C'/no/s/, soy... M %/(//* P 7\ r//s #oop K 4A/Ù , ki ga je prvdloiil «onatnemuf železničarjev ~ odseku, ki preiskuje škandal v zvezi z zračno pošto. Poleg toga dobička prejema Lindbergh ogromne letne plače od dveh ali treh letalskih družb, pri katerih je upoelen kot "tehnični svetovalec". Njegova služba obe to j i največ v tem, da letalske družbe poljubno rsbijo njegovo ime pri razpečevanju delnic. Zdaj, ko je vlada odpovedala vse pogodbe z letalskimi družbami glede prenašanja pošte, «o delnice vseh teh družb zelo padle. To je bil glavni vzrok, da je Lindbergh zadnji teden , poslsl Rooseveltu brzojavni protest proti odpovedi omenjenih! po godb. voru in pogodbah v smislu obstoječih zakonov, železničarji so pristali na odbitje zaslužka za deset odstotkov do 80. junija U U, po tem datumu, ako ne bo sprsjst nov dogovor, se morajo mezde avtomatično zvišati na stopnjo, ki jo določa pogodba. Da se bodo železniške bratov-Ščine srdito borile proti nadalj-njim redukcijam brez Roosevel-tove intervencije, je bilo jssno povedano. Železničar jI vedo, da so v prošlem letu lastniki bon-dov in delnic pograbili skoro dve tretjini milijarde dohodkov železniških kompanij in da imajo dovolj denarja za dostojne mez-de-možem, ki opravljajo aktualno delo na železnicah. nih delavcev na Dunaju Pet socialistov saaačenih s strojnico in na mestu ustreljenih. Fašistični morilci perejo svoje strahopetatvo in krvoloitvo s tem, da pripovedujejo, da so bile komunalne hiše "trdnjave", katere je bilo treba poruliti; dalje klepetajo, da je bila Avstrija v "nevarnosti boljševizma" ... litoazhna prodnkalj« Jo awjataka vlado atrijski klerikalno-fašistič-^nik Dollfuss se izgovarja, i uničenjem socialistične Podiranjem komunalnih ln Pobijanjem žensk in o-|„ Avstrijo, boljševi- 1 i* in one, ki ao v norišnt- . V*, druKi, ki so še zunsj "«*. vedo", da je Dollfuss J» brutalnostjo odprl vrata '«•!)<• - nabiralnemu boljše. Tî j * dela* c» i/rekli unije r za svoje unijs » -id. Wash. - Poekusi, kompanij. ds bi se delavca ki>mpsnijeko unijo. I ir** je velika večine ¡¡*r,fn »n leanih delavcev od- ^ u i.rl^p v Logger 4 i/dr " Ffdtrtl unlJ°' ^'orutena Ameriški de-« Izmkd M76' t> v v tem distriktu' ¡¡reklo ta kompanij- ••avike 0,ltv« »o «e vršile 1 "dtrajinskeg« vlsd-I» dbora. | Ci '.iJU Sovjetska Rusija iskssuje velik napredek v produkciji, čeprav je bil delavnik akrajšan na sedem ur Moskva. — (FP) — Kampanja, katere cilj je večja produkcija pridelkov na akru zemlje ln blaga v tovarnah, pokazuje u-spehe. " Is uradne statistike je rasvld-no, da ee je produkcija v teikih industrijah povečsla sa 6Q odstotkov lansko leto v primeri s 1. 1927, v vseh Industrijah pa sa 41 odstotkov. Ta porast produkcije je tem bolj snsčilna, ako se upošteva, da je bil delovnik snlžan od osem na sedem ur ln organiziranje več novih vrst produkcije. Izboljšanje produkcijskih metod je trebs v prvi vrsti pripisati vslikemu tehničnemu napredku, kooperaciji med kmeti in delavci ter strokovnjaki. Te uspehe je sovjstska Rusija proslavila na "praznik udarnikov". Delav-ci, kl so se posobno odlikovali v «krt bi, ae bili nagraden I na sbo-rovanjih v tovarnah In o njih delu je pisalp časopisje. Načrt' sovjetske vlade aa I. 1984 predviduje še večjo produkcijo na državnih in kolektivnih kmetijah ter v tovarnah. Načrt določa kolektivno obdelovanje zemlje na širši podlagi. Vlada namerava povečati pridelke na akru zemlje brez znatnega povečanja obdelane zemlje. Iransko leto je pridelek pšenice znašal na vaak aker zemlje 18 bušJjev, le-toe pa nameravajo pridelek zvišati na 14 bušljev. To bo Wad« dosegla z modernim obdelovanjem zemlje. Pod carizmom, ko so kmetje rabili primitivno orodje, /« pridelek pšenice na aker zemlje znašal 1« par bušljev, toda Usti časi so mlnHl. Stroji, nov način obdelovanja zemlje In dru-ke Izboljšave bodo pripomogle k dosegi cilja, ki so gs postavili voditelji sovjetske vlade. Z»agovlla stavka v Ka-noski I Mavri dobili višjo mezde Kenosha. Wis. — Stavka d< lavcev v Simmonsovlh tovarnah za pohištvo, ki Jo trajala teden dni, se je v soboto končala z zma go stavkarj«v. Družba se Je po dal« in dsla delavcem deset odstotkov zvišanja plač«. _ Demons! raci le proti odpuščanju delavcev New York. — Nad d vaj »«t tisoč oseb broječs množica je te dni demonstrirala proti odslovit-vam delavcev pri civilnih projek tih. V demonstracijah so sode lov al I tam člani sv«tov brezposelnih delsvc«v in strokovnih u-nlj. Demonstracij« so Iwvale manjšo bitko s policijo, ko J« s'ednjs skušsls z«br«nitl deisv-ski delegaciji vstop v ursd me. stnegs sdmlnlstrstorja Danlel- Madrid, 19. febr. — 30,000 ru-dšrjev v Španiji je dane« za-stavkalo is simpatij a avstrijskimi socialisti. Stavka ima trajati 24 ur. Dunaj, 19. febr, — V kavarni Jungwirth v središču Dunsjs je denes eksplodirala bomba ln težko ranila več oseb. V Sslz-burgu je bila rasdejana telefonska zveza med Avstrijo ln Svlco. Izolirano streljanje v bližini socialističnih hiš se nsdsljuje. Dunaj, 19. febr. — Streli na ulicah Dunaja so se sinoči snovs oglasili. Fašistična policija pod vodstvom majorja In podkanoe-larja Emila Feya je ustrelile nadaljnjih pet socialistov v predmestju Slmmerlngu. Petorlcs je bila zasačena, ko je hotela skriti strojnico. Policija je takoj začela streljati na nje in vseh pet je bilo ubitih. — Streljanje je oživelo tudi okrog soclslistične stanovanjske hiše Reumanhof v predmestju Meldllngu. Na atrelno orožje v privatnih rokah so razpissne nagrade. Obsedno stanje Je bilo včeraj odpravljeno v nekaterih krajih, Je Si še v moči na Dunaju ln na tajerskem. DolHuasova vlada Ima zdaj veliko posla, da pr«d svetom o-pere svojs •grozodejstvi. Msjor Fey Je včersj vozil v svtlh lno-semske poročevalce okrog porušenih soclsllstlčnih hiš, da Jim "dokaže", da so te hiš« "trdnjava", katere j« bilo tr«b« porušiti. Fey j« priznal, da so tudi ženske in otroci med ubitimi socialisti, ampak to se Je zgodilo "po nesreči". "železo ln kri sta bila potr«*>-ns, ds rešimo Avstrijo pred boljševizmom", je rek«l F«y. "So-clsllstičns revolts Je prišla na ukas iz Moskve!" Kolikor je možno razbrati Iz vladnih listov — ti listi so edini, ki smejo zdsj izhsjati v Avstriji — bodo razpuščene vse politične «trsnke in ostsls bo 1« Dollfussov« "enotna fronts". Toda boj se Je komaj začal. Socialisti niso (»oraženi, čeprav so izgubili svoje orgsnizacije in urade; socialisti In ostali — samo na Dunaju Jih je okrog 700,-000 —- In po vseh industrijskih krajah imajo večino pr<4>ivalstvs na svoji strani, Kolikor simfm-tij nimajo socialisti, Jih pa imajo naciji. DolIfuMs ln njegovi klerikalni krščanski socislcl so v manjšini in imajo največ prists-š«v n« kmetih. V Hruck-sn-der-Muru so včeraj ujeli Kolomsria Wallischa s četo ftO socislistov, Wslllach bo vsekskor obsojen ns smrt. Položaj. Je še vedno ns|»et v Llncu In Steyerju, kjer so prebivalci «iločllne gs boja med Dollfussorn In nsri-Ji, bodo sorisltsti nevtralni 7AmJ Jim Je vseeno,' ča m D»»llfusi#vi «II Hitlerjevi fsšlatl n« krmik a«J J« Dollfusa poksasl. ds nič boljši od llitirrje.... Majhno ksie ns J vs« t« nosi? Cop|»er Co., Je p*»tv«ls kos-gres, nsj uveljsvl «lelovni te«lrn << P ROSSET A* PROSVETA THE ENLIGHTKMIBJfT ¿mix* m ummA BunrsM MAEOUMB rODroiMB JBDMOTB w MU »miim br mm.) to KmmUo m m m tate. UM m tout M«; m WIM am «to Ute. « «• um ral«l ter (mml Čbl«M«) •»«' ( CUnk »4 cu»» r-M IX tete »« r«». • Pat CMaama to CtMM Um UftJte* A4wmtV-0 rte- •• MrlVto «iU Mt te r «turnte. I'ROB V KT A •te T-M te UnteK Cfcto*». »Ml» or THE KKDESATW) P Dalum w aklapaiu. prtoMr II) HM). Pol* «Mr« Mte»SS --« te «m ia t um dmtumam ptAakk Vom»if h pravoiaaaa, 4m aa UM aa wtovi. Domač drobiž Smrt pionirja Springfield, III. — Tu> umrl Frank Perko, star 69 let in ¿Ian druitva it. 47 SNPJ. Bil je bolan ved let na mrtvoudu. Zapuiča ženo, dva sinova in omoženo hčer. Vaa družina je pri SNPJ. (Mali novi grobovi Gilbert, Minn. — Tu je umrl za arčno hibo John Zalar, star 05 let. Zapuiča ieno, itiri sinove in dve hčeri. Bil je član dveh druitev JSKJ In K8KJ, * West Newton, Pa. — Umrl je Bartol Marva, star 66 let in doma Iz Vač pri "Litij i. V Ameriki je bil »3 let in zapuiča ieno in več odraslih otrok. Bil je Man druitva it. 64 SNPJ. Cleveland. — Umrl je John Merinik, star 47 let in doma iz Smrja pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Bil Je Član druibva it. 196 SNPJ. — Umrla je tudi Frances Jevnikar, roj. KJemen-čič, vdova, stara 62 let in doma iz 8t. Vida pri Zatlčni. V Ameriki je bila 26 let In tu zapuiča tri odrasle otroke. — Dalje je umrla Johana Gorše, po prvem motu Pintar, doma iz Zamoste-ca pri Sodražlcl. V Ameriki je bila 26 l"t in zapuiča drugega moža in dva sinova. Ogenj v cerkvi Milwaukee. — Pred kratkim je gorelo v tukajinji hrvaikl cerkvi, 702 W. Galena st. Ogenj je naredil $10,000 ikode. 1 NeareČa v Argentini Buenos Aires, Arg. —- Matilda Vit, Jugoslovanka, stara 35 let, je v januarju padla v hotelu Cerito 25 metrov globoko. Težko pobito so odpeljali v bolnišnico. Nova grobova v starem kraju Cleveland. •— Ivanka Hrvatin je prejela vest, da je v Velikih Ločah na Primorskem umrl njen oče v starosti 74 let — Mary Spendal je dobila vest o smrti svoj« 22-letne sestre Gabrijele Hribar v Strmlci pri Bloksh. Demoblllza*lja civilne armada CWA Delavci, ki prejemajo unljako plačo, pridejo prvi na vrato Kako m godi rrtarjs« v sovjetski Rusiji Ktaaje se Izboljiuje, vendar p« it ilvljenski standard «s ni sek. Akutno pomanjkanje sta aovanj Dobrlki-Dooakoj, Runi.ia-(FP) Kako se godi sovjetskim rudarjem v donskem pregovovnem bazenu, ki je oddaljen 200 milj južno od Moskve? Odgovor je, da nekoliko bolje ka pred letom, položaj ps ie ni rožnat, ker ne more biti. Radi velikega navala kmet-škafa prebivalstva v industrije in tudi v ta premogarski okolil, je stanovanjsko vprašanje naj-akutnejše. Samec na primer dobi posteljo v veliki, kasarni podobni stanovanjski hiši, družine pa so stlačene v eno ali dve sobi. Novoporočenca na primer dobita le eno sobo, v kateri si naj uredita svoj raj. Bolj ugodne so razmere v zvezi Z življenjskimi potrebščinami, 'vsaj od leta nazaj so se ve Uko izboljšale v tem kraju, če-praV so v deželi na splošno pri-lično iste kakor so bile lansko spomlad. Rudarjem je vlada zadnje čase znatno zvišala odmerke. ' Rudarji, ki delajo pod zemljo sedaj lahko dobe mesečno 7.7 funtov mesa, 13.2 funta žitnih izdelkov, 2.2 funta masla, 10 ja-jec, okrog 4.4 funta masti. Kruha dobe 2.2 funta nu dan ali polovico več kakor uradniški delavci. Odkar je vlada zadnjo jesen ukinila vse restrikclje glede sadja, zelenjave in sladkarij, jih rudarji lahko dobe poljubno — če imajo denar in kolikor jih dobe na trgu. Mesečni zaslužek za rudarje pod zemljo znaša od 200 do 300 in za zunanje delavce od 100 do 200 rubljev. Z rubljem lahko kupiš danes več, jutri manj — kakor povsod po Rusiji, kar velja več ali manj tudi za druge države. Stanovanje, elektriko in premog dobe brezplačno. Rusija i-ma tudi zakon, ki določa, da vlada oskrbi rudarjem delovno obleko brezplačno. S tem zakonom je pa tako kakor z marsičem v Rusiji: ravna se po zalogi. Kadar pride pošiljka jamske obleke in obutve, jo dobe najpotrebnejši. Izboljšanje položaja je najbolj vidno v trgovinah, ki so založene z raznim blagom in pohištvom. Pred letom, ko je bil poročevalec tukaj, so bile večinoma prazne. ■ Rudarji so si izboljšali polo-žaj tudi s svojimi vrtovi, na katerih so lansko leto pridelali zelenjavo tudi za čez simo. Družine so dobile, če so hotele, po en aker zemlje. Vlada jim je dala tudi po enega pujska za zre-ditev in last no uporabo. V tem bazenu dela 30,000 M- gj darjev, med katerimi je več sto Nemcev, Cehov in Kanadčanov. Lansko leto so produciraH 4,-000,000 ton premoga, letošnja produkcija je pa določena na šest milijonov ton. Leta 1928 je bila le nekaj nad milijon ton. Tak je položaj donskih rudarjev. Na splošno precej bolji Kakor je bil in sa tudi stalno zboljšuje. Tako pravijo tudi tu-jezemski rudarji. Najslabši ja stanovanjski položaj radi nagle ekspanzije industrije in nemož-nosti vlade, da bi dovolj hitro gradila hiše. Ruski rudarji pa tega toliko ne pogrešajo, ker so bili navajeni na borno življenje na kmetih. Novi miljej pomeni zanje večji napredek. . » V morski airatosfari Leden mraz v tropskem morju Oceanografi so vedeli že prej, da vplivajo znani morski toki kakor Zalivski tok, kvečjemu v globino 200 m in obračajo vodo v določeno smer. Da-li pa gibljejo globlje vodne mase drugi toki, ta problem je rešila znanost šele v zadnjih letih. Zanimivo je, da kažejo najgloblje morske plasti po vsem svetu skoraj enak j nizko temperaturo. Celo v tropskih morjih, kjer meri vodna površinska temperatura kakšnih 28 stop. C., nahajamo v globini 5000 m komaj temperaturo 1 stop. C. nad ničlo. Od kod ta ledena voda? Sloviti francoski oceanolog Thoulet je trdil, da je negibna ledena voda v oceanskih globinah ostanek ledne dobe. To trditev pa je končno zavrnila znana nemška atlantska ekspedicija z ladjo "¡Meteor" v letih 1924 do 1927. Z ladje so med njenimi 14 preplut-vami Atlantskega oceana izvršili nešteto meritev temperature v morski "stratosferi", kakor i-menujejo najgloblje morske pla sti z modnim izrazom in ao pri tem poleg omenjenih nizkih tam peratur ugotovili tudi to, da morska stratosfera nikakor ni negibna, temveč da vladajo v njej čisto določeni toki. Z obeh tečajev se pretaka namreč ob mpr skem dnu ledena polarna voda proti ravniku. Pri tem utegnajo njeno smer in nadaljevanje poti ovirati že razmeroma nizke podmorske gorske verige. Srednje plasti med najhladnejšimi spodnjimi in toplimi površinami imajo tendenco, da bi se pretočile proti tečajem. Vse gradivo nemške ekspedi-cije še ni obdelano ln zato še ni mogoče reči, kakšen pomen bo imelo za razjasnitev raznih skrivnosti. Gospodarski krogi ai vsekako obetajo, da bo to gradivo pomagalo rešiti skrivnoat ribjih selitev, vromenoslovi pa menijo, da bodo prišli bližje k problemu vremenskih napovedi za daljše roke. TOREK, 20. FEBRUJ Od, vlada uüUava. da odslovi Crsueha, elektrarskega veie-magnata Washington. — (FP) — Pred, sednlk Roosevelt je upravičen do /velikih simpatij ie radi tega, ker ima na vseh koncih in krajih opravka z raznimi škandali, ki izvirajo delno od prejšnje administracije in delno od sedanje. Senator Rankin iz Mississippi-ja zahteva, da vlada očisti tudi rekonstrukcijsko finančno kor-poracijo in požene iz njene upravo elektrarskega velemagnata Harveyja C. Croucha. Crouch je direktor ta korpo-racije še izza Hoover je ve dobe. Zdaj je prišlo na dan, da je lansko leto potegnil od treh elek-trarskih družb $70,000 plače — $33,893 od Akarnsas Light & Power Co., $19,000 od Louisiana Power & Light Co.« $14,100 od Mississippi Light & Power Co. (Od RFC je dobil $12,000, kar je letna plača direktorjev.) On je predsednik vseh navedenih družb. Ena teh družbje po Crouehevi zaslugi dobila večje posojilo od RiFC v zvezi z neko transakcijo, ki diši po velikem škandalu. "Crouehevi intereai so na jugu tisto, kar bili Inaullovi na aeve-ruje izjavil kongreanik Rankin. "Ljudstvo Mississippija ropajo z visokimi cenami in delajo vaakojake obstrukcije, da preprečijo občinam in mestom lastne elektrarne ali pa dobiti elektriko od Tennessee Valley Authority pri Muscle Shoalsu. Wanhington, D. C. — (FP) Nazaj k miloščini, bi bilo primemo geslo za administracijo cl vilnih del, ki je te dni naznanila, da In» pričela odpuščati delavce, ki so u|M>sleni pri javnih projektih. Njen načrt vsebuje odšlo-vite v 100,000 ««slavcev na Uden, kar pomeni, da bo do 1, maja armada* t,000,000 delavcev demobilizirana. TI delavci bo<*o ponovno prišli ns reliefno lUto in vrlenl v pomanjkanje. Nov« odredba, ki jo Je irdal Harry L, Hopkins, načelnik administracije CWA. i »a n« določa samo «>d "lov 11 ve delavcev, temveč tudi drastično znižanje meid. De'a vel VI so pn^emill od 40 do 50 centov na uro, Ikh^o dobi \ ali samo 30 centov. Delavci, ki prejemajo unijske merde, ImhIo najprej prišli cb delo, čeprav Hopkins ne omenja tega v svoji izjavi, pač nn to po-trjujejn akcije krajevnih administracij TWA. Likvidacija ar-made CWA pomeni novo razočaranje mod tistimi, ki «o Verjeli kričečim obljubam, da Imdn dela pri Javnih projektih uhla« šila depresijo ln pornala v tok kolesje drugih industrij* IHa hrerpo»elna In hretdonmka delavca v New «e štela sa «rečna, da sta ne »met* o«red v nina J bil Milen m rat. - Za miRjaaa ri prostora v obstoječih unijah Potrebne ao nove unija za absor-biranje delavcev. Kompanij-ske unije v konkurenci. Noja kampanja delavske fsdera yVashbigton. — (FP) — Od o-krog 30 milijonov delavcev, ka-tere as smatra kvalicirane za strokovno organizacijo, Jih obstoječe in "nove" narodne in mednarodne unije lahko abaor-birajo le 17 milijonov. Za ostalih 12 do 13 milijonov pa sploh nt unij, katerim bi se lahko pridružili. Od 30 milijonov ročnih in duševnih delavcev in potencialnih članov unij jih je organiziranih največ le okrog šest milijonov. O-krog pet milijonov imajo unije spadajoče Ameriški delavski federaciji, približno milijon pa Štejejo neodvisne unije; prej man, ko več. 24 milijonov delavcev je v A-meriki tonej izven vsake strokovne unije. 0, da: tri milijone jih imajo kompanijske unije, ki so iji lanskega poletja pomnožile svoje članstvo nad polovico. Te "unije" rastejo veliko httreje kakor pa delavske. Vse te številke je imela pred sabo zadnja konferenca unijskih voditeljev, ki se je vršila pod vodstvom ADF. Prav za prav jih je imela še več, nanašajoče se tudi na tiste delavce, za katere ni prostora v obstoječih u nljah. Največja skupina teh delavcev je pisarniška. "Beloovratnikar jev", ki so brez vsake organizacije, je pet milijonov; sa njimi pridn štiri milijone težakov, ki se nc motejo ksm priključit» in končno tri miUjone napol izve-žbanlh de'av'gahi/acij. Ta *li)ta neorganizirane delavske mase v Ameriki lijanov jih ja izven unij — je toliko vplivala na konferenco voditeljev, ds ao bret ugtvora »Prajali priporočilo posebnega odbora, ki je nagtaial. da unij-sks forma ni ginvno vprašanje, marveč vaMkopotetna kampanja za organiziranja delavcev. S sprejetjem tega poročila je konferenca dala meč eksekutivi federacije, naj v pogledu unljske forme stori take korake, ki bodo v naj boljšem interesu celo-kil>nega delavstva. I^hko kreira tudi nove unije, sj čita med vrsticami. i K°nf*rencs je oksekativo tu-Yorkm.Mil» di poverila, naj koordinira or-tn. orolarni. ko ja, ganizatorično delo vseh pridruženih unij in prične z mlsljon- tod Pletnr«. W. P. McCracken (aa levi), bivši šef oddelka aviacije vinskem departmentu pod Hoovrovo administracijo, ki j« v škripcih zaradi odkrite korupcije v zvezi z oddajo zračne i privatnim letalskim družbam. sko kampanjo po , vsej deželi. Vprašanje pa je, koliko se bo temu delu mogla eksekutivaj*)-svetiti. Ce ne bo kreiratttvr-hovnega organizatoričnega štaba, ki bi se posvetil samo temu delu, bo sprejeti načrt ostal le na papirju. Pramagaaa starost "Metoda Lebedinsky" na živalih in na ljudeh Ravnatelj zavoda za primerjalno anatomijo na vseučilišču v Rigi, prof. Lebedin8ky, vzbuja ta čas s svojo novo pomlajeval-no metodo veliko t>ozornosti v znanstvenem svetu. Metoda, ki jo je preizkusil na mnogih živa lih in v novejšem času tudi na ljudeh, je .kar se da preprosta neškodljiva in pri lokalni anesteziji tudi absolutno brez bolečin. Ne ostavlja nobene rane, ker gre za navaden vbodljaj s tenko iglo v sedež semenskih atanic, operacija traja eno do dve minuti in operirani Človek riiore že najpozneje po dveh dneh na poljubno dolge izlete. Kakor je Lebedinskega pose-žek preprost, tako čudovite so njegove ¡posledice. Tudi tu prei dejo dragocene hormonske snovi v telo in izaovejo tam vse znake pomladitve. Prve poskuse je Le-bedinsky izvedel na starih psih pred štirimi leti. Učinki trajajo v nezmanjšanem obsegu do današnjega dne. Prej že popolnoma ostareli psi so čvrsti, napa daini, pozorni, imajo-gostejšo dlako, so postali deloma spet o-četjeMtd. Operacija ni odpovedala niti v enem primeru. Prav tako uspešni, a še važnejši so bili poskusi z večjimi sesalci, zlasti plemenskimi konji in biki. Dva stara danska plemenska bika, ki ni«ta bila že za nobeno rabo več, sta po metodi Leibedinskega postala n. pr. spet ognjevita in izvršujeta že 3 leta svoje funkoije. Iz tega izvira, kakšen pomen utegne imeti ta metoda za živinorejo. „ Prav tako posebno nas morajo pa seveda zanimati poskusi z ljudmi. Od lanskega leta je Lebe-dinsky na isti način obravnaval 20 moHklh, ki so šteli nad 60 in calo nad 70 let. Gr? za moške, ki so kazali vse tipične znaki starosti: prorad Življenjsko sile, o-slabel vid. solzeče se oči, nespečnost itd. Kakii* po čudežu so ti znaki po operaciji polagopia gl-nevali in brez nadaljnjih po^e! kov je ortala pomladitev nespre menj^na. To so v kratkem uspehi metoda Ivtbcdinskega, kolikor ao pri šli doslej v javnost. Raziskovalec pa napoveduje za bližnji čas novo poročilo o krajih rezultatih drugih eksperimentatorjev, zlasti italijanskih, ki «o v zadnjem času tudi preizkušali nje govo metodo. s Unije sodelujejo v demorodrad. Jah proti fašizmu New York. — Unljs, ki so pridružene Ameriški delavski fede-rscljl in štejejo nad 400,000 članov. «o naznanile, da bodo sodelovale • socialisti in komunisti v demonstracijah proti faiistični Avstriji. f Milijoakratae pove Skrivnost elektronskega skopa Na tehnični visoki šoli v ] linu so zgradili mikroskop, | mogoča milijonkratne pove Zgrajen je tako preprosto,! v njem nihče na sluti! nj«| prave naloge. Na mesto svetlobe so stopili katodni j ki, na mesto povečavalnih kel pa električna polja. Običajnemu svetlobnemu kroskopu, naj si bo še tal» ber, so postavljene, kakor | no, precej ozke .meje Predi ki so manjši nego naju svetlobni valovi, postanejo vidni, naj jih opazujemo ie zi tako dobra povečalna «i Izum tako zvanega utoi kroskopa je napravil tudi t ne manjše delce vidne, to m vi ne delcev samih, temv«i klonskih pojavov, ki jih ps čaj o okrog sebe ob srečanj svetlobnimi žarki. Ultrm skop nam je pomagal do zek likega koraka naprej v car najmanjšega. Toda primi najnovejšim, tako imenon elektronskim mikroskopa njegovo milijonkratno povd pa ne vzdrži. Elektroni so, kakor znan* manjši delci materije oziroa tomami naboji negativne i trike. Električni tok, ki i» stimo skozi brezzračno stil cev, pošilja iz negativne«» la, katode, posebne žarke, Id stoje baš iz elektronov. lU* vanja zadnjega desetletji a kazala, da imajo elektra žarki podobne lastnosti I svetlobni žarki. S primeri pripravami jih je mogoče j t», zbirati, razpršiti in odbil Proučevanje teh lastnosti * stvaritev te spočetka pov«r»d,v ljudstva. V teh grobovih^ poleg lončenega tih kipcev in raznih pre^m iz bakra in kosti tudi ličino zlata v obliki nskiU « ti zaklsd v teh gr^JVJ'j nič manjši od onegs v iwj Južni Ameriki, ksteregi ** grabili lakomni Spanci r let ju. " i Vojaška letala v ^ Washington. D. C. februarja je federals ^ postila vojaška letals «a Janje zračne pošte po napori privatnih družb. ■ prečijo ta korsk vlade, j a lovili. ) februarja. Napredek znanosti ■ nih ved I i, bilo preteklo leto v l^-ii v gftpodarskem, P*bn ko ie pr neslo F SS * v ¿droiiu fc*P&M bi iriU. ie b, K** ie um P"»«1- r ki k vidijo današnjemu C, vina. Omejiti se ir.or.mo Nekatera, F» "»Sem mnenju Ivainejša. I v ai4tronwm^e Lfuenetil belgijski astronom Lhovnik Lemaitre svoje to-L z objavo teorije, da je vse Lvie podobno milnemu metku ki se je razletel. Sveto-Ikot celota se s svojimi sonč-l Si8temi in sistemi rimskih | razširja, pri čemer se posa-L sistemi seveda čedalje I oddaljujejo drug 6d druge-|To ne preprečuje, da bi poe-I sistemi med tisoči in- tisoči lili v stanju ravnotežja ali da L celo ne stiskali. Naš sistem Lke ceste je ta čas n. pr. Lju ravnotežja. Lpolni sončni mrk v avgustu R je bil v toliko važen za arz-Lvalno dik> v lanskem letu, [so v tem letu na podlagi nje-La fotografskega in spek-kkopskega gradiva ugotovili [ie stvari o sestavi sončne tone". Med drugim sta smeta astronoma Menzel in Boyce hala, da pripadajo spektralne je, ki so jih prej pripisovali Cetični prvini "koroniju", tralnim kisikovim atomom, ka druga ameriška učenjaka, se in Pearson, s.ta s tisočimi itvami ugotovila, da brzina tlobnih žarkov ni konstantna, iveč niha v območju do 20 km sekundo. lajhno razočaranie je pome-izostanek meteoritnega tropa midov, ki ima periodo 83 let to ga zaman pričakovali že 1. 1. Pričakujejo ga spet za le-1*65. Fizika iamuje v preteklem letu ve-pke uspehe, posebno pa v točju in v zvezi s skrivnost- i lmzmičnimi žarki, ki jih je »rBki učenjak Regener odkril t znatno nižjih vodnih globi-;nego so menili dotlej. Danes (otovo, da so kozmični žarki I zvezdami najvarnejša in lilovitejša oblika energije, sitega nego n. pr. svetlobno in otno izžarevanje. Poskusi s ničnimi žarki so vedli tudi dkritja tako zvanega pozitro-ki je identičen z elektroni, » »o ti negativno nabiti, po-oni pa pozitivno. Nova prošnja v zvezi s pozitroni Mala, da je mogoče žarilno nrijo spreminjati v snov! 'Ove vpoglede v svetovje naj-njiih delcev nam bo dala tu-prideJava tako zvane "težke ki sestoji iz težke olblike Ikovega in kisikovega atoma. rit<'l j težkega vodikovega a-ia profesor Urey je sedaj na ozno pnevmonijo, ki pričenja pri pol nem zdravju s treslico, napade celo stran pljuč, kaže stalne hude vročine zjutraj in zvečer in se po osmih, desetih dneh hipo ma konča s "krizo". Kataralna pljučnica nastane na razne načine, običajno zaradi nakupičenja sluze, ki ne more pravilno iz bronhij, ali zato, ker poseže močno vnetje bronhialne sluznice tudi v pljučno tkivo, Mrzlica je pri kataralni pnevmo-niji spremenljiva, vsekako ne tako tipična kakor pri krupozni, Jutranja temperatura je običaj no nižja (okrog 38.6 stop. C), po-poldanska in večerna pa višja (39 do 40*stop. C). V ostalem na ta mrzlica ni tolikšnega pomena. Veliko bolj odločilno je v tem oziru zadržanje srca. Da-ll ance vzdrži bolezen ali ne, to je živ ljensko vprašanje pri pljučnicah In zato jih otroci z zdravim sr cem lažje prebijejo nego starci s oslabelim srcem. Zdravljenje se usmerja zato predvsem v vadrte fanje srčne sile, za kar poznamo premnogo sredstev, in manj ? odpravo mrzlice, za katero člo tek ne umre tako hitro. V pri meru, da ovira pljučnica dihanje, si pomagamo z vdihavanjem kisika. V splošnem je omeniti, da pljučnica kakršnekoli vrste ni posebno nevarna bolezen za o-sebo krepke konstttuclje, Odločilen je menda tudi značaj bak terij, ki jo povzročajo. Kakor pri raznih drugih infekcijskih boleznih imamo namreč tudi pr' njej milejše In bolj zločeste al "vlrulentnajše" bakterije. "S splošnem prevladujejo pri tej bolezni bakterije prvega tipa. ČUDAfiKE OPOROKE 1"K Pr.T i ,rn*r (desno) ae je seznanil s sovjetskim poslanikom Troja«ov»kiaa v Wanh-f ' ,r%» i« tena Trajanov skega. Garner jeva žena in znani humorist WM Rogers. ' 'Pred Časom Je umrl v Chica-gu bogat možakar po imenu Mil-ford, ki je skoraj vse avoje imetje ostavil Harvardskemu vseučilišču pod čudaškim pogojem. Anatomski zavod vseučilišča se je moral namreč obvezati, da bo iz kože mecenovega trupla u strojil kožo za boben, na kate rem naj bi predsednik chicaške-ga društva samcev (ki mu je pripadal tudi pokojnik) vsako le to 17. Januarja na gori Bunker pri Charlestownu zaropotal zvoke ameriške himne "Yankee Doodle". Na omenjeni dan leta 1776. ao namreč Američani pod to goro v boju za svojo neod visnost odločilno porazili Angleže, Milford pa je bil patriot starega kova, kar je hotel dokazati tudi s to čudaško oporoko. Iz ostale njegove kože naj bi se izdelala vezava zs luksuzni album, v katerega naj bi z zlatimi črkami vpisali besedilo ameriškega proglasa neodvisnosti. Album na.' bi lato tako hranilo omenje no društvo, ki se ga Je Milford za to spomnil z večjo vsoto. Drugo čudaško oporoko Je o-stavila isto tako v Chlcagu r.e ka ljubiteljica živali. Ta ji do ločila, naj gre v^e njeno imetje (okrog 100,000 dolarjev v gotovini in 12 nfditrcpna hiša) V prid njenemu psu in dvema papigama. Društvo za zaščito ži vali, ki ga J# postavila za Izvršite!.'a te eporoke, je svojo nalogo opravilo tako, da j« hišo spremenita v ssnatorij za bolne Hvali, nekoliko tifččakov pa je naložilo v banko, da bi z obrestmi tega kapitala vzdrževalo psa in ot>e papigi dostojno do konca življenja. Dober trgovec — Tu imate 90 Din za kuro, ki m-m Jo povozil z avtomobilom. — Dajte mi vsaj pet kovačev, gospod, kajti petelin je bil strašno zaljubljen v njo in nI izključimo, da ga bo ta udaree ugonobil. Zakaj igra tvoj ain tako slabo? "Veš. kratkoviden je, pa igra vn muhe, ki ae usedejo no nota," r■<«»■< PMinm j GUbert Glven, uradnik letalske družbe Tranacontlnental, ki je v preiakavl pred senatnim odsekom priznal, da je drušba skrila nekatars važne dokumente pred senatnimi preiskovalci. Družba Je sapletena v pretakavo zaradi zadev s zračno poŠto. ¿1 France Košar: NUNTI S Hunti, to so vozički, ki Imajo prostornine za pol, za celo ali še za več ton. Služijo za prevoz rudnega blaga, jalovine in žaai-pa. Iz jame na dan. Hunti imajo kolosa lz litega železa, ao leseni in z železjem obiti ali pa so iz železnih pločevin in zbiti z vijaki, O huntih je cela atorija. Slovenski rudarji smo mu vzdeli priimek: kunt. Menda po nem škem psu. Primorski, hrvatski rudarji mu prsvijo magarče ali osliček, Srbi in Bolgari ga kil čejo za vagonet, Rusi za vago-netko, zabulkovski knapje pa sc najdoslednejšl: pes. Za hunte je obilo splošno utr jenih resnic: čim več huntov bo, tem boljši bodo šihtl; "gedlng" zaviai od huntov in reče se: T si pa len kakor hunt. Pa še mno-go podobnih opazk živi med ru darskim nurodom In še več je resnic, ki govorijo, da so hunti eden od najosnovnejših organi zacijskih paragrafov za vsako vejo rudarske industrije. Tu go tovo ni razredne razlike, kajti oba, delo kakor kapital, delata v prijateljski vzajemnoati. Kvečjemu bi se dalo kaj pripomni ti, kar se tiče takozvane prodaje produciranih huntov. Kajpa da, tu Je tudi jedro onih drugih aovražnih nasprotstev, ki delijo delo v proizvodnik«, kapital v avoje lastne konzumente. Ali vae to spada v politično gospodarsko vedo z vsemi prevedki i t umov vred.- Mi govorimo le o huntih. O huntih se vodijo posebne rubrike v jamskih obratnih poročilih in še pesem o akordnem sistemu se poje; od delovnega mesta ali numere v Jami, preko izvoznega šahta aji rova na s* paracijo, kjer se hunti oddahne jo od svojih bremen ter hrupnim iztresavanjem ruduega-blagu nasitijo velike hunte: vago ne. Ali o njih in zanje Imajo prvo beaedo vozači, ti najožji hun-tovi bratje in kameradje, voza či, te najbolj vprežena človeška živali. Vozač, ki mora hunta v rudo ali pr« rnogom nasititi do predpisanega roba in ga zalem s sflo svojih rok, svojega hrbt« riniti, vzdigovati in včasih celo zavirati. Ilunl Je pes, votač J< njegov krotilec in gospodar ali na splošno: - l "Hunt ih vozač, nad obema poje korobač v priganjaški aparat: "Daj, daj, porini, kamerad!" Zadnjo besedo o huntih pa i-ma rudniški obratovodja. Ta vodi svoj«' rubrike, ta špekulira za čim večji številčni poraat, ta ve-riomer računa po eni ter lati «• načM: toliko in toliko huntov Je enako toliko ton itdr In če s« hunti z vozači vred zakasnijo in njemu rubrike v raportni knji-ne ustvarijo "čaatnega" številčnega stanja, (sitem ae zgane neznanka v aparatu. Nadzorniki, Aihtnl mojstri, kopači se v pritajenih ali pa v hrupnih lavdu- ših in porkah , . . apopsdejo -— brez biča in naailja — z vozači in njihovimi hunti. Zakaj aparat jo aparat in organisacija vsakega rudnika je na atrogo znanstveni podlagi. Takole so vsi tesno spojeni členi v tem obratnem sestavu, dosledni in zvesti aul-nji njega, goapoda Hunta ali Psa. Vsi: od obratovodje do vozača. Kako imenitno gospodatvo huntov je to, takšen privilegij! In za vsemi so kulis« in sa ta-mi je sejna dvorana delniške družbe. Upravni svet, generalno ravnateljatvov ali drušba na reprezentance. To so gospodje, ki imajo denar in aredatva, ki so naložili investicije in sa vae to so organizirali rudniško podjetje. In hunti ao sestaven del vseh mezdnih vojščakov od o-bratovodje do votačev. To drži. Tako je a hunti. I Kadar se pripeti, da se hunt žakoplje ali ispade, da pade iz ozkotirne proge, nastane samu-du. Tedaj je to nezgoda in vozači, kopači in vai jamski ali ss-parucijski človeški mravljinci stopijo v akcijo. "Halo, lej — ga — ti — hunt so je poklali Hsj, kamerad, pri-di sem, boš pomagal prltlaniti!" In okoli onemoglega hunta se zbere troje ali še več ljudi in z glasnim rontačenjem in a kakršnimkoli kolom ga vsdramtjo— in hunt je zopet na nogah. Tako je, Če se hunt upre in pade a tira. Ali kakšnega dne ae tgodl, da se hunt le toliko onaaposobl, da se le ne more več postaviti na noge. Takrat se ugotovi: kolo (ali "boloen") mu je ubilo, ležaji so kaput — hunt mora .v reparaturo. Potlej pride kovaču pod roko. Treba ga bo zakrpati, ozdraviti, popraviti. In se popravi. Cet kakšne dni je spat proglašen za zdravega In apo-sobnega. Ali enkrat pa le pride in potlej je vsaka reparaturs zastonj. Hunt je atrt in Čaka ga samo še kotiček med staro ropotijo in železno šaro. Potlej ni druge pomoči ~ priti mora semena, rezerva. Tako Je a huntom, kadar pogine aH umre ali pade. Natanflno tako je tudi s ljudmi. Ca kdorkoli ne verjame in je v dvomih, naj vpraša penzionirane knapov-sko korenine (kolikor jih Js še vobče dočakala ponsija!), naj jih vpraša in prepričan Jo lahko, da j« vsa atorija precej resnična. In žaloatna, bridka, trpka. Hunti, ljudje, delniške družbe. Eno js: hunti so i rudarskimi ljudmi v neprestani zdražbi in v konfliktu s vrhovi In piramidami delniške družba. Hunt Je mednsroden pojem. Hunti, to ao žive podobe sa žive ljudi. Toda zadnja beseda o huntih še ni izrečena; eno Je t s|>opadi huntov z ljudmi na podlagi akordnega sistema ao sme-raj oatrejšl in očitnejši, "Hunti, vozači, kopači kolnejo, pojejo s korobačl v priganjaški aparat: "Daj, daj, porini, kamerad!" UMETNO IM>M>fKNI SPOL Monakovaki vseučiliški docent dr. W. Korh je delal zani. mive |KMkuse z nekim novim ženskim spolnim hormonom. „Vbrizgal ga Je nositčlm psicam, ki so preje dale flft samskih mladičev (40 od*t.) na 77 samičjlh mladičev (64 odet.). Po obravnavi s hormonom so pa dale 67 samcev (f>4 odst.) In M) samic M6 odst.) To pomeni prav znaten porast števila samcev, kar utegne biti praktičnega < pomen« za rejo I>sov. Pri veMnl |>a*em »dajejo samcem namreč prednost pred «amlesml, V koliko bi novi hormon utegnil tudi pri ljudeh pospeševati rojstvo d4<čkov, bi bilo treba dognati š« v sposkusi. SENZACIONALNA OPERACIJA Italijanski kirurg prof. Turen je Izvršil prvič v Italiji ojieracl-jo, ki kaže doslej izreden uspeh, V bližini kraja Cesar« j* neki moto« iklist treščil z motornega koleaa na zemljo. Pri padcu mu Je |*jčlla lobanja. Profesor Tur* co mu j« odprl lobanjo, tako da Je bolniku odtekla kri. Izliv krvi bi v drugačnih razmerah povzro. čil pacientovo smrt. Turco pa se Ji je a svojo nietodo srečno isog* nil in vse kaže, da bo (»onesrečeni * vozač polagoma okreval. PR08V.ET* TOREK, 20. FEBRUi Včasih, kadar nem ji kaj rekel, je le zgibni-la z ramami ali pa odkimala in prikimala z glavo. Moja vprašanja in moje opazke ji niso bile videti nadležne, na mojo radovednost enostavno ni odgovarjala in se ni brigala sanjo. Njeni odgovori so zanjo pomenili morda prav toliko kakor čiščenje preproge: nekaj, kar mora človek pretrpeti kot del svoje usode na zemlji, ki pa se jo je bila očlvidno odioči-ls prenašati s kar najmanjšim tarnanjem, brez prenatančne doslednosti, sentimentalnosti ali nepotrpežljlvostl. Nekako nagonsko sem jo začel doumevati ln tako sem se vživel v njeno življenje, da sem ie dolgo pričakoval njenega prihoda vsak torek in vsako soboto popoldne, pa ne glede na to, da je bila moja soba potrebna čiščenja. Včasih je nanesla prilika, da so mi marsikaj pripovedovali o njej Hrvati iz San Pedra, ki so jo poznali že dolgo. Njen zdravnik, ki je bil tudi južni Slovan, na primer, ji je dal zdravila za ublažitev neznosnih bolečin, da je mogla hoditi in delati. Pojasnil mi je, da je bilo lani še nekaj upanja, da ozdravi; odklonila pa je, da bi se dala operirati, ker ni hotela tvegati, da bi operacije ne preživela. Se malo j« hotela živeti, ker ni marala pustiti samega svojega mota, ki je imel v nji edino oporo in čigar smrti je de dolgo pričakovala. Brez dvoma so zdravila pripomogla, da je vsa njena osebnost postala mračna in skrivnostna. Pri meni je delala približno tri mesece. . Nekega popolneva j« naneslo, da sem se vrnil domov, ko se je pravkar pripeljala. Opazil sem, da je nekam negotovo zapeljala avto pred hišo. Bilo je baš pred sončnim zatonom. Bogato, rdečkasto kalifornijsko sonce jI je oblivalo postsvo in razdejani obraz, ko je trudoma stopila Iz voza. Ko sem jo tako zagledal, je trenutno leglo name nekaj težkega. Videti je bila, kakor da ne spada več med žive. Hladna troh-nobnost je vela od nje. "Dobar večer", me je po svoji navadi pozdravila po hrvaško. Glas jI je bil votel in daljen. Z veliko težavo, a brez stoka in vzdiha, je prestopila nekaj stopnic do mojega stanovanja. Ko Je bila v stanovanju, je obstala sredi sobe in začela nalahno omahovati, kakor bi se hotela ubraniti omedlevice.' Pomagal sem ji k divanu. "AH vam morem s čim pomagstl?" sem jo vprašal. Odkimala Je. Oči Je Imela zatlsnjene, roke so jI odrevenele letale ob bokih. Poklical sem njenega zdravnika po telefonu, toda odgovoril ml Je, da pred eno uro ne more priti, ln ml je še naavetoval, naj JI med tem dam kake žgane pijače, če jo Imam; to bi ji ne moglo škoditi. Dodal je še, da je že tako slaba, da nimajo zdrsvlla, ki jih jI daje, skoro nobenega učinka več zanjo. Po njegovem prepričanju nima posebnih bolečin, le zelo slaba je nemara in močna pijača bi jI začaano dobro dela. Pred nedavnim sem si bil priskrbel od natakarja neke angleške ladje, ki je bila v pristanu, steklenico močnega Jamalca-ruma, ln ker Iz nbu|>anoati nisem vedel, kaj bi, sem jI dal krepak požlrek te pijače. Malo je manjkalo, da ji nI zaprla sape, toda čez nekaj časa je bilo videti, da ji je lice narahlo pordelo. Sedel nem pri divanu in si želel, da bi zdravnik prišel prej, kakor je obljubil. Zdaj pa zdaj me Je spreletelo hladno in mučno. Kaj če bi umrla tule in zdaj! Pritgal sem luč. Tedaj je (slprla oči in dolgo gledala vame. Zdaj so bile njene oči velike ln na videz je tlelo v njih nekaj medli svetlobi podobnega. Trzaj, ki naj bi bU morda nasmeh, ji je spre-letel ustnice in iz nekega nenadnega, prenagljenega nagiba je krčevito in nenadoma z obema rokama, «ki sta bili hladni in suhi, zgrabila mojo roka "Hvala vam", je rekla po hrvaško. "Dobri ste z menoj." In nato po premolku: "Domov bi bfla morala iti, namesto da sem prišla semkaj, toda mislila sem, da bom zdržala še eno uro. Zelo sem bolns. Tako slaba." Toliko ni govorila z menoj še nikoli. Glas ji je bil globok in zelo daljen. Dal sem ji Še en požirek ruma. Bil je skoro čisti alkohol; skoro ji je vzelo sapo in lica so jI živeje pordela. ^ Nekaj minut je ležala popolnoma tiho, z za-tisnjenimi očmi. Komaj da je dihala. Zda j. pa zdaj ji je levico preletel lahen drget Potem ae je zgenila, kakor da hoče vstati. "Zdaj se počutim mnogo bolje", je dejala. Toda ni se mogla sama premakniti; zopet je za nekaj minut obležala negibna in tiha. . "mni: — Pa bi vi govorili, gobci nemarni, saj vam niso zaklenili ust. Zdaj pa me pustite v miru, in se obrne v zid. Skuša zaspati, sili se, ali brezuspešno. Vidi, da je ves trud zaman, naveliča s«' letanja, se hipoma dvigne, izvleče Iz slamnjače karte, lepo ravl-te v papir ln Jih vrže ns |*>ste-Ijo. — Kdo še igra? Pridružijo se mu Corri, Ha- gonghi la Glovanetti. Igrajo "brlškolo". Tišina je »pet zavladala v celici, čujejo se le (»paske ln medklici igralcev. —• Zakaj pa niai igral "carico?" Dobila bi, viš, se huduje Corri napram Ragonghiju. — Mislil sem. da bom jaz vlekel Zmerom ne moremo dobiti. Pometač jih svari, naj igrajo | potlhcma, ds jim pašnik ne od-I nese kart In \'lh ne odpel't vi temnice Kavnokar »krta ključ v 'vratih. Prvi bolničar vstopi. — Fantje, od dane« naprej je dljsta zvišana sa pol lire. Nekaj i»a nam je I« prinesel pregled nI rea? — Pa bo gotov»» tebi kaj odne wl, ne* D»J, no, ratloftt nam ma- 50 čentezimov dnevno. Računaj, no, malo: 80 bolnikov po pol lire, to znaša vsak dan 40 lir, če se še kaj spominjaš računske u-metnostl. Presneti pujsi ste vsi skupaj, se dere Bagonghi. — Iirraj, gobesdalo, ga sune Glovannl. Pater In on živita v dobrih od-nošajih; ni mu prav, da ga kdo napada. — Molči, Bagonghl, Je boljše tako. Kadar odpreš usta, ti zle ti neumnost in bedastoča iz njih. Ssj ne veš,kaj govoriš, zato ti odpuščam, se brani pater. Njegovo vedenje v teh par dnevih vzbuja začudenje med nami. Včeraj Jt še na vso moč zagovarjal zdravnika in upravo, danes pa že nekoliko zsbavlja čez nje, ovinkoma seveda. Na obrazu mu je začrtana skrb. Vsak po svoje s| tolmačimo njegovo spremembo. Meni pa prihaja na misel Izrek: Ne sodi, da ne boš sojen. Igralci opuščajo igro. Giovan^ nI spravlja ksrfe, pater odhaja, želeč nam lahko noč. Bliia se ura počitka, kmalu bo zapel zvonec. Nekateri kaznjenci se sprehajajo po sobi in n*. Salvstor se da ne vidiš konca ne kraja. Vmes pa se košatijo breskve in marelice, tam vidiš kostanje, hruške, jablane in slite. Ko se vse to razcvete, je ves vzduh poln prijetnega vonja, ki te omamlja in te vodi nekam v začarano deželo kakor v pravljici. Prav iako, veš. V ozadju, tja proti jugu, pa vidiš gore in iz nje se nekaj dviguje, včasih vali proti nebu. Nekak lahen dim, ki ga morska sapica razganja. Pa si misliš, kaj neki mora biti Morda je hišs in se kadi iz njenega dimnika. Kaj še! Etna je, moj dragi. — 2e res, Sicilija je lepa, to stoji, kakor pribito. Pa tudi mi ne zaostajamo za njo, da Bar gonghi. Le pojdi okoli Tprina, pa boš videl vse to, kar imate vi Trte in pomaranče in breskve, vsega dobiš na ostajanje. — Že verujem. Ali podnebja kakor je naše, nima nobena dežela. Lahko bi se uzrl v njem. Pa tako modro, da si ne moreš predstavljati, če ga nisi videl In solne« plava po njem vse bolj veselo in prijetno kot drugje. Poglej te kraje. Lepi so, ni kaj reči. Ali nebo in solnce nista prava. Vse drugačna se mf zdi- — Vsak kraj ima svojo privlačnost, mu odvrača Bagonghl. Hoče še n^kaj dodati, pa ga kliče Scibetta. - Salvatore se vsede na posteljo, si podpre glavo z rokami in se zamisli. Njegov duh je odsoten, gotovo se šeta po oranžnih in limo-novih nasadih, po vinogradih lepe Sicilije. Pod vedrim nebom in pekočim solncem je rastel in se razvijal v mladeniča. V senci oranžnih dreves se je sestajal s Karlo. Tam sta si obljubila večno ljubezen ln zvestobo. Zdaj je končano. Karla se je poročila z drugim, on pa je v zaporu. Se trideset mesecev bc preteklo, preden bo zopet videl Palermo z njegovimi palačami ln spomeniki, njegovo krasno okoli co in temno-zelenkasto morje In potem? Kaj ga ne bo mords zopet usoda privedla med žive mrtvece, v grob živih? V Italiji je pač tako: Ko si vstopil prvič v zapor, nisi vstopil zadnjič. Pozvanja. Salvatore se sunkoma dvigne ln se slači. Gremo počivat. VI. Kdor ae druži z volkovi, tuli z njimi Sest tednov je že, kar je odšel preglednik. Ustavil se je pri nas sedem dni, pregledaval in primerjal, odkril je velike nerodnosti in poneverbe, nato pa jo je odkuril, odkoder je prišel. Ta koj po njegovem odhodu so nam spet znižali dijeto na staro o-snovo in obenem je uprava pri čela preganjati tiste, ki so se pritožili radi splošne oskrbe. V celici št. 13 so sami jetični in kot taki imajo pravico do pri boljška hrane. Navadno jim je zdravnik predpisal po dve jajci ali pa po sto gramov mesa. Sedaj pa so jim odvzeli vse pribolj-ške, ker so se pritožili inšpektorju glede slabe hrane. Ze poprej je vladala med nji mi splošna nezadovoljnost, po tem činu pa so sklenili protestirati na bolj viden način. Pričeli so z glsdovno stsvko. Ravnatelj ni vedel, kaj bi počel in kaj u-krcnll. V pričetku jih je nagovarjal z lepa, naj opuste te namere, pozneje pa. ko je spoznsl, da ne bo dosegel ničesar, je> ukazal, naj jih hranijo s silo. Vsa zadeva mu je bilo zelo nemila, ker ni hotel, da bi se stvar raz širila v javnosti, zato se je u-klonil in obljubil zopetno podelitev priboljškov. Arestantl so se zadovoljim in odnehali. Po končani stavki se je zbral disciplinarni svet ln sodil upornike radi kršenja hišnega reda-Nekateri so bili cbsojenl na manjše kazni, voditeljem in o-nim, ki so jih smatralo kot take pa niso prizanašali. Dobili so po dva meseca temnice ob kruhu in vodi, le dvakrat v tednu Jim pri nsšajo gorko h rs no. Kaznjenci so ugovarjali, sklicujoč se na pravilnik. Zdravnik mora namreč zahtevati odgodi tev kazni, kadar je zdravstveno stanje ksznjencs tako, da je ne more nastopiti in s« domneva, vzbujajo' sporni- pinčijo in ki predstavljajo« ki ukazujejo. (Dalja pnho*J TISKARNA S.N.P.J OTmu VSA ll». blizu Palerma. Ni ga I* psega kraja ns svetu. Kamor s« otreš, «a m i na «adi Pomaranče, limoni, indij. < ie kar naenkrat razkrila njegovlf malomarnost in breznkrbnost za bolnike ir tudi njegov s prevelika naklonjenost Kdo P. je uživat do sedaj tehlske fige, to se « širi ta raz£i, naprem t^ï^^ r tiskarsko obrt spadajoča djj Tlaka vabila sa veselice ln shode, vizitnlce, ImJigt, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvst* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku Is d* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ClM* a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA / v SVOJI TISKARNI Vsa »ojuaila daj« vofetro tfakmrce C«m smhm, aatjsks šslo prrs vrst« PtMts po informacij« aa aaalov: S.N.P.J. PRINTER1 »57-51 So. Lawatfek Avsaoe