n Ntjrfiji (loTcmld dnevnik ▼ Združenih državah |J Vefjaumleto - - - $6.00 H Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inoxCTii»Ho cdo leto $7.00 GLAS NARODA TSZJBF0H: COETULHBT J8T6 list slovenskih delavcev ? Ameriki tU IMS, a* the FortOffict »t H«w York, H. Y ~ NO. 272. — ŠTEV. 272. let at S, 1979 WKW YORK, MONDAY, WOVIMBP lg, 1928. — POKPELJEK, 19. NOVEMBRA 1928. TZLBTONt OORTUUfDT 987« VOLUME XZXVL — LETNIK XXX VI. Napetost med Anglijo in Zdr. državami. STRAŠEN VIHAR V ANGUJI IN SEVEROZAPADNI EVROPI ANGLEŠKO ČASOPISJE OSTRO NAPADA PREDSED. COOLIDGEA Angleški tedniki strogo kritizirajo Coolidgea. — Eden njih je izjavil, da je bil njegov govor na Dan premirja "Peckniffian Guff". — David Lloyd George pod hudim ognjem. — Rajstag je glasoval, da zgradi prvo bojno ladjo izza leta 1918. AMERIŠKA MORNARICA BO POMAGALA PRI PREISKAVI Mornarica je poslala radijski rekord potopljene ladje zveznemu pravdniku Tuttleu ter ponudila svojo pomoč pri oficijelni preiskavi glede vzroka nesreče. TRAGEDIJA PO UGRABLJEN JU NEVESTE LONDON, Anglija, I 8. nov. — Literarni tedniki Anglije so danes zelo pretiravali "šok", katerega je dobila Anglija vsled govora predsednika Coolidgea na Dan premirja. List The New Statesman je bil najbolj izrazit v svojih izvajanjih. Priobčil je poseben uredniški članek z naslovom: — Peckniffian Guff. — Saturday Review, Nation in celo Spectator, ki je najbolj odločni zagovornik prijateljske politike, se je pridružil kritikam izjav predsednika. Spectator pravi, da je prišel govor kot šok za one Angleže, ki niso opazovali skrbno znamenj iz Ame-iike. Za druge pa ni bil govor nikako presenečenje, pač pa mora biti za vse stvar globokega obžalovanja. — Saturday Review izjavlja, da je govor predvsem dragocen radi svoje odkritosti. — Nobene vrjetno-sti ni, da bi bil Mr. Hoover tako toleranten napram evropskim slabostim kot sedanji stanovalec Bele Kise. Nation pravi, da je prečital Mr. Hoover govor v c bliki osnutka in da ga je vsled tega smatrati za formalno ugotovilo zunanje politike, katero bo sprejela nova administracija. NEWCASTLE, Anglija, — Članke David Lloyd Georgea, liberalnega voditelja, za liste izven Anglije, katere je napadel pred par dnevi ministrski predsednik Baldwin v poslanski zbornici, je obsodil tudi Ear I Winterton, podtajnik za Indijo, v svojem tukajšnjem govoru. Earl Winterton je rekel, da je Lloyd George napadel Francijo potom inozemskega časopisja na obsojanja vreden način. — Pod dostojanstvom prejšnjega ministrskega vencii° ieta 1914 glede var-predsednika in sovražno interesom dežele je, da 110311 na bo še nadalje pisal članke za inozemske liste glede takih predmetov kot je mornariški dogovor, glede katerega je pokazal "najbolj obžalovanja vredno nevednost", je rekel podtajnik. — Edini rezultat je bil, da so postali Francozi skrajno ogorčeni. OXFORD, Anglija, 1 8. nov. — David Lloyd George je dal v nekem govoru v Oxford vseučilišču izraza svojemu upanju, da bo angleško-francoski mornariški dogovor za vedno izginil. Vojnočasni ministrski predsednik se je poslužil perečih izrazov, ko je razpravljal o razorožvalni politiki Bald-winove vlade. — Mornariški dogovor se je po pravici imenoval kompromis, — je rekel, — ker je kompromitiral našo čast in mir sveta. Jaz upam, da je izginil za vedno. — Dokler nadaljujemo z velikimi oboroževanji vspričo nasi obljubljeni besedi, je dogovor glede Lige narodov, Locarno pogodba in Kelloggov pakt slepilo in prevara. — Dočim pa postajajo naši odnošaji z Evropo gorkejši, postajajo naša oboroževanja večja. Cela Evropa je zaposlena pri tem in celo predsednik Coolidge se je pridružil. Čakal bom, da vidim, kaj pomenja Locarno in dokler ne bo Nemčija zahtevala arbitracije v Porenski. To bo resnična preiz- 1 v r k usnja. — Izvedel sem, da so naši odnošaji s Francijo in Nemčijo boljši kot so bili kedaj poprej. Jaz želim, da bi mogel reči, da so naši odnošaji z Ameriko boljši. Vznemirjen sem radi položaja. Narodi brusijo svoje nože ob temelje svetišča miru. iN BERLIN, Nemčija. 18. nov. — Grajenje prve nemške bojne ladje izza vojne se bo nadaljevalo WASHINGTON. D. C. 18. nov. — Vsa sporočila, pobrana od mornariških radijskih postaj ob Atlantiški obali in od mornariških ladij na morju, ki se tičejo potopa parnika Vestris, so bila poslana včeraj zveznemu pravdniku Tuttleu vsled sod-nijskega povelja, da porabi ta materijal v preiskavi. Sporočila biLa od momari-škega depart me nt a. v pričakovanju take prošnje ter so bila odposlana z registrirano pošto včeraj opoldne. Vratlnrki so izjavili, da ni dosti teh sporočil, a odklonili razkriti njih vsebino, trdeč, da šolfl radijska postava njih tajnost. Soduijako povelje pa je bilo izdano vsled prošnje Mr. Tuttle-a. Xadaljno informacije, ki se nahajaj« v posesti mornarice in se tičejo nesreče, kot naprimer izpovedi preživelih, bodo baje na razpolago vsakemu oficijeLneimi preiskovalnemu -zastopstvu, ali ameriškemu ali pa angleškemu, seveda na prošnjo. Uradniki pa so izjavili, da ne vedo raz ven radijskih sporočil in [posebnega poročila bojne ladje "Wyoming", ki Je pomagala pri reševanju, za nobetro drugo stvar, ki »bi pomagala oblastim v njih preiskavi. Nesreča bo najbrž zagotovila odobren je kongresa -za a propria -eijo v deeemberskem zasedanju v znesku $100,000. Tozadevni predlog je stavil predsedniku Coolidge za stroške ameriške delegacije k mednarodni konferenci, sklicani v London tekom prihod nje s|>omladi, da se revidira (kon Odškodninska konferenca. LOXpON, Anglija. 16. nov. — Čeprav niso še vse priprave dovršene. je bilo danes vendar avtoritativno objavljeno, da se bo sestala sredi deeemibra v Berlinu predlagana konferenea izvedencev glede vojnih odškodnin. Winston Churchill UMETEN BOMBAŽ V ANGLIJI "Umeten bombaž" raste na angleških tleh. — Majhen ptiček je raz-kril skrivnost cenejšega proizvoda. LONDON, Anglija, 18. nov. — Nova romanca v angleški industriji, ki spominja na uvedbo gumijevih plantaž v Malazijo, je vsebovana v objavi, da raste sedaj tri do štiri milijone funtov "umetnega bombaža" v Angliji in da 'bo ta bombaž na razpolaga julija meseca prihodnjega !eta za angleške bombažne predilnice po 12 centov za ftutff To pomenja prihranek r-miii eentov pri sedanji ceni resničnega ibombaža. Zagotavlja pa se. da ustreza novi produkt vsaki zahtevi, katero stavlja bombažna industrija na surovino. \ Tajnost novega produkta je razkril angleškim raziskovalcem majhen ptiček. Pred osmimi leti ■?o opazovali v angleški Guiani tega majhnega krilatega rokodelca, .kako je gradil svoja gnezda z ma-terijalom. ki je izglelal kot bom-j baz. Preiskava pa je pokazala, da i je ptiček pobiral rastline gotove vrste. Semena in korenine te rastline so prenesti v Anglijo ter jih 1 K) sadili v zemljo Essex a in Su-s-sexa. ki je malo vredna za kaj drugega. Rastlina je dosegJa vi- Tatvina deklice se je končala z umorom. — Mla-nič 'je bil takoj aretiran ter vkovan v želez je. BEOGRAD. Jugoslavija, IS. novembra. — Od ved en je neveste, kot se ga še vedno poslužujejo zaljubljeni^fantini v Jugoslaviji, je do vedlo do tragedije, ki je razburila ves narod. Izza, pradavnih časov je obstajala v (kmečkih okrajih navada, da je snuibae v slučaju, da mu stariši niso hoteli dati svoje hčerke, prišel ponoči s skupino prijateljev ter nasilno odvedel deklico. Tak slučaj se je pripetil Dra-gomirju FRipoviou, ki je »bil na smrt zaljubljen v Milko Jovano-vič iz vasi Mislodjina, v bližini Obrenovca. Ker je zadel na opozicijo Mil-kinega očeta, bogatega kmeta, je prišel Dragomir s svojimi prijatelji v hišo Jovanoviča ta teden, prijel deklico ter jo odvedel v hišo Draigomirja, kjer so pripravili bogato pojedino. Razjarjeni oče Milke pa je kmalu razkril tatvino svoje najbolj ipriljiibljene hčerke, stvoril reševalni oddelek ter odšel s -svojimi sinovi in prijatelji, da dobi deklico nazaj. Udri je s svojimi prijatelji v hiso Dragomirja ter zahteval povrnitev svoje hčerke. Vnel se je seveda takoj spopad, v katerem so igrali veliko vlogo noži in revolverji. Bogoljub Jo-vanovič, brat deklice, je padel mrtev in šest nadaljnih je bilo težko ranjenih. Vmešala se je policija. Dragomirja Filipoviča so odvedli vkova-nega v železje, da ga sodijo radi umora in tatvine deklice, deklica ja jokala za svojim 1 jubčkom. in bratom, vlada pa razmišlja o odredbah, kako bi končala navado ugrabljenja nevest. angleški fi- , ., „ .. „ . . . ^ . ... , srno .sedmih čevljev, nancui mmister. bo najbrž stal na čelu angleške dlegacije, to dopustila pravila. ee bodo Lastniki bombažnih predilnic v Lancashire in Yorkshire so bili ----| pripravljeni sprejeti ta novi pro- 100 komunistov na dukt. ko *o ga jim, pokazali. Ob- Kitajskem ubitih. Ijavljeno Je biK da bo v par letih ; zraslo dovolj novega prediva, da HOXOKOXG. Kitajska. 16. no- j vembra. — Dva dni trajajoča bitka v Favuen -okraju se je končala ; se bo lahko založilo celo angleško bombažno industrijo. "Umetni bombaž* je mogoče ko je bilo sto komunistov ubitih,(presti z obstoječimi bombažnimi Več kot. dvesto komunistov pa je i stroji. Predivo je mogoče mešati bilo ujetih od nan kraških čet. Do- j s svilo, volno ali umetno svila ter tn-ni okraj je bil že dolgo časa o- sprejme prrbHžno eno tretino manj pora komunistov. , 'barve kot pa resnični bombaž. —_i____ vsled zavrnitve socialističnega predloga, naj se posveti sklade, dovoljene v ta namen, v druge s vrhe. Izid glasovanja.je bil: za 255 glasov, proti 203. — Osem članov nemške kmečke stranke se je vzdržalo glasovanja. Večina 52 glasov za zavrnitev predloga je avtomatično uničila jdruge predloge v tem oziru. Čeprav so bili kancelar Mueller in njegovi tovariši poraženi, to se ne pomenja, da bo kabinet odstopil. Zavrnjenega predloga ni stavila vlada kot taka, temveč socialistična stranka. Ugled socijalnih demokratov v koaliciji pa ne bo s tem Lahi xjpcejo podpore. RIM. Italija, 18. novembra. — Italija bo skrbela sama za svoje naloge rehabilitacije pokrajin Sicilije. opustošenih od erupcije vulkana Etne. To je bilo razkrito danes, ko je list Brillante objavil, da je odklonil laški Rdeči križ. na izrecno željo Musssolinija, podporo, katero mu je ponudil Ameriški Rdeči križ za pomoč žrtev. Končana romanca. LONDON", Anglija, 18. nov. — Robert Gill, farmer iz Whitehaven in delodajalec Sare Corlett, ko je truplo so našli pred enim mesecem na dnu neke -luknje -z razbito glavo, je izvršil samomor s tem, da si je najprvo prarazal vrat ter se nato še obesil. Policija je Se včeraj strogo zaslišala G ilia glede deklice. jffiBiffflii Turčija zaprla francosko šolo. CARIGRAD, Turčija, 16. sov. Danes je bilo objavljeno, da je turška vlada zaprla neko francosko samostansko šoio v S mirni, ker je obstajal sum, da so se v njej trije učitelji pečali z versko propagando. Ameriške Sole v Brusi so bite zaprt« laxnko leto is prav iafagfc vzroka. Trinajst ljudi je umrlo, ko so se hiše porušile v Koblencu. — Dvanajst jih je našlo smrt, ko je divjal vihar z naglico 120 milj na uro v An-gliji- — Telefonska In brzojavna zveza prekinjena. WIESBADEN, Nemčija, 18. nov. — Trinajst ljudi je bilo ubitih in trije so bili resno poškodovani, ko je vihar porušil več hiš v Koblencu. * ■■ — LONDON", Anglija. 18. nov. —jna uro močni vetrovi Le Bourget NajmočneŠi viharji so zadeli An-; zračno polje. glijo m Angleški kanal po prete- Le en stroj je poskusil doseči ku več kot desetih let. uničili naj- i London. Padel pa je na Tla na. manj dvanajst človeških življenj j robu gozda v bližini Beauva:> ter ter povzročili škodo, katero se ce- !hil uničen. Pilot je ušel uepoško-ni na več •stotisoč dolarjev. idovan. V številnih mestih je dosegla j ——— — burja naglico 120 milj na uro. Vetrovi so divjali z naglico osemdesetih milj na uro in več, na številnih točkah tok poleg obali To je !bil najhujši vihar, kar jih je videl London v d v an jaslih leti. Pešci so cepali na tla po cestah. Avtomobili so se vračali, okna so -bila zdrobljena m drevesa zlomljena. Telefonske in brzojavne kom pa-nije so sporočile splošno prekinjanje obratovanja. Nemogoče je bi- Sveža morska voda za ribe. Sveža morska voda bo apmn-pana danes v reservoar newyo'-ske-ga Akvarija v nam emu, da se do. bavi (morskim ribam najboljšo morsko vodo. ki je -potrebna za njih uspe vanje. Voda, ki ee nahaja krog New Torka, je preveč okužena o-i p<* troleja in ribe ne uspevajo dobro v njej. Nekatere, 'bolj občutljivo lo telefonirati iz Londona v Pa-i poginejo takoj v taki vodi. roiz. Calais. Lille. Basle. Ženevo i -——-_- ali Madrid. Vse te črte so bile prekinjene. Le tri od šestih črt v Bruselj no obratovale. Prvikrat v zg-odovhii so biLi fe-riji v bristokskem pristmšču ustavljeni i.n promet v Angleškem ka-llalu je hil popolnoma ustavljen, z izjemo čolnov obrežne straže, ki so »bili zunaj, da pomagajo ]K>t-nišk?m ladjam. Iz vseh točk so prišla danes poročila o škodi. Veter se je sicer nekoliko rpolegel, a nevarnost je še vedno navzoča. Velrki doki v Southhamptonu, kjer pristanejo številni trans-atlantiški parniki, so bili poškodovani do obsega, ki bo mogoče prekašal $300.000. V Ne^vport je bilo uničenih petdeset hiš, katere se še gradi. Komunikacije po celem otoku so bile strašno razru-pane. Križarenje jVanderbilta. MIAMI BEACH, Fla., 18. nov. Jahta J. V. Vanderbilta, "Ara", je odplula danes na osem mesecev trajajočem, potovanju kro^ sveta, na (katerem lipa ujet i new. yorski milijo«ar redke vrste morskih rib za svojo privatno zbirko in ameriške muzeje. Mrs. Vanderbilt, ki je izprva nameravala vzeti s seboj le eno strežnico, je pustila v zadnjem trenutku doma je odšla brez vsakega spremstva. Ustrelil lovca mesto srne. CALAIS, Me., 18. novembra. — Er\rin Dresser, star 41 let. jo bil (pridržan >za veliko poroto, ker ju Sporočila iz Bruselja pravijo, .včeraj smatral nekega drugega lov-da je bilo" več oseb poškodovanih ca srno ter ga ustrelil. od padajočih dreves. Močni vetrovi so prevladovali po celi Belgiji. V Parizu je bil mednarodni zračni promet ustavljen, ko so zadeli osemdeset do devetdeset milj Glasi se. da je oddal nanj celih šest strelov. Agitirnjte ta "Glaa Narodansj. večji slovenski dnevnik * Amsnkt. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo Idr 100 ......................$ 5.75 200 ......................$11.30 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju t; stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 9* COBTLANDT STREET, NEW JOSE, & X« Twjfmwa; cortlandt i___ ----- a ; • , IP* lis? Owned and Published by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frtsk S&kger, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado _________________________$6.00 Za pol leta___________________13-00 Za četrt leta_______________%1£0 Za New York ta celo leto Za pol leta_________________________ Za inozemstvo za celo leto —47.00 Za pol leta______—...........$3£0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Qla* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejfojo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika, ti bo vršil redno 7»otniško službe med californijsko oibaljo in Ca-talina otokom. Xa njem je proistora za štirinajst oseb. Zanimivosti iz Jugoslavije. Dve smrtni obsodbi. Dva moška «ta vzela svetil jko in ctlišla na cesto ter našia v bližini Meseca avgusta leta 1926 so časopisi obširno poročali o strašnem V"*'*** »a »topnjmSu ^ke h umora, ki i* h 11 in-ršpn v mrtvega vojaškega godbenika. "GLAS NARODA*82 Cortlandt Street, Telephone! Cortlandt 2876 umom. ki je bil izvršen v neki Xew York, N. Y. 'gostilni med Staparj-em in Som KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Ja Orožniki uvedli preiskavo hi ugotovili, da je morilec- neki -Jože Hiel. ki se je nekaj dni prej sprli 2 godfbeaiikom. Oba sta sedela v gostilni in sta so ^porekla, nakar je godbenik itdari! Hieta večkrat po glavi. Ilidl je molče zapustil ^rostilno. Xa tihem je .snoval osveto. Usodnega večera sta ee godbenik in Hiel srečala v bližini gostilne in m>ed njima je ponovilo nasrtal prepir, ki je končal s smrtjo godbenika. Te orba cilj Ameriške Delavske Federacije ter da temelji stilničarjev sin. ki »e je pa iz .*>tra- vse njeno delovanje na kompromisih. ihn p«"31 razbojniki skril pod po- 'stelio. Trije roparji ,so po umoru Velik štrajk premogarjev, ki se je končal s popolnim gostoljubnega gostilničarja Pre- porazom delavcev, je bil na tovor j en United Mine Work- motali vso hišo m našli nekaj ti- rrs. Proglašen je bil šele tedaj, ko so baroni odklonili f* ^rjev. Nato so začeli piti . . . , ' i- j , , • žganje. Tedaj s0 se domislili, da . . . . , . ... vsako pogajanje ter jasno pokazali, da hrepene po boju. bi jih 1?0^ihlit,arjeT sin magel jz_ * Je imel Thiei pn neb, m se Izvrsevalni odbor je poročal, da se je število član-'dati, in »o -a začeli iskati po v^ej I , 3, da ,bl v ga tudi nash pod po-' Dne 31. avgusta letošnjega leta je imela Federacija steijo. Umoriti ga niso mogli, ker » „ , ... .. - je v tistem °?fiva ^ hoteli vdreti »oproJiio i v g-ostilno. Jred tem so pa ropar-1 1 odstotkov organiziranih. 'ji že pobe-nili skozi zadnja vrata. V splošnem ima Federacija še vedno 30,000 manj En ropar je še ustrelil na fante in članov kot jih je imela pred petimi leti, in samo 150,000 4ežko ranil n(vke^a Tošo Banto- več kot jih je imela leta 1918. (bran*kea v našem Domu. riju Sloveji^kt^a Delavskega Do- ina. Zadetek f>b S. uri zvečer. _ , • u — * , Barberton, Ohio. vstopnina za osebo ioc, otroci pod 14. letom na balkonu plačajo Po šttrimeweeni hudi bolezni je 25e. V»blj.ni rojaki 'ironi o- dne 2. novembra tukaj umri .John kol ice, da na> postijo ti večer. Stražišar. V Ameriki je bival 25 da bost" čuili lepe prfsmi. ki jih iet. Oženjen je bil 13 let. Tukaj poje ta umetnica Xje-n prvi nastop v (.'IevHadtt je bi! vse polica te vrodeu. Naša pevka je prnesla pesmi v tujino, da jih nam poJa-ri kot spomin na slovenske kraje kjer je nam tekla zibelka. Gospa Lovšetova je hčerka sk»v"'>kc^a naroda, ki iii eden velikih pač pa majhen, in je bii vedno zatiran, vendar je pa ta narod dal le|>o število umetnikov in umetnic, ki sn šH po »vei u ter predstavili našo lepoto, nekateri s svojimi deli. drirjri pa svojimi pesmiiiii. Vni so želi polivalo. Ameriški Slovenci ponu: _r.i jim> pot>pi» Tx>všet»»vi |x> svoji moei -opro1 je marljiv, delaven in tihega značaja. Bii jo r-lan društva sv. M a rt i rta. št v. 44 •J. S. K. -J., ki mu je preskrbelo dostojt-n poprreb in pokojnega so brata sprerndo k zadnjemu povit ku. Pojrrdb je bil 5. novembra jh> kal^liškom obrniti. Naj v iinira p^ira ! J. I?alanr. MRTVEC PRI RULETI Tiajv«-jejra wsi>eha. Pozabimo tiste naše 'boje in naša nasprots' v a ter pridimo skupaj vsi, kor to le v korist naši umetnici. Dosti Amerikaacev bo posatiio ta koncert. zato tudi vi ne ostanite do- Italijanski veletrjrovee Lanzi je nia' dokaj obira njen kowawm pro-rranm bomo v Monte Oarlu. Nekega pa niado poskožiLi, na pri« v o slo- ^p^j .s^del vensko muziko. Ive^ljišee in kLo- ' base bodo na razpolago, in <■( veeera jc za igralno 11117.0, za-jmaknjen v usodno krojrlo rulete ( ki „j. 1 1 , - , . . - , i — prinaša srečo ali pa propast. odkloml vsako krivdo rn h* i z po- ste pridni, tmiu kaj 'trdeira za že- ^r , ^, . i 1 - ,, . 1 , , J - i Mednardona denarna elita se spr- \odaI, kaiko ga ,ie godbenik v go- lodee. | . . . . 1 _. . „ 0 iva ni brigala zu bogateaa starejra T"' !'T7 .T"?™* Torej na «vidonje «ta« 24. „o- Italijana, ki se mu i, vl.lel,,. ,1 . _ d"m»1' 'n Sr«al sr°dbe.;vembra v Slove,Kk™ Delavcem I nika 111 gar udaril s palico po j^la- J>0T1111 vi. Nato nm je še samokres, Rojaki v b1ižniih naselbinah, naj kupijo v.-stopnice pri /.astop- mil n d obit k Ko so ga obveestili. da je vojaški godbenik mrtev, se j« sam javil ipoiliciji. *e smrt i in ^a je K i • • m tt -i. j podlegel težki poskod'bi. Policija Ameriška premosrarska uniia, The United - K, ' 1 ® 01 je s pomočjo oro^nistva uv-edla ob- Aline Workers of America je izgubila lani najmanj dve- širno preiskavo in slednji navšla stotisor rlanov. imela jili je pa 400^00. Navzlic temu pa mega roparja v Zagrebu. To je izjavlja John J. Lewis, da je število neizpremenjeno. S POMOČJO HIPNOZE Angleški učenjak dr. Buehaman je opazoval uboge dijake, kako .se pripravljajo na izpite. Cele dneve in noei sedijo nad knjigami --zlasti ee gre za zadnje izpite jn ee so se prej rajši bavili z drugimi stvarmi nego s študijami. A nav- Odpravi muskularni hrbtobol 142,(XK) članov, toda če jih ima 100,Q00. jih ima dosti. Če bi se natančno premotrilo vse linije, ki so včla- in Peter Pe^e^i-e. njene v Ameriški Delavski Federaciji, bi kazal zaklju-' TlKii to ^ p(>H bil neki Brankov. Ivo ho ga zašli- ta^šnemu intenzivnemu štu-1 t-.,, . .. , , , .. j. šali, je izdal še svoje tovariše. To navzlic neprespanim no- Istotako je z unijo elektncarjev. Pravijo, da ima w ^ štftfan žarko/*™ in vedrom P°Pite kave Slukie, Simon Reein, Uroš Rcein i'm zgo.ii le preeestokrat, da jo pri izpitu polomijo." Nenadno postavljeno vprašanje, majhna za- .. . . , .... ujela in jih zaprla. JU or ilci «o cek, da ima Federacija najmanj pol milijona manj da- prBli fehruarja preil so. nov kot jih pa navaja njena eksekutiva. Idišče v Somborju. »ki je obsodilo C41avna uradnika, predsednik Green in tajnik Mor- Brankova in Shikiea na smrt na lison, sta dobro plačana. Prvi dobiva na leto dvanajst ^^ ^^ pa na ve61e,tl10 w "ko joeo. tisoč, druffi pa deset tisoe dolarjev plače. | obtožeaeem so dokazni razen Nadalje je bilo prvemu plačanih za stroške potova- ti mora twdi še druge težke delik- nja nad osem tisoč, drugemu pa nad dva tisoč dolarjev. ,te- Tedni je zločmska tolpa pri Potovala sta seveda v organizacijske svrhe, dosegla see v Novem v drugič pred vzklieno sodi-Sadu. Okovane in pod raoeno eskorto so roparje pri- pa nista skoro ničesar. Kot na prejšnjih konferencah bodo tudi letos v po-'i>eljaii iz Sombora v Novi Sad. sobnih resolucijah poudarjali, da je treba ta ali oni o- ^^ sodno poslopje je bilo moe- kraj, to ali ono industrijo organizirati, storilo se pa ne n® 'da ,bi r<>parji ne -- r potogmli. bo dosti ah pa inc. | Po -.iUnju obtožttice in &bso<1. Letna konvencija, vršeča se leta 1926 v Detroitu, je be prvostopnega sodišča ,so bili naročila izvrševalnemu odboru, naj organizira industri- ^P31*^ zaslišani. Vsi so tajili ude- jo avtomobilov. ' 1>ri.Iimon,: le štefan Par^- „ . .. .... i , , • • , . to** •Je da je umoril gostil- /aceli so bili s slabotnimi poskusi, znatnih uspehov udarja, pa ni bilo nikjer. Delavci nikake velike tovarne avto-j Vzklieao.sodi6w je potndilo «b- č*>bo somborskega. sodišča tako, da bosta Brankov in Slukiv kon- mobilov niso organizirani. Lani je bil v Los Angeles uveljavljen sklep, da je -ala na xe^Xih Oproščeni morilec. Nekega dne meseca februarja proti večeru je odšel vojaški god- treba uvesti v južnih državah splošno organizacijsko kampanjo. Začelo se je v Piedmont okraju Severne Caroline, in res je pristopilo par tisoč delavcev k organizaciji. To pa ni navdušilo eksekutive za velikopotezno kam- benik k F» Mlada, neizkušena mati je od-vt dla rfwje^ra tri ileU starega sinO-ka k 2dravnik\i ter mu rekla: - Sama ne vein, jrosjiod zdravnik. kaj je to. Lasje nm izpadajo. — Ke bo nič hudega. — je fKi-vrnil zdravnik. — S teai mazilom ga nama žit e vsak večer. — Kaj pa povzroča to bolezen 1 — Včasi 'bacili, veasi pa kaj dni-^{ra. — Kaj pa so bacili ? — To no tako majhne ž.ival.ve, da jih ni mogoče videti s prostim očessom. Ko .se je vračala preti dornti. 'i je mislila : — Presneto ima dedec' slabe oči. Jaz ilaiiko vidim Tiste bacile s prostim očesom. * Ik>jraboječa nevevta je prišla k si)ra»eranjuf in duhovnik jo jo v i trajal: — IvateH je prvi sveti zakrament ? — Zakon, — je <>lvrni!a. — Ne. — ji jt» {»opravil. — Prvi svofi zakrament je krsf. — Kaj pa mislite, da mu taka kot so dni^c, — je ugovarjala. — Jaz sein j>oštena. Najprej zakon, lutein {»<« kr-»t. * To jf biio med vojno. Dva vojaflca sta se vozila proti doma na dopust. — Zakaj si dobil do'pus-t .' — je vprašal prvi drugega. — Ž-iJti mi je sina rodila. — Tako, tako. Čestitam. Kdo je pa oče? — - To je pa že višek nesramnosti. — je razsrdil. — Povedal sem ti. da mi je žena -si-na rodila. — zdaj me pa vprašaš, kdo da je oče. — I no, nikar se ne razburjaj. Sem mislil, tla veš. * Mož in žena sta pripravljala veliko »slavje. »Slavje j>etijidvajset-letnice .skupnega zakonskega življenja. To se, pravi: on je delal, ona je .pa komandirala. Vse ji je moral -skirpaj z nest i, flwr po ribati, stanovanje pospraviti itd., itd. Slednjič je -bila večerja pripravljena. Jlclče sta -selela in čakala gostov. Žena je pogledala na uro. — Zdi se mi, da ta ura ne gre prav. Skoči na kornar in poglej, koliko je ura. In možiček je šel in pogledal. — Naša je petindvajset minut prehitra, — je pokorno javi!, ko se je vrnil. — Pomakni kazalec za petindvajset minut nazaj. Možiček je ^toipil na stol — ter začel jK>mikati kazalec nazaj za petindvajset minut. » Pri tem je pa pobožno vzdih-ntil: — Oh. zaikaj jra ne morem pomakniti nazaj za celih petindvajset let! * Vsevprek se i*rerokuje, da bo prihodnja vojna izvojevana v zraku. Zrakoplovi bodo igrali glavno in tako rekoč edino vlogo. Kdor bo hotel potemtakem obležati na [>oIju wlave, bo moral pasti najmanj par sto čevljev gla-boko. * - Stedite, štedite. stedite! — se sliši ovsO(.l. - Glej m skrbi za v?»ak penny, dagi rojak. Za dc»larje bo že tisti poskrbel, kateri jih bo do-bil po tvoji smrti. * Bog ve. kako je bilo itaiijan-skim ureidnikom pri srcu. ko jim je Mussofrni za^wvedal ja^no raz-glasitii, da je italrjaaisko časopisje najbolj svobodno na svetu. * Tudi taki pogovori so veasi na dnevnem redu: — Ti, kaj pa dela tisti tvoj sorodnik, ki si je toliko prizadeval, da fbi državno službo dokil? — 'Xiie ne dela. prav "nič. — Zaikaj ne? — Ma ni [potreba. Državno Kkiž-bo je -dobil. .. .V v.-.,,... • l^^llfPI GLAS NAHODA, 1». NOV. 19t9 Harry Tain: ROKAVICE Bil je nekoliko presenečen, ko vedno da.se človek obrača in če reje videl, da je stopila v trgovino čem o " prenesti menico" ne mi-mlada lieejka » polno aktovko slimo .s tem, da jo prenesemo pre-knjig f»od pazduho. Toda mislil ko ulice ali preko reke." je, da namerava za svojo mamico kaj kupiti. V resnici pa žabica z rusimi kodri ni imela drugega namena, kakor da bi ubijala čas ter se poza-} hsvala s svojim priljubljenim'go škatlo in ji pokazal rokavice, športom, da namreč dožene naj-! ki pa so bile zopet presvetle. Zle-viajo mero človeška potrpežljivo- zel jp na Iestvo, izvlekel tretjo ska- Odprl je škatljo ter položil pred deklico par roka vie. "NV," jih je odklonila, "te so preveč temnosive." Stopil je torej na stol, vzel dru- fcti, tlo in izbral iz nje rjave rokavice. Bile so pretemne Izginil je za pul-Imamo tom, ujel četrto škatlo in ji ponu- Te bi umazale. Ker "Sereda, gospica," je odgov ril na njeno vprašanje rokavice. I*a kakšne želite? Šved- dii rokavice kremove barve, ske? Ali gladke koziee?" ,se zopet prehitro "(Sladke koeie«*?" je vprašala 'pa so potne srage, ki «o prodajal-ilrklica ter uprla v prodajalca ne-'eu tekle s čela, zbudile njeno so-dol/ui pogled svojih velikih oči.Jčutje, so je lieejka odločila, da vsa-" Eh, rokavic, sešitih iz kože teh me te rokavice. nesrečnih živalic ne bi rada nosi-la." Optimistično se je nasmehnil. "Onaptea, to vam je samo taka označba. Te kožice so navadno iz ko?.«* starih kozlov.'* "(.'emu pa potem dajete tako krasno označbo rokavicam, .sešitim iz kož,, starih kozlov? To ni pošteno." "Dovolite, gospica, ako .se boji-te, olke. na,i od- Danes motrimo ono kritično sta-1 Pov,h1° Peščino in naj odide-nje iz dalje desetih M, in tem bolj f madžarski regimenti "Eh — toda rada bi vedela, ali , švedske rokavice tudi Prodajalec je razburjen odgo-J voril : o-bujem rokavico za enega svojih'se je pa ustrelil. Kaj je gnalo pi- javili s0 w škunerji na dva jam-stricav, ki je enorok in bi lahko |janca, da se je odločii za grozen bora' mal° kasneJe takozvane pa-jClierbourga v mislil, da ga imam za norca, če čin, ni znano. V stanovanju so ket?ie ! bi dala par. našli listek, na katerem bilo za- °-romne ograjene za pisano: Izselitev. Schinzlovi rod- brzino- Leta 1819 ^ ladja bini je bilo res nedavno odpoveda- ^Tannali" dospela v Liverpool . ... , , .po vožnji samih 26 dni iz Savan- no stanovanje in sicer zato. ker je * . ^ m v. .v 1 « • 1 • nah v državi Georgia. To je prvi , i ct mcesar napraviti, zakaj teh ro-.moz vsako noe razgrajal 111 podu .. , . . f . so KveusKe ronavice umi tako ... „ _ parnik, ki je preplul Atlantik in gredakr kakor užijtalioe." I ™ nl ] rodbmo na eesto. Vedno, Ud« ^ k edn0 iz. "».„«. Maria", glavna ladja "Gospica izvor kake«, poslov- - f8 ne S™i'le ""sel.^^ ^^ tknil jadmi« iz prometa. Kolumba, je bila 63 ievljev do!- „,Ba izraza j- r-asih težko p.ja^.i- v,-ndar PnP™vljen. plačati za to Trto pretepel svojo rodtyno. ,po-, ^ ^ q v ga, 30 ftroka in njena tonaža je .iti TakoVvori.no "napraviti "f™."0 ^ I™'' V* obleko nezakonske ^ ^ ,51() udy ^ ma5ala 150 ton. "Mayflower", ki obrat " vendar pa to ne pomeni SmehlJaJ se sPet l»°Javl1 na hfrke sk je bila ladja 180 "Eh da. gospiea, že razumem, tragedije najbrž ne bo deložacija, Iu,rj(ly jn (MIa]e s0 jadrnice t«11 in "Concord", na kateri so le- Ne kašljajte! Q h "T"'K,> zadevo popolno-j kajti prva_ sodna obravnava bi se lllilIljA-lh tipOT Dovozile s0 17 ti. ta 1B83 prjgli prvi linebite ae teh dušečih, nadležnih kailjev! Zaustavite nadležno ifte-getanje a Severa« Cough Balaamom. Priljubljeno materam in otrokom nad 49 let. Varno, u-ape&no. Lekarnar ga ima Dve velikosti. 25c in 50e objektivna je naša sodba. Kajti tedaj, ko smo bili doc-ela omamljeni od prevratnega vrišča, nismo mogli jasrio presoditi fa-kticnepra položaja na fronti Dogodki ^e vrstijo z neznansko brzino in v splošnem entuzijazmu ob pojrre s silijo 17. bojne pozicije, angleške iti ameriške <~*et0 prekoračijo Pia-vo. dvojna monarhija razpada, monarh apelira v poslednji nadi na zvestobo vojske in maršal Boroe-vie pozove armado, naj izprazni ma. Z veseljem. Želeli ste dt>sno j morala vršiti šele v decembru ta- so- potnikov COUGlLBAtSAM rokavico, kaj ne? Tako, prosim tukaj je." Tedaj pa je lieejka pograbila svojo aktovko s knjigami in vsa razburjena odločno dejala: j "Pardon, gospod, rekli ste mi. da teh rokavic ne morete razdeli-' ti. Ponovili ste to dvakrat. Zdaj mi pa ponujate desno rokavico. BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi širom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $1.—. »a dinaraka in nakazila v llrah najdeta v_ po—bnam ogiaau. ODPREMITE VASE B02ICN0 NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE Sakser State Baric 82 Cortlandt St., New York, N. Y. nemški kolonisti, je bila od 200 ton. Tudi pr- ko, da bi mogla rodbina ostati Vj Tedaj ni bilo brzojavnih žic ni j vi "paketi" niso imeli več tonaže kot 900 a'li 1000 ton. Prostor med krovi v zadnjem delu ladje je bil deljen v kabine 'za potnike, srednji del je bil urejen za kuhinjo itd. Potniki tretjega Tazreda in stanovanju še pol leta. Nesrečna pomorskih kablov. Ljudje sa do-rodbina je grozno trpela, toda že- znali za sre^ni pri>hod potnikov na nikoli .ni hotela iskati pri poli- m,nago meCfecev potem, ko je la- ciji zavetišča in zaščite. Znani baseballski igralec Trm« Raymond Gdhb je te doi odpotoval na Jfl^ponsko a svo. mi igralci. dja od plula. Tedaj ni bilo svetilnikov v ipomoč in svaritev pomorščakom. Mnogo ladij, iparnikov in moštvo je bilo nameščeno v spred-jaflrniic. je našlo svoj grob na o-1 njeni delu ladje. Največje take la-halah in -peči-nah, za m-noge pa se|di® ^ prevažale največ po par stotin potnikov. Sprememba od lesa do železa in rr,. , , . i-i -u - i potem jekla je izrevolucijonirala Tja do gradnje velikih zeleznih. , , , ^ 'brodogranjo in dosegla dovrse- nos t v modernih ogromnih oceanskih pamikih. Ljudje se ne stri- ni nikdar nič d ozn alo, ker so izginile bre^ sie&u. ladij v polovici prejšnjega stoletja je bilo potovanje po morju polno nesrgurnosti in nevarnosti. Moderne plovece palače, ki tako zlahka priplujejo ocean za ptet ali šest dni, so jako malo podobne svojhn (predhodnicam. Z iz- njajo glede vprašanja, kateri je danes največji parnik na svetu. Nekateri mislijo, da je to ameriški parnik "Leviathan" (bivši "Vaterlarad"). drugi da je britan-ilajestie" (bivši "Bis-n osi ta 58,000 ton. miajdbo brezžičnega brzojava le-ta 1896 je to potovanje postalo šel 1 ~ dvakrat bol" si rno k 't" . marek ). Oba grfiloVe, da »^w- !fW Tlih-Pa™TikOV ««ti poklicati droge na .pomoč. ,re,rg*,ru,„n^1™ Imperator), tix ' - : »parnik 52,000 Mnoge ne&rece na morju je pre-r,KnnA „ -•i • , D n £, ^ 45.000 ton m lile de France* 43 preeil sjgnal S. O . S. (Save Ourf . . ^ Tr . . _ A . , Clt- v „ , . , j • -.... 'tisoe ton. Vsaka izmed! teh plove-Shxp), a katerim ladja klice na i... . .fi. (cih palač more namestiti 5000 potnikov in ae dodatno moštvo ladje, pomoč bližnje parnike. Brzina vožnje. Kolumbu* je za vožnjo is Pa- ki znaša 1000 oeeb in tudi več. Sedaj se v ladjedelnici v Bel-fastu gradi novi veliki parnik losa na Španskem do Mehiškega j "Oceanic"', ki bo dalji od 1000 zaliva rabil 61 dni. Ustavil se je.čevljev rn bo imel tonažo 60,000. na poti .pri Kanarskih otok* ra- j Da doseže rekord t brzini, ki ga di popravkov in greahil je dalja-j je Nemčija ie imela leto 1897, vo 3220 morskih milj v 35 dneh, gradita se sedaj na Nemškem dve je povrečno znašalo 92 tnflj sestnaJd ladji "Enropa" in 4tBre-na dan. imeti". Ta-parnika bosta 938. č«v- (Bb* momka milja znaša 60WUjev dolga in iti-s iH»te5s- MBL rs * zasedeno italijansko ozemlje in sr zanju*"d\*oj ne monarhij e. Razpad j«™kne v stare pozicije ob Soei. fronte v Paletini, preboj solunske j Evakuacija je bila v polnem raz. fronte Nemci hite balkanskim kor-^^ Pritisne ^ah,an*ka pnsom na pomoč, v Flandriji se armada za umikajočim, se ,Mk. umikajo Nemci v zadnjo obrambno .m zaseže pri mestu V»ttor.n znat-llijo. Avtro-ogrska ponuja mir no število avstrijskih eet, ki so se armada! bile v prepočasnem teVnpu umikale. Taka je približno ona tako imobilizacija hvalisana in ogromna italijanska bolgarske vojske, njen vojni ma-1 zmaga pri Vittorio Veneto Da- WiL^on ije je zasegla Italija na tirolsKi J fronti blizu 400 tisoč mož avstrijske vojske, ki je bila stala žc za vsako ceno: bolgarska v popolnem razkroju, njen car se odpove prestolu. terijal prevzema antanta: diktira Nemčiji predmirov. pogo je; revolucija v Budimpešti, grol TLsza umorjen; nemiri v Pragi, znašala 26 milj iu pol. Ako dosežejo rekord v brzini, nastane zopet nova tekma na morju za največjo brzino. Udobnost današnjega potovanja. Kdor dandanes 'po dolgih letih bivanja v Ameriki odpotuje v Evropo na obisk, potuje ob povsem drugih okoiščinah, kot kadar je prišel. Tedaj je obvladovala le želja priti v Ameriko na lov za srečo in človeku ni bilo toliko do ugodnosti, ki jih sploh ni bilo. Dandanes je vožnja na«zaj nekaj dru'getga, nekaj kar se uživa. Lani je več kot 100.000 nekdanjih priseljencev šlo na obisk v stari kraj in vožnja sarma je morda bi-ila največji užitek. Starinska "steerage" je izginila za vedno in ipotniki tret jega razreda imajo svoje kaibrne. Da vza-dovoljijo želji mnogih Amerika lice V. so razne pa rob rodne družbe uvedle poseben razred, tretji raz-ton, "Aquitania" j-red za turiste, kjer ljudje morejo potovati jako udobno ob mnogo manjši ceni. Ta razred ima svoje čitalnice, kabine, dvorane za pisanje, črtanje, igranje, mnogo krova itd. Voznina v tem tretjem razredni znaša povprečno 197 do 250 za tja in nazaj. To je imelo zo pasfledico, da vsako leto gre, v Evropo ogromno število ameriških turistov, ki ne razpolagajo z velikimi sredstvi. Nekdaj* so potovali v Evropo le ameriški bajgatan. Dandanes je Met v Evropo nekaj, kar si laftko vsakdo v polnem bojnem premirju. Zmage pri Vittorio Veneto sploh ni bilo in je ne bo. Vittorio Veneto pa Potemkinove vasi — sama komedij^! Skozi vso svetovno vojno nima beležiti Italija nobenega uspoiha na bojnem polju kljub prvovrstni boji.i opremi in tehniki. Leta 1916. je Italijo rešil pred smrtnim sunkom "kaznovalnem ekspedicije', v južnih Tirolah — Rus Brusilov z veliko ofenzivo v Galiciji. Po katastrofalnem porazu pri Kobaridu so Italijo postavili za silo zopet na noge zavezniki, ki so vzdržali na svojih prsih tudi silni naval av-stro-ogrske armade v junilu 1918 na Piavi ni v Tirolah: češkoslovaške, ameriške, francoske in angleške divizije so krvavele za slavo Italije.... Da, od furlsftiske ravnice do Trsta je bila dolga, strašno dolga pot. vlekla se je polnih težkih 42 mesecev.... Toda od belih bander do tržaškega "Balkana" je bila kratka. jako kratka pot.... Pristno italijanska je le zmaga nad tržaškim "Balkanom," herojski je bil njihov naval za strelo na Krn in. nevenljive lovorike si spletajo bojeviti heroji na brezštevilnih pohodih v krotke vasi...Pristno italijanski so tudi slami Liparski otoki.... Zadnja vstaska tolpa uničena. Zadnja vstaška tolpa v Aguas-c&lientes »pod vstašem Lopeasom je b#a ratreibljeaa, . . M ____ __Sjč^__ _____ GLAS NARODA, 19. NOV. 1928 Samotar iz West Enda. I KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Z= Za "Glas Narod*' priredil O. P. Pred revizijo procesa proti Kuresevi. 18 (XadaJjevata je.) J — Mirujte, Miss Molly, mirnajtef Sara je lahko *lLHala svarilno šepetanje, nakar je sledil pritajen pogovor, prekinjen od vzklikov m? sinehov mlade ženske. Nato };a sr naenkrat vrata odprla in prikazala se je Molly Sehvyn, ki *e jo takoj priče!*1, opravičevati pri Sari ratli sprejema, katerega ,bila deležna ali pravzaprav, katerega ni bila deležna. Molly je bi-a tako očarljiva, tla m je tak o j pridobita odpuščanje fcSare. Hiia je Ktasita mlada ženska z zlatimi, lasmi. Čudovita stvar je biti mlad. Mollv s£ je nalila ea-šo ostudnega < aja ter jo i/pila v spremstvu «rimpov in (kruha s surovim maslom. Ivo je S«ra uiilo protestirala, se je le smejptia ter iztavila, da je to i |>r»*bavna dijeta v primeri h "studijskim čajem", katerega pripravlja nmetniška kolonija v Oldhampton. T*ko je klepetala veselo naprej napram .Sari ter orisala naprej portrete njenih bodočih sosedov, — ljudi, o katerih je izjavil Sel-v vii že prej. "da so dosti Ijoljni kot pa oni sami". Herrieki in And nt y May na rdi >o naši najbolj intimni prijatelji, -- in preipriačma .v-ni. da jih boste obolevali. Mrs. Maynard ji* vdova in <'•«• bi ne bila tifko strašno bogata, bi se Monkshaven •• ivno zgražati nad njo. Ona je ultra-moderna ter kadi. kjerkoli se ji /!.)'.11>i in preklinja, kadar ji zm&njka navadnih besani — vse stvari, ki prepovedane v iabrasih krogih MonkRhav&iia. Ona pa je vdova milijonarja in me>*to da hi ji raditeiga vsakdo obračal hrbet, -e ji vsakdo prilizuje ter izjavlja: — lirs. Maynard je tak popolno moderen tip, usiij veeie! Molly ji' čisto natančno oponošala slao Iferrieki.* — je vf»rašaila Sara smeje. — Poročeni ljudje ? — \e. — Molly je otresla z glavo. — Miles je samec ter živi k t aro t < «t < >. — MLsh LavinLjo. Ali pravzaprav ona živi ž njim ter go-jmulinji za njega. "Lavender Ladv" — jo kličem jaz vedno, kajti ona ji* ena onih staromodnih ljudi, ki spominjajo vedno na majhne nnrslLna>te vrečke beaga. -Miles je dovršen človek, a je hrom, ubogi revež I Sara je čakala poželjivo na opis, ki bi e>e prilegal njenemu /.aroees revidira. Pepea Kure-ševa se nahaja v beli eeliei jetniš-nice Saint Lazare in je vsa strta. Neprestano joče in zatrjuje, da je nedolžna. Vestno jo čuvajo, da ne bi v obupu izršila samomora. V Franciji ni običaj, da bi se smrtne obsodbe nad ženskami izvrševale in tako se lahko smatra 7a gotovo, da bo pomiloščenja od stranj prez'denta republikle deležna tudi Pepea Kureševa. Preostala bi ji tedaj dosmrtna internacija v Guavani. Toda v pariški javnosti sP vedno energičneje pojavlja dvom o krivdi Pepee Knreševe in pariško organizirano z'*nstvo je začelo dvigati glas proti procesu samemu, kakor tudi proti obsodbi. Izdan je bil apel na vse francosko žen-stvo. ki zahteva ne samo revizijo procesa proti Pepci Kuresevi. marveč tudi revizijo zakona, da se odpravi smrtna kazen vobče. Pozornost je vzbudil te dni članek znane pariške prvoboriteljiee in publicistke ge. dr. Noemi Str:c-kerjeve, ki ga je objavila v znanem pariškem dnevniku "Ere No uvel le." Tu navaja: — Smrtna obsodba v procesu proti Pepci Kuresevi je osnovana na nezadostnih materijalnih dokazih. Pravijo, da je obtoženska lažnivka in tatiea. Toda lažnivka in taliea ne postaja obvezno tudi tibijalka. Preiskava ni pojasnila nekaterih važnih momentov, med drugimi tudi ne trenutka, kdaj i/gledajoč človek, s takimi očmi, da bi skoro ipaskočila, če bi se lie-l adno ozrl na vas? — s ! 1*111 set ga natanko opisali, — je priznala »Sara ter se med-I' na-tm.-hniia. — Potem je bila Samotar iz West Enda. — Samotar iz \Vt»st Enda. — Da. On je čuden, molčeč človek, .ki živi sam zase v hiši, zgrajeni kskoro na robu Monks Cliff. — Alli ste jo videli, ko ste ee ] eljali navzgor! O — je vzkliknila Sara, kot nenadno razsvetljena. — Potem je njegovo ime Trent. Voznik mi je nudil to informacijo, — j" dostavila, v odgovor na presenečen pogled Molly. — Da, — Garth Trent. To je čudno ime, — zveni kot železniška !kolizija, kaj ne? Njemu pa očividno prija, — je dostavila zamišljeno. — Ali ste se sestala ž njim? — js vprašata Sara. Čudno, kako veliko zanimanje je vzbudilo v njej nju kratko srečanje. — Da, — enkrat. — Zatimejala se je. — Postopal je z menoj kot da nisem bila tam. — Vsaj skušal je tako. . . — Ne zveni kot da je bil uspešen? — se je oglasila Sara. Molly je zla nanjo slovesno. — Povedal je pozneje Miles Herrioku, — edinemu Človeku, s katerim govori sploh neprisiljen, — da seni Delilah tip ženske in da bi morala biti zadavljena, takoj ob rojstvu. — On mora biti očarljiva cnseba, — je komentirala Sara iro nično. — On je sovražnik žensk — jaz mislim, da se jezi na celi svet in na /,ruske prav posebno. Jaz mislim. — je dostavila brihtno, ■— • !a je bil varan v ljubezni. \ istem trenutku pa je stopil v sobo 'zopet Sehvvn in njegov resni obraz se je nekoliko razsvetlil ob pogledu na njegovo hčerko. - Ifalo. MoHv! Ali si prišla nazaj? — je vprašal smehljaje. — Ali >si že sklenila mir z Miss Tennant.* Ti razbrzdana mlada ženska ! — To je podedovano, oče — in ne karaj mene! — je odvrnila Molly z leno nesramnostjo, potegnila njegovo glavo navzdol ter ga ]K>ljubila na njegove skuštrane lase. Sehwj-n se je smejal. — Sprejmem, — je rekel. — In kdo je bil varan v ljubezni t — Samotar z West Enda. — O. — je rekel Sehvvn, oibrnjen proti Sari, — razpravljali ste o naši krajevni uganki? — Da. Meni se .zdi, da sem potovala skupaj ž njim iz Oldhamp-tona. Izledal je strašno robat čkrvelk. — To se mi zdi. On ne mara ženSk. — Monks Cliff izgleda torej primerno ibivališče zanj, — je pri-pOmniSa Sara. V>! so se .smejali rn naenkrat je Stavil Sehvvn svoji hčerki predlog. naj pohiti navzgor ter Obišče svojo mater. — Ona bo razžaljen«. Če ne boš šia gor, kiddy, — je rekel. — Skušaj brtii zelo prijazna ž njo, — kajti danes je nekoliko izmučena in razdražena. Ko je zapustila sobo, se je obrnil Sohvvn proti Sari, s čudno mešanico ponosnega odpora in Obžalovanja v očeh. — Me.ni je žal. Miss Tennant, — je rekel priprosto. — da ste videli našo najslabšo stran tako kmalu po svojem prihodu. Morate skušarfi oprostiti mi... — O. prosim va«, nikarte se opravičevati, — je posegla Sara vmes. — Meni je žal, da sem bila tam ravno takrat. Mor ado je biti strašno za vas. On se ji je pomembno nasmehnil. (Dalje prihodnjič.) nje obtoženke. Čuvar boulonjske-ga gaja je izjavil, da je zločin samo v kratkih minutah bil mate-rijalno nemogoč. Tej izjavi senat ni pripisoval dovolj važnosti, a neverjetno je. da bi bila obto-ženka, mogla zločin izvršiti okrog 11. dopoldne in da so jo že opoldne zopet videli na pariški glavni tržnici. Na čem vobče bazira obtožba? Na preteklosti, na nezadostnih dokumentih, na činjenicah, ki nikakor ne zadostujejo, da bi predstavile absolutno gotovost. Kaj naj mislimo o važnosti ki jo POZOR! Naznanjam, da letos, zopet pošiljam domače suhe klobase, plečeta, šunke in d&nke po 40c funt; poštnina prosta. Za obilo naročil se priporočam. Fred Jazbec, 1561 E. 49. St., Cleveland, Ohio. (3xl6.17&19) Najboljša strojepiska je preiskava posvetila jiroueava-nju blata in listja na čevljih. Na centralni tržnici je mnogo ostankov praproti, blata in" listja, kakršno je v boulonjskem človeško, življenje, sojeno od drugih ljudi, biti odvisno od ugibanj. Nepojmljivo je. kako je brez nepobitnih materijalnih dokazov mofroče izreči smrtno obsodbo. To je treba preprečiti! — Ženske! Zahtevamo revizije procesa ene najnesrečnejših naših sester, pa naj bo tudi kriva. Zah tevamo revizijo zakona! Zahtevamo ukinitev smrtne kazni, ki je barbarska, ki budi najprimitivnej še instinkte in ki še ni preprečila nobenega zločina in tudi ne daj^ zadoščenja. Zadoščenje dajr samo v življenju. Je tudi brez ko rlsti, ker ne more obuditi mrtve žrtve in daje obitelji tako žalostno satisfakeijo, da jo morajo od kloniti vse ženske, vse matere. Ženske, v imenu človečanskega zakona, ki mu predvsem služimo zahtevamo ukinjenj« smrtne kazni v Franciji in v vseh državah Bolehno človeštvo se ne da ozdraviti s smrhrmi kaznimi. Samo obramba Življenja, radikalna "v absolutna, ne pa ubijanje niti individualno niti po zakon niti ko- PreProsto in zavarovali Zj železno ograjo". Zdaj je plošča razpočena in zaraščena. Ograja • ie polomljena in rjava. Hiša v! Evropi je Miss Olga Fistoer iz Berlina. Iz evropskega konteksta strojepisk je rasla kot zma-galka. NAPOLEONOV GROB li^iMM panMke* .. snipping: W*r»s 11. iSNmbra: Bmngarta, Cherboati America. Cherbourg. Bremee 22. novembra: Megantic. Htm Dresden. Cherbourg. Bremen 2*. novembra: Olympic. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Augustus. Xapoll, Genova New Amsterdam, Boulogne sur del Rotterdam 28 novembra: Columbus, Cii f rho u rsr. Bremen President Harding. Cherbourg. 1. decembra: PariB, Havre Homeric, Cherbourg Pennland, Cherbourg Antwarpen Minneaska. Cherbourg S. decembra: Aquitania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg 8. decembra: Muenchen, Cherbourg. Bremen lie de France. Havre (NAŠ BOŽIČNI IZLET) Majestic, Cherbourg Minnesota Koulogne Sur Mer Lapland, Cherbourg, Antwerpen Cleveland, <.'lierb«jurg. Hamburg Conte Biancamano, Naples, Geiioa Volendam. Boulogne Sur M«r. Rotterdam President Hoosevelt, Cherbourg, Kremen ''Times" so priobčile pLsmo z! otoka Sv. Helene, ki muli žalostno sliko o propadanju Xapoleonove-ga groba ter hiše. kjer je preživel cesar zadnja leta. Leta 1840. so prenesli ^Napoleonove ostanke na Francosko. Gomila na Sv. Heleni: je ostala prazna. Kraj. kjer je po-j prej počivala krsta, so pokrili s I lektivno v vojni, bo dosegla spoštovanje življenja. Matere, hčerke. soproge, sestre, vse. ki živite, zahtevajte življenje za vse one, ki živijo! Xa koncu poziva dr. Stricker-jeva čitateljiee. da podpišejo njen apel. In že v Lstera listu podpira poziv enako ugledna pariška novinarka in feministka sra. Fannv Longwoodu propada, sobe so praz-j ne. XikjT iti nobenega sporni- ! na na visokega jetnika. Samo v veži nad angleškim odprtim kaminom stoji slabo Napoleonovo po-prsjP iz mavca. V prvi sobi. nekdanjem cesarjevem kabinetu, visi Clarova. ki opisuje obup Pepce*star seznam vseh zmag Napoleo- Kureševe v jetnišnici. Navaja, da bo Pepčin zagovornik dr. Canet storil vse za revizijo procesa. Ako se zgodi, — izvaja ga. Clarova — da odkrijejo druprega "krivca, bodo pristaši smrtne kazni utrpeli izgubo. Toda nasprotniki smrtne kazni bodo s tem dobili močno podporo v borbi za pravično stvar. Tečaje za izobrazbo otvori ženski fašij v <3orici. Sledil mu bo tudi moški fašij. Med Lahi je zelo obču-tno pomanjkanje izobrazbe. Pred vojno je ni bilo in jk> Tojni je v tem -pogledu, še slabše. Par let pred vojno je bil razkril takratni Faiduttijev dnevnik 4iI/Eco del Litorale" škandalozno dejstvo, -da je od Lahov v goriškem mestu, 'ki jih je bilo 1400. nepismenih 60 odsk Laški liberalni gospodje so pihali od jeze in o-tvorili so tečaje za analfabete, (ki se pa niso obnesli. O šolskem obisku mesenih otro"k so imeli na magistratu tako evidenco, da so vpraševali neto sla-vesko mater, če je, njen sin sploh hodil v šolo, bas — ko je napravil maturo na gimnaziji. NUDIMO VAM IZVANREDNO PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA / DNE 8. DECEMBRA t. 1. 't pomikom "lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in rnancl SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Zrn cene, preskrbo pofovalnjfi listin in reservadje obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NyW YORK, N. T. nove velike armade. Tudi okvir je polomljen in steklo razbito. V drugi sobi, nekdanji spalnici, kjer je umrl Napoleon, visita na zidu prekrižani angleška in francoska zastava. Na mizi ležita lopatica in skledica. Paznik pravi, da je obiskal pred leti Sv. Ileleno princ Walegki. Lopatico je rabil, ko je vsadil drevo na Napoleonovem grobu. Iz skled i ee pa je bil vodo ob studencu, kjer je sedel jetnik eele dneve. Niti Francozi niti Angleži nn skrbe za zadnje Napoleonovo bival šče. Med vojno je poginila Napoleonova papiga, ki je znala kričati: "Pauvre Bonev" (ubogi Bonaparte). Edini sodobnik, ki še biva na otoku je velika želva. Ta nosi na hrbtu črko N, ki jo je vrezal baje cesar z dija-mantnim prstanom. To so vsi spomini na ubogega jetnika, ki se je hudo zredil ter si nakopal radi vročega podnebja ledvično vnetje. ki mu je podlegel. Edina Napoleonova zabava je bilo metanje krušnih drobtinic ribdjm v potoku, dasi je poprej pretresal ves vet. SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1929 bo v kratkem gotov. Letos bo zelo zanimiv, ker vsebuje poleg koledarja ' zelo zanimive članke in povesti ter je opremljeni s lepimi slikami. Cena 50c. 11. decembra: Saturnia, Trst Deut^chland. Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg, Bremen 12. decembra: Ron>;t. Napoti, Genoa George Washington, Bremen Cherbourg, 14, decembra: Bcrengarla, Cherbourg 15. decembra: MimiPtorika, Cherbourg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Paris, Havre 20. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic, Cherbourg Minnekahda Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg. Hamburg 27. decembra: Presid«-nte Wilson. Tr*t America, Cherbourg, Bremen 29. decembra: Majestic. Cherbourg P^nnsland, Cherbourg. Antwerpfn Xlinnewimka, Cherbourg Albert Itallin. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur M«t Rtoterdam Columbus, Cherbourg. Bremen BLAZNIKOVE PRATIKE bodo tudi v kratkem dospele. Cena 25c. Tudi nekaj iztisov Vodnikovih Knjig bomo prejeli ter jih poslali onemu, ki nam pošlje $1.50. STENSKI KOLEDAR SMO RAZPOSLALI Pod kaznijo razlastitve. Naročila pošljite lahko takoj in s tem nam omogočite, da V.ini takoj vse odpoSlemo kar boste naročili. CilcHle vseh pošiljatev bomo seveda tudi vselej v listu poročaH, da vsakdo lahko ve. kdaj približno bo naročene knjige prejel. V zalogi imamo 5e nekaj izvodov VODNIKOVIH KNJIG LETA 19^8 in jih zdaj pošljimo .skupno s gornjim naročilom za samo $1.00, seveda dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY 6 DNI PREKO OCEANA Najkrsjia In najbolj ugodna pot u potovanj« na ogromnih earnSklh: Paris — 30. nov. (opolnoči)J Parj; — 17. dec. (popoldne).] He de France 7. dec.; 11. jan. (Ob polno«!.) NajkraJSa pot po lelesnlci. Vsakdo je f posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača la slavna francoska kuhinja. Iaredno nlaka Vpraiajta katara*akoH wooWa—nogaagabta aH FRENCH LINE , It State Bfrert, Hew York. H. Y. KONCERTI A. ŠUBEUA zo. novembra zvečer, Dulutli, Minn. decembra popoldne, "Wauke-gan, 111. Primorju treba širokopoteznega Mussolini je neda\Tio zopet go-1 gospodarskega dela. ako se lioee voril o važnosti kmetijstva za na- j pokrajinam res kaj pomagati, narod in držarvo, zatrjujoč, da bo I "Piccolo" dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se pc 1. Junija 1928. leta poročili ln pO-ljedelcl, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, Id so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto breg vsake prednosti v isti. pa se -ne sprejema nlkaklh prošenj m u» rlkansks vise Je. Pri dktkah, ki do se Vršile pred: kratkim v Baltimore, O., je zmagal konj "High Strung", ki ga vidifc« na sliki. Dirke je opazovalo 30,000 oseb. STATE BANK n Cartlandt Street new york PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdo i kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G !«• Ntro3au « -v--.;.