Posnni#'*aa 4t.i>viIUu UM 0.15
Uradni organ Karntner Volksbunda in poročevalni list načelnika civilne uprave
Izhaja vsako soboto. / Uprava Krainburg, poStni predal 37. / Uredništvo na Bledu. / Naročnina (se plača naprej) mesečno z doetavo na dom RM —,50. / Cena valja akupno za obe številki. / CWjavo naročnine tega tednika sprejme samo uprava do 25. tekočega meseca za prihodnji mesec. / Oglasi RM —,12 za milimeter stolpec (glej cenik).
št. 8
Krainburg, 23. avgusta 1941
1. l*to
Uničujoča bitka na vzliodu se nadaljuje
Ponovni težki sovjetski porazi v Dfcraiini
Nikolajev padel, napad na Odeso pripravljen - Strašen sovjetski poraz pri Gomelu
Zopet 100.000 ujetnikov
Berlin, 22. a\ gusta. Beg boljševikov v južni Ukrajini se na mnogih krajih, vsled težkih napadov nemške zračne oborožene sile, razvija v katastrofalen poraz ZB sovražnika. Stisnjene sovj. čete so pre-^Т)е1е vsled nemših bombadiranj in obstreljevanja s krovnim orožjem izredno ^'soke izgube. Napadi so bili tako hndi, ^ so uničeni kar celi oddelki. Nemško vrhovno poveljstvo poroča o vedno no-vih zmagah, kar povsod, razen tam kjer komunizem in plutokrecija z vr-"^Uem sprejemajo.
Iz Fiihrerjeveg« glavnega stana v avgustu.
Dne 14. avgusta je vrhovno poveljstvo
javilo poročilo, da so nemški br/.i od-^Iki prodrli v področje ob južnem teku ^jepra in zavzeli rudarski revir Krivoj-V tem revirju nakopljejo letno nad milijonov ton najboljše železne rude. -^'''ietska zveza je ^ temi rudniki i^u-
lui naci 61 odMtotkov svoje celotne pro-(kkcije železne rude in utrpela gospo *|ftrski udarec dalekosežnega pomena.
■ Dne 15. avgusta so se I jute borbe г ^Biikejočimi in deloma obkoljenimi sovjetskimi oddelki na južnem odseka uspešno nadaljevale. Na vsej vzhodni fronti potekajo vojne operacije načrto in uspešno.
Dne 17. avgusta je poročalo vrtovno poveljstvo, da so nemške čete v Južni krajini s sodelovanjem madžarskih odmikov zavzele sovjetsko velemesto Niko> '•jev. Poraženi sovražnik se pod priti-
skom neumornega zasledovanja vzhodno od Buga bliža vedno bolj razsulu. Vojnega plena je vedno več in število ujetnikov stalno narašča.
V boju proti Veliki Britaniji je bil ••smerjen učinkovit dnevni napad letalskih sil proti vojaškim napravam na Severnem Škotskem. Ob obalah Kanala je bilo v zračni borbi sestreljenih 15 angleških letal.
Dne 18. avgusta je poročalo vrhovno poveljstvo o zasledovanju potolčenega sovražnika v Južni Ukrajini; nekateri sovjetski oddelki so se spustili v divji beg. Ponočni napad letalskih sil je bil z dobrim učinkom usmerjen proti vojaškim napravam v Moskvi in proti važnim železniškim progam. Angleško oskrbovalno pristranišče Hull je bilo po našem letalstvu zopet enkrat težko prizadeto. Oddelki nemške letalske sile so napadli dne 18. avgusta soVjetsko pristranišče Odeso z dobrim uspehom. Številne transportne in vojne ladje so biln tako težko zadete, Лл Be morejo več odpluti. Tvko pripravlja nemško letalstvo nov, sovjetski Dun kirchen.
.W ' ■ ! ■ф} Ш
Vrhovni |)<»vpljnik >(). sovjetske rtrmndv, ki je bil v prostoru okoli 'Umaha ujet.
Zgledno voino toiaiiStvo
Vse ozemlje vzhodno od Dnjepra v naših rokah — Sovjetske vojne ladje zaplenili
STALIN NI VBC KBEMLJU
Helsinki, 22. avguata. Kakor poroča sovjetska poroCevalna služba, so пиДП v Stahanovotempu podzemeljsko varstveno klet; imenuje se »Stalinova palača*, v tej kleti se bo vršila konferenca treh sil. Pa-lača je varna pred bombami in plini In se l%enuje kot najvarnejši prostor sveta. Sta-al je palačo že osvojil, ker so Kremelj ®einSke bomho hudo razdejale .
1л Fiihrerjevega gUvucga stana, 19. avgusta. Vrhovno poveljstvo poroča;
Kakor je bilo že objavljeno v izrednem poročilu so zasledovalne borbe v Južni Ukrajini spravile vse ozemlje zahodno od Dnjepra v naše roke; pri teb borbah šo v zglednem sobojevništvn in sodelovanju nemški, romunski, madžarski in italijanski oddelki izvršili odlična bojna in pohodna dejanja. Proti mestu Odesi in posameznim majhnim mosti-čem ob spodnjem toku Dnjestra, kjer se nahajajo še sovjetske eile, je napad že pripravljen. V teku teh bojev je sovražnik otrpel težke, krvave izgube. Preko številk objavljenih o bitki pri Umanu je padlo v nafte roke 60.000 ujetnikov in bilo zajetih 84 oklepnih voz, 530 topov, razen obsežnega dragega vojnega materiala.
V vojni luki Nikolajev so padle v naše roke naslednje bojne ladje, ležeče v ogredju:
Bojna ladja s 35.000 tonami, križarka s. 10.000 tonami, štirje rušile: in dve po3-raoniici. En topovski čoln smo potopili, dragega težko poškodovali in z lokomotivami naloženi plavalni dok zaplenili.
Pri napadu na pristanišče v Odesi so zračne sile s težkimi bombami zadele devet velikih transportnih ladij, da so postale nerabne, ter tri vojne ladje, med njimi težko križarka poškodovale.
Tudi v bojih pri Kijevu in Korostenu so bile sovjetski vojski prizadejane težke izgube. Od 8. avgusta je bilo tu ujetih 1?.750 sovjetskih vojakov, zajetih 142 oklepnih vozov, 123 topov, oklepni vlak in številni kosi drugega vojnega plena.
Velika zmaga pri бошеШ
Ogromni plen nemške armade
— SHubol boljševiškega Podu. Povsod , srečaramo tuke razbite predkodtiikp propeda.
20. avgusta je objavilo vrhovao vodstvo nemške oborožene sile: V prostoru okoli in severno od Gomel-a se je vršila bitka, ki se je končala s hudim sovjetskim porazom. Deli 1? strelskih divizij, l motorizirane, 2 oklepnih in 5 konjeniških divizij, tako kakor 2 zračnih brigad, so bili potolčeni, uničeni ali pa ujeti.
Zasegli smo 78.000 ujetnikov, 144 bojnih vo«, 700 topov in dva oklepna vozova.
Vrhovno poročilo nemške oborožene sile nadalje objavlja, da se v Ukrajini z uspehom nadaljujejo boji proti četam, ki se držijo ob nekaterih mostovih na Dnjepru. Pri tem so uničile hitre čete v
boju s sovražimi močmi 65 bojnih voz in zajele mnogo sovražnikov. Angleško letalstvo je zopet dobilo hud udarec, ko je poskušalo leteti nad Kanalsko obalo. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 29, minolovski čolni pa 1 letalo.
KOMUNISTIČNA TOLPA V SOFIJI ZAJETA.
Sofija, 22. avgusta; V Sofiji so aretirali tolpo komunističnih hujskačer, katerim je stal na čelu terorist Anton Prudkin, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi špio-naže iu izTrsSeyanju atentator.
Nemške naselbine na Gorenlskem
OU^ar je Nemčija zasedla gorenj-sjco pokrajino, slišijo in berejo tukajšnji prebivalci čestokrat, da njih slovanstvo ni tako pristno, kakor so jim od znane strani vedno dopovedovali, da se namreč pretaka po njih žilah, več nemške nego slovanske krvi. Spočetka so ljudje osupnili, nekateri so se čutili razžaljene in so bili celo ogorčeni. »Kaj,« je ta aJi oni zrohnel, »mi da bi faUi Nemci, ko še nemško ne znamo! To je izmišljotina Nemcev, propagandno geslo, da bi nas ргетапШ!« — Počasi, prijatelj! To ni nikaka izmišljotina in tudi ne propagandno geslo, temveč gol resnica, za katero je dovolj dokazov.
Resnejši in razsodnejši izmed dozdevnih Slovencev so se že prepričali o resničnosti naše trditve. Namesto da bi se zgražali, so namreč začeli razmišlati in so prebrskali zaprašene listine, prelistali stare rodbinske zapiske ter kakor koli poizvedovali po svojih prednikih. In prišU so do presenetljivih ugotovitev; izkazalo se je namreč, da imajo mnoge ^družine tako po očetu kakor po materi nemške prednike v nepretrgani vrsti ali pa da so vsaj po eni strani nemšk^^ pokolenja.
Ni čuda, da se nahajajo zdaj, ti ljudje v stanju mučne duševne razdvojenosti: vzgojeni v slovenski miselnosti, se ne morejo kar čez noč preleviti iz Slovencev v Nemce. Da jim olajšamo prehod in preusmeritev, podajamo v naslednjem kratek pregled o poteku naseljevanja Nemcev na tem ozemlju.; vsakdo se bo lahko iz teh podatkov prepričal, da trditev o nemškem pokolenju Gorenjcev ni prazno govoričenje, temveč stvarno dejstvo, ki ga tudi slovenski znanstveniki ne ta je.
Najstare#e germanske naselbine na Gorenjskem so izpričane že ze
stran 2. — štev. 8.
K A R A W A N K E N - B O T E
Sobota, 23. avt^usta 1941.
drugo polovico 6. stoletja pri Krain-burgn, ker so pri izlivu Kokre v Savo odkrili 213 langobardskih in gotskih grobov. Na tem tnestu je za časa preseljevanja narodov stala močna langobardska vojaška postojanka, kar dokazuje, da je spadala Gorenjska k naselbinskemu območju Langobardov.
Okoli leta 590. so se priselUi Slovani; bilo jih je komaj nekaj tisoč. Že proti koncu 8. stoletja je prišlo ozemlje pod frankovsko oblast. Leta 828. je bila ustanovljena Kranjska mejna grofija, ki so jo pa že v začetku 10. stoletja razdejali prodirajoči Ogri. Po nemški zmagi nad Ogri na Lechfeldu (955) je bila v drugo vzpostavljena Kranjska marka ali Krajina, ki je spočetka obsegala samo Gorenjsko; šele okoli leta 1050. so jo združili z Dolenjsko marko (Windische Mark). Na čelu marke so stale nemške plemiške rodbine, najprej Sempt-Ebersber-ger, potem WeimarOrlamiinde. Poznejši gospodarji so bili Andechs-Meran, Babenberžani, Spanheimi; 1. 1282. je prišla Kranjska mejna grofija pod oblast Habsburžanov. Svoj a^ež so imeli mejni grofje v Krain-bui^.
Z ustanovitvijo nemške oblasti se je pričelo nemško naseljevanje. Nemške plemiške rodbine, škofije in samostani so si pridobili bogata posestva; deloma so jih jim podarili vladarji, deloma so jih kupili ali pp-dedovtdi. Tako so imeli v 13. stoletju posestva na Gorenjskem: An-dechs-Meranci med Kamniškimi planinami in Savo z gradom in mestom Stein kot si^idiščem; Spanheimi mesto Krainburg, grad in mesto Ljubljana in gradove Hertenberg, Gart-echach, C^terberg, Apfaltm in Wer-neck zahodno in vzhodno od Ljubljane; Ortenbiuržani so imeli posestva od Kokre do gore Trainberch ob Podkoreskem sedlu (Wurzen-pass), gradova Wallenberg (Rad-mannsdorf) in Stein (Vigaun); bri-žinski (Freising) škofje so podedovali od leta 973. Poljansko in Selško dolino s poznejšim mestom Laak, briksenski škofje od leta 1004. Bohinj .(Wochein) in Veldea, samostan Viktring, poa^va pri Pr^voru (Hoflein) ob Kdkrški cesti "in ob Trojanskem prelazu.
Taio posvetna kalcor tudi duhovna gospoda je poklicala v deželo nemške kmete, rokodelce, rudarje in pozneje tudi meščane, kajti ozemlje je bilo še neobdelano ali samo pičlo naseljeno. Še iz leita 1362. nam pričajo listine, da so nastale naselbine po ortenburških gozdovih, ki so biU do takrat še neobdelani in neoblju-deni. Iste listine omenjajo cerkvi v Lengenfeldu (Dovje) in v »Chrai-> nau« (Kronau), ki so jo zgradili nemški kolonisti grofov Ortenbur-žanov. Ortenburžni so naselili tudi nemške rudarje, ki so krčili gozdove in kopali železno rudo; leta 1381. so dobili fužinarji »in der Alben« (Planina nad Jesenicami) posebne privilegije in lastno sodstvo.
Freisingski Škofje so naselili na svojih gorenjskih pos^tvlh bavarske- koroške in tirolske kmete. Ti naseljenci so držali do najnovejšega časa. Urbar iz leta 1160. našteje 157 slovenskih in 108 nemških kmetij. Valvazor (okoli 1689) piše v svoji znameniti knjigi »Die Ehre d^s Her-zogtums Krainf (Slava vojvodine Kranjske), da so gotyoriXi na Gorenjskem troje ježkov: kranjski, nemški in neko mešanico iz obeh, to zadnjo zlasti v bitenjski okolici (Feichting). V občini Sorici je bilo še pred dobrimi 50. leti staro nemško narečje občievalni jezik. Svojo narodnost so izgubili Soričani šele, ko so jim vzeU nemškega učitelja ih nemškega duhovnika. Do najnovejše dobe je še obstojala stara navada, da so Soričani vsako leto poslali cerkvi v Innichen sveče in denar za maše. V vasi Dan je so ohranili prebivalci še do današnjega dne nemški govor s slovenskimi oblikami.
škofija Brixen je poslala nemške koloniste v Bohinj, kjer se nahaja vas Deutschgereuth (Nemški rovt); iz tu zelo razširjenega imena Koro-
Siliparila Iz leia 1818 v levl izdali
Grozovita blamaža za Churchila in Roosevelta
Naš® bojevanje in naša politika se močno razločujeta od phitokratske-ga; sedaj se ^ to izkazalo tako očividno, kot dosedaj Še nikoli. Od prvega dne naše vojne, h kateri so nas prisilili, govori pri nas orožje, Angl^^ pa skošjo doseči z besedami uspehe, Id se jim na bojišču niso posrečili. Medtem, ko smo premagali v bliskoviti vojni nasprotnika za nasprotnikom so našli oni »zmagovite umike« in medtem, ko nemška vojna sila udar^ po Ukrajini, da se StaUn in londonski prijatelji kar tresejo, uprizarjata Churchill in Roosevelt skupno groteskno sleparstvo, ki ga zgodovina še ne pozna.
Vrhovno poveljstvo iiemSt? oborožene sile javlja, da so nemška čete obkolile Odeso in Nikolajev, inetl-tem, ko Mr. Attle proklamira v radiju po naročihi Churchilla večdnevno svidenje phitpkratskih vojnih režiserjev. Z velikansko propagando se Јз naznanilo dejstvo in narodi nategnejo ušesa.
Izjava, obstoječa iz 5 § kot »naravna načela« političnih smernic obeh držav na katere naj bi ves svet upW, da mu prineseta bolj^ in srečnejšo bodočnost.
In odmev: »Ves svet kUče«
»Wilson! Sleparija iz leta 1918 v novi izdaji! Tako se lovi kaline, v take zanke se ne polovi zamorce iz avstralskega grmovja, še manj pa evropske narodnjake. Malokdaj sta se dva državnika tako grozno bla-miiala in potrdila neplodniost svo« jega duha. Naslednjega, dne po veli-bam porazu v Atlantiku se je oglasil celo po Angleškem in po Zedin jenih jSr&vah še večji »ma^k«. ^Angleži so razočarani vsied proglasa« priznava v petek brez ovinkov New-York po radiu. V Londonu so pričakovali, da se napove vojna. Preveč so že slišali izjav, vendar s® pa ne zmaga s konferencami; pravijo Angleži.
Nekateri amerikanski politiki so obdržali svoj prvotni jezOi narodne pretekloeit, Irnajo pa na raZgwkgo iT.9kaj jedrnatih be^ glede »velikanskih konferenc«.
New-Yorški predsednik »Ameri-kan First« odbora imenuje znamenito izjavo »puhlo besedičenje«. Be-publikaneki poelanec Schilfer jo primerja s prej6n^mi starftn! čcnčuid. Tako so obso^ po vsem svetu rezultat togfli sestanka.
Oddajnik Boston pa meni, da ima sedaj Nemčija konii^o priložnost in se more oprostiti »nasilnega Fiihrer-jevega gospodarstva« ter pričeti novo življenje. Mnenje je, da se bo ta novica pri hemškemi narodu razši-
rila, ker tega največja pažnja cenzure ne bo mogla oviratL
GovoAdk Bostonskega oddajnika se bo pač čudil, kako je bil njegov strah nepotreben, kajti mi sami smo z največfm veseljem glasniki njegovega oereoevalnega sporočila.
Angleži sami so seveda oprezni in ne dopustijo, da se opaaš njihovo lastno razočaranje.
Ko se je blamaža Anglije razve-dela, se je ista hitela obnašati tako.
kakor da je st\'ar nič ne briga, ampak samo USA. še odločneje se brani Kanada tej nerednosti.
Angleži so pravilno zavohali, kako bo ta znameniti razglas sprejet v Evropi. V Londonu so rekU, da je velika razlika med Roosevelt - Chur-chillovim programom in 14 točlcami Wilsona. Wilson je svoječasno predlagal načrt za izdelavo evropskega zemljevida, medtem ko Churchill in Rooesvelt mejnih vprašanj sploh ne omenita. Mi lahko samo zagotovimo: Evropi in vsemu svetu zadostuje enkrat za YTielej Wilson kot svetovni Mesija.« Roosevelt tega v svoji preprostosti sploh ns spozna. Morda osreči s svojim novim početjem samo Ameriko in ako ga ho&jo tam slaviti kot junaka — no »Bog mu daj srečo!« Nam pa se je zopet enkrat izkazal kot veMk šarlatan.
-o#o-
V iidaliniCB zntoiitein poiodu
Mesta Novgorod, Kingisep in Narva zavzeta
21. a\gasta je objavilo vrhovno poveljstvo oborožene sile: V južni Ukrajini so zavzeli oddelki oborožene SS pristaniško in industrijsko mesto Cberson ob izlivu Dnjepra.
Bitka v pokrajini in severno od Gome-le, je končala, kakor že objavljeno s težkim sovjetskim porazom. Krvave sovražne izgube se zopet zelo težke. Število
POŽIGANJE IN UNIČEVANJE — ZADNJA POMOČ.
Uradno glasilo sovjetske vlade »Pravda« je objavila pred nekaj dnevi nasleidnji poziv;
»Vse je treba uničiti. Naši kmetje morajo požgati žito, seno, sadonos-nike in vrtove. Vse mora biti uničeno: žej^psniipe, hifie, ceste — to so naše metode. Sovražnik ne sme dobiti niti ene strehe. Zažgite svoje hiše, nobena žrtev ne sme biti prevelika za pobijanje fašizma. Vse, kar boste uničili danes, vam bo jutri dvojno povrnjeno.«
Da so boljševiki mojstri v uničevanju, je obče znrnio. Posledice tega ukaza pa bo občutilo edino-le prebivalstvo v prizadetih krajih.
153 letal Izgnlilleiiih v S dneh
Bilanca angleških letalskih napadalnih poskusov
Berlin, 22. uAgnsta. V angleški bilančni Icnjigi o iakozvani „Non Stop — Offensive" bi se mogli vpisati dnevi od 7. do 14. avgusta pač le z manjšimi črkami. V tem roku so izgubile angleške zračne sile samo že pri letih nad zasedeno ozemlje in Reichom 155 letal. Protile-
talsko topništvo in nemška lovska letala so prizadejala Angležem povprečno dnevno izgubo 19 letal. V letalskih pristaniščih na tleh uničena in v severni Afriki sestreljena letela še niso všteta. Nemško letalstvo je ob istem času ie v istem prostoru izgubilo samo .6 letal.
šec smemo sklepati, da so prišli naseljenci iz Koroške.
Tudi samostan Viktring je naselil na svojih posestvih Nemce. V urbarju iz leta f488. so navedene v gosposki »Hoffling« (Predvor) ta-le nemška imena; Am Rain, Neudćrf, Matzendorf, Mpisiberg, Gasterdorf ter sledeča rodbinska imena: Zun-dermann, Кж1 Schattl, МШ1пег, Kern, Schmidt, Wabenwurdt, Lager, Seidl, Stem.
Toda ne samo kmetje, ampak tudi meščani in tržani so bili v dobri meri nemški. Brezdvomno je torej, da je bilo nekdaj na Gorenjskem zelo mnogo Nemcev, v nekterih delih so tvorili celo večino prebivalstva. Njih kri živi v današnjih Slovencih. Zadnji ostanki nemštva so bili poslovenjeni v drugi polovici prejšnjega stoletja. Nemščina je sicer izginila, toda že po zunanjih ple-
menskih znakih je lahko spoznati prebivalce kot potomce nemških naseljencev, K terou ga pridejo še imena kakor Prohlich, Homann, Eberl, Thaler Kobler, Pinter, Dem-scher, Sturm, Spom, Trost, Schorn, Dr&chsler, Aschlhann, Schlebinger, Schlamberger, Sicherl, PugeJ, Gro-schel, Mandelj itd. itd. Tudi popačena imena so žive priče nemškega porekla njih nosetiljev; da navedemo samo nekatera; štrekelj-Strekel, Švigelj - Schwigel, Fajfar - Pfeifer, Bajželj - Beischel, Dežnan - Desch-mann, Zibert - Siebert, Cvirn -Zwim, Demšar - Demscher, Šuštar (šušteršič) - Schuster, žnidar (2ni-daršič) - Schneider, Rihtar (Rihtar-šič) - Richter, Punčuh - Buntschuh, Štempihar - Stempichler itd. itd.
To so neizpodbitna stvarna dejstva; nespametno bi bilo ako bi hoteli pred njimi zapirati oči.
ujetnikov se je zvišalo na A4.00e, plen m* topovih pa na 848.
Med Ilmenskim in Pejpoškim jezerom smo po večdnevnem trdem boju prebiH močno utrjeno in odločno hranjeno sovražno postojanko. Mesta Nowgoi^, Kin-gissep in Narwa so v naših rokah. Naše čete nadaljujejo svoj zmagoslavni pohod.
Zračni oddelki so zadali sovjetskim četam, ki so bežale po morjn iz Odese in Očakova, kakor tndi drugim sovražnim kolonam težke udarce, V Cmem morju so potopili 6.000 BRT transporter in poškodovali 3 aadalnje trgovske ladje. Nadalje je objavilo vrhovno poveljstvi >ie«rtrem*rv 8 mmglftkUi letel nad каваЦко
obalo.
Reino In pametno opozorilo
Veldes (Bled) 22. avgusti. Ljubljanski dnevnik »Jutro« z dne 14. L m. je poročal o obsodbah in justifi-kacijah komunističnih zločincev na zasedenem ozemlju ter dodal poročilu te-le uvaževanja vredne, besede:
O obsodbah in justifikacijah izdajajo nemška oWastva samp kratka, suho stvarna uradna poročilA, ki pa govore za cele knjige; saj bodo ti usodni dogodki vsem, ki so jim priče, ostali v neizbrisnem spominu.
Preživljamo dobo, ko si osne sile z vso resnobo, pa tudi z vsem tv^a-njem, ki ga zahteva izpolnjevan velikega poslanstva v ^odovini, prizadevajo, da na ruševinah polprete-kle Evrope zgrade nov življenjski red. Od svega početka smo imeli priliko spoznati, da se osne sile ne dajo motiti pri ddlu in da z brezobzirnostjo, ki je potrebna, če hočejo doseči zastavljeni cUj, odstranijo vse, kar jim prihaja na pot ali se jihi celo drzne postavljati po robu. Zato bi morali vsi oni, k z drznimi upornimi akcijami stavljajo svoja življenja na kocko, dobro premisliti, ali imajo taki poizkusi kaj smisla, preden se dajo zaplesti v mreže boljševiškim rovarjem. Razumljivo je, da se da k takim akcijam zavesti zlasti mladina, ki nima še dovolj razsodnosti, da bi mogla premeriti daJekosežnost in tveganost takšnih dejanj, obenem pa ima dovolj vročega temperamenta, da jo lahko zamamijo lepa gesla o svobodi, ki jo imajo komunistični agitatorji zmerom na jeziku. Dolžnost starejših, pametnejših ljudi bi bila, da z resno, trezno besedo opo-zore mladino na brezupnost takega početja in jo posvare pred kaznijo, ki za nikogar ne pozna prizanašanja.
Samo na ta način bo nas narod v miru in delu počakal boljših dni, ki jih osne sUe pripravljajo Evropi in po Evropi vsemu svetu po dosegi zmage v tej strašni vojni.
Sobota, 23. avgnta 1941.
KARAWANKEN-BOTE
Stran 3. — štev. 8.
O uvedbi poslovnega davka na zasedenem ozemlju
Višji vladni svetnik dr. Wirkau je imel v Veldes-u poučno predavanje o uvedbi poslovnega davka na zasedenem ozemlju. Od 1. julija veljajo glede tega davka nemški davčni zakoni. Za prvo polletje se vrši obdavčenje po starih predpisih. Od 1. 7. dalje mora vsak obrat svoje dohodke vpisovati v vezane knjig(e, katerih strani je treba označiti s številkami; dohodki se mesečno seštejejo, vsota je potem podlaga za odmerjanje dvoodstotnega poslovnega davka. Kot prehodna določba se dovoljuje olajšava v primeri s prejšnjim zakonom v slučaju, da je bil pri dobavnih pogodbah, sklenjenih od 1. maja 1941 do danes, poslovni davek višji od 2% in se je vračunal v ceno. V takih primerih se dobavitelju piše v dobro že vplačani davek, pre-segajoč dva odstotka, vrnjena razlika pa mora proti kupcu v korist.
Kmetje do 1. januarja 1942 ne plačujejo poslovnega davka, od tega časa dalje pa samo 1% od doseženega prometa. Ravno tako je za žitne, moe.'ate in pekarske izdelke plačati smo enoodstotni poslovni da-
vek. Prometi veletržcev se obdavčijo z 0,05%, prometi veletržcev v žitu in moki so davka prosti. Pri trgovinah na debelo in na drobno se obdavči ves promet z 2%, ako znaša promet na drobno več kot 75%, sicer pa promet na debelo posebej in promet na drobno posebej.
Pri gostinskih obratih služijo kot davčna podlaga kosmati dohodki vštevši lOodstotni pribitek za postrežbo. Postrežnim uslužbencem se izplača vseh 10 odstotkov, četudi plača gostilničar poslovni davek tudi za ta 10 odstotni znesek, kar pa je zelo malo. Zdraviliške pristojbine, ki se izročijo občini kot prehodni postavki, se ne vračunajo v davčno osnovo. Z oddajalci stanovanj z vso oskrbo se postopa kakor z gostilničarji. Kdor daje v najem manj kakor štiri sobe in šest postelj ne plačuje poslovnega davka, čeprav dobe gostje zajtrk.
Poslovni davek v znesku pod 20 RM se sploh ne pobira. V vseh dvomljivih vprašanjih naj se vsakdo obrne zaupljivo do finančnega urada, ki daje rade volje potrebna pojasnUa.
Is maše domovine
POLFTr'Ji CAS VELJA NADALJE Poletni čas se je doseclaj tako dobro "bnesel, da se obdrži v zimskem polletju '941/42.
^ ^cumarktl. Karntner Volksbund. ''•e štiri tedne sem je v društvenem Domu '■|ia Skali" (Felson) živahno vrvenje; jiudje prihajajo in odhajajo kakor čebe-^ v čebelnjaku. Dan za dnem so prosto-^oljne delovne moči zaposlene s tem, da 'spolnjujejo vprašalne pole. V kratkem 'Odo svoje delo zaključili.
Miinkendorf bei Stein. Dunasko po-
4 «	---------g g I
o otrok. 2e c>d srednjega veku je '"unclendorfski samostan zuau zaastopnik ^Gništva; cerkveni knezi in kmetje so bili 'ц zastopniki nemštva. V zadnjih deset-'®4ih so bile tu žalostne razmere, toda '^^aj zopet zvenijo nemški glasovi v sta-•"'t zidovih, kajti tam se je naselil nek Policijsijj oddelek. Pred kratkim je pri-•^'o v staro zidovje 100 otrok na obisk. Z "svežujočim petjem so prišli v samostan-i^ki vrt, kjer jih je policija prijazno po-^^avila. Ogledali so si nemški vojaški 'ivelj in bili brez izjeme navdušeni. Za 'ohvalo so izvedli otroci nekaj prostih in pokazali nekaj stvari, ki so se Jih naučili v Soli. Posebno pozornost je Vzbujala izredna računska nadarjenost. Višek pa je bil dosežen, ko so jim policisti razlagali uniforme in orožja. V malih gručah so stali otroci okoli novih reči in marsikateri je prosil, da bi smel po-^diti vojaško kapo na glavo. Otroci so bili navdušeni, saj so čutili da jim novi '^s prinaša mnogo velikega in lepega. Nikoli pa ne bodo pozabili ljubeznivosti, katero so jih sprejeili varnostni stražniki.
. Mannsburg. Karntner Volksbund J ® zboroval. Meseca julija se je vr-^iJo pod predsedstvom kraj nega vodite-'ja g. Joh. Oražna zborovanje KVB. Velika dvorana Karntner Volksbunda je bila popolnoma zasedena od ljudi, ki so se odzvali vabilu zaupnikov KVB. Zborovanje je otvoril krajevni voditelj Prazen. Podal je besedo okrajnemu vodi-telju g. Martinu Justu.
Okrajni voditelj nam je orisal delo v "ovi državi, kazal pot od človeka, nas •opominjal, da naj zaupamo vsi drug dru-8®niu v prizadevanju za dobrobit skup-oosti.
Ц izvajanja so bila za one, ki ne obvla-''jo nemškega jezika, prevedena v slo-
zborovanja je nastala silna narodna ..^^^^estacija, kakršne še ta kraj ni do-l^yel. Navzočih je bilo preko 1000 ude-mogli vsi v dvorano, jg , 0 jih je ostalo zuna^. Manifestacija ^dostojanstven izraz zvestobe in za-Pozdr^ do Nemčije. Z državo himno in rov»	vodji države je bilo nato zbo-
zaključeno.
St. Veit a. d. Save. Nezgoda. Petletna deklica Ana Slak je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Po-nesrečenko so prepeljali v bolnišnico.
Radmannsdorf. Ureditev požarne brambe. Vsled nastalih novih razmer se' morajo požarne brambe preurediti po sestavu n^nških požarnih braml). V to svrho je sklical župan gasilce k zborovanju in jim prebral nova pravila • ter jih seznanjal z nemško organizacijo. ' Požarna bramba je sestavljena iz štiri li J skupin (I II, 111. in Sanitetna skupina), . И«ака po 9 mož, sanitetna 5. Načeljuje ' brambni vodja (Feuerwehrfiihrer). Kot ^ tak je bil imenovan dosedanji načelnik ' ^ J. Menzinger, gasilci ostanejo tudi do-^ sedanji.
Pozorna bramba v Radmannsdorfu je •'edobro opremljena, ima svoj gasilski dom, ^vse potrebno orodje in sanitetni avto.
NeumarktL Nemški jezikovni te'čaj. Tudi drugi del tega tečaja, ki traja zdaj že dva tedna, je splošno priljubljen in rodi lepe uspehe. Polno priznanje zaslužijo salzburški vzgojitelji, ki opravljajo med počitnicami važno kulturno delo.
Laak (Škofja Loka). Razno. Ni zgolj slučaj, da vladata pod nemško upravo mir in zadovoljnost v našem staroslavnem mestu, kateremu so vladali do leta 1803. škofje v Freisingu in ki je imelo z okolico vred nemško prebivalstvo. Ta mir ni morebiti pripisati pritajenemu strahu, marveč je sad prizadevanja staroavstrij-skih vojakov in podčastnikov, ki so se borili v zadnji svetovni vojni drug ob drugemu z nemškimi tovariši Spoznali so nemškega vojaka in neanškega človeka sploh. Zdaj se zopet spominjajo onih časov in pripovedujejo o zvestem tovarištvu nemških vojakov, o njihovi disciplini in hrabrosti in o vsem, kar so do-znali v svojem občevanju z Nemci. To kaj dobro vpliva na mladino, vzgojeno v nemštvu sovražnem: duhu.
Ti naši osiveli junaki iz svetovne vojne, pod Jugoslavijo zapostavljeni in za-sramovani, so prišli kar naenkrat zopet do zaslužene veljave. Imeli so jih za nezanesljive, ker so bili ponosni, na svoja avstriska nemška odlikovanja, ki so si jih pridobili v tesnem sobojevanju z nemškimi tovariši, večjidel v bojih proti ruskim! in srbskim „bratom", kakor so jim hoteli natvezjati. Zdaj zopet lahko s ponosom in očitaio kažejo ta odlikovanja. Z vnemo si prizadevajo, da bi postalo sožitje čim boljše in prisrčneje.
V tem stremljenju jih podpirajo nemški vojaki in uradniki s svojim' vseskozi pravilnim zadržanjem. • Prijateljsko razmerje med domačini in vojaštvom ter uradnišvom se razvija vedno lepše in se bo gotovo Se poglobilo in utrdilo, kar bo omogočilo vsako miotnjo od zunaj in od znotraj.	,
v Volksbundu pridno delajo. — Brezposelnosti pri nas ne poznamo več, nasprotno še primanjkuje delovnih moči, četudi so prišli na delo ljudje od drugod. Nemški učni tečaji so dobro obiskani iii so uspehi zelo razveseljivi. Tudi mladina je zelo dojemljiva za nemško besedo in nemško pesMn.
Krainburg. Smrt. Tu je umrl y starosti 76 let g. Jož. Majdič. Pokojnik je bil po vsem Gorenjskem znana in spoštovana osebnost; tudi izven ožje do-movine je užival velik ugled. Zapustil je vdovo iz Sajovčeve rodbine, hčerko in sina inženirja. Pogreb je bil v četrtek, dne 14. t. m. — Pokojniku blag spomin.
Neumarktl. Nezgoda. 32 letni drvar Fr. Demschar, zaposlen pri gozdarskem uradu, je na poti proti domu tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil roko. Podal se je sajn v bolnišnico Galen-fcls kjer so mu nudili zdravniško pomoč. — V Tržiču in njega okolici so ceste ponekod precej nepregledne in deloma strme, zato je tako v lastnem kakor v interesu pešcev, da kolesarji previdno vozijo.
St. Martin in Tnchein. Kmetijski delavci so se odpeljali na Gornje Koroško. 30 delavcev za kmečko delo obojega spola je zapustilo prvič domovino, da pomagajo na Gornjem Koroškem kmetom pri žetvi.
Poland ob Laak (Poljane nad Škofje Loko). Tu je umrla gospa Marija Subic, vdova po poštarju in podobarju. Zapušča dve hčeri in tri sinove. Pokopali so jo na domačem pokapališču.
Neumarktl. (Tržič). Priljubljenost nemškega zvočnega filma. Ker obiskuje občinstvo nemške/ filmske predstave v vedno večjem številu, se bodo odslej predvajali filmi razen ob sobotah in nedeljah tudi ob ponedeljkih.
Mannsburg (Mengeš). Filmska predvajanj a. Nedavno je bil zopet filmski voz pri nas. Dvorana v „Karntner Volksheimu" je bila pri obeh predstavah nabito polna. Zanimanje za zvočni film je pri nas izredno veliko, ker doslej nismo imeli filmskih predstav. Ljudje zlasti radi gledajo filme z bojišč.
Stein. Pevski nastop. Oni dan se jo zbralo nu gradu 350 učencev osnovne in glavne SoIo Jc skupnemu pevskemu nastopu. Kot zastopniki oblasti so bili navzoči višji vladni nadzornik (Regierungs-Oberinspektor) Schreck, SS Obersturm-fiihrer Cerne in okrajni vodja Just. Pod spretnim vodstvom tov. Anetsbergerju je zapela mladina veselo in ljubko razne zborno in narodne pesmi. Ob sklepu so zapeli še „angleško pesem" (Englandlied) in obe narodni himni. Okrajni šolski svetnik Prasch se je toplo zahvalil voditelju nemškega jezikovnega tečaja dipl. K. Mosteckyju in sploh učiteljstvu za lepo prireditev.
Assling. Obnova prometa. Na svojem brezg'lavem umiku so — kakor znano — jugoslovanske čete pognale v zrak prav vse mostove in močno poškodovale bohinjski in karavanški predor. Medtem, ko je železniški promet skozi bohinjski predor že nekaj časa obnovljen, so začeli na progi Assling — Rosenbach vlaki redno voziti šele v ponedeljek (18. t. m.).
Neumarktl. Smrt. Tu je pred kratkim umrl v visoki starosti 86 let Franc Mer-šol. Bil je eden najstarejših Tržičanov. Zdaj počiva na domačem pokopališču.
Neumarktl. Smrti je srečno ušla 13 letna deklica, učenka tukajšnje glavne (meščanske) šole. Kakor mnoge druge je privabila lepa, vroča nedelja tudi njo v kopališče blizu vasi Kreuz. Skoraj bi bila utonila, samo prisebnosti neke nemške učiteljice in nekaterih drugih kopalcev se ima zahvaliti, da je ostala pri življenju. Oživljajoči poskusi takoj pri-hitelega zdravnika so se po enournem trudu vendarle posrečili.
Obertuchein (Zg. Tuhinj). Nemški film priljubl'jen. Dne 15. avgusta se je zopet enkrat prikazal pri nas težko pričakovani filmski voz. Predvajali so film „Der Edelweiskonig" (kralj planik) in tedenski pregled z vzhodne fronte. Posebno tedenski pregled je prevzel gledalce.
Sairach. (Žiri). Znano je splošno, da so žirovski čevljarski izdelki zlasti kvalitetno na visoki stopnji in je čevljarska obrt рт1 nas močno razvita.
Največja gora Velike Nemčije Naša slika nam kaže kralja nemških gora, 3798 Ш visokega Grossglocknerja (Veliki Klek), kateri je ponos koroške pokrajine.
Tudi zasedbena oblast se trudi po svojih močeh, da se čevljarska industrija т našem kraju poživi, dia se dela v čim večjem obsegu. S tem, da oblast preskrbi potrebno blago in kupca našim proizvodom, je poslovanje v mnogočem olajšano. — Dolgoletna borba delavstva v čevljbrski industriji po delu primerno višjih plačah je postala nepotrebna. Plače so enotno in ugodno urejene ter je delavstvo z njimi zadovoljno кет nudi toliko, kolikor je potrebno da človek dostojno živi.
V kolikor ni delavstvo zaposleno pri čevljarski industriji in poljedelstvu, zasluži pri gradnji treh večjih mostov, tako da o kakšni brezposlnosti sploh ni več govora.
Večina delavstva iz čevljarske industrije pridno obiskuje večerne tečaje nemškega jezika in imia močno voljo sodelovati pri izgraditvi nove države' ter slediti svojemu vodji Adolfa Hitlerju.
Komenda b. Stein. Umrl je g. Andr. Mejač, posestnik in veletrgovec, v 76. letu starosti po daljšem bolehanju. Svojo trgovino je vodil z veliko sposobnostjo in podjetnostjo, uveli javljal se je pa tudi v političnem življenju ter je bil daljšo dobo deželni poslanec za kamniški okraj. V torek, 19. t. m. so položili pokojnika v Komendi k večnemu počitka.
SL Georgen (Šenčur). Opekline' po elektriki. Pri električnem vodu se je odtrgala žica ter padla na cesto. Štiriletni Gabriel Zmrzliar se je hotel igrati z žico, pri dotiku pa je zadobil močne opekline po vratu in rokah.
Krainburg. Neznana samomorilka. 6. avgusta 1941 zvečer so našli na progi med St. Vidom in Mednom neznano žensko truplo, ki jo je povozil vlak.
Povožena je bila okoli 25 let stara, približno 156 cm velika, vitka, ima temno-črne lase, (kodrane lase), izrazirane črne obrvi, oči so sivomodre, v spodnji čeljusti ima zadaj desno zlat mostiček, roke brez žuljev in negovane.
Na sebi je imela rdečo volneno obleko, roza spodnjo obleko, istotak modre in črne polčevlje iz semiS usnja.
Prebivalstvo se naproša, da pomaga pri identifikaciji mrtve. Kdor kaj ve o samomorilki, naj to javi najbližji policijski ali žandarmerijski postaji.
e smrtnih obsodb
Veldes, 22. avgusta. Od načelnika civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske postavljeno izredno sodišče je dne 19. avgusta 1941 radi priprave komunističnih sabotažnih dejanj, prepovedane posesti orožja in razširjanja komunističnih letakov obsodilo na smrt 28 letnega pomožnega delavca Frane Stem-a iz Pfarrdorfa pri Unterdrauburgu, 29 letnega urarja Henrika Sagemik-® iz Pfarr-dorfa pri Unterdrauburgu, 26 letnega strojnika Jurija Messner-Ja iz Aichdorfa, 34 letnega Rafaela Paulin-a iz Homberga pri Prevaljah, 35 letnega Mihaela Spaca-pan-a iz Poleina pri Prevaljah in 22 letnega pomožnega delavca Antona Jeritsch-a iz Homberga pri Pravaljah. Sodba se je takoj izvršila.
Dr. F. Ж, Lokaš:
Ausseha^hiMl Aolh^bMl —	SbranN«!
ppakttine
nteihedijtjeh. and. ftrakUseh
5. LEKCIJA.
Losung der Aufgabe:
1.	Diese Loffel sind aus Silber. Diese Maler sind bekannt. Meine Onkel sind Apotheker. Jene Schaffer sind sehr hof-lich. Manch,e Schneider sind sehr teuer. Alle Teller sind rund. Diese Esel sind dumm. Wir sind Rancher. Seid Ihr
. Nichtraucher ? Die Schalter sind noch geschlossen. ffier sind Tische. Die Ti-sche sind aus Holz. Diese Teppiche sind teuer.
2.	In Afrika. In Amerika. Juden und Kommunisten sind Volksschadlmge. Die Lowen sind stoiz. Die Baren sind stark. Der Bar ist ein Tier. Der Elefant iat auch ein Tier. Der Spatz ist ein Vogel. Alle Menschen sind sterblich. Meine Schuhe sind aus Leder. Die Tage sind jetzt всћбп und lang. Ich bin verheira-tet (ledig).
3.	Rokavice so iz usnja. 2idje so naši sovražniki, oni so narodni škodljivci, ravno tako kot komunisti. Boljše viki so nekulturni. Kaj je to? To je pes. Pes je žival. Kje so preproge? Tu so. Kje so njegovi čevlji? Tam so. Kje so njena pisma? Tu. Kje je mnogo Židov? V Ameriki.
Tvorba množine ženskih samostainikov.
1.	Enozložni ženski samostalniki tvorijo množino na -e:
Die Bank — die Banke die Stadt — die Stadte die Wand — die Wande.
2.	Večina dvo- аК večzložuih ženskih samostalnikov tvori množino na -n ali -en:
Die Aufgabe — die Aufgaben die Arbeit — die Arbeiten.
Pazi:
Die Lehrerin — die Lehrerianen die Freundln — die Freundlnnen die Arbeterin — die Arbeiterinnen.
Pomni sledeče pravilo: 1. in 4. sklon ženskih in srednjih samostalnikov v ednini in 1. in 4. sklon vseh samostalnikov v m,množini so enaki.
Obungss&tze : Die Kiibe sind sehr niitzlich. Dieaer Bauer bat 10 Kilhe. Die Mause sind schadlich. Die N&chte sind jetzt kurz. Niisse sind hart. Diese Wande sind weilJ, jene WSnde sind blau. Diese WUrste sind frisch. Was ftir Beeren sind das? Das sind Schwarzbee-ren. Wie sind sie? Sie sind sUfi und schmackhaft. Wie sind die Bienen? Die Bienen sind fleiSig. Wie sind die Flie-gcit? Die Fliegen sind l&stig. Was sind. die Kirschen? Die Kirschen sind Friich-te. Wie sind sie ? Sie sind rot oder gelb. Wie sind sie noch? Sie sind rund und sUQ. Maache Fruchte sind suB wie Zu-cker. Was ist Klegenfurt? Klagenfurt ist eine Stadt. Was fiir eine Stadt? Es 1st die Gauhauptstadt von Karnten. Was ist Karnten? Karnten ist ein Gau. Ist Siidkarnten auch ein Gau? Nein, SUd-kamten ist kein Gau. Haben Sie heute Zeit? Nur 5 Minuten. Haben Sie Kirschen? Nein, leider heute haben wir keine Kirschen, vielleicht morgen.
3.	Nekateri ženski enozložniki (prvotno so bili dvozložniki) tvorijo množino na -en:
Die Frau — die Frauen.
Ebeneo: Die Last, die FfUcht, die Schlacht, die Schuld, die Tat, die Tiir, die Uhr, die Zeit, die Zahl.
Prestavi: Diese Lasten sind zu Bchwer. Jeder hat seine Aufgaben und seine Pflichten. Dieser Mann hat Schul-clen. Die Schlachten in RuBland sind fiir die Bolschewiken vemichtend. Warum sind alle Tiiren und Fenster off en? WeU es sehr warm ist. Woraus sind diese Uhren? Eine ist aus Gold, eine aus Silber und eine aus Nickel. Was ist 4? 4 ist eine Zahl. Was ist 3, 4 und 5? 3,4 und 5 sind Zahlen. Die Woche hat sieben Tage: Montag, Dienstag, Mittwoch, Donnerstag, Freitag, Samstag und Sonntag. Was fUr ein Tag ist heute? Heute ist Samstag. Das Jahr hat 4 Jahreszeiten: FrUhllng, Sommer, Herbst und Winter,
Zahlen.
13	dreizehn	40 vierzig
14	vierzehn	50 fiinfzig
15	fUnfzehn	60 sechzig
16	eechzehn	70 siebzig
17	siebzehn	80 achtzig
18	achtz^n	90 neunzig
19	neunzehn	100 hundert
20	zwanzig	200 zweihundert
21	einundzwanzig	300 dreihundert
22	zweiundzwanzig	1000 tausend
	u. s. w.	2000 zwei tausend
30	dreifiig	10.000 zehntausend
	1,000.000 eine Million	
Zahlen.
Pomen znaJkov v osnovnih računih:
( + ) und (in);
(—) = weniger (manj); (.. X) — mal (krat); (:) = durch (skozi)
also:
3 + 3 = 6 (drei und drei ist sechs) 7 — 2 = 5 (sieben weniger zwei ist fiinf) 3.8 = 24 3X8 = 24
(drei mal acht ist vierundzwanzig) 21 : 7 =
(einundzwanzig durch sieben ist drei)
Vaje s števili čitaj glasno: Berlin hat 4,332.242 Einwohner, Dresden 625.174, Frankfurt 546.649, Hamburg 1,682.220, Koln 768.427, Leipzig 701.606, Miinchen 828.235, Niimberg 430.851, Stuttgart 459.538, Wien 1,918.462.
Wieviel Monate hat ein Jahr ? Ein Jahr hat 12 Monate: Jannir, Februar, Marz, April, Mai, Juni, Juli, August, September, Oktober, November, Dezember.
Wieviel Stunden hat ein Tag? Ein Tag hat 24 Stunden. Eine Stunde hat 60 Minuten, eine Minute hat 60 Sekunden.
Aulgabe.
1.	Odgovori na naslednja vrašanja: 1. Wieviel Monate hat ein Jahr? 2. Wieviel Tage hat ein Monat? 3. Welcher Monat hat 28 Tage? 4. Wieviel Wochen hat ein Jahr? 5. Ein Monat? 6. Wieviel Tage hat eine Woche? 7. Wieviel Stunden hat ein Tag? 8. Wieviel Minuten hat eine Stunde? 9. Wieviel Sekunden bat eine Minute? 10. Wieviel Tage hat ein Jahr? 11. Wieviel FUGe hat ein Hund? 12. Wieviel Fiifie hat ein Vogel ? 13. Wieviel FUIJe bat ein Kafer? 14. Wieviel Liter hat ein Hektoliter? 15. Wieviel Meter bat ein Kilometer? 16. Wieviel Pfennige hat eine Mar%? 17. Wie ist die Nufi? 18. Was ist die NuB? 19. Was sind NiiUe? 20. Wieviel Wande hat ein Zimmer?
2.	Piši naslednja števila s črkami: 7, 12, 34, 58, 97, 100, 102, 115, 421, 571, 839, 1.000, 1.654, 5.968, 24.697, 88.888, 105.957, 999.999, 1,000.000, 5,968.327.
3 Postavi v ednino: 1. Die Banke sind lang. 2. Sie sind aus Holz. 3. Die Kiihe sind niitzlich. 4. Die N&chte sind Oft kalt. 5. Die NiiBe sind hart. ,6. Diese Wande and weiB, jene sind gelb. 7. Die Eicheu sind Baume. 8. Die StraBen sind breit, sie sind auch rein. 9. Meine Freudinnen sind aufrkhtig. 10. Diese Obungen sind nicht schwer. 11. Hier sind die Wohnun-gen zu teuer. 12. Die Juden sind Volks-schadlinge.
Worter.
April (m) — april Arbeit (w) — delo Arbeiter (m) — delavec Arbeiterin (w) — delavka Aufgabe (w) —- naloga aufrichtig — odkrit August (m) -T- avgust,
Baum (m) — drevo Beere (w) — jagoda Biene (w) — čebela Dientag (m) — torek Donnerstag (m) — četrtek Dezember (m) — december Eiche (w) — hrast Einwohner (m) — prebivalec Februar (m) — februar Fliege (m) — muha Freitag (m) — petek Preund (m) — prijatelj BYeundin (w> — prijateljica
Zilolgra „Gete lunakov"
250.000 židovskih vojakov se je hotelo bojevati
In s t an bul, 22. avgusta. »Z razburjeno nepotrpežljivostjo so pričakovali Žid je trenutek, v katerem bi se smeli po^ti na bojišče skupno s svojimi zavezniki,« je pisala 27. maja »Egyptien-Giizett-e«, ki izhaja v Kairu. Malo pozneje je razglasil londonski lažnjivi list »Jevish Standard«: Rečemo zaveznikom, da potoebujejo sedaj našo inteligenco, naše skušnje, naše sovraštvo in našo moč. Weitzmann, zloglasni predsednik cionističnega svetovnega odbora in voditelj izroalistične deželne zveze v Palestini, se je rotil, da je pripravljen ves judovski finančni svet Zedinje^ držav pomagati Angliji y sedanjem razporu proti osnim silam, ako se Anglija zaveže, da odstopi Židom vso Palestino, dele Sirije in Južni Libanon v svrho ustanovitve židovs^ države.. Z živahno reklamo so pospeševali v TJ.S.A. cioni-
sti v naslednjih mesecih postavi-. tev čete j u n a ko v, kakor so v svoji pohlevnosti imenovali zamišljeno judovsko četo. Najmanj 250.000 uniformiranih judovbi morali spraviti na noge, kakor je napovedal cionistični list »vojskovodja«.
Odsihmal je vse utihnilo okrog čete »junakov«. — Na fronti ob Sredozemskem morju so ujeli približno 1000 židovskih vojaltov. Tu gre za največji del aktivnega zbora, ki obstoji izključno iz judovskih emigrantov, kateri pa niso izgledali prav nič po vojaško, ampak so bili nap. I sestradani.
Ostali prostovoljci, nekaj TTsoč mo-celjnov, so zbrali v delavsk kompa-nij®, — ker vse sliup ni izgledalo po »zmagi« — seveda so Angleži že poprej tem vojakom zagotovili, da jih ne bodo uporabljali neposredno za fronto.
Is Hrvatske
Pomemben preokret
Bivši pristaši Mačkove stranke so
se pridružili ustaškemu gibanju
V	dvorani hrvaškega sabora v Zagrebu se je vršila nedavno svečanost posebne važnosti za notranjo politiko hrvaške države. Ustaškemu gibanju se je namreč pridruMo 180 bivših poslancev i)n voditeljev raz-puščene Mačkove hrvaške kmečke stranke. V prisotnosti poglavnika Pavelića je eden izmed teh poslancev podal v imenu svojih tovarišev vdanostno izjavo, nakar so prisegli Poglavniku s temile besedami:
»Prisegam pri Vseiriogožnejn Bogu in pri vsem, Kar mi je drago, da se bom ravnal po načelUi, ki jih je določilo ustaško gibanje, da se bom pokoraval Poglavnikovim ukazom in da se bom zvesto držal vsake tajnosti, ki mi, bo zaupana, ne da bi jo kdaj izdal. Prisegam, da bom bražiil v vrstah ustaškega gibanja osvojeno neodvisnost hi^aške države in narodno svobodo. Ce se bom izneveril tej prisegi, se zavedam odgovornosti vsakega svojega dejanja in svoje dolžnosti, da me čaka smrtna kazen, ki jo določa pravilnik ustaškega gibanja. Naj mi B<% pomaga. Amen.«
V	razgovoru z zastopnikom agencije Štefani je izrazil Pavelić prepričanje, da se bo ustaško gibanje še bolj ukoreninilo in da bodo dediU prvi skupini pristašev dr. Mačka še drugi, ko se bodo pokazali prvi večji rezultati sedanje vlade.
BELGRAD NI NIČESAR STORIL
ZA HRVAŠKEGA DELAVCA
V Kaxlovcu so nedavno ob velikili slovesnostih položili temeljni kamen za novo delavsko hišo. S'ovesnosti se je udeležilo nad 12.000 l judi. Pri tej priliki je imel minister Lorković govor v katerem je najprej pov-darjal, kako Belgrad ni ničesar storil, da bi rešil hrvaškega delavca iz bednega stanja, pač pa je zabil milijarde dinarjev v utrdbe, ki jih je potem razbila nemška vojska. Potem je minister nadaljeval: Danes ko sta slavna nemška in italijanska vojska na tem, da uničita Sovjetsko republiko, HrvaŠka ne samo da pošilja svoje sinove na bojišče, -marveč istočasno tudi dela. Ves svet vidi, da se mu bliža nova doba socialne pravičnosti. Na strani Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italijo stoji danes Pavelićeva Hrvaška, v kateri mora imeti delavec едаке pravice kakor vsak drug državljan.
TURISTIČNI PROMET Z NEMČIJO
Pogajanja zadnjih dni so dovedla do sporazuma, ki določa, da lahko vsak potnik iz Nemčije potroši na Hrvatskem znesek 400 RM. Hrvatski potnik, ki potuje v Nemčijo, pa sme potrošiti 500 RM. Za turistični promet je zaenkrat rezerviranih 300.000 RM. Sporazum ima namen olajšati potovanja trgovskega značaja in vsebuje podrobne določbe glede izdaje in izkoriščanja turističnih čekov.
Frucht (w) — sad Friihling (m) — pomlad FuB (m) — noga Gau (m) — pokrajina Gauhauptstadt (w) — pokrajinsko
glavno mesto hart — trd
Hektoliter (m) — hektoliter Herbst (m) — jesen Jahreszeit (w) — letni čas Janner (m) — januar Juli (m) — julij Juni (m) — junij Kafer (m) — hrošč Kilometer (m) — kilometer Kirache (w) — češnja Kuh (w) — krava Last (w) — tovor Ifistig — nadležen Liter (m) — liter Marž (m) — marc Mai (m) — maj Mark (w) — marka Maus (m) —- miš Meter (m) — meter Minute (w) — minuta Mittwoch (m) — sreda Montag (m) — ponedeljek morgen — jutri November (m) — november
niitzlich — koristen NuJ3 (w) — oreh oft — večkrat, pogosto Oktober (m) — oktober Pfennig (m) — pfenig Pflicht (w) — dolžnost Rufiland (s) — Rusija Samstag (m) —. sobota schadlich — škodljiv Schlacht (w) — bitka schmackhaft — okusno Schwarzbeere (w) — borovnica Schuld (w) — krivda Sekunde (w) — sekunda September (m) — september Stunde (w) — ura Sonntag (m) — nedelja siiB — sladko Tat (w) — dejanje Obung (w) — vaja vemichtend — uničljiv vielleicht — mogoče Wand (w) — stena wieder — zopet wielange? — kako dolgo wieviel? — koliko Wohnung (w) — stanovanje Wurst (w) — klobasa Zahl (w) — število Zeit (w) — čas
■Sobota, 23. avgnta 1941.
K A ГЈ A U' A N K E N - В O T E
stran 5. — štev. 8.
. K temu pripominjamo.i.
Najnovejša iznajdba severno-ameri-ske vojske so , tablete pogumnosii'^. Zavžiti se morajo tik pred začetkom boja; vsebujejo snovi za oživljanje .drznosti'^ plutokratskih vojakov. Za poizkus tega pomnoženega poguma so poslali v letalih severno-amerlške vo-iake iz Day tona v Novo Meksiko; pustili so jih tam v puščavi popolnoma same s svojimi tabletami pogumnosti''. Varno čuvana „vojna skrivnosf^ pa je sestava teh tablet. So-li „tablete poguma" v stanju, da preprečijo Andals-nes, DUnkirchen ali Kreto?
Na Angleškem so obnovili pravila glede oficirskih strežajev. Moških, pra-vijo, je zelo škoda, da bi opravljali službo strežajev, ker imajo važnejša opravila. Oficirjem je pa le treba u-službencev in je toraj popolnoma umev-"0, da jim dajo na razpolago žensko postrežbo. Morale bodo likati hlače častnikov, snažiti čevlje in kar je slič-^^ga. .. Da, da ... in kar je stičnega.
X'ELIK PROGRAM ZA ZGRADBO CEST NA HRVAŠKEM
Agratn. V poteku je program začetka gradbe cest vzhodno-zahodne oel Ag^am— Semlln. Poglavnlk dr. Ante Pavelfć je dal Da razpolago potrebne vsote. Stroški za to progo bodo znašali 4 milijarde kun.
BvalalrlliDr		JosTi Imm
: GALANTERIE		Pilil- m
UND MODE		
S t e i n		iSSLIlIG,'
Adolf-Hitler-Pl. 30		шиттпши
Agratn. V poteku je program začetka gradbe cest vzhodno-zahodne oel Ag^am— Semlln. Poglavnlk dr. Ante Pavelfć je dal Da razpolago potrebne vsote. Stroški za to progo bodo znašali 4 milijarde kun.
Maria Arhar
GEMISCHTWAREN-HANDLUNO
St- Veit a/Save
Odsulec' und
JOS. KOSCHIER
ASSLI NG I
L
AUTOLACKffiR-WERKSTATTE
IPršin
Franz
ST. VEIT a. d. Save
Kieider zum farben und relnigen ubernimmt
JOSEF KOLIASCH <& SONNE
D a m pffa rbere I 4_nd_ Rein iqjjngsanstalt KRAINBURG — F ELSENDORF
&
N S 0>
Spezerei und Koibniale;
-	GROSSVERTEILUNG
s. 3. ROSMANN
ST. VEIT a. d. SAVE ^

Roh-Weiss-und Buntweberei
F&rberei, Bloiche, Ranherei, Appretur
®'»eugHi£te; KanaiasTe, ^emdensloffe, Flanelle, ^utterware, Barchente, 'anell-Leintucher
TEXTILFABRIK,
FRANZ SIRC, Krainburg-Straschische
MOLITI SO MORALI K STALINU
Stokholm, 22. avgusta. Iz Baltika se je vrnil švedski obratni vodja est-landske lesne indsutrije v Jarvdkan-dy-u in poroča v »Afton Bladet« sledeči dogodek, ki se je pripetil v sovjetskem otroškem vrtcu:
»Otročičem so rekli, naj zatisnejo oči in prosijo Boga, da jim podari sladkarije in čokolado. Ko so nato odprli oči, so videli, da Bog ni usli-šal njih molitev. Nato so malčki morali na isti način obrniti svojo molitvico na Stalina. Seveda — sedaj je pač našel vsak otrok škmicelj poln sladkarij!«
ZA POVZDIGO KONJEREJE
Da bi se na Spodnjem Koroškem (Gorenjskem) gojila najbolj odgovarjajoča vrsta konj, se je vršil po vseh krajih pregled in izbor kobil. Odziv prebivalstva je bil povsod velik. Vsega skupaj je bilo pripeljanih na pregled 726 kobil, izmed katerih so izbili 120 kobil. Od teh jih je dobilo 27 posebno knjigo in rodovnik.
NE VEC TOLIKO SI4VOVKE Belgrad. Srbsko poljedelsko ministrstvo je izdalo razglas kmetom, naj ne uporabljajo sliv za izdelavo slivovke, temveč za marmelado in naj jih sušijo.
Stanovanjska kultura v „sovjetskem paradižu"
Zamazano steno, ki imajo zu (чИм okru,s sovjetske propagandne plakate, ki se tii zdijo kot ironija, — tako izgleda v delavski hiši v sovjetski Rusiji. Umazani otroci na njihovi ti ležiščih pokrili % roji muh.
DOBRA TOBAČNA LENINA
Tobačna letina v Hercegovini je bila letos povsod zelo zadovoljiva. Tobak je prvovrsten in je obrodil zelo bogato. Tudi hercegovinska sadna letina je odlična.
Siegelmorken — Emoiischilder
lieteii rasch und souber
T8E0D0R RaBiTSCII, St.VeRlld.SlIve
- Schuhe
Handarbeii in Sport-, Berg-u. Strassen-schuhen. Stiefelerzeugung 1
BITENZ JOSEF
Schuhmacheiei
KRAINBURG
- nnydn/s blatf/y-џшЈл
VAN SAVNIK
KRAINBURG
uiil
HUTMACHEREl
ЈтШш
DAME N- UND HERREN- MODE LEDERTAŠCHEN
joBim
lllERDLIRii
KRAINBURG
Kerafflische fndn«trfft
KOSMAČ FRANZ
SPEZIALOFEN E R Z E l^G U N G
MANNSBURG
<-JUjOi£ "UtiMwetz,
GALANTERIE MODE
KRAINBURG
Eisengiesserei
Gi
St.Veit a./Save
liefert rasch u. sauber
iriiLi mili
I	:
I JyfanufaJ^iur- I I u. Qalanferie-' | harjdlung i
KRAINBURG I
BAUOLASEREI
Anton Turnschek
Wtw.
Glas, Porzellan, Spiegel
und Bilder mit Einrahmungen
FARBEN - LACKE - PINSEL
ASSLINQ
ADOLF-HirLERSTRASSE 15«
Franz Crobath
MANUFAKTURWARENHANDLUNG
KRAINBURG
stran 6. — štev. 8.
K A RAW ANKEN-BOTE
Sobota, 23. avgusta 1941.
Dotrpel je naš dobri oČe, stric in svak gospod
IVAN GOGALA
upokojeni orožniski s^rcižmojsier in bivši vodja policijske *6raže v Kranju,
v 84 letu svoje starosti.
Pogreb dragega pokojnika je bil v sredo 20. t. m. na farno pokopališče v Kranju.
Krainburg 23. avgusta 1941.
Žalujoče rodbine:
Crogala, Rani, Pečnik.

JOSjP XpLJAS
IN SINOVA
Porno barvarno in kemična čisl-ilnica
Obleke za barvanje in čiščenje sprejema
Krainburg - Felsendorf
Auf Wunsch
POLLAK GEORG
MOBEL- UNO BAUTISCHLEREI Berotungen.
Koshenvoran-
= KRAINBURG -
schiage.
Eimetellung von SchiosserlehrlingeH bei der Deutaehen Reiehsbithn
Am 1. Oktober 1941 warden beim Eisenbahn-Ausbesserungswerk Marburg (Drau) Lehrlinge zur Erlemung des Schloeaerhandwerkes einge-stellt.
Ausnahmsbedingungen: Abgeschlos-sene Volksschulbildimg, Alter von mindestens 14 aber nicht iiber 17 Jahre, arische Abstammung, Unbescholtenhcit, korperliche Tauglichkeit und mindestens eineinhalbjahrige Mitgliedschaft bei der HJ.
Bewerber aus den befreiten Gebieten der Un-tersteiermark, Kamtens und Krains miissen der deutschen Sprache mindestens im Wort kundig sein und die Mitgliedschaft beim Steirischen Heimatbund oder beim KarntnerVolkabund ange-meldet haben.
Die Bewerbungsgesuche sind bis 31. August 1941 bei dem fiir den Wtohnort des Bewerbers zu-standigen Arbeitsamt einzubringen.
N&here AuskUnfte erteilt
dwi Eisenbahn-Ausbesseningswerk Marburg (Draa)
H
errenhtite JOHANN JANZ
Moški klobuki JOHANN JANZ
Sprejemalo se klobuki v popravilo.
K RAINBURG
IZDELOVANilK
HARiViONlK
«Ios. F'lelee
»T. VBIT Ж. Saw (PoitM Mate*
Dipl. Шжжд. JI^DOEF RAUBAZi
UNTERNEHMUNO f. BAUMEISTER u. INOBNIEURARBBfTEIV
Uoustellen:
Netimarktl, Kraliiburg. Laak
M ANUFAKTUR - GALANTERIE
VINKO SAVNIK
RADMANNSDORF
ASSLING . VELDES
uiimuiiiimmuiimiiiiuK"
JxdelovazlJe oblek ier uniform, агпЈевЉ sak-Bjičev, hlač in vindjack lee vte vraie kap.
Srzeugang von 5ioff» and Cederaiaagea, Uniformen, Windjacken and alien Sorien Kappen.
Schneidcrmeitter und Kappenmacher
ANTON SCHORN
KRAINBURG
ROSSEaABSPINHBREI .KNIFiTZ"
Inhaber
C. SCHIFFRER
StraschlscKe — Krainburg
GegrQndet 1829 — Telef. Nr. 2. Straschische
Izdelovanje higiensko očiščene In sterilizirane na pari 1150 C spredene žime.
STRASCHISCHE 152
oglasi^ Preklic
Podpisana Antonija Rozman, posestnica, Srednje Bitnje 24 in Porenta Janez, Žabnica 39 preklicujeva in obžalujeva s tem vse one besede, katere sva govorila o Antonija Košir, posestni-ko vi hčeri v Šutni 33, kot neresnične in neosnovane ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe proti nama.
Antonija Rozman 1. r.
Janez Porenta 1. r.
Tovarniške
zaloge
S.Ol. OCazeli
JUanupiktui, QaLan^xit u. JBjelmiSjnUltL
j£aaJi,
пЗг
SiidkdxtiUtt
sprejme
eventuelno proti proviziji dobro vpeljan trgovec in zastopnik s 16-letuo samostojno prakso raznih tovarn in s prvovrstnimi pismenimi referencami. — Večje suho skladišče v centru na razpolago. — Pismene ponudbe na poštni predal 10, Krainburg.
Praktikantinja
se sprejme v drogerijo. Pismene ponudbe s sliko na redakcijo lista. Znamko za odgovor priložiti.
Kuharica
se sprejme za takoj. Naslov v redakciji lista.
VOLKSBANK KRAINBURG :
=— t. G. m. b. II. I
RAINnURr,
neben Hotel „Alte Post"
^zUxiajjujnjQ, QcLnLtljutdwc. itkgjiijekdj/Љ
СрмАшлЈЏ, 1Ш1 LcLUj(ejtjd£n 'JConUn
chuwiunjL 1шг Зфшип1адл}1

Manufaktura
Matija kokl krainburg
Ladislaus & M. Schusferschitz
Ш1Н111111||ШШ11ШШШиШ1Ш11и1111111111111111111111111!1111111111Ш11Ш11111111111Ш11Н1111111111111!111111||||||Ш1|||||||||||П
S^izieketeL

ILoos N^eldes
ininnniiiiiiiiiHniuiiniuiiiiiiiiiiiiiimii
TITAN
erzeugt:
A. б.
Stein-Sfidkarnten
Baubeschiage, KOchen-geratschaften, Fittings, Waagen, Temper- und Graugussartilcein nach Modoilen oderZeiclinun-gen.

otel .^LTE POST" Krainburg
empfiehit sich unter neuer FOhrung
Inhaber des Feinkost - StUberIs In Viliaoh
K. Тг. FERDINAND GRADISCHNIQ