne le 11a to, da bo Johnson nominiraiu, temveč tudi na to, «la bo vrinjena v program točka glede I/ge narodov, ki bo popolnoma zadovoljevala ljudi krog Johnsoua. Rekel je nadalje, da ima v žepu načrt, katerega se bo moralo sprejeti v program, čeprav si nasprot niki Johnsona na vse načine prizadevajo preprečiti sprejem take določbe.
Senator Hiram Johnson je dal danes izraza svojemu zadovoljstvu glede položaja ler označil kot "rotten" govorice, tikajoče se oslabljenja njegovega stališča glede Lige narodov.
Rekel je. da so postale njegove prilike vsled pfimarnih volitev v North Carolini te boljše, kajti dva in dvajset delegatov iz te države je moralično obvezanih glasovati zanj.
Rekel je nadalje, da ho tudi dobil osemnajst glasov delegatov, ki so se odcepili od governerja Lowdena radi njegovega s-pora z županom Thompson oni. /'elo vesel je bil videti, ko je čul o teli pridobitvah.
Status generala Wooda je bil danes nekoliko različen od včerajšnjega. Delegati so prišli do prepričan Ta, da pomenja vsaki nadaljni dan večje izgube za generala "Wooda. Njegove prdike so postajale vedno manjše, odkar je dospel v Chicago, če je mogoče sprejeti govorice .ki se širijo med delegati, kot verodostojne. Glasilo se je. da je padel v ljudskem ugledu oil časa. ko sc je razkrilo velikanske s vote, katere so porabili za njegovo kampanjo.
OTVORITEV BOLGARSKEGA SOBRANJA.
SREBRNA POROKA
Petindvajset let mirnega in zadovoljnega življenja, kilo si more misliti večji užitek, večje /ado-
unijonist in na-
prohibicije.
Zgoraj navedeni sltieaji se ti-eejo prilieno vseh vprašanj, ki jih je mogoče spraviti pred sodišče glede prohibieije. Vsledtega je domnevati, da je mogoče nastopiti proti proti proliibieiji le potom zvezne zakonodaje.
Chicago, 111., 7. junija. — Levy Meyer iz Čikaga, ki je zastopal pred sodišči žganjekuhe, je izjavil, ko je čul o odločbi najvišjega sodišča:
delavec in Celi rodnjak.
Nehote in nevede se je priučili v dolgih letih tudi slovenščine.
"I*au Janez" to je sedaj njegov oficijelni naslov iu
voljstvo. Mi imamo danes v svoji •1,11,1 J"
sr di mo/.aka, ki praznuje ta re-! Njegova gospa soproga je do-tl k jiihile•	jbrodnina Cehinja, kateri tudi slo-
Mr. Jan Zimmer. foreman ti :v<*nski j**z,k rr»v gladko teče in ■«.<arne <;ia. Naroda je to. Danes	ponovno priznala, tla ni ni-
pied petindvajsetim. leti M? je po- k>r ,ako rai,a kot v ^OVenski ročil z Miss Ano Kalous, «avednO|^'n,i*''-i t hinjo, in danes praznujeta oba rdrava, srečna iu >.adovoljna, petindvajseto obletnieo, ko sta obljubila drug drugemu zakonsko zvestobo do groba.
Mr. Jan Pimnter je Čeh. Ime ne *rea. pride vpoštev. sree je vse, kar o«|-gova rja. Pred nekako sedemin-dvajsetimi leti je vstopil v tiskarno (ilas Naroda kot pomočnik Mr. 1* 1 atik Sak-«erji: iu to d« lo je o-piavljal, izvzemši par malih pre-s'edkov, ves ta čas. Ne trdimo preveč, če pravimo, da je šla skozi njegove roke skoraj vsaka vrsta. ki ste jo čitali v <*las Naroda
Jubilantoma naše najiskrenejše čestitke. Srebrni poroki naj sledi zlata in diamantna. <
Csoda naj usliši to našo čestitko. ker prihaja iz odkritosrčnega
Uredništvo.
VOLITVE V NEMČIJI j BERNSTORFF PORAŽEN
i
Neodvisni socijalisti so dobili pri molitvah veliko število glasov. — Komunisti niso uspeli.	]
dede volitev v Nemčiji ui tno-Lroee za sedaj izreči končne bese-i«. kajti poteklo bo pač nekaj
ini. predno bodo objavljena v>a
-	1 -	1
[»otlohna poroeila. Malo je znane-
gleile izida v poljiileKkih o-' krajih, kjer -e vrši štetje le poča-1 -i. Hitreje pa m* vrši v mestih, iz katerih so ib.šla dosedaj precej natančna poročila. Kot je bilo ]»ri-čj: kova t i. "^o napredovale tako katoliška stranka kot stranka 1110-uarhistov ali nemških naeijonal-eev.
Berlin, Nemčija, 7. junija. — Neuradna in nepopolna poročila, ki so bila objavljena z ozirom na volitve, vršeče se včeraj po celi Nemčiji za prvi republikanski državni zbor. kažejo nepričakovano ojačenje neodvisnih socijalistov t< r izvanredno oslabi jen je komu-i.'stov. Lc v Hanovru so dosegli je P°,,osei1 j večinski socijalisti večino, ki je primerna pomenu te stranke. V Hamburgu, Lipskem. Bremenu in M ona k o ve m pa je zaostajal uspeli te slranke daleč za vsemi pričakovanji.
V Monako vem je bilo oddanih 11.000 komunističnih glasov in to j<» bilo edino mesto, v katerejn so
PERSHING PROSI ZA ODPUST IZ ARMADE
general baje hrepeni po kakem bolj živahnem zaposlen ju. — Tekom par mesecev bo odpuščen.
Washington, 1). C.. 7. junija. — General Pershing je pismeno naprosil vojnega tajnika, naj mu da ilovoljenje. da tekom prihodnjih |»ar tueseeev izstopi iz aktivne sIiižIm* Zdrnženili držav.
liivši vrhovni poveljnik izjavlja. da je po možnosti rešil svojo 111;logo ter da sedaj hrepeni po prest ost i iu po k^kem bolj živahnem opravilu.
General ni nikomur Izjavil, česar se namerava lotiti. Vojuemu tajniku je le toliko rekel, da bo ostal še tolko časa v službi, dokler ne bo reorganizacija popolnoma končana.
Zagotovil je tudi, da bo v prihod njosti večino na razpolago.
Povratek v civilno življenje je bila že dolgo easa Pershingova že-Ija.
Nekateri celo zatrjujejo, da se bc vrgel v politiko ter poskušal kandidirati za predsedniško me-M o, kar pa najbrže ne bo resnica
SUHAČI O ODLOČITVI NAJVI ŠJEGA SODIŠČA
Chicago, 111., 7. junija. — Vir-mogli pristaši Lenina in Troe- ^il f;. Hinshaw. načelnik probibi-kega postaviti z imena vrednim cijske stranke je rekel, ko je sli številom glasom. V Berlinu. Ham-j šal o odločitvi najvišjega sodi-burgu in Lipskem ni bil oddan šča:
niti en komnnistični glas.	J — To je največja reformska
Berlin, Nemčija, 7. junija. — zmaga v zgodovini človeštva.
VARUA TUCCI JE DOBILA OD 8 DO 15 LET.
Kot znano, je v New Yorku ustrelila devetnajst let na Marija Tueei svojo poročeno sestro, ker jc je baje silila k nemoralnemu
od prvega pričetka pa do današnjega ilne. On je spretni in vest-n 1 ios red o valeč m« l urednikovo mizo in Vami, čit&telji.
Dvem nazorom v življenju se iu nikdar odpovedal: »lovanatvu 1 in sodišče ji je prisodilo zaporno delavski solidarnosti. Priden [kazen od otmih do petnajstih let.
življenju. Marija je pred sodiščem zatrjevala, da se je revolver ponesreči izprožil, ko sta se borili med seboj.
Porotniki so jo spoznali krivim
I Berlin, .Nemčija, t. junija, firof Bernstoiff. prejšnji nemški poslanik v Združenih državah je bil poražen v boju za sedež v novem nemškem državnem zboru.
Soglasno s štetjem, ki se je vršilo danes ob desetih zjutraj, so dobili večinski socijalisti nad tri iniljone in pol glasov, neodvisni še malo več, demokrati nad miljon ^n pol. nemški nacijonalci nad dva miljona, centrum skoraj dva miljona in komunisti nad 320,000 glasov.

Advokat Anti-salonske lige Wheeler je izjavil:
— Ta odločitev je uničila prodajo' žganja. Sedaj je žganje tako mrtvo,kot je mrtvo suženjstvo.
Delegatje 11a republikanski konvenciji pravijo, da jim najbrže ne bo mogoče spraviti v platformo določb, ki se obračajo proti prohibieiji.
KUGA V VERA CRUZU.
i i LV^ I w I kVi^
City, 7. jnnija. — Če se bodo še naprej pojavljali slučaji
bubonake kuge, bo izbruhnila med
\
prebivalstvom splošna panika V soboto je bilo devet smrtnih slučajev, v nedeljo jih je bilo petnajst.
Zdravnikov in zdravniških potrebščin občutno primanjkuje.
Po poročilih iz Sofije je bilo otvorjeno novo izvoljeno narodno sobranje. Ministrski predsednik Stamhuli.ski je prečital kraljev prestlni govor- Predsedoval je kot starostni predsednik bivši ministrski predsednik Ivan Ev. Gešov. Za predsednika narodnega sobra" nja je bil izvoljen s 117 glasovi zemljedelec Botev. Ko je bilo predsedstvo konstituirano, je ministrski predsednik naznanil, da bo podali demisijo ministri Madža* rov, Burev in Danev, katerih de-misijo je kralj Boris tudi sprejel. Stambuliski prevzame začasno vodstvo ministrstva zunanjih del. Da*
he. ki pa nis« uspeli. Aretirali so ■jieer par Židov, ki so prenašali žganje, kakega velikega žganje-kuha pa niso odkrili.
V New Yorku je vsega skupaj !T>0 proliibieijskih agentov.
KEWY0R&KI ČASOPIS SE JE PODRAŽIL.
Nevvvorški "Evening Mail" je včeraj zvečer izjavil, da bo veljala izza današnjega dne naprej vsaka številka tri cente. Uprava zatrjuje, da se je to moralo zgoditi vsled neznosne draginje papirja in drugih tiskarskih potrebščin.
si imajo zemljedelci ali agraci v _ _ . _ _____
parlamentu večino, vendar name- DELAV01 ZAHTEVAJO IESKO
rava Stambuliski izvesti rekon-; strukcijo kabineta na ta način, da bi vstopili vanj zastopniki vsebj ostalih meščanskih strank.
POGONI NA ŽGANJEKUHE.
SVOBODO.
DENARNE POfclLJATVK T
ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po celi Istri, na Gorllkem in tadi na Notranjskem, po ozemlju, ki je sa-sedeno po italjanski armadi
Jamčimo ali garantiramo m ▼tako poifljater, toda sa kaka mogoče zamude ▼ izplačilu aa mota no prevzeti nt kake 50 lir ...
100 lir ...
300 lir ...
500 lir ...
1000 lir ...
Označene eene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi; z dragimi besedami označeno cene so podvržene izpremembi brez nadaljnega naznanila.
Denar nam jo podati najboljše po Domestic Postal Money Or der, ali pa po New York Bank Draft.
Ko so včeraj prohibicijski agentje izvedeli za odlok najvišjega sodišča, so vprizorili v New Yorku par pogonov na žganjeku-
Montreal, Kanada, 7. junija. — Kljub teinlu, da zboruje American Fcderatnon of Labor na angleških tleh, so nekateri delegatje danes odločno zahtevali, da naj federacija odobri irsko republiko ter haj odločno zahteva od angleške vlade, naj odpokliče vse svoje čete iz Irske.
$ 3.80 % 7.00 931.00 $33.00 $66.00
N*w Y<
Premislite dobro, komu Boste vročili denar ze poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in zakotji bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo y denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašan ja.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno aedanjim razmeram ▼ vEropi dovolj hitro in zanes« Ijivo izplačujejo.
300 kron $3.30 w ^ " 1,000 kron .... $ 11.00 ( 400 kron $4.40 ^ ^ ~ 5,000 kron ,.v< $ 55.00 1 500 kron $5.50 "	10,000 kron .... $106.00
Označene cena 10 veljavna do dna, ko se nadomestijo z drugimi; z drugimi besedami, označene cena so podvržene izpremembi brez nadaljnjega naznanila.
P«®^ narn^je poslati najbolje po Domestic Monej Order, ali pa
J
TVRDKA PRANK 8 AK8ER, Cortland* St. Now York, N. T. j
po N«w York Bank Draft.
t *
S	.


AŠtlUUUM

GI«A3. .XABPPA.	1920
■

in
SWenske novice.
t. r_. t.,__ _______ , ___'	'a^afc
GLAS NAHODA"
■ CMtlanM atTMt •m-oug* of Winnmuk nm Ywiuewy. N. V._
** z* nm Vartt M	SS
—1 —_I« »»........|TJ»
•LAt NARODA •M MMV toy «*t*H Bncten Mi BNMB
l«M« IMp«av. rrl «rai«aM krmi* urofcikcv pr<>«U**. te aa Ma Mfl INMi
»In if« >unt^. da klt~sj« 11 ■ IT mu i —iliiiiittfc_
• LAl NARODA * feAMO MrtA #*rou«M t« Manhattan, Nm VM KV(
▼•lapnona: CartlanA SS7S_ __
Peter Zgaga
Trgovina z Rusijo.
VI •■.» .. «	■ iuiiz« m rudi pogajanj z go
I , *. .(	. Rudije. Trgovino z Ru-.. 1« ■ .ir :«ral* na noge obubožani za-
I.. <1 . K V \i .t ,t,	ki \ / ini:.! rji' jo daj -vrl. naj bi se
.. -t * \«.	, ■•.m miiih* in angleško cc*ar*tvo
i■ h«. - . , ,	1 • ; t »Htijit i« Perzijo. V Pari/.« ni-
- j v« •■ •	.i/šinl:-. i :i govoriea, da je (ifjKHiiraI
i - ■ i.;«	/i,j i tl.i prične v trm zlatom tr-
I .	I.o «!>>»l..j.da ta trgovina le
' ..t A. jni s	—t• l*• 11 ii' !>«► prišlo vpoštev.
\ .	..j. uM-ijaviti mir ter pričeti na-
»	<».■«•» ii..praviti napak, ki hod« več-
. ::»■!.,i obdržati v mislih go-
»	,	l ,	.1.it«.m, l>i bil sprejem trdi-
. -t. -<mm|>«»>flu priznanje . r . |.t-i, i.aiij« , l-i bilo treba vzeti i	..primer tukaj Ruitrunska.
*12\000.000. ki se nalia-1» imenska '••» v- I le fl zahtevala. da je deležna i hiMia, ki j« sprejela svoj de-.	. . j-. 1.1 bi	delež pri /lati rczer-
fva kapit«ili>ta, kojt-ga boiidi «i i i i!.	■ a t ■	r« tajii s t«m /lat.,m m ki Im> hotel
*	o . .. n.-*.. t • r.'/hiiiii > Mivjt tsko vla-
i. loti.!.' .-.t njih polno vr»-»lii»Kt, kot j . - i. ko v,, ^i obupno prizadeli d..	o j i	rn < i ivl i i o di>k«nla kol s« predla i t !,nh j m 11 *. i j bolj h^inIi-ii. Francoski ka]ti-1 I I . • , i :.!■. i*i bodo boljševiki mogoče popol-i .i /.i ii. !'• ! , i \ili, da bodo sto Al i, ko so liili najbolj opt im .št i pb<i'- svoj«* bodot mtati.
< j . .	« ■	i _-<■	.. ,i.i,siji le n izmenjavi blaga, ue
[	I	.. ... J.' ,!>■•• lJo d <!e«»rge izvedeti, kaj
j K . \ >t.f i !	'k•	P .vis; o velikih zalogah p.šeniee
m p . j r. i	Ii nI] o je, iv je kaj platina na raz
.* i K v ropa. Ure/, dvoma bo ire-
1 I je:; i g !	.'.i	• «ske /ebv.inee V tak O stanje, da
i - i. . ■ m ■ . \ r- • .-I ;	.-i.,., i.o sploli omenjanja vreden.
Au t- I. \ « i.	:l P"' . ;	ti.i: . Ali se bo nje«rova via-
«1. j j .i <.. !;i /. . -Ii/iiin, .i ei.i\ «•. (li'ktno aii potom l>ol jseviske . i ii.i m >, • .i. ' i\.» «. ■ ■> • t 'ii |.-/rii<-»- \ I o. ali se jih ho tipo-i bJfi;i !o , .i pi i \ .i .11' ; —■ !	\ ; .irii» !!o /a bla!»•», ki se bo že na-
1 L 1 . | > * • • i ■	*__-1,„ ,, ,	>
i'ii lato \ liO^tji »ali pa \ \ojasKe no*.
Tre a pa • \ i vp<-st ■■ v 11 ■1 št f-vil no polit iT ne zadeve. Bolj-h- vik. I-...i.. iior ali b:. / > I \ oti i a d..*' .iniistva. da b(ulo pustili Indijo, Tli.,'	M«	i. i.i i, Ali 1*4» izplaealo sprejeti ta
j..nistv.i A " l.iov .i »i . . /..upa! t • *>. di TrtH-ki ja ali pa zabte--%.d kal •• ; i ■ 11 š«*- i t • i. K..! !., t..i. va te jaiiiM-itie * Kaj more dobiti
•	ti, • • e p' | ■ t vlj »i \ /di-7.1'Vjii i ■it ■ \ i I ne »livizije eet ob ru&ki meji * K i | i »i i .	> .	. -k- vojn« ' t e bi l>il«» mojjoee napraviti kom .« tej vojni na ; meijn za-involj vili |Hijrojev, bi bila to dobra stv.ir / i ■ lo Kvr 'po. .*< ij-ki pob ii. ki >o vedno nagibali proti pri-. at. lj>t'v« / Ii ni >n ki spii/navajo v. liko nevarnost, ki tiei v stal-
v'V!,./i. -' i 1\ !-i	i a «b lit \ Varšavi. Uiisi pa mopoee še niso
popolnoma pi pravljeni napraviti kmiee tej vojni. <*e je orjranizaei-, i na >'t..!n Poljakov je na strani Unsije premo* eet. katere labko posije Hnsija v hoj ptoti Poljski.
\li iii«"-. jo pri/ ' \ati. a AtrjP je dovesti «io zadovoljive tirav-j ave m zadovoljiv« ra kotna te vojne.' O tem se lahko dvomi in si-« r / Iv i..'Iol-. \ . \ prvi vm. m m4»re nobena uravnava ugrajati i ko	i	1' h. <. m. V -»a k Kompromis bi pustil en«> stran ne-
i'nv«>1 jno t' - ž« I ino < 1 '	\ tirn^i vrsti pa je bilo opaziti na
\i>okih mrši h \ \tt siji iolil-ro izra/ov proti poljskega razpoloženja,
•	a bi Pol. i' s[ oro , tovo o«lkb>nili Vsako posredovanje od te stra-J i. P In o .1 t	Tako |M.->1*' 'iovalije ponudilo ob easu. ko bi Polja-Jc-i zmagovali v boju.
K"ri' i-no p pri.h* vpošt. v ■ prašatije neinkovanja vsega tejra j.a bo\t s» ■ v i s U o v i.nlu i/ .števdnih krojrov se je dalo izraza mnenju,
•	ia so boij^. viki skoro na komu svoje vrvi in da ""bo še par nadalj-
ili m« s •» v njih n .oj . e « • onomije napravilo konee tudi njim To' j'* fa< j o,'-, r. - ,.,t tiuli • ■•■ Pr<-v« >• pogost«) se to izjavljalo /<■ p reje, .1: t. nn spr.-ji'i tak« /ia\t- kar tako. Vlada, ki ima v lokah tako 11 sne skl.pe kot ^e.laj angleška, pa mora brez dvoma ime*, iifi : p-' . .: * - I.j i \ ■ iri foriaaei je ^iedo te^a predmeta. Res je, da ii n« 1 i Lloyd ti. i ut!". «ia ureja svojo zunanjo politiko po ka-tejtori- uih in p« rat. v'ii «».!*• lunine liomaee politike. (V pa se bolj-s« viki \ i "-ni«-i i 1 jo . olmpji' ui položaju, jim ho «1alo otvorjt*-j.je trgovine /. /apadno Iv it »po velikanski upled, ki jih bo brez dvoma se nadalje ohranil v mo i.
ZojM-t ti\ i lja. lj« i.j:' miru ter otvorjenje trgovine je hvalevredno /apoi'-'tje. <".• je anvb-^l a vlada v stanu najti zadovidjiv otlgo-vor na v »a ta vprašanja, ji bo vsakdo želel sri-eo. l>os*'daj pa svet s«- ni izvini« l od'jrovorv.v na ta vprašanja.
pokojna poleg sina še tri hčere; b<t codišče razdelil«» premoženje! na štiri »*nake <lole. — l>ru*ri jej p4»kojni Joseph Bablvin. rudnin iz'i Jugoslavije. Ta je zapustil pre- > moženje v vrednosti	kate-
r«» pripade njegovi ženi in otrokom. ki se nahajajo v Jugosla- l vi ji. Za namestnika je bil «»d so- ] <li>ea imenovan Marko Bablvin. i brat pokojnega Josepha.	i
Chishohn, Minn.
Gledališki igralee William Re-za<* in Jo eph Iiragovie sta bila ] aretirana radi prehitre v«»žnje. Se-«lst j v zaporu «*akata soilh«-.
| 1 j	Chicago, 111. |
i Cerkveni »nlhornik Mr. Martini Kremosee iti njeg«»va sopr«»ga sta , «»bhajala 2. junija tridesetletnieo' j svoje poroke. I>al Bos. da bi <lo-
živela žlat^ poroke!
j Rojakinja Mrv. Kinkovee j«>! zbolela za infltieneo. Vendar J z«lravje se ji je obrnilo na bolje j in upamo, ila kmalu zopet okreva.j
Joliet, 111. |
Stari ir. Štefan Štefani«'- s.* je; ' pred neilavnim vrnil iz mrzle Ka-na«le. kjer j.» pr«-bil mnogo zla /mlajih tr«-h let. <*n nature«"- la-• t ti je hlizn mesta M«w»se Jaw v. provim-i Saskatehevvau veliko far-j
m«. Vsako let«» jrre spomladi na. farmo. Pozimi pa je navadno pre-, .bil v Jolietu pri svoji luVri Mrs.i .Martin Musie na North Center St. ^Tak«* se je p«n1al tudi pred tremi leti na farmo, a jest-ni pa mu ka-'na«lska vlada tii pustila vrtiiti se j v Zdrnžene države, dasi je državljan Združeni h držav in tudi Anglije. kamor se je nioral pripisati., predno je dobil homestead (zeni-ljis«"e z vsemi pravieami - v Tv«>-naili. Moral je revež ostati «l.»l«ra tri leta v m rrl i h kanadskih poljanah. pa še zapri i so ga za neka j I »"•asa. ker je mislil brez dovoljenja
preskočiti mejo. Mož je sivolas.i , častitljiv stare*- ba-š S4L !*-t. «>rja-| . išk»- postave, kiik«»r sk«»r«» vsi. ki. , }»ridejo iz slavnega Nerajea pri .Črnomlju: stara belokranjska Ikorenina, čvrst in zdrav. Zdaj ita-Imerava ostati tukaj iti |>roilaii Ljfarui4i v Kanaili. ker se mu j«- 4>n-|tl..tna vlada zamerila do <rr«»l»a.
Pred kratkim je tukajšnja p«»li-eija ririjela zopet več naših mun-šajnerjev. Me«l njimi so: J«»s. P«»-ruš. 1137 X Hickory St., John |Horvat. Mil X. niekory St.. ter!
iMiehael l^vtižar. 11:57 X. Hieko ! <,
!ry St. Prva sta salunarja in sta i plačala po	kazni v okra jnem |
|so«li^ču, ker sta priznala svojo j krivdo brez nadaljne preiskave.
Xa«i rojaki vse preveč malo vpo-j števajo novo postavo in premalo [ pazijo na svojo ''obrt", da bi jih I [takoj v prvem slučaju ne zasačili.
'	Cleveland, Ohio.
> Poročil se je Collinwoodean 1 Jimmy Ižane. Za svojo družie«» - si je izbral Mary Martineevo. i
)	Pittsburgh, Pa.
I>ne 2J. maja sta bila v naši eerkvi poročena Mr. fb*orge Sto-. nič. sin našega uglednega trgovca istega imena, in Miss Angela CJrndv.
Po mostu 6. ceste se je v nede-15«» šetal Peter Banjak. Gledal je, kako hitro te«v-e čista voda in opazoval je visoke pittsburške nebotičnike. Cgajal mu je sveži zrak. Da si napolni do vrhunca svojo zadovoljnost, je potegnil iz žepa stekleni«-o rumene tekočine, iz katere je dolgo srkal ''vir kreposti". Kar naenkrat ga prime za ramo roka detektiva, ki je pokvarila Petru vse veselje in zadovolj-nost. Vprašal ga je. kaj da pije. Ta mu je ponudil, da naj okusi še on. < Ki vedel ga je v okrajni zapor, kj»-r Im» čakal s<*dnijske obravnave, ker je na sumu, da je kršil prohibieijske zakone.
Aretirala so George Kolpiča. ker je prodajala v svoji prodajalni slaščic jabolkovec. ki ima 4 odstotke alkohola v sebi. kar je proti prohibieijski ^»ostavi. Sodba še ni izrečena.
Zvezno sodišče v Pittsburghu je pronašlo. da se je hrvatski klub. ki je znan znan pod imenom "The Croatian Citizens and Poor Association Club of Etna", pregrešil proti prohibieijski m zakonom. V njegovih prostprih so prodajali opojne pijače. Klub mora zlačati $25.00 denarne kazni.
KOJAD, NAROČATE SE HA "O LIS H AttOPA-.lTAJ VBftJI jlOlIMP JMIVRU
Milwaukee, Wis. j i
Siarišeni Thomas Xovoeic naj1 West Allisu je umrl sinček Tho-h mas. Pokojni je bil star eno leto'l in 11 mesecev. P«»ifreh se je vršilf-iz sloven--ke 4-erkve na 4'alvarvji j»«ikopal išče.	j1
lz Minneapolis«. Minn., je do-■' šlo p«»ro<'il4i. da je bila na bruta- 1 len način umorjena Mrs. C'arl * Stanke iz Milwaukee, ki se je na- l hajata na jx»čit!ii«-ah. pri čemur je jx»-taia žrtev zlohue r«»ke. Ko s«>i j«» našli, je imela «»bleko vs4» raz-, trirauo ter je bila zelo potolčena'; p«» glavi. Zlobnež ji je iztrgal u- : liane iz ušes ter ji pobral prstane. < Morilca še ni«o našit	I
Xa javni dražbi 1»«» prinlana hi-j *.a pokojnega Josepha Benda tuii 471 .Vt. Ave.. W.st Al lis. Pd«»-Jl dal jo bo sin K rank Benda. ki je^« •inlnijsko p«*4ib2a.V:eii a<lministra-(: tor hiš«- iti zemljišča. Zi-mljišče , «.lise«ra b»|o in |»ol; hiša ima »leset j i>! j»- |i..]vtinoma m«Klerno ure- ; jena. Dražba e vrši 7. junija I>o-| pohlne. T«»rej je že bila.;
V	tovarni na \V»-st Allisu je r«»-J .iaki: J«<hiiu Seine «>dtrgalu kos pab-a na 1-vi r.»ki. ICoJ-ik je izv«-n nevarnost i.
k«i so pndiibieijski agonije pri-redili lov na munšajnerje na West Alli-U, sti našli v.s"	fiuitnv
nam«*če)ii]i n»z'm. tri k«»tl** in Till galonov munšajna. Pri tej priliki vta bila aretirana na - 60. Ave.' Simon Žagar in ..Mike Thomas. V, • koliei West Aliisa so suhaški a-
i
yentje zaplenili 4lrugi k»»tel. Pri- ' zadeti, oziroma dotični ki s«» ku-hali žganje, so še pravočasno ušli.' Policija se<laj i««"'e one tiče, ki s««] ušli v avtomobilu. V hiši na 1310 Clybourn St. s»» suhaški vohuni našli «iva kotla, več sto galonov nam«n-etiih rozin in štiri galone lOiiiLŠajna. Xajemnik hiše .Mihael KJupH-ka je iz{Hivedal. «la je kuhal žganje njegov boarder.
Sheboygan, Wis.
Zenil«ivanjsko dovoljenje s«i vzeli Jose|»h Dragan in Frances Kovači«* ter Vincent Kotnik in Annie Zaje.	|
Pri zakonskih Anton in Kristi-j na Ribič se je sedaj prvič ogla-; •ila štorklja ter jima je pustila* krepko hčerko.
V	bolnišnici sv. Nik«»1aja se nahaja soproga rojaka Johna Koče-var. ki že «l:i I j časa boleha na rev-matizmu.
Tukajšnja slov »»tisk a fara sv i < irila in Met<Kla namerava letos' napraviti lastno pokopališ«'-e. Pr«»-| stor za l«i so kupili že pie«l par! ;«ti. i
Pred nedavnim je imel Joseph j Slak v prepiru s svojo Imljšo jhi-lovieo malo pretežko r«»k4>, radi česar se je moral zagovarjati pred i »odištVm. Sodnik mu je napravili ■ pridigo, v kateri ga j«4 poučil, da . v Ameriki se ne sme ženo pretrdo , božati. Reke! je. da take pravice . baj«' obstojajo v stari domovini.
Sodnik mu je kazen odpustil, za ( drugič pa mu je obljubil, da bo moral tole i kamenje v okrajni je-t či. Ko je Jos. Slak vse to zvedel, s«' j«» napotil s svojo soprogo zopet v prijateljstvu domov.
Virginia, Minn.
Tom Počernič, ki je obdolžen
vdeležbe streljanja na Johna Gre-
i ...
vičič v Montain Iron. Minn., je ' bil pripeljan pred municipalno •-■.odiš(*e. kjer mora čakati porotne obravnave.
Ženitveno dovoljenje sta vzela 1 I)an Smilanič in Marv Sintoš, oba ' stanujoča v Buhl. Minn.
181etna Mrs. Ruth Salokar je vložila tožbo za ločitev zakona ' proti Frank Salokar ju iz Gilbert. " Minn. V tožbi je navedli, da sta 1 se poročila 2."». februarja 1919 in ' da je njen mož po tritedenskem
-	zakonu začel brutalno postopati
-	proti njej. Mrs. Salokar pravi m-
-	dalje, da je bil njen mož vedno
-	pijan ter jo je pretepal vsakih 14 ilni, včasih s pestmi, včasih pa s
-	palico. Dne 12. aprila je prišel i- Salokar pijan domov ter je pričel t izganjati ženo. da ga mora pustiti
in «»«liti. Ona je odšla, ker se ga je bala. Ko se je drugo jutro vrnila, je mož pograbil palico in jo r priiVl pretepati z namenom, da jo ubije. Mrs. Salokar prosi, da ji sodnik prizna alimonijo.
r.
a	Dnlntb, Minn.
n Tukajšnje zapuščinsko sodišče -ima dela z dvema (»porokama. Po-_ kojna dobro znana Man- Bab je v zapustila svojemu sinu premoženje v vrednosti $3150. Ker p« im*
Cikaga je mesto konvencij, j Oikaga je tudi znana po svoji
'mesarski obrti. Xa stotisoče in
|
stotisoče telet in bikov je tam. * * *
V Ameriki smo prišli daleč. Volja naroda so izraža v denarju. Predsednikom bo izvoljen oni člo-wk, ki ima za seboj največ tle-
narja in finančnih interesov. * *
*
Pa naj bo že kakor hoče. Eno je gotovo: niti v Belo hišo niti v kapital ne bo prišel noben socialist.
To hi bilo proti svobodi in ena-: k op ra vnosi i.
\ eliko ie predsedniških kamli-i .... jdatov. Iz časopisja jih poznamo.
kakšni so, in kakšne namene
imajo.
Najmanj pa zamorejo očitati I)el»su. Očitajo mu le, da je nevaren Wall Streetu.
In ker je Wall Streetu nevaren, ga imajo v Atlanti za železno o-j grajo.
I	* . •
Neki časnikarski poročevalec
pr.ioča iz <"ik;.ge;
1.	T -	it
! — lo je prva mm-lna konven-
4-i;a brez pijače.
(lolovo ni bil popolnoma treze!».
( če je mogel zapisati kaj takega. * * *
Veliko ve'- tiolarjev je bilo iz-«l-tr:ih v kampanji za predsedniške • kandidate kot l»4> oddanih glasov pri bodočih predsedniških voli-. tvab.
* * *
Predsednik češke republike, Masarvk, je pameten človek. f)4lretlil je, ila mora hiti vsak .'tliihovnik. ki govori na leei kaj ijdrugega kot božjo besedo, slrogc
-	kaznovan.
i I Po mnenju patra Skaze, je Ma i sarvk največji boljševik, kar jil . jo živelo kdaj na svetu.
.* * *
i. In boljš«*vik je vsak. kdor \ i cerkev ne hodi. boljševik je kdoi
i	bi-re ne odrajtuje, boljševik je,
-	kdor čita napredne liste.
1 j Samo človek, ki zapusti svoj< ".ženo, ima par nezakonskih otrok pa redno plaettje Skazi fronke, j« vzoren katoliški mož.
V Jugoslaviji še ni volitev ir 1 jil' najbrže fako kmalo ne bo. r j Zgmlilo se bo kot je bilo prero "jkovano,- — Jaz, Peter, sem go
d spoti tvoj, in iti ga večjega nat
ii	■
■mano.
"J Včeraj je bil zgodovinski dan i 'zgodovini Združenih držav. I Najvišje sodišče je o«lobri!o vsi
. prohibieijske zakone.
* * *
Po največji suši je ponavadi n velika povoden j. " Tako je bilo tudi v New Yorku j Še nikdar niso vsled pijanost aretirali toliko ljudi kot so jih
včeraj zvečer.
* * *
Združene države so izpremenje nr v puščavo.
Kako bi imenovali to puščavo Recimo ji puščava Gobi. Doslej niso bili Amerikanei š«1 nikdar tako zelo podobni žejni robi____
# * *
Neki prohibieijski komisar državi New Jersey je te dni pri redil pojedino.
Očividci pravijo, da so bili na pojedini vsi pijani.
Ko so prijela prohibicijskega komisarja za jezik, je odvrnil:
—	Jaz nisem pil žganja in tud ne vem, kaj je žganje, ker ga ni sem še nikdar pokusil.
—	Dali so mi neko pijačo, češ da je limonada. In jaz sem pil Jaz nisem odgovoren, kakšne vr ste limonada je bila to.
Po mojem mnenju je bil to ne ke vrste "gin fizz"'. To je nek preostanek iz prazgodovinskih ča sov.
V Bond in Hercegovini
je izmed 100 ljudi 87 takih, ki ne znajo ne pisati ne brati. Posledica kulturnega delovanja bivše Av_ stro'Ogrske.
Odkritosrčen.
—	Toda otrok moj, že zopet li-žše sadje na mizi. Ali nisi žalosten, ker si tako neuljuden? j
—	Nasprotno teto, vesel sem. '
lugaslmianaka
Ustanovljena 1. 1898
KalnL Htbtwtu
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Gtanral Uradniki.	r«
Prea tednik: MTHAEI. ROVANSjrK.OBBOOB J. PO RENTA, Box 178, BL
Bok 251, Conemnugn. Pa.	, Diamond, Wash.
Podpretised.: LOUIS BAbANT.	Bos LEONARD SLABODNIK. Box 480,
100, Pear Avenue, Lorain, O. | E1Z. Minnesota.
Fajnlk: JOSEPH PISHLEK,	Biy, JOKN UUPN1K, 8. B. Box 24. Bxporl.
Minnesota.	P«-
Blagajnlk: GEO. L BllOZlCH.	Wly,
Minnesota.	; JOHN PLAUTZ Jr, 432-7tb AtA, Oa-
Blagajnik nelgplafanlh smrtnfn: LOU-1 lmneti Mich.
IS OOSTELLO, Sallda. Cola	1 JOHN' UOVEBN, 824 2nd Atcl, Dulatli,
_.	Minnesota.
VrtMvnl Zdravnik.	MATT. POGORELO, T W. Madison Bt,
Or. JOS. V. GRAHKK, 843 E. OUo Chicago. Til Street, N. 8.. Plttebarsii. Pa
NadarnOd.
IOHN GOUŽE. Fly. Minnesota. ANTHONY MOTZ, »811 Avenue So. Cblcaso, 111.
Zdrnievalnl Odbor.
1 RUDOLF PERDAN. 8028 St. CSalf
Avenue, Cleveland, Obla FRANK SKRABEO, 4884 Watflingtod
m.: st, Denver, Colo.
GREGOR HREŠČAK, 407 =4 0th AtA,
rYAN VAROGA, 5128 Natrona Alley. Johnstown. Pa.
Plttaimrch, Pa.	t Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA"*
Vse stvari tikajoče se uradnih cadev kakor tudi denarne pofflljatev naj «e pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsed-Uka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa sdrav-ilSka_apr!£evala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom m bnen pristop. Jednota posluje i«o "National Fraternal Congress" lestvlct V -klagajni Ima okrog fSOO.OOO. (tristotlsoC dolarjev). Bolnldklh podpor, od-kodnln, ln posmrtrln Je lzt>lačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota «eje okrog S tJsoC rodnih članov(l«-e) ln okrog tisoč otrok v Mladinskem oddelka. Društva Jedaote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah P®™, kjer Jih je ni. priporočamo vstanovitev novih. Kilor ieli postati Clan iaj se zglasl pri tajniku bliiuega druStra JSKJ. Za vstanovitev novih druStev « pa obrnite na glavnega tajnika. Novo druRtvo se lahko vsanovl a 8 člani tU č^nk-sml
Kako je od človeka prišel - na psa
Doktor Charles Hart mami, l>o gat Amerikanee francosko alza.ške krvi. je bil mnogo let navdnšen soeijalni demokrat, kateri ideji j«* posvečal vse svoje duševne in telesne moči. pa tudi premoženje. Vojna {»a je zatekla na potovanju na morju, kjer so ga radi njegovega nemškega imena prijeli in internirali na otoku M;jn. Tu je i/gnbil svoje politično prepričanje.. Kako se je to zgodilo, opisuje sam takole: Nekega <lne mi je prišlo na misel, da je v njetni-škem taboru pravzaprav uresničena socialistična država. Vsi prebivalci so popolnoma enakopravni' imajo brezplačno stanovanje, prehrano, luč in kurjavo, pa tudi popolnoma enake delavne dolžnosti. Socialne razlike so odpravljene in koncem koncev uživajo ujetniki, med katerimi niso bili samo Nem" ci, ampak tudi Avstrijci, Slovani raznih plemen, sumljivi Ru-i. Angleži, Francozi. Italijani itd, v taboru le veliko svobodo samouprave in veže jih močna solidar.
narhiji. s.» vsled razpada države, v^le«! podvezaiiega prometa in v* >le<| katastrofalnih ecu vseh obratnih sredstev, postali podjetja, ki obratujejo /. izgubo, ki torej po čisto gospodarskih načelih niso v»-č sposobna za življenja."
Draginja v tiskarski stroki je res taka. da ln> moral i/.«lahniti marsikateri list. ki ni gmotno zadostno fimdiran.
Dopisi.
New York, N. Y.
V četrtek 10. junija ob osmih zveeer se ln» vršilo v jugoslovanskem konzulatu, 44:1 West 2'J. Kt., posvetovanje, kako bi se na najboljši način stvorilo splošno jugoslovansko gospodarsko organizacijo. Vabljeni so vsi Slovenci. Vsak ilolier nasvet bo vpoštevan.
Fallon, Nev.
Dela je tukaj dosti, pa tudi plača je dobra. Veliko Amerike sem že pivromal. t<>da nikjer mi še ni tako ugajalo k^»t tukaj. Slovencev je le malo tukaj. sanu. štiri družine. Z:i farme se malo zanimajo,
nost. Seveda ni bilo nikakega ek sistenčnega in rarrcdnega boja je ostalo izkoriščanje človeka pr človeku v polni veljavi. Leni je iz. koriščal pridnega, umni neumnega Bili so tu taki. ki so kot nesrečna tovorna živina druginr služili v to da so odrivali nanje vsa umazana in teka dela; bili so pretkanei, ki so znali pri jedi, stanovanju, na sprehodu izviti zase nedovoljnf ugodnosti; bili trgovski talenti, k so razvijali skopuško trgovino; ce lo intelektualci so izkoriščali svojo premoč in za pisanje pisem, ju" ristične nasvete itd. izsiljevali tobak ali kaj drugega. V .e to je dr. Hartmanna tako globoko razoča* ralo, da je izgubil svojo socialistično vero. izpremenil svojo oporoko ia volil vse svoje premoženje — zavetišču za pse in mačke v Bat-terseji pri Londonu.
Prenehal je izhajati lisi "Der Morgen"
Prenehal je izhajati zn.ani du" najski dnevnik "Der Morgen" preje "Die Zeit'*- Uredništvo utemeljuje svoj sklep, da ustavi na daljno izhajanje svojega lista, takole: "Vzroki, ki so nas napotili k tej bolestni odločitvi, so izklju* čno gospodarske narave. Izredno povišanje vseh stroškov pri izdajanju časopisov onemogoča listom, ki ne razpolagajo z nobenimi de" narnimi rezervami iz prejšnih lepših časov, in ki nočejo in ne more* jo imeti po svojem programu no. benih drugih virov svojih dohod" kov kot prejemke iz naročnine in inseratov. da bi mogli izhajati s sedanjimi dohodki. Kriza v časopisni industriji je splošna. Celo oni listi, ki jih že dolga leta prištevali med najuglednejše in najbolj ii^ine na Dunaju in v bivši mo-
jampak rajše delajo po šmelcah. 11'.) mojem mnenju je še najboljša farmerska. Zemlja je v tej okolici izborna. Nekateri farmer j i pridelajo po pet ton sena na akni. Ra-iste vse. kar vse ješ ali v sadiš. V jokoliei so tudi izsledili olje. Ko bodo naprave gotove, bo mogoče vsako stvar boljše prodati. Zemlje je še dosti prazne, podnebje je ■zdravo, voda izvrstna. Kogar veseli farmerstvo. življenje na pro-steni zraku, naj pride sem. Tudi jaz sem v prejšnjih časih mislil, da ni drugod življenja kot po tovarnah in rudnikih, sedaj sem pa drugače prepričan. Pozdrav!
.Toe Stemberger.
Zdravilišče za divje zveri.
Roparskih živali, ki jili je treba imeti zaprte v kletki in ki so bile preje navajene na prosto življenje v pragozdih, se loti pogosto posebna bolezen, domotožje, t:;ko da prestanejo slabe volje, so razdražljive iti dostikrat nočejo več jesti, tako da slednjič poginejo. V Ameriki so pričel! misliti na lo. kako naj jih ozdravijo. Delajo jim poseben sanatorij. ograjen del divjega pragozda, v ka-tfrega spuste bolno žival, da začne zopet živeti pri svoji naravi in si* ji povrne zdravje. Tudi so napravili tako, da žival vzame plen na svoj način in ga raztrga. V ta namen so nagatili kožo antilope z mesom in jo nastavili. Prvi poskus sr napravili s štiriletnim na do-motožju bolehajočint levom. Takoj se je izpremenilo njegovo obnašanje. rjul je, planil na umetno napravljeno zebro in jo raztrgal, ne da bi opazil zvijačo. V enem tedmt je h;l lev zdrav. Tudi poizkus s tigrom se je obnesel iz-borao.	*»
TUBERKULOZA NA DUNAJU.
Vsled tuberkuloze je umrlo na Dunaju 1!»14. leta 2.623. Teta 1917. 11,741, leta 1918, 11,531 in leta 1919. nad 12.00 ljudi. Na Dunaju pripada torej na 100.00 prebival-cev 4>0 slučajev smrti vsled jeti-ke- Razmerje takšnih umrtij je v Parizu 275 in v Londonu le 140. '
POMANJKANJE ČASNIŠKEGA PAPIRJA V TRSTU.
Generalni civilni komisarijat v Trstu je izdal nastopni odlok:
Do nove odredl>e w> ne bo sniel izdajati vee kot na dveh straneh noben list, ki izhaja v zasedenem t < ozemlju,' bodisi vsak dan ali vsaj. štirikrat na teden.	* J

GLAS NARODA. 8. JTTX. 1920
Ideje prvega maja.
Mednarodni socijtdizem je o*tal tudi po vojski edin v svojem wlnjem cilju: tla j* Ireba sodohfii način gospodarstva spremeniti dati v b<>« I o« V gospodarst vo v roke celokupni človeški družbi, da je treba streti kapitalizem in vse. kar mu služi, na njegovo mesto pa postaviti razred delavcev. Ni bil pa nikdar edin v boju za ta cilj n morda nikoli še ».i bil tako razkosan in razcepljen v stranke in trančice kot je dan«*.
V glavnem se vidijo štiri velika taktična stremljenja v najno->ejš<-m socijalizmu, ki m tako nasprotujejo, da je čas, ko bo svetovni proletariat mogel skupno nastopiti, ko bo strt kapitalizem, po-tal utopija. Ta nasprotstva so se pokazala izrazito, ko je mednarodni so«-ijalizem hotel dati 1. majniku svoj poseben skupen nam'en.
Prva skupina soeijalistov vidi f-dinole v takojšnji revoluciji rešitev delavstva in dosego svojega cilja. Cim preje se izvrši prekuci-j.i t« in boljše; zidalo se bo pozneje na novem temelju. Za veliki vzgltd jih je Rusija, I jer je delavec prevrgel na mali stari sistem in kjer je na razvalinah sezidal komunistični raj.
Druga skupina j*- istotako revolucijonama, nasilna, a boji se ravno razvalin, kater- bi zapustila prenagljena, nepremišljena re-\olu< ija. Ravno Rusija in njeno trpljenje ji dokazujeta, da je treba I rej pripraviti zdravo gospodarsko podlago z podružabljenjem železni e, rudnikov, paropiovl>e, tovarn itd. To podružabl jen je naj se i, i. nasilnimi sredstvi in ko jc doseženo, revolueipa ne bo zapustila razvalin, ampak bo dala sam i popolno oblast delavstvu nad fem, kar vi je pri v oje «alo že pod kapitalistično družbo.
Tretja skupina je tudi revolucijonama, a čaka mirno in z trdnim tipanjem dneva, ko bo kapita«/em razpadel sam. Hoji se uasilstva v svoji taktiki, noče doseči * Mavkami podružabljenja produktivnih iti transportnih sret|«.t«-v, ampak iše« na političnem polju svojih la-vorik. Cim ve«"- socijalističnih poslancev bo štel parlament, čim več ministrov s«m«. prepričanja bo štela vlada tem preja bodo železnice in rudniki zakonitim polom podružahljeiii, brez liasilstva, brez štraj-kov, ki zahtevajo toliko žrtev od delavst\a. Potem pa lahko pride dan revolucije.
* t et rta skupina ie navadila na buržoazijo in pravi, da se tu-ti. poleg nje more izhajati. Ti si stavijo samo en cilj, »lati, pr;boje-\.iti delavcu kolikor mogoče veliko dobrot, mu izvojevati dobro življenje, |Hit»*m jc pa VMi-no ali je delavce pod kapitalistično vlado ali pa v komunistični družbi.
Vsi ti se imajo i:« s«h-ijaliste, akoravno prva skupina imenuje druge tri, drnga skupina zadnji dve, tretja skupina pa zadnjo bur vua/ijski socijalutem.
Ta nasprotstva >o se poka/ala tudi pri načrtu za proslavo 1. maj u i k a.
<ih-de cilja ni »ia?protstev; Francoska vlada se še celo bavi z načrtom, da bi ta dan proglasila kot zakoniti pravnik.
<MWar s«- Irta 1 N''!) na uftliuir«Mlnm »*o*». kongresu v Parizu na pred loj? (niesde-jii sklenilo praznovati prvi majnik, ga je slavil delavski cvet samo kot praznik dela. Slavil se jc z obhodi, z burnimi m n« mirnimi zborovanji, z rožami in veselicami, z malimi p rep i rč ki iu n«-mirčki včasih, v cerkvah z slov. sv. mašami.
Sedaj p«» vojni, ko je socijalistični nauk prodrl v šiše mase, ko smatra dneve kapitalističnega gospodarstva za štete, so se mednarodne organizacije potrudile dati 1. majniku poseben pomen iu i/rabit i 24 urni štrajk v.u svetovno demonstracijo za eno samo idejo.
Prva, ki se jc pe«~aia s tem vprašanjem, je bila mednarodna zveza rcvoliieijouarnih si.nlikatov, ki j«- i/dala parolo, naj 1. majnika «ielav«-i sindikatov stavkajo za socijalizaeijo protluktivnib in transportnih sredstev. Naj itn m"- ti c j ša skupina te zveze, francoska ** Confederation generale «i< Travail ', je razpravljala o tem na svoji seji dne :tl marca in je t » misel "prejela in naročila svojim številnim sindikatom po Franciji, raj 1. majnika demonstrirajo za j»odružab-Ijenje. Resolucija j«' zanimiva, zato naj bledijo poglavitne točke:
K«t smo videli, »Ja IhhV bnržoazija o«lpraviti 8-urni delavnik, na no. c skleniti miru r Rusijo, da boče vlada streti vsako možnost stavke, zato smo;
sklenili vprizoriti po navodilu mednarodne sindikalne zveze dne 1. majnika 1920 veliko svetovno demonstracijo za socijalizaeijo produktivnih in transportnih sredstev.
Ta resolucija je bila sklenjena po dolgih debatah, ker ima tu-kdi C. <». T. svojo desnico, svoje središče in svojo lestvico. ^ Par dni pozneje, dne 9. aprila, je pomožni biro 3. komunistične intei naeijonale v Amsterdamu pozval zopet svetovni proletariat, naj 1 majnika 1920 po, iva demonstrativno, da izsili mir z Rusijo in priznanje boljševiške * lade.
Manifest, katere, m je odposlal ta odbor vsem svojim sindikalnimi. je zelo obširen, vato v sledečem samo par misli;
Resničnega miru z Rusijo kapitalizem ne more skleniti, zato je t riba najprej z tako.iš.ijo "direktno akcijo" (revolucijo) kapitalizem uničiti. Nehati je treba z vojskovanjem, prekiniti vse delo, ki je z voj.-vanjem proti Rusiji v stiku. To je naloga delavcev, ki so še v kapitalistični armadi >u v njih tovarnah. Proletariat naj takoj u-stanovi delavske sovjete, "ki edino omogočijo neomejeno diktaturo {»roletarijata' \
Rusija ima velik**utke množine živeža za gladno Evropo. Ona I .i rabi železnic in tovarn in stroje. Ako se spusti kapitalistična I \ ropa \ trgovske zveze z Rusijo, bi morda komunizem bil zopet > nevarnosti in v nevarnosti svetovna revolucija. Zato mora proletariat potrebni mir * Rusijo spremljati z hren smil jen itn l>ojem proti reakcij«Miarni buržouziji.	•
Mir z Rus'jo je potreben in ako ga vojujemo in obenem bijemo oh t ..t domači kapitulizem, smo Irtkljševiatvu in svetovni revoluciji ulprti pot po svetu.
"In da svet vidi, da gre za v*liko mednarodno idejo, zato se v ora pripraviti širom zemlje velika mednarodna manifestacija v obliki stavke, ker ta dcmonstraeija za proletarski mir bo zvišala moč naš. internaeijonale'*. — Prvi nuijnik do danes ni razširjal te re-volin ijofiartie ideje, b:tržoaz;ja se j« navadila na naše parade kot ta pustne karnevale, Jih je z zanimanjem pričakovala in je bila ne-\oljna, ako se ji niso pričakovanja izpolnila. Tretja intemacijonala bo s tem nehala. Iw> postavila enotno fronto proletarijata proti enotni fronti kapitalistov Zato Mora imeti prvi maj značaj mednarodne edinosti revolttcijotiarttega proletarijata. — Kapitalizem, ta se že maja in I »o strt. ako «*» pokazal proletariat svojo svetovno silo. Na )»odlagi teh ražmišlje.*nj in dejstev predlagamo: da vprizorijo vsi »indikati in vsi, ki ni-so še organizirani v naših sindikatih, vse stranke in \ se grupaeije, dne 1. majnika 1920 splošno 24-urno stavka za takojšen proletarski nor s sovjetsko Rusijo.
Nejrlede na to ,da so se utihotapile v ta manifest majhne kon-tradikclije — recimo tam ko se govori o takojšnjem razpadu bur-žoazije in lakoj o velikem strahu, da bi kapitalizem mogel nazadnje sov je te uničiti, a'i tatn ko se govori za mir z Rusijo, ki je nujno |»otrebcii, a da ga še ne sme biti dokler bo buržoazija, ali tam ko se pridiguje mir proletarijata. z mečem v roki pa gredo nad "drugi razred", torej neglrde na te zmote in na ekonomske netočnosti da bodo komunistični delavci stavkali prvega majnika za sve-proletafsko revolucijo.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
ink0rp0r1rana 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR: JOHN PEKEC. 4459 Wash. St, Dam, Ook Podpredsednik: JOHN FAJDIGA. Box 33, Lead vile. Geto. ti lam t tajnik: FRANK 8 K RAB EC, 4b64 Wash. St, Denver, OoIa Zaplmikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo. Cc'.o. Glavni blagajnik: JOSIP VI DETI C, 4485, Logan 8t_. Denver. Gola Zaapolk: FRANK ZAITZ, 514 W._ Certuut St. Lead rile, Oolo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat At«. MIHAEL KAPSCH, 608 N. Spruce St., Golo. Springs. Got*. GEORGE PAVLAKOV1CH, 4717 Grant St, Dearer. Gala
POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEVAR. 1206 Berwlnd Are., Pueblo. Gola JOHN KOCMAN. 1203 M »hren Ave., Pueblo, Colo. PRANK C AN JAR, 000-601 — 45 Ave.. Denver. Cole.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132, Pueblo, Gala FRANK MARTIN JAK, Box 250, Ely, Minn. PETER GESHELL, 4404 Wuh. St., DeoTer, Gote.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. 8. BURKETT, 4487 Washington St., Denver. Colo.
•LAB NARODA. 82 Cortlandt Street, New Tort, 8. Y. Vas denarne naksvles In ess uradne stvari as poflUJaJo aa gL taj-■Skm. prltottw m predsednika gL nadnrnegt odbora, prspir— aadavS pa aa prsdssdalka glavnega porotnega odbora.
IZ usada GLAVNEGA TAJNIKA ZAPADNE SLOV. ZVEZE.
Jugoslavia irredenta.
Tukaj vam po«lajem porodilo o splošnem plasovanju pletle z«lru-š.t nja. Kakor jd rufirvirfno, je vet-ina /.a združenje. Vsega skupaj je bilo oddanih 7(>1 pri a so v; za združenje jih je glasovalo (»2fi, proti združenju pa V.fa.
Večine za združenje je torej 491 glasov, kar tvori nadvetretin-sko večino.
Zapadna Slovanska Zveza se torej združi na podlagi pogodbe, za katero je članstvo glasovalo. Vse iiadaljne podatke glede tega boln bolj natančno poro&al kasneje. Z bratskim pozdravom,
Frank Skrabec, glavni tajnik.
REZIXTAT SPLOŠN.TEGA GLASOVANJA ZA ZDRUŽENJE ZSZ., SXPJ- in SDPZ.
Reka iz lave
Očividec nam opisuje reke iz tekoče lave, široko tisoč čevljev, kako teče iz kraterja velikega havajskega ognjenika Manna Lot.
Približno enkrat vsaka štiri leta prične bruhati veliki ognjenik Mauna Loa na Havajskem otočju ti. v oktobru 1919, natančno z napovedjo profesorja Tomaža Jag-gar-ja, je pričela teči lava iz obronka Mauna Loe. Vrhunec Manna Loe se nahaja približno 14 tisoč čevljev nad morsko gladino, a lava ni pričela teči iz kraterja samega, temveč iz strani ognje-t nika.
j Skozi tedne je tekla reka lave, široka 1000 čevljev, po obronku fgorf navzdol v doline in preko nižjih višin. Sredi te velike mase j. bilo videti hudournik zareeega islopljenega kamenja iu rude. Ri-
je naravnost veličastno videti veliko premikajočo se maso črne j lave in zelo dramatično stati vča-isih na robu reke živega ognja ter : videt i, kako drvi naprej.
Ko sem do>pel tjakaj, sem za-idel na obit-ajno množieo ljudi, ki jt- opazovala t»'ko;-i» lavo.
Xajbolj presenetljivo dejstvo je. da teče ta žareči hudournik ji udi v hrib navzgor in sirer z isto naglico in silo kot navzgor. Proučeval sem celo stvar ter spoznal, , da je taka kot v slm'ajii bobra, 'katerega zasledltijejo psi ter prt-J»Ii do drevesa. On mora splezati po njem navzgor. Ravno na ta na-fčin je bila stopljena reka lave pri-, sil jena plezati po obronku gričev . navzgor. Ko sem videl to rdečo . reko, kako je tekla po grieii lia-.jvzgor v kotu 4."» stopinj, sem mili siil, da vidim nekaj, kar j«' nenio-i go«"e, čmlovito ter proti vsem na--| ravnim zakonom, a bilo je tam, it vidno vsakemu očesu.
Videl sein brzine pod Niagaro,
I ki so vprizarjale slično čudo, a le
za par čevljev, nakar so se raz-
ipišile v prah, a tukaj je bila so-
" lidna masa raztopljene lave, ki je
1 stekla navzdol, plezala p«> obron-
jku navzgor ter zopet padala v do-
, i lino. Skoraj nisem mogel vrjeti.
a sem kljub temu gledal vse to s
svojimi lastnimi očmi.
1 i Xa drugi strani ognjene reke »i ... _, so llavajei iz Kone ščitili svoje o-
i
braze ter kričali sporočila preko ^jrrke. Videl sem hlode lesa. ki so i plavali na površini raztopljene
-	mase, ne da bi se užgali.
J Sledil sem ognjeni reki za sko-..| rr. pol milje. Neki Japonec, o ka-. j tereni sem domneval, da me bo -1spremljal, ker sem hodil po tenki . jskorji lave. je dobil mrzle ali goriške noge ter me zapustil. -I V onem trenutku sem se epom-linil, da nosi inč debeli led vsake--jga še tako težkega moža in prišel •U:o sklepa, da mora inč debela jskorja lave nositi še večjo težo. •Vsled tega sem mirno opazoval
-	razpoke ter videl skozi nje teko-čo lavo. Vedel sem. da sem na varnem. V<'asih sem moral napraviti
■	velike ovinke radi svojih podplatov. ki so postal ineznosno vroči in radi zadušljivih sopar ki so se
l dvigale z lave. Kmalu sem se poti! tako. da sem bil moker kot da sem prišel ravnokar iz vode. a lio-
E
tel sem videti, kje je koncc te ognjene reke.
Ognjena reka. ki ni mogla do-so"i višine, si je priborila pot sko-l 7.\ zemljo ter hitela od tam najprej več milj navzdol proti mor-. ju. Ko sem se ozrl proti mocju, vson videl oblake, ki so se dvigali x v/, vode. v katero je tekla vroča » rdeča reka. Prizor je bil nad vse veličansten ter pričal o ničevosti -Jeloveka vspričo ogromnih poja-
-jvov narave.
--
, i
Pod žensko,komando.
J Mož: — Mene še ni imela nik-. dar nobena ženska za norca, i Žena: — Kdo drug pa vendar?
■	Ziliotto je^Nklieal člane Narodne i zveze (Faseio Nazionale), da po-i rrn-a o svojem delovanju v San
-	Reniu, kjer ga je sprejel ministr-t ski predsednik Nitti. Ministrski 1 predsednik je podal dve važni iz-» javi: Nitti priznava čistost dal-k »latinskega italjanstva. Njegov
namen ni, poslnžiti se pravic, ki izvirajo iz londonskega pakta; če bi pa bil v to prisiljen, potem bi dovolil Dalmaciji mednarodno avtonomijo (samoupravo).
— >	j,	•
2	e T"	£ ©	se razveljavi
j; Jr	> ^	S . to«"-ka v pravilhi
Jt	1 =	S o	5 "> ZSZ., stran 14 in
•r=	~ Jš	^ -r	združevalna reso-
w	x	jT	lueija stran 41.
Da	Ne	Da	Ne
1 126	f»0	11	39 11
:t 209	165	16.'»
4	30	30	29	1 29 1
5	143	62	14	4S 14 4S G 24	22	21	1 21 1 7 85	32	20	12 20 12 H 44	24	24
9 61	54	33	21 33 21
10	4	4	3	1 3 1
11	31	25	11	14 11 14
12	34	8	K	8
13	25	25	23	2 23 2
14	36	27	27	27
15	9	(ni volila)	?x \
16	154	45	45	45
17	31	17	17	17
19	13	13	13	13
20	24	24	2	22 2 22
21	, 61	59	57	2 57 2
22	31	31	31	31 2:? 26	24	24	24
24	20	20	20	20
25	8	(ni volila)	*	^
1209	761	626	% 135 626 135
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC MED DRUŠTVI IN Z. S. Z.
K »tev. 1. pristopil Joseph Abzetž, roj. 1904., eert. 2268 za $1000. in $2 00 dnevno boln. podpore. Zopet sprejet John Drotar, cert. 12.
Črtan Valentine Silk, cert. 1883.
K štev. 3. prestopil od štev. 10. Joseph Mchle. Suspendiran, Anthony Philips, cert. 2099.
K štev. 5. zopet sprejet John Težka, cert. 1928.
K štev. 7. pristopila Neža Sodja, rojena 1903. eert. 2270, za $1000. in $1.00 dnevno boln. podpore.
Od štev. 10. suspendiran, Frank Krasovee, cert- 868.
K štev. 11, pristopili. Frank Rlatnik, rojen 1892., eert. 2271., za $500. in $2.00 dnevno boln- podpore. Od štev. 5., prestopili, Joe Dornik in Anna Plut.
Črtan od št. 14, Anton Pleše, cert. 1032.
X štev. 16. pristopil, Vide Hren, rojen 188-, za $1000. in $1.00 dnevno boln. podporo, cert. 2269.
Odstopili so: John Klančar in Anton Novak. cert. 1840-
Suspendirani, Christine Jerman eert. 1860, Elizabeth Jerman, cert. 2091.; John Rozija, eert. 2028 .; John Crist, eert. 1064 ; Maria Ilolst. eert. 1581.; Karol Jpkopich, cert. 1662.; Frank Hočevar, cert. 1644.; Henry Costellar, cert. 1239.
Od štev. 20. suspendirana. Mary Praprotnik. cert. 1505.
Od štev. 21. odstopil, Matt. Poljane, eert. 1586. in John Kobe-tieh, cert. 1809.
Z bratskim pozdravom,	Frank Skrabec, glavni tajnik.
V domovino se je povrnil I
član jugoslovanske mirovne dele-1 gaeije profesor Friderik Juvan-«"it". Pre<l njegovim odhodom izj Pariza ga je imenovalo Franeo-j *;ko pisateljsko društvo (Societe des Gens de Lettres) svojim do-j pisujočam članom. Društvo fran-! coskih dramskih pisat eijev in skladateljev (Soeičte des Autenrs et Compositeurs dramatiques) pa svojim ofieijelnim zastopnikom za
Jugoslavijo. S tem stopimo v neposredne stike z dvema najodloč-nejšima literarnima skupinama Francije, ki sta nas poznali doslej samo preko Nemcev. Stvar je važna posebno za naša gledališča, ki se jim odslej za dovolitve vpri-zoritev iz francoske drame in glasbene literature ne bo treba več obračati na Dunaj, oziroma v Pešto, kjer so jih le premnogo-krat vsestransko izrabljali.
ha V imenu inozemske delegacije s«' je zahvalil upravnik italjanske-g.i |M'»\laiiištva na Dunaju eonte Riaiieheri za prisrčni sprejem. 1'ravtako sta se zahvalila v imenu rrlurslnvaške <le!fjf:icije osrednji
nadzornik Polil in v imenu jugoslovanske delegacije ravnatelj (irt-gorovič. Z ozimni na vprašanj«*. ki ga imajo rešiti, so bili iz-voljeiii posamezni odseki, in sirer transportni o«lsek. tarifni odsek, poštiii odsek in telefoiisko-brzo-javni o«1s«-k. Odseki so že začeli s posvetovanjem.
|
Nekaj odposlancev iz '/odrešene" Julijske Benečije
se je mudilo te dni v Rimu. kjer
i
imeli z vinilnimi faktorji dolgo posvetovanje o skrajno žalostnem položaju, v katerem se nahajajo ^•odrešeni" kraji. Tako se poroča i/, liinia. Sprejeli so tudi resolucijo. ki zahteva nujno odpomoč skrajno napetim razmeram. Vlada, tolaži in obeta, kakor vedno, ali tolažbe in obeti pa kako nakazilo ne koristijo nič. Tu treba korakov. ki bi temeljito pomagali, ali za take italjanska vlada ni ' spo.obna. Pa tudi ima v notra-J i>j"-ti Italije toliko stvari, ki jih I treba urediti, da ni časa in ni volje za Iu*igo za odrešene kraje.
Ob vsaki priliki
postopajo Italjani surovo z našimi ljudmi. V Crničah je bil ples. Neki mladenič je na plesišču po-klieal k sebi svojega prijatelja. Ta. ki je bil izven plesišča, je pohitel k njemu. Ali pri vhodu službeno navzoči finančni stražnik ga je začel pretepati, ker se mu parni lepo priklonil in ga prosil dovoljenja. Prišel je še drugi, ki je fanta suval z revolverjem v rebra. Takih italjanskih surovosti se dogodi vsak dan neb m j.
Manj krnha, mani živil, živila pa i	vedno dražja!
! Tako vzklika tržaški "Lavnra-tore". ki napoveduje novo krizo v prehrani tržaškega mesta, pa tudi v vsej ItaHji. Zvišajo se eene -koro vsem živilom, obenem pa se znižajo količine živil, zlasti kruha. "Lavoratore" pravi, da se pobija sistem špekulacije, ali vlada ga ne odpravi: sistem svobodne trgovin*1, ki znači svobodno izkoriščanje. treba odstraniti, ali vlada tega^ne stori. Kruh se bo prodajal v komadih po 1000. 500 in 2.V> gramov po 84. 45 in 25 eent. l>a to znižanje ne bo tako občutilo. se lw> delila liela ameriška moka po 2P0 gramov za osebo na nakazila za živila. Tržaški apro-vizaeijski konzorcij naznanja, da se določi tekom prihodnjih dni za kruli 250 gramov, kjer delajo kruh <lonia. pi TS0 gramov moke na dan za oselio.
Nitti o Dalmaciji.
Tržaški "Piccolo" poroča iz Zadra z dne 11. maja: Župan dr.
Dva tovorna vlaka s-a trčila
opolnoei <*1 3. Ha 4. maja v Logat- ! en. in sieer pri voznem signalu. Tovorni vlak je pripeljal iz Ljubljane, italjanski vlak je pa pre-kal ter je pri tem zavozil pr«-d«lr-e ' •"•e/ vozni sicrtuil. ko je privpel ljubljanski vlak. Pri ljubljanskem vlaku so bili razbiti službeni voz in trije prazni tovorni vozovi. V nevarnosti sla bila zlasti vlako-vodja in njegov pripravnik. Vla-kovodja se je rešil skozi odprtino voza na stroj, pripravnika so {»a pokopale deske razbitih vagonov in le sreča je bila. da so deske1 stvorile duplino, v kateri je ta ostal živ, dokler so ga rešili. l)i-| bil je več telesuiii poškodb na no-' gah. levi roki, sleguih in rebrili. vendar ne nevarnih, kolikor se more soditi. Izmed drugih u^Inž-bencev j«* priletel en sprevodnikf
v vo/. in si razbil čelo. Prvo po-
. 1
moč so mu dali Italjani. Italjanski vlak ni zadobil druge poškod-
■ i
lie kakor to. «la so se polomili odbijači pri stroju.
Odpor proti strahovladi na Reki.
Listi poročajo z Reke z dne 6.^ maja: Na Reki je popoln kaos. tKlpor proti reški vladavini ni iz-j bruhnil samo pri večini reškega' prebivalstva, ki je bilo že od prvega dne italjanske zasedbe ločno nasprotno tem nepovabljenim gostom in ječi sedaj p<» reških in vološčanskih j<*čah. kjer je izpostavljeno trpinčen ju. ki kriči v nebo ]v> maščevanju. — odpor proti novi reški strahovladi je izbruhnil tudi med njenimi dosedanjimi člani in pomagnči. nitnl D Annunzijevimi orožniki iu vojaki. Orožniki in vojaki brigad Firenze in Sesia so sklenili, zapustiti reško beznieo. 1:1«I orožnikov P<m1 poveljstvom stotnika Vadala. katerim se je pridružilo nekoliko o<ldelkov brigade Sesie se je •pravilo f>. maja na pot proti Kantrnli. kjer > jim zastavili j pot arditi z oklopnimi avtomobili.j Neki anlit je vrgel ročno granato proti stotniku Vatlala. ki pa je ubila nekeca ulw»gf-ga R«s"-ana. ki je vozil «Hlhajaj(W*im vojakom nekaj blaga" na vozu. Nastal je spopad. tekom katerega sta bila dva orožnika ubita, dva ranjena, a trije arditi in en častnik so na smrtni postelji. — Doslej je prekoračilo obmejno črto pri Reki 110 orožnikov. 40 vojakov iu 40 častnikov.	.<
Ureditev prometa s Trstom.
Konferenea. ki se je vršila 10. maja v flrodeu v svrho ureditve prometa s Trstom, je pozdravil v imenu državne vlade dvorni svetnik Rinaldini. Otvoritveni seji : sta -prisostvovala tudi deželni glavar dr. M. Rintelen in graški župan Muhitsch. ki sta konferenco najsreneje pozdravila. Za zastop-j stvo uprave južne železniee je že-J lel osrednji nadzornik Poe*#chkei posvetovanjem največjega uspe-j;
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto - - -	$5.00
za pol leta - - -	$3.00
I za mesto New York za vse leto	$6.00
Najmodernejše jvrejena
TISKARNA
frwAOt	COONCO. 9
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
/
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 CortlaiHlt Street, Nev York City.
Pred kratkim je razsojal ka-ji z«'n.ski senat ljubljanske deželne! Kodnije pod predsedstvom nad-j s\cinika Vedernjaka o tožbi, ka-1 teri je vb *!lo državno pravdni-štvo proti fantom v okolici Mo-luve, kateri so lani dvakrat ob-ikali grad Belnek, kateri leži blizu Moravč. Obtoženci pridejo v | dvorano; 12 j ti« je, so izvzemši Franceta Ravnikarja, samo mtaili fantje večinoma iz Drtije, toda t itti i z. I>obri' ve, (eštijice in iz j Solfsk«' s<i fantke doma. Obtožba, katero zastopa državni pravdnik I di M o<l i e, navaja:
Oskrbnica graščine Relink, ka-' t» ra je lastnina baronice Eliza-> befe Daublesky von Kichheiti, ki si nuje v Uraden, trgovka v .M o-' ravčah .l«e»ipinn Tome je 12. ja- j Viiitrja 101!» i/vt-d« la. da je raz-. bito okno na graščinski pristavi; pri ogledu je ugotovilo, da so njej I neznani ljudje vdrli v obe noslo-pji in da so mnogo poškodovalij
ter iMlnesli. Toinčeva je bila o bo-1 .. i
žičnem .'asii zadnjič v graščini.!
takrat je pustila vse v redit, za-j
klrtiila j'- vrata iu vzela ključe
,	..I
-S'-boj. Poizvedite M Ugotovil«;
Zv».....r tiio* H. januarju lillll so,
bili zbrani pri Francetu Ravnikarji: v Ibtiji fantje Valentin Bra-titn. Ivan ho«, Ivan Hribar, Franc. Ti«\ Alojzij Brinovec. Franc IV-rur, Kriie>t Šuštar. Franc Mar-č ii 11, Anton Hribar. Franc Prost ne in Kdvard Widergar. Sklenili so. d.i gredo v graščino pogledat in prebrskaj i, to pa zato. ker no bili mnenja, da se sme sedaj, ko je Jugoslavija svobodna. ii» tu&kih oficirjev bivše Avstrije lastnina uničiti. oziroma svojevoljno z njo postopati, kakor to dt lajo Nemci na Koroškem in Sta-jerskem s Slovenci. Nasvetovala .p prigovarjala sta jima Ravnikar ir Vnbrgar. češ: ".Malo pojdite v grad in malo izpijte in raztne-tajlef Ravnikar je še rekel, da bi šel tudi sam. ako bi bil še fant, Widergar je pa prvi oinenil blago, katero se nahaja v graščini in povedal, da s,, pride V lljo skozi pododprto okno z lestvijo, katera ji- pod kozolcem. Fantje so nato odšli okoli pol 22. ure zvečer pro- k; ti graščini, le Ravnikar se jim ni šl pridružil; Widcrgar je šel le paripi korakov in nato izginil, medtem ki j»- krenil Ivan ribar kjir <io-|„; »nov.	J gi
Obtoženci so prišli v graščino po lestvi skozi okno v I. ali 11. h nadstropje; prvi je plezal Bri- d novec; okno v I. nadstropju so s silo odprli. Fantjfe, ko so prišli v grad. so šli najprvo v klet, kjer se pili vino in ga vzeli seboj v jedilno sobo, talil so pili dalje, da sl s« se kar tcrklali. Popolnoma pi-jiiiii so bili; izprva niso namera- ^ vali vzeti kaj s s.boj ali poško- j, dovati; v pijanosti so pa vzeli raz- j i.e predmete seboj, t«*la ne spo- ,, m in ja jo se, kaj >o vzeli. V grasči- C r.i je bilo, k:>kor pravijo, vse ml- \ prt o in razmetano. Po tisti poti, [ po kateri so šli v grad. so se tudi j vrnili.	|
Dne 11. januarja 1919 so šli j, |\an Kos. Ivan in Anton Hribar. ^ A loj/ i j Dritiovec, Franc terar. , l.rnest Šuštar. Maks Ko* in Franc Kos v graščino, kjer so pili šampanjec. Orožniki so našli pri Šuštarju, Brinovcu. Bratumn in Hribarju obilo blaga v vrednosti 4546 K ; eeloknppa škoda znaša K na ukradenem blagu, na ukradneiiiu blagu, na poškodbah pri vlomu 1520 K in na samovolj-rih pošk«xlbab 10>2 K. Ni se dognalo. koliko škode so napravili ohtož« ni-i in je mogoče, »la so v gradu delovali tudi drugi zločinci, vsled česar ni mogoče ugotoviti. koliko škode je povzročil vsak posameznik.
Obtoženci somi pravijo, da niso imeli namena kaj ukrasti ali poškodovati; zagovor je vrjeten in utemeljen t ml i iz drugih razlogov. Niso Sli skrivaj in je pripisovati le slučaju, da jih ni nihče opazil. V gradu se tudi niso obnašali kakor zločinci, marveč so prižgali luč in jo postavili celo k oknu, česar noben tat ne htori. V zagovoril obtožencev, da to bili vnenja, da ▼ svobodni Jugoslaviji zaradi takega početja ne morejo 'biti kaznovani, tiri psihološki razlog za njihovo ravnanje: gradovi nemških velikaiev imajo za !jttd»tvo nekaj pravljičnega, privlačnega. Zdaj ao pa morali mb-
jški mogotci zbežali, zato se je v
! fantih zbudila želja, ogledati si v
njihove domove. (Jnala jih je ra- ,]
1 doveduottt, neumnost, prešernost.
Najboljši dokaz, da je temu tako.
j« okolščina. ker so se igrali v n
giadu eksceleneo in slugo. Iz teh j.
razlogov se dejanje obtožencev ne t
more kvalificirati kot tatvino, ker j
se tatinski namen tie da dokazati. ^
marveč kot hudodelstvo silovite- ,
ga napada na tuje nepremakljivo ^
blago po j. 83. k. z. in Frane Rav- ^
nikar ter Kdvard Widergar hit-
IdodeUtva po i š ."». in k. z. in ;
naj se \si kaznujejo po f M. k. z. -j
1 Ker Franku t'era r ju ni do- ^
stavilo vabilo., se na predlog dr- j
ž« v nega pravdnika dr. Motlica ,
' postopanje proti njemu izloči. Ob-
J toženci splošno priznavajo, kar
j-m »M ila obtožba. Prvomestnik se- ,
i»;.ia uadsvetnik Vedernjak obto- j,
, ž« ncem: "Kaj ste vse uganjali! ,
Pili vino in šampanjec: tudi src- ,
'brne žlice so zmanjkale. Ali se s
|\ni /ili prav. kar ste storili?" — j
'■"N«-!" so je glasil krepak odgo- j
\ or. — "Okoli mize ste posedli |t
ii >.«• dobro imeli! Fantje s^ sme- ,
ji.jo. v.sled česar jih prvomcstuik ,
.|ios\ari. "Le siuejajte se. če/ P°l,|
nie m> boste jokali!" Prvotnestniki i , .j
Pr- novcu : "Vi ste bili kolovodja L it: sie naprej. Zakaj ste .šli v j prati'" — "Nesreča!" Nadsvet- . n.L Vetlernjak Francu Ravnikar- . jii : "Z;ikiij st«- napeljava 1 i fante ( i jili štiutali na kaznjivo pot V , "šuntal jih nisem, samo "špe- , . s;,I" selil se." — "To je več, kakor 'špas'." Kot priča zaslišana j baronica Daubleskv von Eichhein , i/pove kot priča zaslišana sloven- | sko; le. ko jo vpraša prvomcstuik, . 1 * e zahteva, da naj fantje škodo poravnajo, pravi; * leh vcrziehtc!' , Zastopnik Assienrjizioni (lene- , ' rali g. Lcnčck. zahteva, naj se ( ' družbi pripozna znesek 4742 K.
-	kateri znesek je družba izplačala j i barouci Dauhleskv. Držav, prav-. ti n ik «lr. Minli«': "Obtožencem ni
-	šlo za* tatvina, vsi so ali posestni-1 ki ali sinovi posestnikov. Namen t so imeli, da se maščujejo nad i Xemci in nad nemško gospodo.
*	Radovedni so bili. da vidijo, v
•	kakšnih prostorih je bivala tieiu-' ška gospoda. Zato jih državno r;pravdništvo tudi ne toži zaradi 'Itatvine; totla v»lr!i so v grad s' ■ i silo in delali silo tuji lastnini. V!
(gradu so >e veselili. i>l«*sali in sej 1 sešli takoree maškare. Prižgali so luč in se je tja v Moravče vidijo, da je Lrraš»"-ina razsvetljena.
Po nasvetu senata je razglasil prvomest ni nadsvetnik Vedernjak ^odho, da so obtoženci krivi hudodelstva po S M. k. z. in se obsodijo Valentin Bratun z Drtije i r pet. Ivan Kos iz Oešnjiee pri Moravčah na sedem, Anton Hribar iz Sotesske na sedem, Franc lič z Dobrave na pel, Alozij Brinovec iz. Drtije na st-tlein, Ernest Šuštar iz Katarije na šesi. Frane M a rč mi iz Boj na štiri. Maks Kosjs i/ ( cšnjiee na štiri, Ivan Hribar r iz Soteske i hi štiri, Fran Pro-.cn z|«i Dobrave na sedem. Krnile Ravni- I kar iz Drtije na osem in Edvard 1 Vidergar iz Drtije na osem mcsc- 1
cev težke j»i"e. ' _ t
t
j
Ameriški potni listi
i
i >
i
j State Department doznava, tla ^ si * mnogi ljudje vsled neznanja 1 glede postopanja za dobivanje potnega li<ta postali žrtve brez-
; vestnih oseb. ki se predstavljajo.
- - i • -- i* .. 1 ee«, tla morejo s svojim vplivom r .	.....
izposlovati potni list. in v to svr-
ho odirajo ljudi. I S tem se obveščajo vsi natura-lizirani ameriški državljani, da znaša redna pristojbina za potni list i passport) le 1*2.00, katero pristojbino ima pravico pobirati 1 le State Department ali njegovi zastopniki v New Yorku in San Franciseu. ali pa s«»dni clerk, ki ■ «-prejema pitanju za i>otui list;
natlalje «la more vsak prositelj. • ako ni ipLakega ugovora proti njemu m ako zadovolji enostavnim pogojem za dobivanje pas-1 i»orta, dobiti potni list brez nika-
kih nadaljnih stroškov, j Department of State je izvedel. .Ida so mnogi nedolžni ljudje pla-i čali $10 do $50 in ie več za take - dozdevne "vplive"' v svrho dobi--1 vanja paaporta. _ _____
Kij S8 VSI jI
Kitajci so glede hrane najmanj ' izbirčen narotl sveta. Kožo kroko-. dilov posuše n jo skuhajo v j»-j( ho. ki je taka kot črnilo. Kroko- > dilova jajca nam smrt le na sto ^ metrov daleč. Kitajec bi se pa ste- .. :pel zanje Najostmlnejši so pa ki- u ttjski hroščevi bonboni. Izgletla-jt> tako. kakor naši nadevani slad- „ korčki. samo da se nahaja v njih š famesto marmelade ali sladke te-'j, koč i ne velik debel hrt»šč. ki prav ti prijetno škriplje, če s,* ga razgri-js zc. Ni dosti, ila mora ubogi potu- J. joči Evropejce vse to pojesti, še: b zameri se. če ne hvali teh gnusob'I' kot nepresegljive sladice. Da je'T Kitajec prav rati tudi gnezda 1 nekih lastovic, salaugan. to je ^ znano vsakemu šolarčku.	j'-
( riici na takozvani zlati obali uživajo najrujc meso krokodilov. • kitov in povotlnih konj. — Poli-j j nezijci -e teh slaščic včasih takol^ najeti o. da zbolijti. Takim ljudem s.» (lopadejo scvctla tudi leguani, ^ l.uščarji. m a rt i lički, želve itd. — Želvo režejo živo in jemljejo ml v nje /a kosom, kakor seka pri) j i as m -sar me-.o v klavnici ali sloj-i | niei I.egnanc — neke kuščarja —j/ t pripravljajo na najrazličnejše na- j (čin#»: njihovemu mesu dajo lahko|j < kits peščen ca ali pa telctine. čemu pridenejo eitrono iu slanino, j a« 1 * pa tikus zajčjega hrbta, če gaj -pcecjtr. V velikih eislilt so na za-j padnointlijskih otokih želve. zla-P st- njihova jajca. Tudi žab ne za-J* met u je jo, saj jih še mi ne. Kita- ' ji c je tudi v tem oziru prava pac-j ka, kajti on žabe niti ne pripravi,!*1 1 temveč jo, če je le malo manjša, j použije kar tako, kakor jo je u- ,
•	st varila narava.	^
*	(Jlava hrana Avstralca je ken- | gurujevo meso. za prikuho iu prigrizek m ii služijo kače in črvi. Tu-	, di krastače mi mu dobrodošle, še ,
•	raje kakor v Avstraliji jih imajo i 'jpa ob severni obali »Južne Amerike. Hvala Bogu, izvažajo jih pal
1 vendar ne. Ob Mississippiju pra- i
žijo iu jedo kačo-klopotačo, ki jo 1 imenujejo ondotni lovci "niuzika- . ' ličnega .laneza"
V Afriki pečejo opice, in sicer i 1 v zemlji iii na noben drug načini si tako ne naklonimo dobrohotno-:
*	sti kakega črnega glavarja, kakor 1 ee mu pošljemo v dar močno z ^.zabelami prežeto opico. V Rio de ' [Janeiro, braziljskem glavnem me-'*jstu, je celo poseben opičji trg. 0jTam prodajajo tudi netopirje, ki
sv pa le bolj hrana za "nižje sloje". Nekateri Indijci trdijo, daj ' je netopir najnkiisuejša svetovna J
r — i
5 Letošnja kampanja za član-
i-
stvo Rdečega Križa
»t -
ie Dr. Livingtsone Farrand, pred" isjsednik Centralnega Odbora Ame-.■ 'riškega Rtlečcga Križa, naznanja. ]tla se bo letošnja kampanja za v* pisovanje članov Ameriškega Rtle-čega Križa vršila od obletnice pre* milja, dne 11- novembra, do Zahvalnega dne. 25. novembra. Ob tej priliki je obvestil, tla ima Rde* či Križ vsled kampanje v rainoli jeseni sedaj deset milijonov članov. katerih članarina «e deloma j še vedno vplačuje. To znaša dvaj'| set krat več članov kakor pred; vojno in to seveda nevstevši štiri-j najst milijonov šolskih otrok, ki , so člani naraščaja Rdečega Križa (Junior Red Cross).
Dr. Farrand poroča, da se bo, i obletnica konca svetovne vojna J rabila vsako leto za obnovljenje; članstva Rdečega Križa in za pri"j spevanje letne članarine enega dolarja. Letošnji četrti Roll Call! k. bo imel za svojo glavno nalogo, da' 1 obrani kolikor mogoče splošno 1 članstvo za izvršitev mirovnih nalog organizacije. Te naloge vse-1 bujejo nadaljno akcijo v korist * veteranom svetovne vojne, posebno 1 onim pohabljenim; mirovno delo" ; vanje za vojno in monarleo; razvoj silnejšega narodovega odpora proti boleznim potom zdravstvenih središč, povečanje osobja za bolniško oskrbovanje in sodelovanje Rtlečcga Križa z uradnimi zdravstvenimi oblastmi; nadaljna pri' pravi jen ost za pomoč v slučajn nezgode. domača pomožna služba (home service) in družbeno delo vanje ter spopolnitev pomožne ak_ - rije med prekomorakimi narodi, ki trpijo radi vojne in bolezni.
Pohodi v grad Belnek.
Novice iz Slovenije.
Prijeta tolpa ciganov in boljie-js-vikov.	z
Ljubljansko občinstvo, ki je la. 1 maja ob 10. dopoldne pričakovalo š prihoda čeho-slovaških pevcev ji klanega pe\ skega društva "Snie-!tl tana". je bilo priča, kako sti <»ri>/.- n niki s Krškt-ga eskortirali 12član- n *ko. v verige vklenjeno tolpo ei- c gauov iu "boljševikov"*. V kr- r škein okraju no se zadnje čase pt»- t javili velikanski vlomi. r«.j>i in I tatvine, zlasti jh» zidanicah in vin-ji skih hramih. Te tatvine so izva-jt jale ciganske tolpe. Orožniki v j Krškem. Krški vasi in jx» drugih postajah so sedaj deloma |»olovili te tolpe, ki so napravile oko bol tisoč kron škode raznim |M»sestni-kom. Dne 14. maja preko Ljub-j
I	jane eskortirali v Novo mesto t> ciganov. :> moške in mlade ci-gauke. Hkratu s to cigansko tolpo so eskortirali orožniki tudi ti . kmetskih fantov Lz obt'-ine Bučka, j ki s<» tlue 2t». aprila t. 1. <kpleni!i in or<#pali trgovca Pangenšiča v< skocijanu. Pri Ik^Icih dnexu. v ča--u. ko je bil Pangeršič na sejmu s v Bučki, so vcirli p<»d v<»dstvoni' p-o-t-stnika Novaka iz Ratlol vi«] Pangeršiecvo trgovino; sprva so: »I zahtevali izročitev blaga. potem £ I jia so začeli pleniti. Odnesli so za;^j približno 2<KV000 K blaga. Izročili J S so jih novomeškemu sodišču. P
3
Mali grešniki.	K
Pijančke in bieikliste ljubljan- !j ska policija ostro zasleduje. V za- ! sledovanju biciklistov sta dosegla J največje uspehe stražnika Riid. ■ Sk rja lic in Franc Ifauptman: pi- • janttst pa z največjim uspehom I preganjata državni varnostni I nadstražnik Kumer in nadzornik i Šenčur. Grešniki dobe na policiji i lakc-lc pokore: hiciklisti 50 kron. | kalilci nočnega miru kron. pi- | jančki po okobiostiii lOO—500 K:| j nagla vožnja iu vožnja brez lučijj stane navadno 20 kron.	■
Izgnana nemška komunista. iy
Vlada je izgnala v Avstrijo bra- 9 ta Hansa iu Karla Wit zany, ki Bj sta opravljala posle vratarjev na gj železniški postaji v Št. Iljti v Slo- 9 venskih goricah, ščuvala sta pro- 9 .ii Jugoslaviji ter zatrjevala lju- SI j detli, da pripade Št. Ilj Avstriji. 9 V službi sploh nista hotela govo- — 'riti slovenski, samo nemški. 4 Iba ■ sta nemška državljana.	■
Oskrunjeno razpelo.	g
Na S mesecev ječe je bil obso- S jen Franc Friškovic i/ Mengša. ■ ker je tlne 13. marca t. !. vzel raz- ■ i pelo iz kota, ga vrgel na klop in B j zakričal: "Zdaj te zakol jem! * * i 6 i Zaradi bogokletstva je bil Frane B iFVictkovie že enkrat obstijen na B j deset mesec ječe.	9
Pretep v Krašnji.	E
i Za rati i težke telesne poškodbe E se zagovarja preti deželno sodni- B jo v Ljubljani Peler Berlič iz B Krašnje. ki je dne 2M. julija 1918 G udaril s kolom Franceta Žavbija. I dne -10. julija 1918 je pa sunil E
-	Žavbija z bajonetom v prsi in mu p
-	prerezal jetra. Berlič pravi, da je B Žavhi, ki je zaratli tli-ugih grehov I
-	v preiskavi, njega napadel z .ženi in on se je le branil. Zavbi
-|kot priča zaslišan pravi, da on ni 'j napadel Berličaf. V svrho zaslišali ja nadaljnih prič se je razprava 'j preložila.
a j Zvišane poštne pristojbine.
-f C><1 16. maja je treba plačati za j j vsako pismo do gramov teže 1 krono, za vsakih nadaljnih 20 gr pa 60 vin. več; za dopisnice a vseh vrst 60 vin., za tiskovine in vzorce za vsakih 50 gr 20 vin. Pri-o stojhina za priporočene pt»šiljatve a ! znaša 80 vin., za ekspresne pa 2 K e'40 vin. Za zavoje do treh kg bo i-j treba plačati 5 K. <*1 3 do 5 kg a 8 K. za vsakih daljnih 5 kg 8 K
II	j več. torej za 6 kg teže že 16 K. la'Vrhtitega treba plačati še dostav-10 ni 110. ki znaša za vsak paket 2 K
40 vin. Zvišale so se z dnem 16. uiaja tudi vse druge ptištne pristojbine, o katerih dajejo pojas-> 11 ila posamni poštni uradi. Denarne nakaznice do 1O0 K 1 K in i 40 vin. dostavnine.
i Cene sa dimnikarska dela povi-
Na podlagi mestnega magistrata v Maril>oru in odloka ministrstva trgovine in industrije ter vsled draginje povišajo dimnikar-1 ji svoje cene, in sicer: 1. za navaden štedilnik, to je ena pečnica . in kot lie dosedaj 2 K, od 26. apr. t. 1. 3 K; 2. za večji štedilnik, to je dve pečnici in eden kotlič, do-
^aj 1 K. od 26. aprjla 4 K: 3.,j za delo preti 6. uro zjutraj in po I 17. (5.) uri popoldne se cene zvi-!< šajo za 1 (MX c. i stota ko za nedelje < in i»riznike ter 4. za izvanredna 1 :«lela. Po kavarnah in gostilnah j ostanejo dosedanje cene. Ker se ; m nože pritožbe, tla ljudje sainin opravljajo dimnikarska dela. na- . rt»ča ministrstvo trgovine in in- ( dust rije. da občine skrbijo, da htstlo dimnikarska dela opravljali i le dimnikarji ter redno v smislu i tozadevnih požarno - policijskih predpisov.
Upor v Viareggiu
O krvavi usta ji v Viareggiu po-j ročajo listi:
V mestecu Viareggiu se je vr-' šila tekma meti .dvema Športnima! kluboma iz Viaregeie in Liicce. •Pri igri je prišlo do hudega pretepa meti obema strankama, ki® ste se dejanski spopadli. Vmešalo->t je tudi občinstvo in spopad je I
f	r
'dosegel take mere. da je morala posredovati orožuiška patrulja.j I Ko je neki orožnik ustrelil razso-j jjevalca pri igri. se« množica o-J brnila projn orožnikom in jiii raz-' 'orožila Množica je nato nasko čila mornariško vojašnico, se po lastila orožja, ki ga je tam našla in zasedlo v-* tlohotle v mesto ii železniško postajo 1« r p.»trgala vs» »telefonske in brzojavne žice. Po zneje je množica naskočila t ud
orožniško jXHtiljO III JO /ti žgala I
Tramvaji >n hili ustavljeni in raz biti. prodajalce vlomlje.ic 11 o ropa 1*11 e. Oboi oženi uporniki stra žijo ob križiščih in železniški pro gi. Orožniški otbb-lki. ki -o i ot»-l. vdreti v Viaicggio v kamijouii ali peš. so Inli razorožeiii. \ me 'stu se je proglasila -.plošu«! ' ka. Vlaki ne morejo ^ko/i n .»"»to. Jker je postaja v rokah upornikov , j K tem dogodkom por«>ča j<> \/ ^ j Fireiize: Vojaške oblast i po | jslale močne Čete iz Pi»e. Lue.-.- j 1 j Luct-e. 1'arrar« in tlrngih hliž.ii.iil ;
Unest proti Viareggiu.	k;i '
j j kill 2IXX1 mož. s.- bližajo uporne->!n:n mestu v popolni vojni opremi ■'in v spremstvu ok<»puih avfomo-
I Splošna tonika. |
Nihie ne bo ooorskal izjart, da j« I splošno zdravje odvisno najvei od ■ pravur.e prebave. Cc je prebava P slaba, počasna ali nezad<»tr.a. se E m razvijejo druge bciezr.i. Vsakdo 3 izmed nas bi moral terej biti opre- ■ zsn in gledati, da je prebave redna. B
Severa's j Balsam of Life!
fi (Severov Življenski bilsam) je za- S P željcna tonika. ki je znana, da v S deluje najuspešnejše. Ta balzam je g
m splošni stimulant m je dv kazal svo- h
fi	jo vrednost v zdravljenju nepreha- ■
S	ve. d:spepsije, poman^icanje teka, B
S	navade zabasanja m splošno hira- B
I	joče stanje. Cena 85 centov in 4c I
8	davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
libiv. '/. morske strani blokirajo Tnesto štiri torpedovke. Položaj je
kritičen, k«'r razpolagajti 11 pomiki z veliko množino orožja in sel* nameravajo čete kolikor lt^ogoče preprečili jirelivanje krvi.
GLAS NARODA, 8. JTX. 1930

žaj ter privolil v nraaknitev. Napo V rat k u se je oglasil pri Konstantinu, grškem kralju, ki je bil ta* krat v službi Nemčije ter govoril z njim o Solonu.
Pogovor med dalekovidnim ministrom ter monarhom, ki je bil poln intrig ter skušal zavlačevati zadeve, je trajal eno uro in pol ter se končal z naslednjim vprašanjem in odgovorom:
—	Kaj naj storim, ko mi preti Nemčija z milijonom mož?
—	Spomnite se štirih milijonov, katere bo imela Anglija v nasled" tijem letu na bojnem polju. — se je glasil hitri odgovor KiteHener.
ja.
V svoji smrti je bil Kitchener srčen v t eni oziru, ker je v vojni vedno upal, da bo preje ubit kot ujet. Kadar je govoril o številnih" prilikah, ko je skoro padel v roke sovražnika v .lužni Afriki, je iz" javil Kitchener, da ne more biti smrt n abojnem polju nikdar povod za obžalovanje, da pa po* menja jetništvo triumf za zmagalea ter madež za ujetega.
(Coprrtcht by Champl&Ia Stodk*.)
Scsatcr Borah, velik nasprotnik armenskega mandata.
Kakšen je bil resnični Kitchener.
ftki sa nagradili vohuna?
Svoječasno je -bilo poroča no. tla je v Gradcu tunrl Džordže Na stie, znani kronski svedok v za grebškem veleizdajniškem prc.cr-su leta 1909. O Nastiču poročajo sedaj nemški listi;
"V svetovni vojni je služI! Xa-stič pri nekem bosanskem polku. Odlikoval se je z veliko hrabrostjo in bil na bojišču težko ranjen. Oficirski častni sod na Dunaju je preiskal njegovo zadevo in po zaslišanju generalnega štaba ugotovil. da ni nikdar opravljal vohunske službe. Nato je bil imenovan za poročnika. V Albaniji je obolel na malariji. Po vojni je postal trgovee na Dunaju. K malariji. ki se jc ni mogel več izne biti. se j,, pridružila še "bosanska bolezen" — jetika. kateri j* sedaj navidezno orjaški mož pod legel v	letu svojega življe
inja."' '
Pripominjamo, da ni iniel Na stič nobenih študij, ki ha ga n sposobljevale za šaržo poročnika kljub temu pa je bil imenovan r, poročnika. pač v priznanje njego vili "zaslug* . ki si jih jc pridobi s svojim pričevanjem v veleizifcij uiškein proeesn. in	na pri po
ročilo generalnega štaba iu dunaj skega oficirskega častnega -od;. Ali je postal še kdo drugi v av strijski vojski oficir brez potreb ne kvalifikacije razen Nastiča. Dvomimo. Nagrada notori-'ncga vohuna.
Rad bi isvedel za mojega prijatelja SK BAST 1JA NA .Ml LOVNIH. Doma je iz Mojstrane na Gorenjskem. Pred dvemi leti je bival na rromrualdu. Mum., sedaj pa ne vem za njegovo bivališče. J'ros i 111 cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi sporoči, /a kar mu boni
zelo hvaležen. Sjmročjfi mu imam več važnih stvari iz starega kraja. Ako bo sam čital te vrstice, naj se javi na sledeči naslov: John I»urg>taler. Box 1, Sartell. Minn.	(7-8—6)
VSEM DOGASJEM!
Tukaj v Kentucky sem kupil 4C tisoč dreves, pripravnih za izdelovanje dog. Potrebujem 100 na daljnih prvovrstnih dogarjev, da se takoj lotijo dela. Potrebujen tudi 10 dobrih foremanov. Nikjei ni boljšega podnebja kot je tukaj v Kentucky. Lahko delate vsal dan ter zaslužite lep denar. Ne bo vas nadlegoval dež; tukaj ni n« mraza, ne mrzlice, ne moški tov Pridite takoj, pripravljeni za de lo. — H. Kramer, Box 104, Hazard Kentuekv.
K je je rojak M AT 1.1 A 4' KJ ? Po poklicu je črkostavee. V Združenih državah je že 1."» let iu je vi "*'!i -tu;! d--'al pri • lnveiLskih in hrvatskih li-tih. Igra tudi na harmoniko. L« a 191."». j«- 1 il v San Franci* • j:', Ilinklev St. I - če i»a njeii..va mati Terezija t ej. Gorica. Via Potite Isonzi. Pri na- ima ii-mo ■ -1 nje. Penj. rojaki, kateri	poznajo, so
prošeni. da u-t opozore na ta o-_'la-. - rpravništv-. <ilas Naroda. sj I'firtlamlt St.. NY\v Vork, N. V.	.«». 10 tli
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tu/:iir.i srcem naznanjam v*em or«nlnikom. znancem in prijate-
jeni pitv.;il<Ktlli» ve-t. dne j.- dne
. junija P»2M ob s uri dopoldne naš ljubljen: sinček oz. brate*
JOHN
»o kratki bolezni v Gosp-du /a-ipal v Sacred Heart Najsv. Steal »liiišniei v Kiehwoodu. \V. Va., " staro-ti '» let ift s mesecev. Ro-'cn je bil v Thorj»e. W. Va.
Tem potom ^e |iri>rčno zahva-jujeva Vsem onim. ki so ga spre-ii il i k zadnjemu počitku. Tebi ne-mzabljeni sinček pa naj bo lahka -ojstna ameriška zemljiea in v mi-*ii počivaj!
Žalujoči ostali: John in Frances Urbas, t a riši. Joseph, bratec. Rielnvood \V. Va.. :{. jun. 1920. r j^-10—6
Rad bi izvedel za JANEZA PE SAR. Njegovo pravo ime jc Mo horič in doma je iz vati 1'helj sko na Notranjskem. Govori tu di italjausko. Na desni roki ni tna palca. On in še znani -Tož» Pirh. doma iz Goriee.. sta dn» 20. maja nagloma neznano kan izginila. Rekla sta. da gresta \ prodajalno nekaj kupit in po tem ju ni bilo več nazaj. Penj rojake po Ameriki prosim. ak< kateri ve za njun naslov, da ni ga na/nani. ali se naj j>a sam; javita, že vesta zakaj. — Frank Pcteruel. 1:{15 K. 4!». Sr.. t'leve land. Ohio.	< 8-10—6
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužuim srcem naznanjam, da mi je umrla edina -"> meseeev stara hčerka
HELEN
|x> emnlnevni mučni bolezni tej bila 2. junija pokopana poieg svojega bratca na katoliškem pokopališču sv. Jožefa.
Srčna hvala Jennie Račje in Annie Jurkas. Mrs. i "impennan in Augustti Verbič. ker so skozi cel« noč pret-uli ob njeni smrtni ur ter nam bili v tolažb«> in pomoč jSrčna hvala botri in botru /a p" dar jen krasen venec. Jenu in ii |joe Račič ter vsem onim. .ki so j [podarili lepe šopke cvetlic, kate rili imena pa mi niso znana. Oso bito se zahvaljujem društvu sv Ane št. 119, oziroma članicam -To •iephine Vesel in Frances Zakon ek. ki sta nabrali lepo svoto 6-'l dolarjev 2."» centov, l^epa hvala vseni darovaleem. kakor tudi vsem onim. ki so jo spremili na zadnji poti.
Ti pa. mala hčerka, v večnost si se preselila, stariše žalostne s: zapustila, z bratcem svojim se j združila, za nas boš Roga prosila. \ Aurora. III.. 5. junija 19*20. i
Frank in Anna Žagar, !	žalujoči stariši.
• - -	- .	__• t m
ImmtammmM*
t____.
»
sobe in nas iznenadlle kot strela!"' I Komisar se je zamislil in čež 24 ur so bile vso kače uničene s klo* ; roformora. Gabcnska zver. naj" j lepSS eksemplar, kar* jih je bilo, j t je poginila v sladki omami z drugimi strupenjačami, da so se me" ščani umirili. _	j
i .
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužuim -recm naznanjam prija-eljem in /.naučeni žalostno vest. la mi je umrl moj ljubljeni brat
ANTON LOGAB
• najh ;>ši uriadeniški dobi 24 let. )oma je bil iz Zibai š. župnija tovte nad Logatcem. Bolehal jc tad leto dni: imel je revmatizem. »otem se ga je pa še jetika prijeli. Zdravnik mu je svetoval, naj rre v bolnišnico. Dne 22. aprila se je podal v bolnišnico v * 'olumbus. Miio. kjer j * preminul 27. maja. \jegovo truplo sem dal prepeljali ia dom in pogreb se je vršil dne !9. maja na katoliško pokopališče
Youngstownu. Ohio.
Ranjki je bil član društva -v. \ntona ši. lo> .ISK-L. katero mu e priredilo dostojen j »ogreli iu »oložilo krasni venee na krsto. za car se b-po zahvalim celemu dru-•tvu. Prisrčna hvala Josip < "ego-etovi družini za krasni venec, ki •o ga daroval« pokojniku v zjrd-iji -pomin. Lepa hvala društvu Pokoli za krasni venee. ki ga je larovalo pokojniku v zadnji |h»-:drav. Lepa hvala Sainos'ojnemu lrušt\-u za krasni venec, ki ga je larovalo pokojniku v zadnji spo-iiiii. Lepa hvala rojakoma Louisu *ivan>ki iu Vinecntu R. štan, ki Ta šla pobiraf p neto vol j ne pri-pevke za vene«-; lepa hvala tudi 'sem darovaleem. Srčna hvala •<ent onim. ki so mi prihiteli na »otnoc v najhujšem trenutku, po-ehno pa Johnu Anžiček in njego-i soprogi. Srčna hvala tudi vs«-m »nini. ki so ga spremili k ve»-nemu »očitku. Iskrena hvala Franku Puršiču. preds^Hlniku društva sv. Vntona. za krasni govor ob ixlpr-ein grf»l»u.
Pokojnik zapušča tukaj mene žalujočega brata z mojo družino, / stari domovini pa »»četa. mater n eno sestro.
Dragi brat. p »čivaj v miru in 'alika naj ti bo ameriška zem-'jica!
John Logar, žalujoči brat. "»4 Gordon St.. Girard. Ohio.
S&10—6>
IMFMTIRAtt BRHUEVE JAGODE
Vreč«* ISO funtov $13.— HATH. PEZDIX Box 772, City HaH Btatkm New Vork, H. Y.
■


-st
Reformiranje jetništva na k
Kitajskem
; ' /.—
u
I od novim režimom na Kitaj-skem so vprizorili resen poskus da zvetlc dalekosežne rciorme ^ k gle*le jetnišnie. Ena izme<l težkoč. s katerimi so s«- morali boriti re- () formatorji. — poroča neka kitaj- j ska zdravnica v tej deželi. — je v _ bila posledica dejstva, da se je večina sedanjih jet ni škili uradnikov na Kitajskem vežbala na Japonskem. Japonski vežbalni si-|stein je popolnoma vojaški in ja-iP^onsko izvežbani Kita Vi so sevc- * [da stavili upravo jetnišnie na vo- c jaško podlago.	^
— Naši jetniški uradniki. — t pravi ta zdravnica v Christian Science Monitor, — nosijo unifor- , l me ter rožljajo naokrog s sablja- , ni' in vsi jetniki jim morajo sa- | ^ lutirati. — Japonska ideja čisto- j jsti in discipline jc seveda pome- I -jnjala velikansko izboljšanje nu- I i pram staremu kitajskemu siste-1!n«u. če je sploh bilo mogoče ime- | j nova t i ga sistem. Kljub temu pa > jc vojaška ideja povsem tuja ki-i |t;.jskemn naziranju glede stvari Vjtrr nima vsb d tet»a za posledico * rikake reformativne akcije, ki bi -jmorala biti posledica vsaketra mo-r dro zasnovanega jetniškega siste-1 ma. V na daljnem pa se glasi v steni član:
1 — V Tiensiriu pa so Kitajci
t
vzeli stvar v roko na način, ki j«-bolj v soglasju s kitajskim znača-a jem. Zgrajena jc bila nova jet-r'nišnica. v kateri se uči jetnike ^ raznih obrti. l'či se jih tudi citati i ir pisati, če -o neuki in jetniške _ oblasti store vse. kar je v njih mo-- Č!. da jih pošljejo iz ječe kot bol i-. še državljane kot pa SO bili OB ■ času ko so prišli v ječo. V oddei-jkr za ženske so vsi uradniki, ki i pridejo v direktni stik z jetnica-'.tni. žensk«'ga spola, .letnice učijo 'i prest i. šivati, krojaeiti ter vezti. ',A*se delo. katero se izvrši, je koristno delo. Razventega pa je dele, kojega uspehe jetniki sami lah-jko vidijo ter jih do gotove mere' (tmli lahko sami uživajo. Tako iz-delu.jejo ženske naprrmer same j svoje obleke in tudi one za inožke jetnike.
Kitajci priznavajo v polni me-t • dober učinek, katerega dela na ' jetnike kot na vsakega drnge^ra j človeka zavest, da vrše koristno1 I delo. Vsled tega tudi ne zaupajo zunanji disciplini ter enoličnosti. ki je zvezana z militaristično I japonsko metodo.
Smrt kač.
i f.
Živi inventar znamenitega "Jar din des Plantes** se je za časa ! vojne silno zmanjšal. V njem se ne nahaja izmed kač. ki so se o' pletale in napenjale za ogromnim | steklom, niti ena več. To je bilo; ! ob časa bombardiranja Pariza- Ne-, koliko bomb je bil padlo v okro~l ; ž je. kjer je bil "Jardin". Prestra-j | šeni meščani so poslali pred po'j licijskega komisarja svoje zastop~ nike, ki so dejali: "Gospod komisar ! udari kaka bomba v. dvorano kač in razbije stekleno ogrado, bodo črni kuščarji, kače! in škorpijoni zlezli na nliee. Levov, medvedov, hijen se je lahko ubra't niti, ker se jib vidi. Ali kače. gospod! Tiho se bodo priplazile v
se nekaj komičnih podrobnosti,j h katerimi je ohlagodarjena na j-1 novejša stanovanjska akcija nuše \ lade!
Dosed a j srno mislili, da je mi-Ijoiiar, kdor ima milijon kron v svoji blagajni. Grdo smo >.e zmo-1 il i! Miljouar je t ud. vsak, ki ima toliko letnih dolunlkov, kolikor daje miljon 4-odstotnih obresti; torej vsak, ki itnu na leto 40,000 kron dolunlka, kar nekako odgo-
rja	K pred vojno. Tako
s» jc u. pr. odvetniku. ki irna mnogoštevilno rtidhinico in ki mr>-ra pri tem preživljati še «fbf in ovfijii /e»io. <Mipo\ ••<ialo stani»va-nje, češ, tla s.« je izkazalo, da ima a saj 441.0011 K letnega dohodka.! To so obresti duševnega kapitala! • ali vzlic temu je mož obsojen.t da z duševnim svojim zakladom /gradi novo hišo. < e ne, bo nio ta! s svojimi otroci na pr<»sto. ako m. duševni	miljo« ne bo do-
bil pravega miljotta pri kakem d« iiarnem zavoilu! In seilaj vprašam, kako naj ta mož grudi? Dru-' gega mu pač ne bo ostah>. nego da se zateče k mestni občini, ki mu odstopi tisti kot nad iztokom kanala pri Frančiškanskem mostu, tla ga »predaj iu zgoraj za-planka ter si zgradi na ta način svojo hišo, < •• pa ne ho mogel dobiti želez ti "ga štedilnika, bo pa«" moral ženo in otroke pometati v mimotek«»čo Ljubljanico ter jih t«.ko spraviti v »talno stanovanje, katerega nobena stanovanjska «»-b?r»»t več odpovedati ee lin mo-Drugače si jaz zidanja »u»ve hiš*- z duševnim miljoiiom predstaviti ne morem'
Ali htidournik naše stanovanj ske oblasti dere neprestano na ; prej * Sedaj so s«« <m1 povedala stanovali ia iislužbeneem motnega pogrebnega zav«»»la in mestne plinarne odpovedala so se »tanov.t- i iija uslužbciiecm Narodne ti»kar t ne. Jugoslovanske tiskarne in ihI-. p« vedala so stanovanja tudi po | samezuitn trgovcem, tako da bo i i o na zimo lahko vse ljubljanske 1 rgovine irprar.nenjene.
Zidanja bo torej dosti, hvala f tog U! Samo to je sitno, da mi-Ijon, tudi če jc natlačen v mošnji.: dane sše ne zadošča; z enim »a-mim miljonom ne ztrradiš nove. biše v Ljubljani, če naj bi le količkaj odgovarjala predpisom1 stavbnega reda. * e nimaš dveh' milijonov roke vzeti, tudi do av-j glista 1921 ne bodeš zgradil nove hiše! Ta hiša te bo torej stala dva miljona, čez par let bo vredna en miljon in zopet čez par let morda komaj 100.000 K. Stanovanjska akcija naše deželne vlad? pomen ja torej v svojem jedru naj-krutejšo, izsiljeno (kidajo premoženja! Naprej se ce. da bodo *tni-Ijonarji*. ki naj danes prenove bele Ljubljano. Čez l»et do o si-m let siromaki brez \»akega premoženja !
Kako hi človek rad podpiral vlado, vendar sem prisiljen izreči; v novi stanovanjski akciji ne opažam pameti, v nji opažam v današnji obliki golo blaznost ! C e bi hoteli vsi zidati, katere silt sta novanjski urad, poleni se Im» v Ljubljani v hipu zidalo sto do dvesto novih hiš. za kar bi se rabilo najmanj 200 do 400 milijonov kapitala. Bila bi to zidarska sezona, kakor je niti za potresa ni-*mo doživeli. Kje pa dobiti denar, kje materijal. Vr **• jelavee in koncem vse li ko^ «. kje — milijonarje ?
I* vsega tega je razvideti. da stanovanjska naredita najnovejšega kopita re bode imela nobe-i eg« uspeha, če nočemo Ljubljane nekako tako zidati, kakor je zidano tinto mano zamorsko mesto Guent' Dar v francoski Scne-gambiji t
Opravičeno povprašujemo: ali se gotovi krogi ne bodo že vendar enkrat prepričali, da je skrajni Čas, da nehajo na stanovanjski
križ pribijati naflo Ljubljano, kar iiima drugega pomena, kakor potreti neusmiljene torture, s katere se je tudi v sred njem veku kvečjemu doseglo, da »o bili ue-lolzni trpičeni in potem po krivi-
obsojeni? Kesniea j>-: v posodo, ki drži tri litre, ne moreš spraviti št i r i h litrov. Sicer je na javnem -hodu neki komunist ta moj izrek z pod nesel, češ. lahko se spravi v ;.o»odo štiri litre, če se poprej od-r«»či en liter. Po ti miKlrosti posegel je tmli naš stanovanjski urad ter odtaka in odtaka. da curlja [»o eelem nie»tu. S tem »e »eka po rodbinskih očetih avtohtonega pre biva 1st va. katerih očetov očetje »o tukaj rojeni bili in so tudi tu-k;i j pokopani. Gd sedanjih očetov I*; s,- zahteva, da nuj gredo živi i zemljo, ker čakajo drugi, da bi s<dli na njihova mesta. Zaman se !»ovprašujem. kje dobiti le trohi-•o pravice, ki bi opravičevala tako raasakriraiijc domačega prebila 1st va !
Stara resnica je. da Bog ni u st varil glave, tla bi mt»gla skozi rid ; ill prepričan seui, da še SaUl-sonova ni bila lake vrste, in najsi je z roko templje podiral! Tudi stanovanjski urad se bo o tem ^ |»tav kmalu prepričal	.
Najbolj žalostno pri vsem tem 1 [>a je. da je naša vlada na glavno ^ -tvar pozabilo Pozabila je namreč j ru: tistega faktorja, ki je pokli- ^ i*an. da stopi na čelo celi stano- \ vanjski akciji. < e se že m -e u- « službenee pod kap, nam ji* iloce- ] hi ueiimljivo. kako je mogla sta- i novanjska oblast pozabiti na — i Jržavo. C V naj l»eraški mestni po- 1 •trebili zavotl, kateremu danes 1 sir-iški rakve požro največkrat 1 e« li tarif dot i č nega pogreba in ki 1 t^ir«-j le za «n1<» naprej rije. gradi -novo hišo, potem mi je nejasno. 1 č. mu se niso odpovedala stanovanja tudi državnim uslužben- , et*ni. ker bi	potem še mnogo
več prostora priborilo, kakor »e ga sedaj ne bo dobilo. Državi , se daje spričevalo nhožnosti. ona drži roke križem ler sama pripo- < znava. «la je stanovanjskemu pro- ] b<emu nasproti brez vsiike moči. Temu pa ni tako! Država ima nio-č in sredstva, samo zljubi se ji tie! V Nemški Avstriji je d \volila država za dunajske zgradbe 2<X1 iniljonov kron. in če se ne motim, j. čehoslovaoška republika določila za Prago 100 milijonov brezobrestnega posojila, drugih 100 n ilijonov pa naj bi služilo v to, «i«» se pokrije državna garantirana amortizacijska in obrestna kvota za tiste svote. katere bi za-stbniki pri svojih stavbah porabili. Pri nas pa je vlada gluha in siepa, ne premakne niti prsta in š»- tega se ji ni ljubilo doseči, da bi bila centralna vlada novim zgradbam zajamčila za kakih 2-~» let celo in absolutno davčno prostost !
Hnu rmlnv
mu t itootut
| -
American Jugoslav Ttelief na-Iznanja, da je preselil sv«»j urad iz 511 Fifth A wiiue. New Y«»rk t'itv. na ."»±2 Fifth Avenue, drugo (nadstropje, to je na vogalu Fifth j Avemie in 44th Street.
Odbor je dosedaj užival gostoljubje Dr. Johr A. ITarris-a in »>o jsetlaj gost Guaranty Trust f'om-1 panv v njeni novi zgradbi. Ti prijatelji. ki se vrlo zanimajo za ju-j go^lovansko pomožno akcijo, so rade volje stavili na razpolago prostore v svojih uradih.
American Jugoslav Relief steni vaibi vve svoje prijatelje na obisk v nov rti pr<»storih.
Neki brivec se hoče spustiti v sodu preko slapov Niagarskih\ j To je sedaj edina senzacija, ki je še ostala glede sodov in sličnili
Legendarna postava, mrzel in* > molčeč, — to je bil slavni angle f ški K. of K. (Kitchener of Kar_-thuni) tekom svojega življenja in t tragični iu misterijozui način, ka',1 ko je našel svojo smrt. je še po_ 1 večal legendarno stran slave, ka-j* tero si jc bil pridobil tekom svoje- 1 ga življenja. <»ovoriec. katerim jeji prišla na ]>ouioč njegova lastna j > čudna hladnost, so napravile iz;« njega že pred dolgim časom "čln*j< veka skrivnosti in romantike." Ve % lik npliv na javnega «lnha je iz" J vajala tudi njegova dolga odsot" ■ nost iz Anglije, kajti ve"-inr» svn.' jega življenja je preži ve! v Egip" 1 tu. Palestini. Južni Afriki in dru. < god. V tem oziru jc zelo značilno. I da »e ga je pogosto ka? » na kar- i tonili kot velik«>. brezizrazno sfin-'« go iz granita.
Kot (»ovseni drugačen človek pa ' s*' nam prikazuje Kitchener v živ*'-* ljenjepisit. kat« rega .ie priobčil Sir 1 t»eorge Arthur. Ta življenjepis > nam kaže Kitehcner.ia kot človeka 1 iz mesa in kr\i. ki je imel svoje i temne ure. svoje trenutke za Iregj ' in svoja prijateljstva-	| 1
Londonski ocenjevalce tega de i la pi"-e:	l<
—	Trije zvezki stavljajo čita-l telja navidez ]>red velikansko na" lo»o. a jaz. ki sem prečita! vsako
I besedo, bi ne hotel, da bi bilo manj zvezkov.
Tej sliki resničnega, ne pa le_ gendarnega Kitchenerja »lostavlja 1 1 lord Salisbury par značilnih potez v svojem sijajnem predgovoru. Po" tem ko opiše t<*ga mrkega vojaka. 1 ki je prelival solze na mc»tu. kjer 1 je Gordon padel /,": časa ust;.jo i Madistov v sev<-rni Afriki in Egip-j i tu*, moža. ki bi bil pod to ali ono i pretvezo pripravljen uporabiti več, . ur. da napravi uslugo kakem sta" i remu prijatelju in moža. ki je bil j obdan od štaba, ki tra je oboževal. \ se dotakne tudi njetrove pripro-j stos*i. njegovega globokega ču" »tva ter naravnega domoljubja. 1
—	Moralna odličnost značaja lorda Kitchenerja se jc kazala naj
-	drugi strani hvalevredni čistosti j z duha. Noben ne l»o pozabil besed < v njegovem nagovoru na čete l<ta
> 1914, v katerih jih je pozival, naj 1 nastopijo dvorljivo napram vsem ženskam. — namreč kavalirst vo i- duha. ki pripada davno minuli doJ bi in ki jc stavljalo ženske na ol~t
-	tar.
i- Značilno dogohico nam pripove.'
-	duje biograf iz prvih dni vojne. 1 o ki je bil stavljen Kitchener na če" o lo vojnega urada:
—	Njegov privatni tajnik mn n je izročil pero, s katerim naj bi| k podpisal neko listino. Pero pa ni j
hotelo pisati.
—	Dear me. — je rekel Kitche-j ner, — kakšen vojni urad je to!.
v Nobenega vojaka in nobenega pe"j j resa, s katerim bi se dalo pisati!) ti Njegovo sovraštvo do metod j U vojnega urada ri bilo najnovejše-; izvora. V nekem privatnem pl*
mu Tekom Južno-afriske vojne je'j isal: ^	((
—	Vse naše čutare za vodo so j Eiko majhne, da so brez ko* istj. *rav tako je bilo tudi v Sudanu, :.jcr sem moral opremeniti vse j ngleške sile s čutarami za vodo,
j
;atere so morali seveda vojaki sa" • i ii plačati.. Bojim se. da sovra-
itn te starine v departmentih. Zelo!^
Ivorljivi so ti gospodje ter dajejo
loveku regulacije, ki so bile tj-j!
kane krog leta 1^70, a se potem 1
eze. če nočem slediti tem tiskanim
tarožitnostim..	ji
S« le snlaj smo izvedeli, da je
»il Kitchener v času. ko so šlej
ingleške ek speti icijske čete v;-
"rančijo. za to. da se koncentrira'
rmado (»ri Amiens, ne da napre-ij
I nje proti Mons. k;ijti Kitchener ,
c videl vnaprej naval nemških ,
n nato sledeče umikanje angle-
kih čet. Vršila se je konferenca
njegovem uradu dne 12. maja in
> tej konferenci se poroča nasled-
ije:
—	Mirno je poslušal izvajanja ' rancoskih in angleških štabov ter lato odgovoril, da bi se morali po 1 ijegovein mnenju koncentrirati 1 •etc pri Amiens. Protestiral je od- * cčno proti koncentraciji tako se" * "erno kot je Maueeuge. Rekel je. a la bi ne moglo biti ničesar slab- «"
ga za moralo angleških čet. če 1 ii njih l»rvo srečanje z evropskimi', '•etami po petdesetih letih imelo', '.a (Ktsledico prisilno umikanje, dojj katerega bi gotovo prišlo, če bi se i »otisnilo koncentracijo angleške] lrinade tako daleč naprej.
Njegovo naziranje pa ni zma"; jalo. Angleška armada jc šla k j Mons ter izmenjala neke lepe ne-(1 lelje svoje prve strele z Nemci ob;' Itregovih kanala, nakar se je mo- ' rala umakniti. Angleški poveljnik, maršal French jc sporočal Kitche. ner ju glede svojih načrtov. Dne j ^0. avgusta mu je pis;il iz Com" [»iegiie, da je njegovo zaupanje r j, sposobnost francoskih povelju i-\ kov izginilo in da bo umaknil atr irleške čete še nadalje nazaj. Rekel je nadalje, da hoče ohraniti zase, popolno prostost akcije.
Kitchener jc videl v tem veliko, nevarnost ter takoj odredil vsej potrebno, da so ostale angleške! čete v stiku s francosko armado.'
Tudi afera na Galipolisu je po.t menjala zanj kaj britko preisku"! šnjo, posebno pa nraaknitev z Ga-lipolisa. Da vidi. kako stoje zadev ve. je sam odpotoval na Bližnji: iztok. Biograf piše o tem:
—	Videti je bilo, da je Kitche-^ ner le s težkim srcem zapustil Lon*; don. Bil jc zelo občutljiv za an-i gleški prestiž na iztoku ter ga je tudi vznemirjala velika izguba življenje, ki je bila zvezana z u" maknitvijo. Imel je največje občudovanje do junaških borilcev na Galipolisu ter je čutil v svoji du" ši odgovornost za življenja teh mož.
Šel ji na Galipolio, videl pola. I
Crl.AS NARODA. S. .TTX. 1920 .
Stari politik o resničnih razme-rah v Jugoslaviji.
Sedaj pride drugo. Že banke ne bodo dobile matrrijala, ne delavcev in morda tudi denarja ne. Zidarja se pa inoru še pomnožiti, <ia bomo gledali v Ljubljani oder tik odra! Zatorej išče stanovanjski urad '"milijonarje Ker jih ne dobi, ustvarja jili sani. Kar če.z ""č "asejal je la »lav.i uraii v»e potno novih milijonarjev: l.jublja na je pravi zelnik, k j« r Moji milijimarska jrlavu tik »rlave! (> bom sie, al postreščka, bom iz previdnosti na deset koiakov p<4egiiil klf»-bneek i flave, k» r j • mož morda tudi miljouar. Kogar pri staiio-\ .1 u j' k cm uradu ne ljubijo, ustvarijo iz njega frišnega milijonarja Tudi v teh " miljotiarjih' ni legislatoričnc razsodnost i. Prav nobene.
alas n anon a. s. .tfn.
ANŽE PlTbv
ALI
ZAVZEJTJB BASTILE
70	(NiHlaljHBnj**.
— .Taz sem /vest | km Umi k, ni.i<Utn«i. in ni»Vs;ir »Irugejra.
I»mIm»i tor« j. j»r .jatelj in»»j Prod ni ^ii". tla trenutek ne povi le mti . ir Ii. < r. Vi |»riliaj.it« »»1» uri. ko poka moje >r«-e. jtl«>ji pi <,»:« lji mi ni" »i.'!!*--« pr\ikrat /«!rol»ili /. itsitieo. k«t**ro ste nn \ i tolnii pi ,p«»\. iluv.it o. trrof, t■«I« j« i»eiiio«ro«'*e še nadalje *amol
ruti t«» I - sbl« o. K.ijt ;h.\sim| sili Kil ličili : - I1U 1'elill je. ki je »tleče.
\ /laku. ki jt nepoln ii-ri s eliti ni m i glasovi ter na olirazilt dvorjanov, ki -o m ni m hie.i, N» urof, prv.k'at \ »v oje m življenju mi ne go \onle r»* sli lee,
Orof -e je ti/r! »" kiaijieo.
1»,. 1.1 j k 1.1 kraijo-a. Vi, ki me po/nate kot pogum-ro, |n<■ i • m	\» Itn š* k*Miea vašega p rese ne«" en ja.
<ii»*|mm1 i I • ■ i l.irui '.i- j«- vprašaje ozrl vanjo.
T.ikoj I..... n»i« T. je n ičla kialjica ier se nervozno na-
* llieli II ila.
Naš. veln-aii*1 vo trpi? .ie vpraša! on.
Nt- i e. . . i«! m<»j > ♦-«! it,- k meni m uiti Iteseiliee vi«"- t: tej (slutim politiki... Napravite. <la Ihiid pozabila.
I i rot jo je llbov.ll * /alostiiom IWIlfVHIIl.
Marija A ntonijef i> j»* polo/il.i >»\ o jo l oko na uje«ovo eelo.
Vaše «• e b i zar«. Je tekla.
-	I bi. jaz i m it »i tel \ulk»n v *v«»ji glavi.
Vaša roka je mrzla.
I*ii tem je \/ela nit t»ovo roko v "\njii lastno.
I i Mej i lH \ er ,i/ tu \ a tu /•■ tekla. «la po/ab va. -laz nisem \t-> kralj «m Ja.' n -»t'	•»•_* t •■/• ii.i in sov raz* i:a Ne, ji«/ i.is« m ve
kralji« a. temve.- b /• a-La K.jj je •-♦-!i -.\«i zato«- .' Sr«-e. ki bi me Iju bilo, bi mi /a«losio\ a'**
<!rtil ie |Mtkleku" preti ktaljieo ter poljubi njene no;r»' z onim >P«ihIo\ aiijem. kat« re"a je -jnj l Kg p« aii do bouinje Iziile.
(►I,. gr«if. in««: « «lu.i prijatelj	j»- rekla kraljica, ki ira j«
skušala pri tei« ilvigi. «i Ali v« ste. kaj mi j»* storila vojvodinj; I »lana "
l/selila se bo. j«- tMlvrnil tie < liartiy I rez vsakega obotavljanju.
On je uganil	j« \/kliknila Marija Alitonijeta. On j.
uganil Kako jo mogo.-»- kaj takega uganiti?
Moj Bog. . • tnlvrnil grof. v tem trenutku se «!a marši kaj uganiti.
Zakaj pa s»* i izsiliti tinli vi. j«- vzkl knila kraljiea. - k< je veiular t o tako uat>.\ua stvar?
Mailatua, nočem storiti tega predvsem raditega. ker sen vašemu velV-an^tvii 'rlnUiko u«lan in k«-r fin si pris*-ge|. «la ne bon ,apn>til kraljo-e niti /.i «n trenutek I«-k«un vibaija. ki so bi ža st«laj Moji bratje se 1u«li II b« m b i izselili, ker bodo sledili Ultijemil VZgle till, k« r b«i moje nbttaš.111 je Zanje v/g|e«l. po katerem se bodo rav i ali. Oo-jia tie i liarn\ s»* tiuli ne bti izselila, ker odkritosrčno ljub Naše veličaii%tvn.
I Vi. A n i I n ■ «• ,«lo plemenita dnia. j - rekla kraljica z oči \ idiio mr/loto.
Ka«l.i«!_'a luti; .n I««i zapustila Vei-saillesa. — j«' dostavil go Kpo«l tie t "tiaray.
Na ta način j » bom imela vedno pri <a*l»i. — je rekla kraljici , istim ledenim p< \ «1; i i.«»m. ki j«* kazal le ujeno ljubosumnost ali za HtčeV iill je.
Vaš«« v« li« aiis; \ o mi j«- poklonilo čast. ibi me je itiM-uhvalo port n'- ii i koii* uarde j«- iekel gr«»f «le * liamv, — in vsled tega je moj«- mesto v Vers.iilb - T« ga S. ojega mesta bi ne zapustil, če lii m ijjš«- v«'li«aUsi\o n«- ;..\erib» natlzorsiva nad Tiiilerijami. To je potrebno izgiiaiist \ o. iai j«* rekla kralji« a iu jaz s«-in šel v to izgnan stvo I'ri \ •»« m tem p' ve vaše veličanstvo, da »ne grofica tie t'barny lii karala, ker ni 1» la vprašana /a svit.
T«i je res. j tnlvrnila kraljiea, š«- vedno mrzlo.
lian«". .»♦• "i. «l;dje\al '.»riif. pa seni prepričan, tla ni mn-j«* mesto \ «■« \ Tuil« r«. temv.-č v Versaills. 1 »obro torej. Jaz sem prekršil /a|Mtt e«l, si -.'in izbral svojo slu/bti in tukaj sem. Meni j< \ see m«. «'t- s« I m i j i grof «a bi»«lo«-ih tlogthlkov ali ne. .laz tisiaiietn pr kraljici, ra/\«-i «"■«• bo kraljiea zlomila moj meč. t e bi s.« zgotlilo tako m • f Iu ne imt I \i« praviee boriti se zanjo tukaj v Versailles tei umreti, pt'ttiii tu b«i isijda š«* vedno pravi«-a. «bt so dam ubiti za njo pred vratmi. na tlaku.
Mladi no«/ je 'jo. »ril iak<» pogumno, tla je opustila kraljioa svoj ponos. /,i katerega s,- j«, skrila, da prikrije svoje l»olj človeško
kot
pa kraljevsko čustvo.
lirof. je tMlxriiila. ne izeovorite \eč te 1m*s«-«1.' ter ne re tite. «l.i *>«• boste dali ubiti zame. kajti prepričana sein. da boste sto rili to, k.tr pravite.
t lavno na-p. Ot lin. to bom Vedno p<iv«latjal. — je vzkliknil gospod de « liari.v	T«« bttm |w«\ eda I vsakemu in vsepovsod l'ov edal In«, ker s»- oojim. tla s«- bliža čas. ki ImnIo morali umreti Vsi titii. ki so ljubili kralje te zemlje.
tirof. grof k«b« pa vas navdaja s tako žalostnimi slutnjami?
An. madama. je tMlvrnil < liarnv ter /tuajal z glavo, — za časa ameriške oprost im* vojne se je tudi mene lotila mrzlica iieotl VstiOsti. Tudi j.i/ s« »., se loitel aktivno vib-le/iti emaiicipae je siiž-1'jev, k<»t so r«kli ob mu in času. tei s»- «bd spi«-jet i v peti pn>stozi da rje v l*ri« I ž i l «•« m s,- u«k<-tnu tajneniti re,iu y I ^ fa vet t oni in I-a niethoM vred. Ali vo,*e. nunUnu, kaj j»- l«il tajni namen te družbe ' 1 ni«"*evanje pres!«»b»v Al veste, kitj jo |M>nieuilo g«*sb» s tremi črka ini: 1- I* I* l.ilia |t*-dibt|s destrue. l"niči Itlijtn z tio«aiui.
— Kaj pa ste st«»rili Ila to?
Cmaktiil s«m se častno. Za en«-ga. ki so je umaknil, pa se jilt je prtjflas lo dvajset Kar s#- vrši danes, madama. je prolog velike žaloigre. ki se je pripravljata v tišc.i m ponoči v glavah ljudi že tlvajset let. Ijutl!. ki vii spravili tia to«g>- Pariz, ki vladajo v mestni hiši in k. so zav«.1« I L« st tlo. Jaz setn s|M»rnal obraze svojih starih to-\ m riše v \ /v o/i. Ne •iio*ite s«-. ui«t«lama. vsi dogiHlki zadnjega časjt niso slučajni dogodk«. temveč m* bili priprav lejni že <l«tlgo časa.
-— O. vi verujete lo vemjete to. — je v/kliktitla kraljiea ter s»-pričela *ol* ti.
—	\V jokajte madama. — raj>»e raztimite. — je roke! grof.
t — O razumeti. — - je nadaljevala kraljiea. — jaz rojena vlatlari-ca 2-'» miljonov Ijutli, naj razumem, da uprej«* ti podat iki. ki ■O tukaj le za to. tla se |»«kore ter |M«l»ij.tjt« mojr prijatelj,-! N'--. jaz ne bom tega nikdar --irvtmela.
_ Vi pa morate to rarnmeti. Tem (Miilan.kom. ki bi vas morali
ibogati sle iipftstala »*rr*£no-a tak*«j. ko j m je p4»stala |M»korš«'-iiia breme. Pridno pa ki motU ta awiiira. ki mlit^ra le i evnljno. jm« ireii vas, bo p« »žrla vaš«* pnjatemlje. ki so šr 1m»Ij sovražen t kot pa IU Tt.
; ....
Koroške novice
Priljubljenost poročnika.
1/. Bač oh jezeru poročajo: Ysa-ustil nas je priljubljeni poroč-ik \ rezervi g. i Jrafenauor. ki si p v kratki dobi svojega bivanja >b tukajšnji d»*inarkaeijski črti na 1 pridobiti srca v sen prebival-ev. Z odločno voljo in /. raziinie-a'ji tu krajevnih ra/.uier je ure-lil vsa na-4»r «tktvn meti voja-t v«Mu in civilnim prebivalstvom, ar je tjkaj ob «b*nia rka«*i jsk i 1 rti največjega peiiieiia. Potolažil! e razjarjeno Pog«irje in otnilil si- me sovražnike v Ba«-ah. kljub , -i. u. «la imajo nekateri precej r«le irbiv,- in jim nikakor ne grel L'lavu. da ni«iraj<» k««t kristjani. Udi «;«lpUŠč;|T i.
Nemška nesramnost.
1/ Sol por itč.ijo: Kako so Nemci j e vediu* oboli in nam sovražni. H/C -io«lts*-i slu-'-aj: V sob,.to pre,! el . nedeljo j«* šj.» v B« »rt i vi je več iaš.h fantov ki so bili vpoklicani • rožniški «"-eti. Ko pritlejo po-oč mimo Luznarjeve hiše. jim .u/ iar preti s pestjo, nato sleč«-e iila«"-e iu jim )»««kažc iiair«« rit. "e:ito. tla je l.uziiar sramotil nafte ai.te posobn«« zato. ker so šli «b»-t« kini služit, /a t o jo«njegovo tle-a1 je tu«li ^ranioti-nje države. Ha o ii naša oblast z.ai«» k;ij k azil o-a « * I.u/nar je od«-ti najhujših h nasprotnikov, ki je lani vo-' 'ii vo!kswehr«-vee i:i se vdeleže-a! topanja v Šolali, liil je potem ie- r nekaj časa interniran, ko pa c je vrnil, je prišel zop»-t na svo-e -tar«» mes-to k električnim na-•t. vam. kjer izziva in sramoti a edne iselane. Pritožbe z«iper •j« ga zara»li popustljivosti naših bia*"t i nis«» izdal«-. Zaht»n'am«>. da .u/tiar takoj izgine s Ta bra. če o bomo sami naredili red!
I2kupil jo je.
!/ Borovelj poi-.H-ajo: Mebiiis iz lljubelja j«- tlaleč okrog znan u i-kač Plačan mora biti <»d Av-';ije. Kljub \ s«-j kulturi, s ka-e«.< >o Ne 111«- i tako silim ra«li ma-a'i p«»seliuo Btirovčiče, ventlar lej «• nisnoi tako «lab-č. «la bi mogli • veli oij zraka in ljubezni. Zrak u Ijube/.eti menda tiuli Mebilisu «e /adtistujeta. Tistih letakov, s. . a * e vi m i nas vsakih 14 'Ini «-nkrat tli pa tudi večkrat osreči, tudi ne n« i r«* j»*sti. Malo preve - neslani so
j zasluženo iilačilo. Vsakdo se iz njega norčuje, povsod s.« ga siti. 1 * ret l kratkim pa j«» je pri lut era-uu Mosorju isa Z:!i j»»«steiio izku-pil. Tam s«i ga tako naklestili. tla i o morali njegove polomljene k«»-•i peljati na dom kjer .iili še >c-daj zdravi. Dokler s • «ga rabili za ponciiičt-vanje svojiii rodnih bratov in sester, so ^a obsjp:di z tlo-brotami in potlporami. ztbij T»a. ko tega izdajalskega dela n<-j re ve.*- izvrševati, niti mečejo pra* i zne sodčke v vpognjeni hrbet. To 'je bridko, a zasluženo pla«'-i!«» vseh Judežev.
I I
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trn.
ARGENTINA PRES. WILSON BELVEDERE ..
19. JUNIJA a JULIJA 15. JULIJA
Potom n«tkov. Izdanih u ni kraje * Jugoslaviji In Srbiji
R»zku*n« u*«lnosit prv^tra. dru-■eca In u«tj>fa
Potniki tretjea* razreda dobivajo brezplačno vine.
PHELPS BROTHERS & CO.
Passenger Department 4 West Street	New Ywfc
Katla bi izvedela /-a svojega bratranca V K N< KUN A ORIT «lo-
t ranča VEN« KhN A OBIT. .bitna iz Rabinega p Jja na Ntj-tranjvkem. Pred s^lmini leti je bival v La Sail«-, lii. Ccnjc.e rojake po Ameriki prosim, ako kdo v«- za njego\- naslov, da mi g.i naznani, ali naj s«* pa sam javi svoji sestrični: Mary Baraga. Piin K. 4'.'. St.. Cleveland. Ohio.	in—f,
OGLASI NAJ SE
FRANK RAČIČ. Zanj je
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00
Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO
6153 Ctsrry Street New York, N. Y.
Z naročilom pošljite v naprej.
_ _ pri nas . pismo iz starega kraja «-«1 Antona' Račič iz vasi Vihre, ptišta Krška vas. I "pravu ištvo O las Narcnla.
(7-8—C)
SftNTAL
» CAP5U\ES
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse ▼ '24 urah.	/--s.
Vsaka pilula (mIdV)
n«si ime UT~ y
Varujte »e ponaredb
Doctor
KOLER
Uiai ikvtuki fevoreči zdrav ■ak. iptcijiliil — »kik kalmi,
638 PENN AVE
Pittsburgh, Pa. ;«laz ozdravim zastrupi jen je krvi. bolezni ' mehurja, kilo. trganje, bolečine, otek-; line. »rbefire in druge bolezni, ki na-' staitejo titled neriste krvi.
i "nr.
jKje je .lo.-IP CRBANčji" * Preti Vojno j«- imel naslov 70J Klin <t„ I .ea«! vil h*. Colo. V Ameriki se •u.la.a /«• l."> !«•:. Njegova j mati in jaz nj»-gov brat želiva »zvedo?i za nje«a. zalt« prosiva «la s<- «»glasi. ali pa «"-e k«b« kaj ve o njem. tla poroda -Josipu Cr-banči"-. K««čevie Šr. >4 Slovenija. Jugoslavia.	7-S—f»)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Suhe. import i rcvio tz »tarega kraja. Najbolj;* trsta 100 funtu v $24.00 druga vrsta 100 funtov $21.00
MOŠT, »tezega grozdja 51 gal $62.50. MOŠT, svežega grozdja 2C gal $40. Zdratibio vino l-Vrro China 12 steklenic $18.00. dokler je ^as. ker so vse rene veljavne le za kratek *aa. 1'osebna rena na debelo. Denar se posije v priporofenrm pismu ali po
Money Orderu.	S . K U C I C H
Dalmatian Cal. Grapes Co. «« CORTLANDT STKEET	NEW YORK CITY
PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI.
Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik.
.I:i7. i 111:1111 toliko zaupanja v svoj u«ti>eh in dpoaob-ii«»st. ila vas morem ozdraviti. «la za svoje priza«le-vanje pri va^U-ni ztlravljeiijn ne zahtevam niti een-la vnaprej. Plaeajte za mtijo uslugo, ko t^rste z«lra-vi. .laz som najstarejši s|«eeijaUst v IMtlt>burgbii. s 4o letim prakso. K meni prihajajo ljtnije «»1 blizu iu «lale«". «la jih liitro ozdravim, (iovori se slovemdio
Dr. B. P. MULL1N, špecijalist.
411 lOlKTIl AVE., na« I si rop je. PITTSBllMiH
Pazite ti a štev. 411 tVirta Ave.	PENN A.
-I
icutlar le iu obleže vsled skrajne it ]>rebavljivosti še v siirtivcjših •«•!■ 'tleili kakor je iije«r«»v. Zaslu/.-: a nima nobenega. Ali ni torej firavičena naša tbuuueva. tla je '»Ir.čanec Avstrije? Hudo je uga-•1j.1I. Čuditi se mt»ranio sb-p««ti ali« •«;■ pot r|»ežl jivt»st i naših oblasti. ;i mu še ve»l 110 puščajo proste ro-. ';«• Ali ]ia s 111«1 s,- morda nalezli t; lega "Iai h»sen*".' Priti jo mo-j •a a bolj vroča in ponosnejša juž-J
ta kri. Vitleli s««, kako šunta v
;jiv;irni |iofo\čiče. kako korak za, i« 'akom zalezuje generala Mai-tta. kako se plazi okrog okrnj-"te-2a glavarstva. To jitn je bilo
•a veiular že prem-umno. Mebiu-11» nda ne bo pozabil tisleua pr«»-t« ra pri cerkvi kjer p«i večerih wiroveljski snirkolini s svojimi b.igiiui. umazanimi jeziki napa-1; i « poštene ljudi, ki morajo iti .u*o 1«* njih. Njegova buča je pre-, -ej trda in tisti "reeht g'sehieht' lir" iz ust lastnih tovarišev tudi ■ i bi! ravin« balsam 11a nj«*govo raMjeno nemško srce. Ampak čini-j na j«» ta le jubezen met! ^-luškimi bratci, ali ne * Iu "NiiK-lun-srentreiie"" je iu«l"t rajtam " ra j-ža . a p » Drave".
Z Brda ob Baškem jezeru.
Meti izibijah-i. ki s«» ]N»l»egnili v Nemško Avstrijo, da tam gla-• b jejo ln Miutajo z«»j»*-r lastno kri in lastm« Ijmlstvo, jo tu«li bailer p« «l<>mače Kggner. ki jo sv«»ječ-as-"«. r»-k»-l: "Sramujem s.-. imam s|i-vensko tiia*er. Tttla izdajal-«-e nikjer ne maraj ZaT«» pa tu «li Kggner sj«rejouia v Nemšk Avstriji za sv.»je peklensko «lel«
OEORGS WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naroč nino za (»las Naroda in izdajati j i ra v o vel je v 11a pot r»l i 1 a.
Prosimo rojake, tla mu gro«lo 11a roke in ga priporočamo. Za naklo njenost se vam že vnaprej zahva ljujemo.
Uprav-ništvo Glas Naroda.
Kje je FRANK IIERČOVIC- I)o
lna je ■/ občine -Ii-r-ne.j. okra i Krško Piva nekje v Cb-velan-du. <>:!'o. Za nj»-gov naslov bi rad izvede! nj«*gov prijatelj Kran«' t iergovič, usn jarski po-l-iočnik v tovarni Pdak. Vrhnika. Slovenija. Jug« slavia. i 7 < -C,
Rada bi izve«lela za mojega bralnima R RAN K A R04INA. .loma ]/. Smartnega pri Kranju. Naba ia si-» nek je «rk«-li t'le\«-bnnla <">hi««. Ako k«lo izmeti ro-jfkov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, nli «-♦• s;stii čita Te vi-st i«-c. naj so mi z«*l:-isi. ker iim intam p<«r->čaTi ^a/!ie stvari. -- Kan v Mežan. lianj.iloka št. :i4, p« št.i Nova-sela r * i-i Kof-evju. 'Slovenija. .!u-goslavia.	7-^—6)
Rad bi izvedel, kič ce nahaja rojak .lolIN PKTRIN Kosmač n«loin i/ Roi'-iee o!» Savinji na Štajerskem. Tmatn mu pon t i važne stvari i/, starega kraja Pro-im eeti jene rt j;ike tvi Am«-rr' i. k lo ve. ' je s,. n:ihaia. n i i m ntznaiM njo« v na-t«.v. za kar se mu že vnaprej /aliva 1 jil jem a'i naj s. pj sam javi na naslov: Ant! ««nv T^n'-ak :: Ave. VVosT AH is S a Milvvauko« . Wis.	7 '.» r.
t _ _
Zastopniki "Glas Naroda1
NAZNANILO.
La Salle, TI
I^Tna "ieja tlružl»e Slovenski Nar-idni I>*»ni v ISalle se vrši v nedeljo 13. jvnija t««-no ob 1 knf**" uri jh>p«d«lne v »Iružheiii dvorani n;: vogalu first iu Cr»»s*«t Si. Na dnevnem redu 1*'» več važnih zadev. katere l»»«d«» pre*lb»žene letni Vanrtiin za **<:ta« \an-la~ Je: s.-i v rešitev, kakor tudi v »litev Za	jot.« fr.iii: n |*<! Veta r.'«:
eii^-tUtsk^sa .»llt-ira »lirek:«.r-' Ctir« um-	«".': ra .Virt Hi
jev . D»«liwr4 vsakega delničarja je. da se iituriijrnr seje zanesljiv Vtltdeži.
I John Vogrič. začasni tajnik, j
2s 6;	h
Pueblo. Colo.:	11
Peter Culig. Jobn Germ. Frank Janesh la A. Kocbevar. Salida, Csk: j Louis Costello. Somerset. C«k:
Math. KeraelJ. Indianapolis. Ind.:
Alois Rudman. Clinton. led.:
Iamliert Bolskar. Aurora. IIL
J. Vertiie. Cm Aurora Arenne. Cbiraga, HL:
Joseph Hosth\ Joseph Btlsh lo Joseph BevClt	[
Jotiet. IIL
Frank Rainhieh, Frank I^urleb I tu John Zaletel. Masrontah. IIL:
Frank August In. La Salle, IIL
Matija K«imp. North Chicago. IIL:
Anton Kolail iu Matb. Ogrln. South Chieaga. Ill :
Frank čenie. Springfield. IIL:
Matija BarborlC. Waokegan. IIL:
Frank IV»tkovSek. Franklin. Kansas:
Frank I^eskovlc. Front mar, Kana— :	i
I C«, k Firm. 1 Ringo. Kansas:
Mike IVnelL	,
Kit/miller, Md.:
Frank VtJtloplree. Chishohn. Minn.:
Frank Uovžt In Jakob Petrtch. ' i Calumet. Mich.:
M. F. Kobe In Pavel Schalta. Aurora, Minn.: L lVru.Vk.
-	Eoeleth. Minn.:
)	Li.uis tJovže.	. I
liilert, Minn.: VeseL llilibing. 7linn.: Ivan l*«»v5e. Virginia, Minn.:
Frank llrovatleh. El>. Minn.:
Frank Covže, Joseph J. Peshel in A111 oil Pt»ljauec St. liouts. Mo.:
Mike lirabrian. f*reat Falls, Montana:
Matb. I'rib. Klein. Montana:
1 • rog« »r Zol«ec. (•on anda. N. Y.: Karl Stemi£a. j Little Falls. N. Y.:
Frank Ma sle. Itarberton. <Nilo:
Frank l'««jv In Ath. Poljanec. Collinw ood, 'Miio:
Mallu Sia».:iik. Cleveland. Ohio:
Frank Sakser. Diaries Karlingor, In Jakoti Kesu I k. I strain, Ohio:
1.0,1 is Ila lan t. J. Kumfie tn M • Ktatiek. . Niles, Ohio: 1 Frank KogovSek.
Youugstown. Ohio: a	Ant« m KikelJ.
Oregon City, Oregon:
M. Justin. Alleghany, Pa.:
M. Klarieb. ■ Ambridge. Pa.:
Frank JakSe.
I^CMMMf« S j	Luuls I tri tiar.
Bronghton. Pa.: "I	Anton Ij«aree.
" Iturdine. Pa.: j	John I »einsar.
Conemaugh, Pa.: j	Ivan Pa j k Iu Vt«l Koraniek.
(laridge. Pa.:
I	Ant«>u Jerina to Ant«>o Kuio-
gt«»v.
-	Ihinlo, Pa.:
1-	Anton Oshaben.
Export. Pa.:
I^.uis Kupantl*. Forest City, Pa.: Mat. Kamln.
-	FarrcU. Pa.:
.j	Anton Vslenele.
!i f
• rrensbnrg. Pa.: j	Frank Novak.
; ImprriaL Pa.:
Valentin« Petemel. JahmtMn, Pa.:
Frank t^areuja In John Polanc. Lnzerae, Pa.:
Anton Osol&lk. Manor. Pa.:
Frauk rkemSnr. Moon Run. Pa.:
Frank Mafrk In Trank Podmll fiek.
Piltsburgh. Pk:
r. Jakobleh. Z. Jakshe. Hat. Kla rieb ln I. Magister. If Ipliton, Pa.:
Martin Koruarbeta. Reading. Pa.: j	J. Peziiire.
SteHton. Pa.:
Anton lire«. Turtle Creek, Pa.:
Frauk K«-bUrer.
-	West Nesrton. Pa.:
Joseph J«»ran. ' White YnBey. Pa.: Jurij Prwit Walknrfc. Pa.: I	J. Pefemetl.
«:. J. I'oeruta.
-	r«kHm. W. Ya.:
Frank K«Has. A. Kumnkaa.
Atfraf Mantel «« J«4> Tntrik
JiAk stsmM h H. liuia
Frank Sk«4.
I««il',as%-tii p<4>iratl nar«^-ait*>* xa ilm vnik *^;ta.-« Nar.*ia". Vsak za si. t k i7<ia p*»ri>lilw waior.. je projel in jib r<«jak< nraiwi
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
JDROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj znarilniL knjig te^a časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je naeelnik inteligenčnega depar-tenienta armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik 11a Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt Street New Tork City
STANE $3.00
CsAo.:
DOCTOR LORENZ
KOI NI SLOVENSKO GOVOREČI ZORAVNII^ APECIJAklST MO&KIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka j« zdravljenj« akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ž« zdravim nad 23 let ter imam skušnje t vseh boleznih in k04 znam alovez sko, zato va* mot em popolnoma razumeti in spozna ti vaao belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko* zi 23 let aem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju m oak it bolezni. Zato mm morete popolnoma zanesti na men«, moja skrt pa je, da vaa popolnoma ozdravim. N« odlašaj t«, ampak pridi tt Čimprej«.
U*. »atim « nalili, atara rjo«. HvCjh. kcium. - t'i1 Hirt.*mpTl
•■asa« ml	• ^
msh» v tomia. fttitaa* tm mnu s. m itJtra^'aT au «t ima. OO m<«I|i> »a a m ...... ».
po sutii nk zoMAvcas. miocTc oicamou ms poiasit« mg M
Dr. LORENZ « *«■ "ttsmich. ta.
r