Letnik 191 s. Drzayni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XL\r. Izdan in razposlan 15. dne marca 1918. Vsebina: (Št. 91—94.) 91. Ukaz, s katerim se izpreminja iniuistrstveni ukaz z dne 16. novembra 1917. L, s katerim se ustanavljajo mezde za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin po naročbi vojaške uprave. — 92. Razglas, s katerim se ustanavljajo mezde za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin po naročbi vojaške uprave. — 93. Razglas, s katerim se ustanavljajo mezde za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin po naročbi vojaške uprave. — 94. Ukaz o dražbanju potrebščin. _______________________________________________ 91. Ukaz ministra za socijalno skrb z dne 9. marca 1918. 1., s katerim se izpreminja ministrstveni ukaz z dne 16. novembra 1917. I. (drž. zak. št. 4-48), s katerim se ustanavljajo • mezde za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin po naročbi vojaške uprave. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) ukazuje minister za socijalno skrb v porazumu z udeleženimi ministrstvi in z. vojnim ministrstvom tako: 1 en Drugi odstavek S 1 ministrslvonega ukaza * dne 16. novembra 1917. I. (dr/., zak. št. 448), s katerim sc ustanavljajo mezde za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin po naročbi vojaške uprave, mora glasiti : Sestavljena je iz zastopnika ministrstva za socijalno skrb, ki hkratu predseduje, nadalje iz enega zastopnika vojnega ministrstva, ministrstva za deželno bran, trgovinskega ministrstva, "tinistrstva za javna dela, osrednjega obrtnega oadzoruištva in urada za pospeševanje obrti na j Dunaju, končno iz po dveh zastopnikov delo-j dajalcev in delojemnikov, ki jih pokliče minister za socijalno skrb v porazuiuu s trgovinskim mi-! nistrom in z ministrom za javna dela. Komisija ima pravico privzemati na razprave strokovnjake s posvetovalnim glasom. Člen H. Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi. Kataja s. r. Schauer s. r. Homanu s. r. Czapp s. r. VVieser s. r. 98. Razglas ministra za socijalno skrb z dne 9. marca 1918. 1., s katerim se ustanavljajo mezde za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin po naročbi vojaške uprave. Na podstavi tninislrstvenega ukaza z dne 16. novembra 1917. I. (drž. zak. št. 448) se razglaša. da je po § 1 tega ukaza ustanovljena komisija za šivalna dela ob konfekcijoniranju nastopno navedenih uniformskih vrst na neposrednjo ali posrednjo naročbo po vojaški upravi določila v naslednji taheli obsežene najmanjše mezde. (SIOY.nl, ,58 Najmanjša mezda za vsa šivalna dela, kadar se napravi po en kos nastopnih trni-formskih vrst, znaša za dela, opravljena v zraven oznanieujenih krajih: Monture moštva: • Plašč brez hrbtne gube \ Bluza Hlače dokolenke Kapa delo lia domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici v krona h Dunaj 4-20 3-36 2-(S0 208 220 176 —•50 —•40 Praga fz mesti Kraljevi Vinogradi. Smi-chow in Žižkov), vsa ostala deželna glavna mesta in vsa mesta, ki so sedež trgovinske in obrtne zbornice 378 312 2-34 • 1-93 1*98 1 63 — 45 —•37 vsi ostali kraji 3-36 2.77 2 08 1-72 1-7& 1 -45 —•40 33 Monture /.a vojne ujetnike: Plašč Bluza Hlač e Kapa delo na domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici delo delo na domu v delavnici delo na domu delo v delavnici v kronah Dunaj Bombaževe tkanine, tkanina, platno 3— ; 2-ut Pol volnene tkanine („blago") 300 2-88 Bombaževe tkanine, tkanina, platno 1 -20 98 Polvolneue tkanine („blago") Iti) 112 Bombaževe tkanine, tkanina, platno 1— 80 Polvolneue tkanino („blago") 129 'Jf! - -30 ; —•24 Pmga Iz mesti Kraljevi Vinograd. Suii-chovv in Žižkovv), vsa ostala deželna glavna mesta in vsa mesta, ki so sedež trgovinske in obrtne zbornice Bombaževe tkanine, tkanina, platno 2- 70 2 23 Pol volnene tkanine („blago") 3- 2 V 267 Bombaževe tkanine. tkanina, platno • 108 89 Polvolneue tkanine 1 „blago") 1-26 104 Bombaževe tkanine, tkanina, platno - -90 - 74 Pol volnene tkanine („blago" 1 108 --89 — ■27 ■22 : / vsi ostali kraji Bombaževe tkanine, tkanina, platno 2-40 P98 Polvolnone tkanine („blago") 2'8h 1 2-38 Bombaževe tkanine, tkanina, platno - -96 1 —-79 Polvolaene tkanino („blago“) 112 -&-1 Bombaževe tkanine, tkanina, platno • -80 alfi Polvolnone tkanine („blago") —'•90 —79 —•24 20 Te mezde je v zmislu § 4 mini Ars tvenega ukaza z dne 16. novembra 1917. 1. (drž. zak. št. 448) izplačevati popolnoma brez odbitka osebam, ki imajo neposrednje opraviti s pravim izdelovanjem j n konfekcijoniranjem blaga (»zadnja roka“). Zlasti ne sme delodajnik. ako je priskrbel delavcu sukanec ali drugo pristojstvo, iz tega naslova nikakor zmanjšati teh mezd. V tem primeru je narediti množino sukanca za posamezni kos razvidno z lepakom v delavnicah in prostorih za izdajanje. I Kar se potrebuje več, je priskrbeti delavcu ! brezplačno do izmere, ki jo določi vojna uprava, j j Mo je delavec sam priskrbel sukanec ali drugo pristojstvo, je zvišati mezde za ceno teh tvarin. Za delavce na domu v zmislu tega razglasa j , . . , • • ■ . , naj veljajo tiste osebe, ki izven obratovališč svojih j RftZglaS «UMSti a M SOCIjalllO Skrb delodajnikov sami opravljajo šivalna dela. j yr (| || ^ 1| 111 ill* Cit 1918 Delodajalci, ki narejajo na neposrednjo ali posrednjo naročbo vojaške uprave reči, za katere so se spredaj določile najmanjše mezde, ne smejo dogovoriti z osebami,$ ki jim dajejo delo, manjših mezd, nego ustreza postavkom teh najmanjših mezd. Doslej plačevane manjše mezde je treba povišati na mero najmanjših mezd. Ako so se plačevale za dela, na katera se uporabljajo po sprednjih določilih najmanjše mezde, doslej večje mezde, se ne smejo znižati z ozirom na najmanjše mezde. \ • Predpisi tega razglasa dobé moč za vsa dela, opravljena po 14. dnevu marca 1918. 1. Matajtt s. r. 9». Samostojni obrtniki v zmislu obrtnega reda (vmesni mojstri, mojstri po kosih) ne veljajo za zadnjo roko, kolikor delajo s pomožnimi močmi. Za delavce v delavnicah v zmislu lega razglasa naj veljajo listi obrtni pomožni delavci (§ 73 obrtnega reda), katerim dajejo delodajniki delo v svojih lastnih delavnicah. s katerim se ustanavljajo mezde za šivanje ob konfekcijoniranju ikanin po uprave. naročbi vojaške Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 16. novembra 1917. 1. (drž. zak. št. 448) se razglaša, da je po § 1 tega ukaza ustanovljena komisija za šivalna dela ob konfekcijoniranju na-V določenih delavniških mezdah so všteta | stopno navedenih kosov perila na neposrednjo le šivalna dela in likanje, ne pa tudi druga za j ali posrednjo naročbo po vojaški upravi določila izgotavljanje potrebna pomožna dela. 1 v naslednji tabeli obsežene najmanjše mezde. 1 Najmanjša mezda za šivalna dela, kadar se napravi po en kos nastopnih vrst perila, znaša za dela, opravljena v zraven oznamenjenih krajih: Perilo za častnike: Dunaj •Srajca Hlače vsa šivalna dela delo na domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici v vina.rjih (10 * 48 Dl . 37 Perilo /a častnike: 1 • Srajca Hlače vsa šivalna dela delo na domu . . t delo v delavnici delo na domu ' delo v delavnici ! v vinarjih Praga (z. mesti Kraljevi Vinogradi, Smichow in Žižkow), vsa ostala deželna glavna mesta in vsa mesta, ki so sedež trgovinske in obrtne zbornice 54 45 41 34 vsi_ ostali kraji 48 40 37 31 Perilo /a moštvo: • Srajca brez šivalnega dola s šivalnim delom vred ki je potrebno za narejanje gumbnic delo na domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici v vin a r j i h Dunaj ir> 36 19 39 Praga (z. mesti Kraljevi Vinogradi. Smichow in Žižkov), vsa ostala deželna glavna mesta in vsa mesta, ki so sedež trgovinske in obrtne zbornice +0'5 33 5 •14 3d vsi ostali kraji 36 30 39 32 t Dolge Idače s trakom Polgr hlač* za zapenjanje z gumbom Kratke Idače s trakom vsa šivalna dola delo na domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici delo na domu y dJ^nici v vinarji h Dunaj :is 30 40 32 30 24 Praga (z mesti Kraljevi Vinogradi, Smichow in Žižkow), vsa ostala deželna glavna mesta in vsa mesta, ki so sedež trgovinske in obrtne zbornice 34 is 3d 30 27 22 vsi ostali kraji 30 25 32 265 44 20 Pasovi sestavljeni iz kosov iz celega vsa šivalna dela delo na domu delo v delavnici delo na domu delo v delavnici v vinarjih Dunaj 11 9 C 5 Praga (z mesti Kraljevi Vinogradi. Smichow, Žižkovv), vsa ostala deželna glavna mesta in vsa mesta, ki so sedež trgovinske in obrtne zbornice 10 . ! 55 4T> vsi ostali kraji y 7-5 i 5 ! 4 1 Te mezde je v zmislu 3 4 ministrstvenega j ukaza z dne 16. novembra 1917. 1. (drž. zak. št. 448) izplačevali popolnoma brez odbitka osebam, ki imajo neposrednje opraviti s pravim izdelovanjem in konfekcijoniranjem blaga (»zadnja roka‘j. Zlasti ne sme delodajnik. ako je priskrbel delavcu sukanec ali drugo prislojstvo, iz tega naslova nikakor zmanjšati le mezde. V tem primeru je narediti množino sukanca za posamezni kos razvidno z lepakom v delavnicah in prostorih za izdajanje. Kar se potrebuje več, je priskrbeti delavcu brezplačno do izmere, ki jo določi vojna uprava. Ako je delavec sam priskrbel sukanec ali drugo prislojstvo, je zvišati mezde za ceno teh tvarin. Za delavce na domu v zmislu tega razglasa “aj veljajo liste osebe, ki izven obratovališČ svojih delodajnikov sami opravljajo šivalna dela. Samostojni obrtniki v zmislu obrtnega reda tvmesni mojstri, mojstri po kosih) ne veljajo za zadnjo roko, kolikor delajo s pomožnimi močmi. j smejo dogovoriti z1 osebami, ki jim dajejo delo, manjših mezd, nego ustreza postavkom teh najmanjših mezd. Doslej plačevane manjše mezde je treba povišati na mero najmanjših mezd. Ako so se plačevale za dela, na katera se uporabljajo po sprednjih določilih najmanjše mezde, doslej večje mezde, se ne smejo znižati z ozirom tla najmanjše mezde. Predpisi tega razglasa dobé moč za vsa dela, opravljena po 14. dnevu marca 1918. 1. Hiitttja s. r. »4. Ukaz vsega ministrstva z dne 11. marca 1918. I. o dražbanju potrebščin. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako: Za delavce v delavnicah v zmislu tega raz-Bla9a naj veljajo tisti obrtni pomožni delavci '3 73 obrtnega reda), katerim dajejo delodajniki ‘elo y ovojih lastnih delavnicah. Delodajalci, ki narejajo na neposrednjo ali Pusrednjo naročho vojaške uprave reči, za katere Su se spredaj določile najmanjše mezde, ne 8 1. (i) Dokler se ne ukrene drugače, je prepovedano dražbanje potrebščin, kolikor se ne dopušča v tem ukazu. (*) Isto velja tudi za pismeno oddajanje potrebščin uujvečjini ponudnikom. S 'i. I (2) Politična deželna oblast va morejo do- I voljevati take izjeme za prodaje, običajne pri S potrebščinami se umevajo premične reči, j določnih zavodih in podjetjih, ki služijo ueposrednje ali posreduje življenskim potrebam ljudi in domačih živali, nadalje 'sadje na drevju in neposekan les. » S 3. (1) Preden javna oblastva in uradi ali za javno dražbanje upravičeni uradniki (mešetarji). zavodi in podjetja dražbajo potrebščine, morajo reči, ki jih je dražbah’, naznaniti nastopnim mestom, da jih morda zahtevajo, po §§ 6 in 57 cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 131), oziroma §§ 12 in nasl. ministrstve-nega ukaza z dne 27. avgusta 1917. 1. (drž. zak. , št. 367), inwsicer: živila in krmila uradu za prehranjevanje ljudi, premog, koks ali brikete ministru za javna dela. konje, go\eda. teleta, ovce, svinje, koze, les j in gozdno pridelke, kolikor gozdni pridelki niso živila ali krmila, poljedelskemu mifiislru. vse druge potrebščine trgovinskemu ministru. (2) Za zahtevanje je praviloma določiti rok Ati'ih tednov, pri blagu, ki se izpridi, pa krajši rok, ki je primeren nevarnosti izpridenja. (a) Dražbati^se sme šele, ako se potrebščine niso zahtevale v določenem roku. (4) Ako nevarnost, da se blago izpridi, sploh ue dopušča odloga otujitve. se more dražbah brez prejšnjega naznanila. - (5) Isto velja za dražbanje železniških in plovstvenib jiodjelij, ako je nemogoče primerno hraniti pošiljatev, ki se otiiji. («) Opravo dražb, izvršenih po' odstavku 4 in 5, je dodatno naznaniti političnemu deželnemu oblastvu. S *. / . (1) Občo izjeme more dovoljevali za živila in krmila urad za prehranjevanje ljudi, za premog, koks iu brikete minister za javna dela, za konje, goveda, teleta, ovce, svinje, koze, les in gozdni' pridelke, kolikor gozdni pridelki niso živila ali krmila, poljedelski minister, za vse druge potreb ščine trgovinski minister. ; (3) Ako ni dovoljena obča izjema (odstavek 1 in 2), je treba za dražbanje potrebščin posebnega dovoljenja političnega okrajnega oblastva. (1) V odstavkih 1—3 določena dovoljenja se ne smejo podeljevati, če tudi ni drugih pomislekov. ako se je bati, da bo dražbanje neugodno vplivalo na obči položaj cen; omejiti se morejo krajevno in časno, navezati na določne pogoje dražbanja in vsakčas izpremeniti ali preklicati. S ’>• Zoper odločlie, ki so jih ukrenila politična deželna in okrajna oblastva. ni dopusten pravni pomoček, v § 4 imenovanim predpostavljenim’ nadzornim oblastveni pa je pridržano uradoma popreskušati odločbe. § (1) Pri vseh Mražhah potrebščin, ki se v trgovinskem prometu merijo ali tehtajo, se mora izklicna cena nanašati na določene merske ali ležne enote in sprejemati se sinejo le ponudbe za določene merske ali težile množine. (2) \ § 4 imenovana oblastva morejo na prošnjo dovoljevali izjeme od tega določila, ako posebne okolnosti naredé, da je to potrebno. To oblast imajo politična okrajna oblastva v nujnih primerih tudi tedaj, ako je drugo oblastvo dovolilo dražbanje. S 7. (1) Ako se pri dražbah dosežejo največje ponudbe, ki presegajo najvišje cene, uradno ukazane prodajne cene ali maksimalne tarife po §,51 obrtnega reda. zapade presežek čez le cene v prid 1 državi in porabiti ga je za preskrbo prebivalstva. (2) Isto velja, ako se presežejo vodilne cene, gledč zneska, za katerega preseže največja ponudba ceno, ki jo je presojfevalnioa cen v posa- i meznern primem oznamenila za primerno. (s) Kdor priredi dražbo, mora v odstavku 1 in 2 navedene presežke v 14 dueli po položbi največjega pomnika izročiti političnemu deželnemu j oblastvu. (4) Določila tega paragrafa na dražbe vojaške uprave. se ne uporabljajo se dražbale proti določilom tega ukaza, in ako se reči same ne morejo več zajeti, da je zapalo zanje pri dražbanju doseženo izkupilo v prid državi, brez ozira na to, čigave so in ali se zoper določno osebo uvede kazensko postopanje. § 8. (i) Ako se zahtevajo potrebščine, ki jih naj bi sodišče prisilno dražbalo, naj določi odškodnino za to blago vedno izvršilno sodišče samo — morebiti zaslišavši presojevalnieo cen — po § 7 cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917. 1 (drž. zak. št. 131). (■->) To odškodnino in morda po § 8 imenovanega cesarskega ukaza določeno zavarovanje je položiti na izvršilnem sodišču; ona uarnestaje največjo ponudbo in se razdeli po predpisih, veljajočih za največjo ponudbo. g 9. (1) Prestopke tega ukaza kaznuje, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen, politično okrajno oblastvo z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom do G mescev. Kdor napelje k takemu dejanju ali sodeluje pri njega izvršitvi, tega je kaznovati enako. Izreči se more, da zapadejo potrebščine. ua katere se nanaša kaznivo dejanje, in, ako se ne morejo več zajeti, za nje doseženo izkupilo. Porabiti jih je za preskrbo prebivalstva. (2) Ako se stori prestopek v obratovanju obrti, se more tudi razsoditi, da se odvzame obrtna pravica za vedno ali na določen čas. § K»- (1) Neodvisno od kaznovanja more politično oblastvo izjaviti, da so zapale potrebščine, ki so , (2) Potrebščine ali njih izkupilo, ki so se proglasile za zapale, je porabiti za preskrbo prebivalstva. § 11. (1) Določila tega ukaza ne veljajo za draž-banje konj po poljedelskem ministrstvu in državnih konjerejskih zavodih in za dražbanje sadja na drevju, ki je nasajeno ob javnih cestah na zemljišču, spadajočem k cesti. (2) Ukaz se nadalje ne uporablja na dražbe, ki so jih že dovolila javna oblastva in uradi pred začetkom veljavnosti ukaza, četudi se izvrže šele po začetku veljavnosti. § 12- Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Z istim dnem se razveljavlja § 5 ministrstvenega ukaza z dne 5. maja 1 y 1 6. 1. (drž. zak. št. 130). s katerim se prepovedujejo pospešene prodaje tkanim pletenin in na stanu delanega blaga. Seidler s. r. Cwiklinski s. r. Hnnlians s. r. Homanu s. r. Žolger s. r. Twnnlnw ski s. r. Wieser s. r. « Toggenburg s. r. Mata,j a s. r. Schauer s, r. Wimmer s. r. ( zapp s. r. Horbaczmvski s. r. Silva-Tarouca s. r. * K Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj. Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1918 v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem. slovenskem in ukruinskein jeziku. Naročnina za celi letnik 1918 državnega zakonika v vsaki teh osmerih izdaj znaša za eu izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se la izvod pošilja poštnine prosto — 10 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in diiavne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le. če se je plačala letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek: da se more hitro in brez pritožb vrbčevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: Letnik 1S49. za . 5 K 04 h Letnik 1867. za . 4 K 80 h Letnik 1886. za . 4.K 32 h Letnik 1903. za . 10 K 80 h « 1850. * • 12 , 60 , a 1868. , . 4,80 , a 1886. , . 5 , 52 . a 1904. „ , 6 , - . > »51. * • 3, 12, a 1869. , . 7 , 20 . a 1887. , . 6 , - , a 1905. a • 7 , 20 , S 1852. a • 6 , 24 , a 1870. , . 3 , 36 , • 1888. , . 10 . 08 . » 1906. a • 14 , 40 , * 1853. a • 7 , 56 , a 1871. , . 4 , 80 , a 1889. , . 7 . 20 , n 1907. a • 15 . 00 . ■ 1854. » 10 , 08 , a 1872. , . 7 , 68 , a 1890. , . 6 . 48 . a 1908. a • 10 „ 80 , * 1855. M 5 , 64 , a 1873. , . 7 , 92 , a 189'.. . . 7 , „ a 1909. a • 10 , 20 , 1856. a • 5 , 88 , » 1874. , . 5,52, a 1892. , . 12 , - . a 1910. a • 10 , 08 . » 1857. » • 6 , 84 . a 1875. , . 4.80 , a 1893. , . 7 . 20 . • 191 1. a • 8 , 40 , » 1858. » 5 , 76 , a 1876. , . 3 , 60 , a 1894. , . 7 , 20 . • 1912. a 15 , - , a 1859. » • 4 , 80 , a 1877. , . 2 , 40 , a 1895. , . » , 40 . 1913. 11,10. a 1860. a • 4 , 08 , a 1878. , . 5 , 52 , a 18%. , . 8 . 40 « a 19i4. a 18 . , * 1861. » • 3 , 60 „ a 1879. , . 5,52 , a 1897. , . 18 . - , a 191.«. r . 14 „ 04 . a 1862. * • 3 , 36 , a 1880. , . 5 , 28 , a 1898. , . 7 , 20 . • 1916. a • 15 . 24 , a 1863. a • 3 , 36 , v 1881. , . 5 „ 28 , a 1899. , . 12', - , • 1917 y . 18 . 30 , * 1864. Jf • 3 „ 36 » a 1882. , . 7 , 20 , a 1900. , . 8 , 10 , » 1865. 4 , 80, a 1883. , . 6 . - , . 1901. , . 7 . 20 . a 1866. a 5 , 28 . a 1884. , . 6 , — , . 1902. , . 9 , — , Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z i. 1870. m dobivajo po istih cenati kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, se dovoli '»O0,» popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 86, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, :M)«/o popusta. Nil. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatui, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi tienemškib izdaj pa najdalje v šestili lednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni liskami na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar poteče la rok, se bodo kosi državnega zakonika izničevali brez izjeme le proti plačilu prodaja* eene (•/* pole = 2 strani po 4 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej povsem popolnjeni. se dobiva ne le vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno ('/4 pole =* 3 strani po 4 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s lem je vsakemu moči dopolniti nedoslatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah. U c. kr. dvorne in državne tiskarne.