Uelenje Sp Do 35 LIST 2000 352(497.4 Šoštanj) 9000627.9 II 5 K firn Q S 3 COBI SS O 3320 Velenje čestita vsem občanom ob prazniku občine Šoštanj Papirnica PERO Tel. št.: 898-33-90 PO KATASTROFI II požaru je 3. septembra Gaivana I Gorenja zgorela do temeljev kljub * hitri intervenciji gasilcev (čez 400 gasilcev z vso potrebno opremo). Cmi oblak ni zagrnil samo pokrajine, v temo je ovil tudi optimistične načrte Gorenja. Res smo imeli načrte, pravi izvršni direktor za tehnično proizvodno področje Franc Kosec, ampak za uspešen razvoj in napredek, nikakor pa ne za tak primer. Ko so še čuvali tleče pogorišče, je že zasedal krizni štab in iskal rešitev. V Galvani niso samo galvanizirali, temveč je bila zraven še proizvodnja ostalih komponent (žičnih polizdelkov, mrežnih polic in rešetk za hladilnike,...). Nastalo je okrog 40 milijonov mark škode. Ministrstvo za notranje zadeve še vedno raziskuje in ugotavlja vzroke požara. Krog se je zožil na dva možna vzroka; rezultat bo znan prihodnji teden. Medtem pa čas teče in v Gorenju jim sanacija uspeva z veliko truda in nenehnega iskanja izhoda iz krize. Težave so v oskrbi in začasnem zastoju proizvodnje. Delavce prerazporejajo, kolikor je to le mogoče, vendar vsem naenkrat ni mogoče zagotoviti dela. Uspelo jim je pridobiti že dvanajst dobaviteljev iz Slovenije, ki so že pričeli z oskrbo. Uspešno se je vključilo podjetje Fori, ki je usposobilo delovna mesta za okrog 70 delavcev Gorenja. Dobave so možne tudi v Italiji in Avstriji. Hkrati seveda pripravljajo načrte in projekte za novo gradnjo. Ta naj bi imela še sodobnejšo tehnologijo in bi zagotavljala večje proizvodnje kapacitete. V petih letih naj bi z 2.300.000 proizvedenih gospodinjskih aparatov uspeli povečati proizvodnjo na 4 milijone aparatov. Tako se v Gorenju iz trenutnega stanja izgube pripravljajo na novo zmago. Res smo na smetišče odpeljali okrog 3000 ton železja, kar je ostalo od Gaivane in res smo pogoreli, pravi Košec, vendar zato Gorenje ni v razsulu in pepelu. Zna nja in energije požar ni uničil in Gorenje se bo razvijah naprej. V intervenciji je bila prvič uporabljena tudi nova gasilska lestev PGD Šoštanj NAPOVEDNIK (.Ovni 2 Zupan ob občinskem prazniku Letos le praznovanje delovnih zmag stran 2 Posojila za razvoj gospodarstva Rešitev za Mtanjsko gospodarstvo? stran 6 Zahvala Slovenskim Aminom Spomini na osamosvojitveno vojno v Lajšali stran 7 ; Program meseca rekreacije Možnost za športne aktivnosti vsem prebivalcem SAHISTI V SUPER LIGO Na tekmovanju 1. mladinske lige 2000, ki je bilo v Novem mestu 17. avgusta so šaleški šahisti dosegli velik uspeh. Skupno je ekipa (starost do 20 let) v hudi konkurenci dosegla 1. mesto in se s tem uvrstila v 1. državno ligo - super ligo. Tudi posamično so se odlično odrezali. Igor Topič si posamezno medalje ni prislužil, vendar je prispeval k skupnemu uspehu, Sašo Brusnjak je dosegel srebrno medaljo na prvi deski, Jernej Mazej zlato medaljo na drugi deski, Peter Lendero zlato medaljo ter Mitja Zupan zlato na peti deski. POSLEDICE SISE l etošnja suša je tudi v naši občini naredila veliko škode. Nihče ni ocenjeval, kakšna je ta bila na vrtninah v individualni obdelavi. Nekaterim vrtninam je celo koristilo močno sonce in suho vreme, paradižnika je bilo letos povsod dovolj. Bolj je suša prizadela tiste, ki se s kmetijstvom ukvarjajo poklicno. Da bi izvedeli več o tem, smo se oglasili na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina Šoštanj in na oddelku za okolje in prostor Občine Šoštanj. Cena mesa dol, cena krme gor Kmetijska zadruga zaposluje okrog 55 ljudi. Lastniki so osebe, ki so prispevale ustanovni delež v znesku 1000 mark. Osnovni namen zadruge je opravljanje nekaterih storitev za svoje člane, kot so nabava repromaterialov, raziskava in plasma pridelkov na tržišču. Kot viška se pojavljata predvsem mleko in meso. Poleg tega ima tudi lastne površine in kmetijsko proizvodnjo. Na posestvu v Ravnali imajo živinorejo, pa tudi močan strojni park, ki ga v 70 odstotkih uporabljajo za storitve svojim članom in drugim uporabnikom. Na posestvu Turn imajo 24 ha sadovnjakov, kjer že več kot 10 let za vzgojo sadja uporabljajo integrirano pridelavo, ki je človeku in okolju bolj prijazna. Na površinah, kjer so imeli pred leti hmelj, ki so ga sedaj čisto opustili, pa pridelujejo zlasti silažno koruzo. Prvi val letošnje suše v zgodnjem poletju je naredil po njihovih ocenah od 30 do 40 % škode, ki pa se jo je dalo z nekaterimi agrotehničnimi ukrepi delno omiliti. Po drugem valu suše v avgustu in septembru je na nekaterih pridelkih škode kar za 50 %. Prizadeta je bila pridelava silažne koruze, zato so kot prvi ukrep za omilitev škode med svoje člane razdelili 800 ton silažne koruze iz lastne proizvodnje. Še posebej je bilo prizadeto travinje, zlasti na hribovskih področjih, kjer je izpadel en odkos, pa tudi paše je zelo malo. Zaradi pomanjkanja krme se je povečala ponudba živine za zakol, kar je imelo za posledico padec cen mesa. Na nižje cene vpliva tudi uvoz cenenega mesa, kjer vlada ni intervenirala. Obratno pa so zelo poskočile cene krme. Tako se je ječmen podražil od 15,90 SIT v letu 1998 na 40 SIT v letu 2000, koruza pa od 22,90 SIT v letu 1999 na 38,00 SIT v letu 2000. Poseben problem je bila suša v sadjarstvu, kjer beležijo tako količinski kot tudi kakovostni izpad, saj so sadje prizadele nekatere poškodbe, na primer ožig zaradi premočnega osončenja. Poleg tega je nekaj škode naredila tudi huda toča. Namakanje pri njihovi proizvodnji, ki ni intenzivna, zaradi visokih stroškov na enoto proizvoda, ne pride v poštev. Poleg tega je bilo v preteklosti potrebno izvajati celo izsuševanje nekaterih terenov in suša v takem obsegu pri nas ni običajna. Na zadrugi ocenjujejo, da je letošnja suša naredila v naši dolini za okrog 200 milijonov tolarjev škode. Vseh posledic se seveda še ne da oceniti, saj ne vedo, kolikšen bo izpad na travinju zaradi poškodb koreninske grude še v naslednjih letih. 117 oškodovancev prijavilo skoraj 64 milijonov škode Vodja oddelka za okolje in prostor na občini, Sonja Novak, je povedala, da je župan imenoval komisijo za ugotovitev škode po suši. Komisijo sestavljajo predstavniki občine, kmetijsko svetovalne službe in sodni cenilec kmetijskih zemljišč. Tudi tukaj obravnavajo sušo v dveh delih. Prvi del do junija in drugi od junija do septembra. O obeh sušah pošiljajo podatke na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer deluje državna komisija za oceno škode po suši 2000. Občinska komisija je ugotovila, da je največ škode suša napravila na travinju in sicer za več kot 31 milijonov, posebej na deteljiščih za 9 mio SIT, pri silažni koruzi pa ocenjujejo za skoraj 11 mio SIT škode. Prizadet je bil tudi pridelek krompirja. Država je sprejela zakon o zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic suše, nekatera merila pa bodo sprejeta šele v tem času. Trenutno še ni znano, v kakšni obliki naj bi država dodeljevala sredstva, s financiranjem ah z odpisi davščin. Znano pa je, da se škode, ki ne presegajo 30 % izpada pridelkov, štejejo za normalen riziko in jih država ne bo nadomeščala. Za celotno državo so bile za oceno škode postavljene enake cene in enaki hektarski donosi. Nekaj sredstev za odpravljanje posledic elementarnih nesreč ima tudi občina, verjetno pa bodo razporedih tudi nekaj sredstev, ki so v proračunu namenjena za kmetijstvo. Iz teh sredstev naj bi prosilci prejeh 10 odstotne akontacije. Skupaj so na občini prejeh 117 zahtevkov za povračilo škode. Pa poglejmo, kako so zahtevki razporejeni po KS. Zneski so zaokroženi: KS Šoštanj 4 mio SIT, Topolšica 4,7 mio, Bele vode 12 mio, Skomo 2,7 mio, Lokovica 4,6 mio, Zavodnjel2 mio, Ravne 19 mio, Florjan 2 mio, Gaberke pa 2,8 milijonov tolarjev. Drugi del škode, to je od junija do septembra, komisija še ocenjuje. Marija Lebar 30. kimavec - v praznik občine Šoštanj .21. TEM li SIT MOST PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA £7. 'T#r 0 1 1 : r i ate «. J- s te i Po neurju leta 1998 sklopu prireditev ob prazniku občine Šoštanj je bila 8. septembra otvoritev Pan-čurjevega mostu. Poleg domačinov so prireditvi prisostvovali predstavniki občine, krajevnih skupnosti Lokovica in Skorno-Florjan ter predstavniki izvajalcev, ki so bili Nivo in PUV Celje ter PUP Velenje. Most, ki ga je reka Paka pred dvema letoma dobesedno podrla, je nadomestil nov most, ki je stal okrog šest milijonov tolarjev. Občina Šoštanj je financirala 50 odstotkov, nekaj je prispeval Nivo, nekaj krajevne skupnosti. Razmeroma nizki ceni za tak most pa je botrovala tudi iznajdljivost pri nabavi materialov. Otvoritveni trak je prerezal župan občine Šoštanj Milan Kopušar skupaj s predsednikoma obeh KS Andrejem Volkom in dr. Valterjem Pirtovškom. Svoj blagoslov je mostu dal dekan Jože Pribožič. Petkovo popoldne na Pančurjevem mostu je bilo vredno doživeti. Lepemu sončnemu vremenu in šumenju vode bližnjega jeza, se je pridružilo praznično vzdušje vseh udeležencev. Bogat kulturni program, ki ga je odlično povezoval Boštjan Dermol in v katerem je poleg Mateje Stropnik na citrah, Franca Skornška in Janka Stropnika tudi sam sodeloval, je dopolnjeval slovesne besede govornikov. Predsednik KS Skorno-Florjan Pirtovšek je poudaril mero humanosti in razumevanja, ki jo je pri izgradnji mosta pokazala občinska uprava z županom na čelu. Res je to most, ki ga bo uporabljala v glavnem le ena hiša, pa vendar je njegova izgradnja še toliko bolj pomembna, saj dokazuje, da je pomemben vsak posameznik, je omenil in predlagal, da naj se most imenuje tudi most prijateljstva in naj bo to prijateljstvo trdno, kot je trden novo izgrajeni most. Predsednik KS Lokovica Volk se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu, ki je bil razširjen v tej meri, da je most dobil tudi lej) asfaltni priključek, ki pelje mimo Kugovničevih. Spregovoril je tudi župan Kopušar, ki je dejal, da je današnja pridobitev le del projektov, za katere se trudijo, da bi bili realizirani, in zaželel Albinu Pančurju kot najstarejšemu uporabniku mostu, da bi mu še dolgo služil. Dekan je most blagoslovil in v svojem blagoslovu dodal simboliko nevidnih poti in mostov, ki nas povezujejo med seboj in z Bogom. Ob koncu je kot predstavnica uporabnikov mostu spregovorila Dragica Obreza in v svoje besede hvaležnosti zajela vse, ki so prisluhnili stiski ljudi, ki so se leta 1998 znašli na oni strani Pake - odrezani od sveta. Vsem lepo zvenečim besedam in zahvalam pa so dale neizbrisen pečat iskrenosti in brezmejne hvaležnosti solze v očeh France Pančur. In ko je Dermol zaigrah še zadnjo pesem - Mlakarjevo Pobi vsed’mo se -so se zbrani res posedli okrog bogato obložene mize, ki so jo pripravili domači, da bi se po stari slovenski šegi gostoljubno zahvalili za trud. MiKo VIKTOR Kll.il - POSMRTK^ASTN^BČAN Na 15. mini seji tudi o zaključnem računu in poročilu nadzornega odliora Dobro spočili in polni moči so se po dopustili šoštanjski svetniki na svoji 15. mini seji zagrizli v dnevni ml. V začetku so imeli na mizi dvanajst točk, po predlaganih spremembah (združitev dveh točk in dve novi) pa so se prebijali skozi trinajst. Pa pogjejmo, kaj so sklenili. Posmrtno dobi naziv častnega oličana občine Šoštanj Viktor Kojc. Zaključni račun ni lai potrjen, kljub temu, da je nadzorni odlior podal izčrpno poročilo o poslovanju oličine in tudi priporočil svetnikom, da ga sprejmejo. So pa bili kljub teinu zadovoljni s poročilom NO, ki se je sestal kar trikrat in pregledal kar 63 % poslovanja občine za leto 1999. Zaključni račun in mnenje NO o zaključnem računu za leto 1999 Zaključni račun ni bil sprejet. NO sveta občine Šoštanj je podal nepravilnosti, ki jih je ugotovil pri pregledovanju dokumentacije za preteklo oklobje. Da se ni dosledno izvajal Zakon o javnih naročilih, da najemnine niso izterjane in da računovodska služba ni bila ustrezno organizirana, piše v njihovem poročilu, pa da še rebalans za proračunsko porabo ni bil pravočasno narejen. Kljub temu je NO predlagal, da se zaključni račun sprejme, česar pa svetniki niso upoštevali. V sicer umirjeni razpravi so sodelovali Uezman (Zeleni) in Tmaueijeva (Neodvisna lista za razvoj Šoštanja), ki sta jasno povedala, da ne želita sprejemati odgovornosti. Kdor vrečo drži, je ravno toliko kriv kot tisti, ki daje vanjo, je mnenje Kezmana. Predsednik NO Bojan Kugovnič je tudi povedal, da do vseh podatkov ni uspel priti, ker dokumentacije ni. Predvsem okrog najemnin je bilo nejasno, kdo koga toži in zakaj na občini ne vedo, kako tečejo postopki na sodišču. Drago Komi (SKD) je menil, da bi se morale za storjene nepravilnosti doreči tudi odgovornosti. Izvrševanje proračuna za obdobje 1.1. do 30. 6. 2000 Sparatilo! bi se lahko reklo in župan je razložil, da je cilj občine sanirati dolgove na tak način, da bo startna osnova za proračun za leto 2002 normalna. Poročilo Nadzornega odbira o delu od junija lani do avgusta letos Predsednik NO Bojan Kugovnič je pripravil izvlečke delovanja odbora za to obdobje v trinajstih točkah. Sjiet je navedel, da zaradi pomanjkljive dokumentacije niso uspeli ugotoviti tožbe pri neizterjanih najemninah. Menda odvetnik, ki je opravljal pravne [Kisle za občino, ni vrnil dokumentacije. Pri poročilih krajevnih skupnostih in o delovanju KZ Šaleška dolina še zbirajo podatke. Ker se Zakon o javnih naročilih ni izvajal dosledno, NO predlaga človeka, ki bi bedel nad izvajanjem storitev tudi med samim potekom dela, ne samo podpisoval račune. Dvigovanje plač v občinski upravi pa je po njihovem poročilu v skladu s pravilnikom. Razprave svetnikov so se predvsem ustavile ob tem, kako je mogoče, da dokumentacija zmanjka. Kar nekaj svetnikov je menilo, da je potrebno ugotoviti, zakaj je ni in kdo je zato odgovoren ter proti njemu sprožiti disciplinski postopek.. Skornšek (SKD) pa je opozoril, da se je v obdobju zdajšnjega župana tudi naredila napaka pri javnih naročilih, in spraševal, če gremo po isti poti naprej. Ob tem je župan prevzel vso odgovornost in je pripravljen za to tudi odgovarjati. Menim, da sem ravnal kot dober gosjxxlar za občino, saj sem poiskal ugodnejšega in boljšega izvajalca za urejanje cestišč, je kategorično zavrnil obtožbe župan. Poročilo NO je bilo s pripombami potrjeno. Odlok o kategorizaciji cest Svetniki so z nekaterimi pripombami in na Rezmanov predlog določili rok za sprejemanje pripomb še šest mesecev, posameznim KS pa se naj da na vpogled dokumentacija. Viktor Kojc častni oličan Ob občinskem prazniku bo na svečam seji sveta, ki bo 29.9. ob 17. mi v Kulturnem domu v Šoštanju, posmrtno za častnega oličana imenovan Viktor Kojc (predlagatelj KS Šoštanj), Priznanje občine Šoštanj bo dobilo PGD Gaberke (predlagatelj KS Galierke) in Plaketo občine Šoštanj Franc Skornšek (predlagatelji Turistično društvo Skomo, 00 SDS Šoštanj in KS Skomo-Florjan). Svetniki so potrdili vse naštete predloge, ki jih je svetu posredovala Jožica Andrejc, predsednica Komisije za priznanja. Priznanja bodo podeljena na slavnosni seji 29. septembra 2000. Predstavniki ustanovitelja v svet OŠ KDK in Centra za vzgojo V svet zavoda šole Karla Destovnika Kajuha so imenovani Vilma Fece, Uroš Rolnik in Andrej Volk. v svet zavoda Centra za vzgojo in usposabljanje pa Liljana Anion. Poročilo Komunalnega |MHljetja Predstavniki Komunalnega podjetja Velenje, direktor Marjan Jedovnicki, Miran Zager in Maksimiljan Ramšak ter Benčičeva so spregovorili o delu, problemih in razvojnih možnostih podjetja. Tarejo jih neusklajene cene, presežena življenjska doba materialov in še kaj. V skoraj tri ure dolgem izvajanju so lahko svetniki pridobili dober vpogled v to dejavnost, ki je življenjskega pomena. Odgov ori na v [irašanja svetnikov in polmde Franc Rogelšek (SDS) je ponovil svoje vprašanje oziroma pobudo o tem, da bi se delavci občinske uprave ob prihodu in odhodu z dela registrirali. Rezman je dal pobudo, da se odpiše dolg za najemnine KZ Šaleška dolina in naj KZ za ta denar napije toplovod stanovalcem nad mesnico. Drago Koren seje zanimal, kdaj bodo delovale luči na križišču v Lokovici, Rogelška pa je spet zanimalo, če je župan ravnal kot dober gospodar, ko je podpisal poravnavo s Petrom Rezmanom. Toneta Korena in Davida Ravnjaka muči izobraževanje članov sveta, predvsem uporaba prostorov in nabava interneta, ki se ne zdi ravno smiselna, Ravnjak pa je vprašal še, če si svet KS Šoštanj izplačuje sejnine. MiKo VOLITVE 2000 Šoštanj spada v 8. okraj pete volilne enote, ki ima 16.999 volilcev. Rok za oddajo list kandidatov se je iztekel včeraj opolnoči. Kljub temu pa nekaj neuradnih imen kandidatov, ki jih bodo stranke poslale v boj za poslanske sedeže. Skoraj zagotovo bodo to Peter Radoja za SDS, Marjan Jakob za združeno SLS+SKD, Drago Koren kot ustanovitelj odbora najmlajše stranke Nova Slovenija, župan Milan Kopušar za LDS, za ZLSD Dragica Povh in Peter Rezman za Zelene. E L KREKOVA BANKA, d.d., Maribor v sodelovanju z OBČINO ŠOŠTANJ objavlja RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V ORČINI ŠOŠTANJ ZA LETO 2000 1. Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki in male gospodarske družbe, ki imajo kraj obratovalnice in kraj investicije na območju občine Šoštanj. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 30.000.000 SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov - nakup nove opreme - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov - uvajanje novih tehnologij 4. Posojilni pogoji so naslednji: - doba odplačila do 5 let - obrestna mera TOM + 2,5% - stroški in zavarovanje posojil v skladu s pogoji banke - posojilojemalci morajo biti kreditno sposobni Vse informacije o najetju posojila in potrebni dokumentaciji so na voljo v Krekovi banki. Poslovalnici Šoštanj, Kajuhov dom, pri gospe Venišnik, telefon 882 653, in na Občini Šoštanj, Trg svobode 12. pri gospodu Nežmahu, telefon 898 43 (K). Vloge oddajte do 19. 10. 2000 v Krekovi banki, Poslovalnici Šoštanj. V roku 30 dni po končanem razpisu bo sprejet sklep o dodelitvi posojil, ki bo posredovan vsem prosilcem. OBČINA ŠOŠTANJ in KREKOVA BANKA, d.d Smrti \ času od 22.8. do 18. 9. 2000 so umrli Ivan PLEVNIK, Kavne 115 y Dragutin BOŽIČEVIČ, Kajuhova 3t Šoštanj Mihaela STROPNIK, Koroška 3, Šoštanj Marija PEPELNIK. Družmirje 80 Adolf 0BŠTETER, Ravne 73 Poroke V času od 22.8. do 18.9 so se poročili Karmelina KONEČNTK, Tomšičeva 35, Velenje in Marko DESTOVNIK, Primorska L, Šoštanj Jasna PLAZNIK, Letuš 40 a in Boštjan LENKO, Ravne 86 Suzana POCAJT, Cesta talcev 17, Šoštanj in Aleksander HRIBERŠEK, Gavce 12 Jasmina KACNIK, Topolšica 61 in Saša REDNAK, Topolšica 61 Barbara POTOČNIK, Ravne 67 in Gregor TURINEK, Vodnikova Krsti F avgustu so bili krščeni ANŽE, LAURA, NINO, TINA. ŽAN, MATIC, ŽIGA, ŠPELA. KARMEN. ANA in DAVID. KS Šoštanj bo praznovala krajevni praznik Krajevna skupnost Šoštanj praznuje svoj krajevni praznik 8. oktobra v spomin na 8.10.1941, ko je Šoštanj za kratek čas postal prvo osvobojeno mesto v Evropi. Letos so se odločili za osrednjo proslavo v petek, 6. oktobra, ob 19. uri v kulturnem domu. K sodelovanju so povabili obe šoštanjski osnovni šoli in učence glasbene šole. Na proslavi bo sodeloval pihalni orkester Zarja. Slavnostna govornica ho predsednica sveta KS Šoštanj. Cvetka Tinauer. Delegaciji KS bosta položili žalne vence k spomenikoma na Šlandrovi in k Plamenici. Marija Lebar ŠOŠTANJ PRAZNUJE DELOVNO Pogovor z županom občine Milanom Kopušarjem bčina Šoštanj praznuje. Praznuje skozi ves mesec z različnimi prireditvami, ki pa slonijo predvsem na delovnih pridobitvah in zaključenih investicijah. Kljub doseženemu, čaka občino in z njo župana še veliko nerešenega. Zato je bil tudi nas pogovor z županom ob prazniku predvsem delovno naravnan. Devet mesecev je, kar ste župan. Koliko ocenjujete, da vam je že uspelo realizirati vaš program? Kar se tiče programa, hi rekel samo, da so zadeve v osnovi zastavljenje, da tečejo koraki v pravo smer, vendar bodo rezultati prihajali postopoma. Kakor sem si zamislil županovanje, tečejo stvari po načrtu, seveda pa sam načrt ni dovolj, temveč je treba nenehno delati. Čeprav “šparamo”, to vidimo v proračunu in še kje, se vendarle investicije peljejo? Nekaj investicij se uspešno zaključuje, nekaj pa jih še bo. Seveda po programu in v okviru možnosti, ki jih daje proračun. Kako daleč ste v pogovorih z W Vrhnika glede TUS-a? Zadeve stojijo zaenkrat na mestu. Občina ne bo zmogla sodelovati v takih finančnih okvirih, kot so zastavljeni na Vrhniki, ker je to zanjo prevelik zalogaj. V tej fazi ne moremo odkupiti vsega zemljišča. Moje razmišljanje gre v tej smeri, da je bila tovarna usnja v preteklosti v kakršni koli obliki že prenesena na Vrhniko. Izkazalo se je, da ni dobila dobrega gospodarja, ker je ta dopustil, da je do zaprtja prišlo. Občina je dobila v breme delavce, določene stvari, ki smo jih po zakonu dolžni, jim moramo refundirati, zato menim, da bi se morala Vrhnika nečemu odpovedati in narediti nekaj v dobro občine Šoštanj, Vrhniki se je uspelo sanirati in delo teče naprej, v Šoštanju pa so ostale ruševine, ker se v poslopja leta ni investigalo. Obstaja realna možnost o muzeju usnjarstva ali je to le pobožna želja? Te ideje ne gre zanemariti, vendar bodo morale zadeve malo počakati. V tovarni je območje, ki je spomeniško zavarovano, v tej smeri smo se že pogovarjali, vendar s strani republike ne moremo pričakovati finančne pomoči. Mogoče pri strokovnih stvareh, vemo pa, da so z ureditvijo muzeja povezani veliki finančni zalogaji. Zgradba Elkroja je še vedno prazna. Nima tu občina nobenega vpliva? Tu občina nima vpliva. Zgradba in zemljišče sta v lasti Elkroja, vendar pa kljub temu apeliram na direktorico, s katero sem velikokrat na zvezi. Ona pač vztraja pri svoji ceni in tu občina ne more nič. Napovedali ste, da se boste trudili za sodelovanje z gospodarstveniki v občini in zunaj nje. Ocenjujete, da je dobro? Odnosi so dobri. 0 dobrem sodelovanju lahko govorim, tako pri pogovorih z Elektrarno kot z Notranjo opremo in še z drugimi podjetji. Pri obnovi Term Topolšica je občina pomagala, da so se zadeve pospešile. Tudi pri drobnemu gospodarstvu uspevamo, pred kratkim smo sprožili zadevo o firmi Rednak, ki želi investirati v prehrambeni objekt. Pomagamo pač reševati, kjer je mogoče in v naših pristojnostih. Tudi pri kadrovskih spremembah na občini moramo spregovoriti, Vam je uspelo urediti delovna mesta tako, da delo teče dobro? Sistematizacija je obstajala in je nismo bistveno menjali. Stvari se urejujejo bolj organizacijsko. Računovodstvo smo uspeli kadrovsko pokrili, obstaja pa še vedno praznina v oddelku za okolje in prostor. Tam smo se že dogovarjali s kandidatko (arhitektko), vendar je zadnjem trenutku prišlo do odpovedi. Na tem področju še moramo zaposliti delavca. Blok ob Paki je končan. V kateri smeri tečejo pogovori z Vegradom? Vegrad bi rad prodal, občina bi rada kupila, saj je vrsta čakajočih na stanovanje dolga, vendar v tem trenutku finančno ne gre. Iščemo izhod, tako naša kot njihova finančna služba, dogovarjamo se tudi s Stanovanjskim skladom. Mogoče bi nam oni priskočili na pomoč s kakšnim dolgoročnim kreditom, vendar to zdaj še ne morem zagotoviti. F hiši je bila revizijska komisija. Ali je poročilo že dokončano in ali bo objavljeno? Ravno prejšnjo sredo smo imeli zaključno obravnavo z revizorjem, ker je hotel še naše mnenje. Poročilo se je zavleklo, ker je bilo res ogromno stvari, ki jih je bilo za pregledati. Nepravilnosti je veliko, nekatere se bodo dale takoj odpraviti, nekaj pa bo zahtevalo temeljitejši pristop. Takoj ko bo poročilo na mizi, bom sklical novinarsko konferenco. Menim, da je poročilo kvalitetno narejeno in bo dobra podlaga za delo vnaprej. Nekaj stvari je bilo narobe v startu, občina se je ustanavljala in ni bilo prave strokovnosti, zato je treba enkrat prekiniti s tem in delo zastaviti prav. Pred vrati je praznik občine in tudi državno zborske volitve. Sliši se, da ste kandidat za poslanca, vendar vas o vaši kandidaturi ne bom spraševala. Raje kaj povejte svojim občanom kot njihov župan. Tudi ne bi želel spregovoriti o svoji kandidaturi za poslanca na tem mestu. Lahko bi kdo rekel, da izkoriščam mesto župana. Kot župan pa prav rad rečem, da imam občutek, da so me občani dobro sprejeli in sem jim za to tudi najlepše zahvaljujem. Vrata njihovih domov so mi odprta, tako kot so v glavnem odprta vrata moje pisarne. Vedno res ne, čeprav se trudim, da bi bil čimbolj dosegljiv. Zato se raje pojavim na terenu in lahko tudi tam rešimo kakšen problem. Vedel sem, da me čaka težko delo, vendar priznam, da nisem poznal širine te funkcije. Upam, da bom zdrav in bom lahko delal tako, kot sem načrtoval in obljubil. Ob prazniku pa seveda čestitke vsem občankam in občanom. MiKo Foto: MiKo E P O Z I T I IZ DIMNIKA BLOKA 5 SE KADI ČISTO (prejšnji številki smo se razpisali o zaključnih delih čistilne naprave bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj in napovedali začetek poskusnega obratovanja v septembru. Razžveplalna naprava tako deluje od 4. septembra, ko so ob 13. uri spustili dimne pline v napravo. Najbrž so direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik, vodja projekta Jože Dennol ter njegov namestnik Branko Debeljak in še marsikdo zadržali sapo in nekoliko laže zadihah šele okrog 13.30, ko so že lahko ugotovik, da naprava vsaj za začetek deluje brez napak. Od tega dne je naprava v obratovanju, ne da bi RAZSTAVA DEL PRIZNANIH AVTORJEV V MESTNI GALERIJI Ustvarjalci iz vse Slovenije so se ustavili v Šoštanju večana otvoritev razstave desetih priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev v Mestni galeriji v Šoštanju je Itila v četrtek, 14. septembra. Tudi ta prireditev sodi v sklop prireditev ob prazniku oltčine Šoštanj. Otvoritev razstave je opravil žu|ian Milan Kopušar, Id se je v svojem govoru zahvalil umetnikom, ki so obogatili galerijo s svojimi deli in ji daK na tak način še večji ugled. Otvoritvi je prisostvovalo sedem avtorjev. Kulturni program je prispeval mladi Primo/. Kranjc, ki je izvajal dela J. S. Bacha in V. Avsca. Besedo o umetnikih in njihovem delu je podala znana kritičarka Milena Koren Božiček in se v svojih besedah opredelila do vsakega posameznika. Zvest A|tollonio, Milena Braniselj, Andrej Pavlič, Maja Subic, Vinko Železnik, Janez Kovačič, Milan To-dič in Riali Skočir so ustvarjali v likovni koloniji v Topolšici. Razstavljata tudi dva »domača« avtorja. Alojz Zavolovšek in Stojan Špegel. Kratko so ustvarjalci predstavljeni tudi v zborniku, ki ga je ob 21. likovnem srečanju dal izdelati Premogovnik Velenje, ki je bil tudi gostitelj srečanja, na katerem so se avtorji s sliko in skulpturo opredelili do Šaleške doline. Da razstavljajo tudi v občini Šoštanj, gre zasluga ravno Stojanu Špeghi, ki je ob dogovoru z Marjano Celofiga, vodjo družbenih dejavnosti na Občini Šoštanj, uspel pridobiti umetnike za razstavo. Mestna galerija Šoštanj se ob tako kvalitetni in bogati razstavi nadeja obilnega obiska. Vabljeni! MiKo Asfalt Vehinja ; PteSiyec 13. avgusta je bila svečana otvoritev dela asfaltiranega cestišča iz Velunje proti Plešivcu. Otvoritve se je udeležil župan velenjske občine Srečko Meh. Bil je vesel, da je KS zainteresirana za izboljšavo cest. Občina v takih primerili pomaga, kolikor je pač mogoče. Potem so se vsi odpravili k Ludviku Krenkerju in Martini Sušeč. Tuje sledila dobra pogostitev gospodinj Sušeč, Krenker in Mori s pomočjo drugih dobrih gospodinj s Plešivca. Popoldne je potekalo v prijetnem razpoloženju, Ludvik Krenker s sinom pa je poskrbel, da so ljudje lahko tudi zaplesati. Gaberški gasilci so vmes opraviti preventivno vajo gašenja lažnega ognja, kar je otvoritev še popestrilo. Sušeč pa je presenetil najbolj zaslužne z meter dolgimi salamami. Posebej je bil radodaren, ker se mu je pred kratkim rodila deklica. Ker dela na cesti še niso končana, se bodo nadaljevala letos, v kolikor bo to mogoče. Plešivec je resnično potrebuje dobro cesto tudi s te strani, saj je za mnoge bližnjica na Graško goro. Magda Rženičnik motila obratovalni proces bloka 5. Vršijo se vroči preizkusi zmogljivosti in ugotavljajo parametri delovanja, ker je razpisan tehnični pregled in dovoljenje za preizkusno delovanje nekje v drugi polovici oktobra. Po tehničnem prevzemu naj bi bila naprava predana investitorju v novoletnem času. TES torej že proizvaja ekološko sprejemljivejšo elektriko, dotina pa diha čistejši zrak. M.K. S SREMA LOKALIH ČASOPISOV 1. septembra je bilo v Portorožu 4. srečanje lokalnih časopisov Slovenije. Organizator, Primorski utrip, časopis za slovensko obalo in zamejstvo, se je potrudil pripraviti srečanje s kar najbolj aktualno in zgoščeno vsebino. Delno mu je to tudi uspelo, delno pa si je odgovorni urednik časopisa Franc Krajnc pripravil prevelik zalogaj. Udeleženih je bilo veliko predstavnikov lokalnih časopisov, Id pa bi jih predvsem zanimalo, kako delati in ustvarjati neodvisno, ko pa prav lokalno časopisje naleti na največ preprek na tem področju. Lokalni časopis je glas, uho in oko predvsem manjšega območja. Omejujejo ga financiranje, ustanovitelji (največkrat občina), osebna poznanstva in še marsikaj. Da ohranja realno poročanje, je torej dopisnik ali novinar takega časopisa vedno v težki situaciji. In da ohranja neodvisnost in svobodo, je potrebno, da preseže morebitne omejitve najprej v svoji glavi. V načrtu srečanja je bila tudi ustanovitev Združenja lokalnih časopisov, vendar so se »lokalci« dogovorili le o osnovah. Na srečanju so bili gostje dr. Dimitrij Rupel, županji in župan primorskih občin, področja tržnega komuniciranja pa se je lotil Božidar Novak, Id je bil kljub kratkemu izvajanju še najbolj učinkovit. Predstavniki lokalnih medijev so srečanje zaključiti kako drugače kot na barki in tam se je v bistvu najširše spregovorilo o problemih lokalnih časopisov. MiKo POSODOBITEV CESTE V LOKOVICI preostali del, dolg okrog 600 metrov, ki še nima asfaltne prevleke. Ob tem je poudaril vlogo predsednika gradbenega odbora Iztoka Janžovnika, ki se je osebno zelo zavzemal za ureditev cestišča (tudi drugače smo izvedeli, da rad pomaga, celo na svoje stroške je uredil elektriko v hiši domačinke, ki sama tega ni zmogla) in bil vztrajen do konca. Ob koncu uradnega dela so se krajani še skromno poveseliti. Preplastitev cestnega odseka je stala okrog sedem milijonov, del je šel iz ekoloških taks Termoelektrarne Šoštanj, del pa iz občinskega proračuna. MiKo H a otvoritvi ceste magistrala - Orožmov križ, ki je bila 15. septembra, se je zbralo bolj malo ljudi. Pa to ni motilo dobrega razpoloženja tam živečih krajanov, ki jun bo 800 metrov dolg asfaltni odcep omogočil varnejšo in udobnejšo vožnjo. Otvoritveni trak je prerezal občinski svetnik Drago Koren, predsednik KS Lokovica, Andrej Volk, pa je prispeval kratek govor. V imenu prebivalcev se je zahvalil Peter Radoja, ki je izrazil zadovoljstvo in hvaležnost ter pripomnil, da bodo enako potrpežljivo, kot so čakali na posodobitev tega dela ceste, čakati še na KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šoštanj! Zahvaljujemo se za obisk in zaupanje! OBRESTNE MERE Pravnim osebam nudimo ugodnejše obrestne mere za depozite. - Pri vezavi depozita od 91 do 180 dni znaša obrestna mera 2,25 % letno - Pri vezavi depozita od 181 do 1 leta znaša obrestna mera 3,25 % letno - Pri vezavi depozita nad 1 letom do 2 let znaša obrestna mera 4,00 % letno. Pridite in prepričajte se o ugodnosti ponudbe. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 063 899 53 05 ) banka velenje Banka Velenje, d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V SKORNEM NOVO IGRIŠČE * S Skorno - Florjan je raztresena na velikem področju. Skupne prostore, pa tudi igrišča imajo v Florjanu, vendar so dostikrat ti prostori za prebivalce Skornega predaleč. Zato so si že pred leti napravili igrišče in lično leseno hišico pri kmetu Acmanu, kjer so se radi zbirali, zaigrali nogomet ali pa proslavili kako pridobitev. Leseni objekt je bil v požaru uničen, asfaltirana površina igrišča pa odstranjena. A jim žilica ni dala miru. Gospodar na kmetiji Močovnik je odstopil zemljišče, krajani pa so se lotilo dela. Ker je teren zelo skalnat, je trajalo več let, da so igrišče končno usposobili. Naredili so tudi leseno hišico. Za pravo otvoritev igrišča so poskrbeli skornski mladinci, ki so 10. septembra organizirali vaške igre. Iger se je lahko udeležil vsakdo, potekale pa so v vlečenju vrvi, metanju pikada, streljanju z zračno puško, lovu na steklenico. Vreme je bilo kot naročeno, obisk dober, za pijačo in jedačo pa je poskrbelo okrog 25 mladincev. Po končanem športnem delu, so za dobro razpoloženje zaigrali Ta pravi potepuhi in veselo razpoloženje je trajalo do poznih ur. Marija Lebar Modro bela kronika Prometna nezgoda v Ravnah Do nje jejirišlo 1. 9. ob 20. uri v bližini Kmetijske zadruge, ko je voznica osebnega vozila S. L. iz Šoštanja zaradi neprilagojene hitrosti trčila v osebni avtomobil, ki ga je vozil K. M. iz Raven. Voznica se bo morala zaradi prekrška zagovarjati pri sodniku, vozniku osebnega avtomobila pa je bil izdan plačibii nalog s položnico zaradi vožnje po levi strani vozišča. Tatvina mreže za odbojko Z igrišča v Lokovici je neznani storilec 1. 9. odtujil skoraj čisto novo mrežo za odbojko. S tem je povzročil škode za okoli 25.000 SIT. Prometna nezgoda na Koroški cesti 3. 9. ob 22. uri so bili policisti obveščeni, da je na Koroški cesti v Šoštanju prišlo do prometne nezgode z udeležbo vozila in voznika kolesa z motorjem. Pri ogledu kraja prometne nezgode je bilo ugotovljeno, da je voznik osebnega vozila K.O. iz Šoštanja izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem V. M., prav tako iz Šoštanja, ki pa je vozil z neprimerno hitrostjo. Zaradi tega se bosta morala oba zagovarjati pri sodniku. Tatvina bencina na bencinski črpalki v Šoštanju Delavec Petrola je 7. 9. poklical na Policijsko postajo Velenje in naznanil, da je voznik modrega juga natankal gorivo v vrednosti 3.340 SIT in z vozilom odpeljal, preden je poravnal račun. Policisti so voznika prijavili in izsledili. Prve šolske dni previdno na cesti Ob pričetku šolskega leta se občini Šoštanj ni zgodila nobena prometna nezgoda, v kateri bi biti udeleženi šolarji na poti v in iz šole. Policisti in vodstvi osnovnih šol si želijo, da bi takšno stanje ostalo tudi v bodoče. Ponovno opozarjamo vse voznike na previdno in strpno vožnjo. D .21. BI A Š Pl 1 J L Z IV I 1 K Čestitamo občanom občine Šoštanj ob prazniku! KS ZAVODNJE SLSsiSKD Slovenska ljudska stranka Šoštanj Ob prazniku občine -iskrene čestitke vsem občanom! Vsem občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Šoštanj! Čevljarstvo Miran Irman s.p. Komunalno podjetje Velenje d.o.o. j j ulij J jjj j jjiLuiJ Mii z TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ ACMAN Moda za urejene ženske Čestitamo ACMAN, d.o.o., Patizanska pot 5, Šoštanj Iskrene čestitke za občinski praznik Milojka Plamberger mag. Dragica Povh ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov občinska organizacija Šoštanj www.zlsd.si Občina Šoštanj Uspešno sodelovanje, dobri odnosi, vedrina, optimizem, to naj nas združuje pri uresničevanju naših skupnih ciljev. Iskrene čestitke za občinski praznik Svet Občine in N/ župan Občine Šoštanj KS Skorno - Florjan želi vsem krajanom in občanom za praznik občine Šoštanj veliko ustvarjevalnih uspehov in osebne sreče! r Vsem gostom in občanom v občine Šoštanj čestitamo ob občinskem prazniku! Gostišče GREBENSEK Ob prazniku občine Šoštanj vsem občanom iskrene čestitke! Praznujmo skupaj! Miš Maš Na trgu 52. Mozirje vaš MIŠ MAŠ Vsem občanom čestitamo k občinskemu prazniku! GOSTISCE KOTNIK BIFE KLANČEK KAVA BAR DOLINCA OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM! kovinarstvo sovič VSEM OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE ŠOŠTANJ OB PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! Dobrodošli ste pri nas vseh osem dni v tednu! OSMICA Iskrene čestitke ob prazniku! Slovenija gre naprej in v z njo občina Šoštanj! ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ! Ob prazniku občine Šoštanj vsem občankam in občanom ■ . iskreno čestitamo. Svet KS Šoštanj sperme Topolšica 4 m Kolektiv Term Topolšica čestita občanom ob občinskem prazniku! V prazničnih dnevih pa vas prijazno vabijo na obisk! Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica Tel.: (03) 5892 120, fax: (03) 5892 212 E-mail: info@t-topolsica.si Javni zavod Lekarne Velenje, p.o., izvaja lekarniško dejavnost v naslednjih enotah: OE Lekarna Center, Vodnikova 1, Velenje telefon: 898 18 80, fax: 89818 95 OE Lekarna Kersnikova, Kersnikova 2d, Velenje telefon: 897 05 71, fax: 897 05 72 v v OE Lekarna Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80, v Šmartno ob Paki telefon: 891 51 30, fax: 891 5131 OE Lekarna Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj telefon: 897 26 10, fax: 897 26 12 Poslovni čas Lekarne Šoštanj: ponedeljek, četrtek, petek od 8.00 do 16.00 ure torek, sreda od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure PREMOGOUNIK VELENJE Občankam in občanom Šoštanja čestitamo ob občinskem prazniku! ZAPOSLENI V POSLOVNEM SISTEMU PREMOGOVNIK VELENJE SREČNO! v- - ? P' ■ o 21. SEPTEM KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE GOVEDI V SLOVESU! h koncu leta 2000 bomo v Sloveniji začeli uvajati nov sistem označevanja in registracije govedi, ki bo enoten za vso Slovenijo in bo omogočal sledenje govedi od rojstva do konca življenja. V okviru MKGP je ustanovljena služba za identifikacijo in registracijo živali (SIR), ki je zadolžena za vzpostavitev sistema. V začetnem obdobju naj bi MKGP kupilo tudi ušesne znamke za označevanje ter vsakega rejca opremilo z izvodom registra govedi na gospodarstvu. Sistem označevanja bo poenotil dosedanjo prakso označevanja pri rejcih in predelovalcih, omogočil bo varstvo potrošnika pa tudi racionalizacijo in transparentnost v govedorejski panogi. Enotnost označevanja je nujna tudi zaradi prilagajanja slovenskega kmetijstva Evropski uniji. Za označevanje je odgovoren rejec goveda, prav tako za registracijo živali in javljanje premikov živali na svojem posestvu. V pomoč mu bo kontrolor z območnega kmetijskega zavoda ali pooblaščeni veterinar. Pooblaščeni označevalec bo rejcu prinesel knjigo Register govedi na gospodarstvu in mu pokazal, kako se knjiga vodi. Skupaj bosta opravila popis govedi. Pooblaščeni označevalec bo v začetnem obdobju skrbel za dobavljanje ušesnih znamk in pošiljanje obrazcev Službi za identifikacijo in registracijo živali (potrdilo o označitvi in potni list). Pri javljanju premikov govedi (nakup, prodaja) se bo rejec obračal na pooblaščenega veterinarja (s koncesijo). Gospodarstva, ki imajo več kot 50 živali, bodo izvajala označevanje in registracijo govedi sama. Pomoč pa lahko dobijo pri pooblaščenem veterinarju ali kontrolorju. Označitev in registracija telet Teleta je potrebno označiti v starosti do 20 dni. Hkrati mora rejec izpolniti obrazec Potrdilo o označitvi in ga oddati pooblaščenemu označevalcu. V 14 dneh rejec po pošti prejme potni list. Rojstvo teleta se vpiše v register govedi na gospodarstvu. Živali, ki so že označene s plastičnima rumenima ali kovinskima znamkama govedorejske službe ali zeleno plastično znamko veterinarske službe, ni potrebno na novo označiti. Obstoječe številke vseh živali pa je potrebno vpisati v register govedi na gospodarstvu. Označene in registrirane po istem postopku kot teleta, morajo biti vse odrasle neoštevilčene živali. Premik govedi To je vsak prihod ali odhod živali z gospodarstva. Vpiše se v register govedi na gospodarstvu. Pri vsakem premiku mora žival spremljati tudi potni list. Ob odhodu poleg zdravstvenega spričevala, ki ga izda veterinarska služba, rejec izpolni kupon na potnem listu, kamor vpiše podatke novega imetnika živali. Novi imetnik prav tako izpolni drugi kupon na potnem listu. Oba kupona oddata svojima pooblaščenima veterinarjema, ki o premiku (v 7 dneh) obvestita SIR. Enak postopek je ob prihodu (nakupu) živali. Ce žival pogine, se o tem obvesti pooblaščenega veterinarja in mu preda potni list. Pooblaščenemu veterinarju je potrebno javljati tudi odhod na skupni ali planinski pašnik in ga vpisati v register govedi na gospodarstvu. Enodnevne paše na bližnjih pašnikih in paše na individualnih planinskih pašnikih ni potrebno javljati. V obdobju uvajanja sistema označevanja živali, bo imetnika govedi, z ušesnimi znamkami oskrboval pooblaščeni označevalec in sicer sproti po potrebi. Priložen bo tudi obrazec Potrdilo o označitvi. Rejci, ki bodo sami označevali, bodo prek pooblaščenih označevalcev naročili klešče in ustrezno zalogo ušesnih znamk. Naročanje bo možno štirikrat letno. Če žival izgubi eno ali obe ušesni znamki, mora rejec to v osmih dneh javiti pooblaščenemu označevalcu in naročiti nadomestno ušesno znamko. O podrobnostih novega sistema registracije in označevanja govedi, vas bodo pravočasno seznanili tudi kontrolorji in pooblaščeni veterinarji, ki vam bodo v začetku pomagali. Podoben sistem identifikacije je uveden tudi za drobnico; v veljavo pa stopi 1. januarja 2002. Lidija Diklič inž. kmetijstva PRIZNANJE POGUMNIM II ZAVEDNIM DRUŽINAM Srečanje častnikov in veteranov vojne za Slovenijo v Lajšali P evet let je minilo od vojne za Slovenijo, od tistega junija 1991, ko je slovenski narod prijel za orožje in si izboril svobodno in neodvisno državo. Zaradi ukaza iz Beograda leta 1990, da mora naša teritorialna obramba orožje predati v roke JLA, pa se je boj za Slovenijo začel že mnogo prej. Začeli so ga tisti, ki so se posamično ali organizirano uprli ukazu in orožje zadržali ali ga poskrili. Ker skladišča TO niso prišla v poštev, so ga skrili pri zavednih slovenskih družinah. V duhu preteklega in zdajšnjega sodelovanja vojske in ljudi je potekalo 9. srečanje častnikov in veteranov vojne za Slovenijo, kije bilo 16. septembra v Lajšah. Poleg predstavnikov slovenske vojske, častnikov in veteranov, se je srečanja udeležilo dvanajst družin z našega območja, ki so takrat sodelovale s teritorialno obrambo in v svojih domovih skrivale orožje, dokumente in tudi ljudi. Slavnostni govornik srečanja Jože Prislan, takratni major poveljnik TO občine Velenje, se je povrnil v leti ž90 in Ž91 in se spomnil dogodkov in ljudi, ki so se takrat brez dileme in z zavedanjem tveganja odločili, da se zoprstavi-jo JLA. Povezal je povojne dogodke leta 1945, ko je politična ureditev zmanjšala vrednost osvoboditve Slovenije, z osamosvojitvenimi dogodki leta 1991, za katere nekateri žal menijo, da vojne ni bilo, da je bila prekratka, s premalo žrtvami. Govor je zaključil s pozivom Držimo skupaj, kot smo takrat! Dvanajst Slovenskih družin Sledila je razglasitev in podelitev častnega naziva Slovenska družina dvanajstim družinam z našega območja. Naziv so prejele družine: Marjana Martinca iz Hrastovca, Jožeta Cevzarja iz Sembrica, Jožeta Crepa s Paškega Kozjaka, Likeb Gabriele z Velikega vrha, Ivana Juvana iz Zavodenj, Marije Marovt s Plešivca, Melliiorja Mazeja iz Belih vod, Dragotina Pantnerja, Ivana Trneka iz Bevč, Franca Soviča iz Raven, Mirka Uranjeka iz Ložnice in Ervina Zajca iz Sembrica. Vse te družine so že od leta ’90, mnoge pa še prej, tvorno sodelovale s TO in v ključnem trenutku niso oklevale prevzeti tveganja in odgovornosti ter skriti v svojih domovih večje količine orožja in ostalega. Kazen za takšno dejanje, če bi ga odkrila JLA, bi bila - smrt. veda Ja, kako je bilo? se je povrnil deset let nazaj Ivan Juvan, po domače Žohar, iz Zavodenj. Leta ’90 se je pri nas oglasil Prislan in rekel, da bo treba orožje skriti. Da ga hoče jugoslovanska vojska pobrati in bi Slovenija ostala brez njega. Pa sva sla zvečer z bratom Francem s traktorjem v TES v skladišče in pripeljala zaboje orožja domov. Skril sem ga v gospodarskem poslopju in ker so bili doma v osem članski družini trije otroci, smo ga skrivali tudi pred njim. Na vprašanje, če ga je bilo strah, odgovarja Žohar, da niti ni preveč premišljeval o strahu, da je vedel, da se je treba odločiti in pomagati. Že prej so sodelovali s teritorialno obrambo in ker je kmetija na samem ni čudno, da je kasneje, že med vojno ’91. prišlo še do enega, izjemnega dogodka. Orožje sum pred otroci še nekako skrili, helikopterja pa ni bilo mogoče, pravi in pogleda svojega najstarejšega sina. Pri Žoharjevih so namreč skrili helikopter, s katerim sta k slovenski vojski iz JLA prebegla Jože Kalan in Bogo Šuster. Ob enajstih dopoldan je pristal in skrili smo ga v strojno lopo. Seveda smo ga delno razstavili ter upali, da ni nihče videl pristanka. K sreči res niso odkrili ne helikopterja ne orožja in Zoharjeva družina je svojo skrivnost v tistih časih dobro ohranila. Niti otroci se niso postavili pred vrstniki, saj so čutih, za kako pomembno stvar gre. Ce bi bilo treba, bi se verjetno še enkrat enako odločil, premišljuje Ivan, upam pa, da ne bo treba nikoli več! Smo na taki točki v Belih vodah, da so se vojaki že prej ustavljali pri nas, pravi Melhior Mazej in doda, da je bilo skrivno skladišče za gorivo pri njih že v osemdesetih. Nam je vojska včasih priskočila na pomoč in pomagala tudi pri napeljavi telefona , tako da me obisk Prislana in Volka ni presenetil. Nič nisem pomišljal, vedel sem, daje treba pomagati in tako sem s traktorjem v poznih večernih urah šel po orožje v TES in ga skril doma v gospodarskem poslopju. Tudi vsem članom družine nisem povedal, kaj skrivamo, čeprav sem se počutil, kot da sedim na tempirani bombi, pravi. Iz družine Mazejevih sta se TO aktivno priključila tudi sinova Janko in Jože in v času vojne so pri njih pripadniki TO pomagali prebeglim vojakom JLA. Tudi spali in jedli in skrivali so se mnogi pri nas ter vzpostavljali zvezo s Smrekovcem, pravi Melhior in pove, da so tudi v času vojne začasno skrih še eno pošiljko orožja, cel kamion. Kako dobro je bila skrivnost varovana, zgovorno priča dejstvo, da niti sosed, kije bil ravno tako pripadnik TO, ni vedel, da pri Mazejevih skrivajo takšne količine orožja in se mu potem, ko je prišel po njega, to sploh ni zdelo verjetno. Bal sem se, ne rečem, da mije bilo lahko pri srcu. Predvsem sem se bal zaradi otrok, čeprav sem vedel, da delam to tudi za njihovo prihodnost. Tudi na srečanje sem letos prvič prišel, žal mi je, da se je nekako razblinil tisti občutek sodelovanja in pripadnosti. Cas gre pač naprej in upam, da smo zdaj dokončno svobodni in neodvisni, je zaključil Mazej. Tuch pri družini Franca Soviča iz Raven se je oglasil Prislan in ker je tuch Kristanova družina že bila poznana v krogih slovenske vojske, ni bilo treba kaj posebej vprašati. Sin je dvakrat pripeljal s traktorjem, obuja spomine gospodinja Marija, na zabojih so bile neke nalepke, pa niti nisem gledala, kaj piše. Cela družina je vedela, kaj skrivajo, saj so bili v glavnem sami odrash. Ko se je vojna začela, so nekaj orožja odpeljah, nato so ga spet pripeljah in naročili, da ga smemo dati samo poznanim. Neko jutro po koncu vojne je zazvonil telefon, češ da pridejo po orožje. Kako sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da sem bila na vezi s svojim znancem iz otroških let, pa nisva vedela drug za drugega, je v Marijinih spominih tudi kanček veselja. Tudi sinova Franc in Jože sta se udeležila vojne in dobila vpokhc ravno med zidavo gospodarskega poslopja. Seveda je bil klic dolžnosti prvi. Ce človek pomisli za nazaj, meje zdaj bolj strah kot takrat, pravi Franc, kljub temu bi za domovino dal vse. Skoda, da se zdaj ne razumemo tako kot takrat, ko nam je šlo za Slovenijo in da vlada ne drži bolj skupaj, je vseeno nekoliko razočaran Franc. Žena Marija pa pristavi: Saj ms je vendar vse rodihi slovenska mati. Jože Prislan, takratni major poveljnik TO občine Velenje, zdaj podpolkovnik v general štabu slovenske vojske: Vojna za Slovenijo je bila skrbno načrtovana. To ni bila ne sreča ne popustljivost JLA, temveč dobro izdelam taktika slovenske vojske, kije že dolgo načrtovala svojo obrambo. Vedeli smo, da Jugoslavija ne more obstajati, pripravljali snw se na to, da ohranimo Slovenijo. Zato je slovenska teritorialm obramba že leta prej pripra vljala teren, tako imenovano osvobojeno ozemlje, če bi prišlo do napada agresorja, S tem mmenom smo sodelovali s kmetijami, jim pomagalifinancirati vodovode, telefon, male elektrarne in seveda istočasno pripravljali tajna skladišča in preverjali teren. Poudarjam, da je poleg teh slovenskih družin, ki so pomagale skrivati orožje, še veliko takih družin. Lahko bi izbrali tudi koga drugega, saj so v naši sredi domoljubni in zavedni ljudje. Res pa je, da smo ljudi preverjali, m koncu tudi njihov odnos do osamosvojitve. Pomembno je bilo ohraniti kar največjo tajnost in za veliko stvari sem vedel samo jaz in še kdo. Tudi tajna gesla so se uporabljala in komunicirali smo zgolj najnujnejše, V času pritiska se je bib treba odločiti in skriti orožje in takrat smo zeb dobro sodelovali Franc Volk, Dušan Žerjav in Nadan Grnič. Tak pristop bi verjetno lahko TO uporabüa tudi v bodoče, ampak iskreno upam, da nam svoje svobode ne bo več treba braniti z orožjem. Res pa je, da so se stiki z bti razgubili in ni več takega sodelovanja z bazo. Pripravila: MiKo Knjižni kotiček KNJIŽNICA (SPET) V KULTURNI DOM Bralce in ljubitelje knjig bo zagotovo razveselila novica, da se bo knjižnica selila v nove prostore v kulturnem domu v Šoštanju in bodo zato z razumevanjem sprejeli dejstvo, da si po 20. septembru knjig v stari knjižnici ni več mogoče izposoditi. Medtem ostajajo široko odprta vrata velenjske knjižnice. Ce knjig v šoštanjsko knjižnico niste vrnili do 20. septembra, za dneve, ko bo knjižnica zaprta, ne bodo računali zamudnine. Po 29. septembru, ko bo knjižnica spet odprta v prenovljenih prostorih v kulturnem domu, pričakujejo tam stare in nove bralce. Delovni čas bo še objavljen. MESEC REMACI JE .(Športne zveze Šoštanj) Mesec rekreacije se pričenja že v petek, 22,9. Od 16. -18. ure se bo v TVD Partizan odvijal badminton. (ŠD Šoštanj, T. Sekulič), ob 17. uri pa bo na travniku pri železniški postaji potekalo lokostrelstvo (Rod Pusti grad, H. Urh in Novak). V soboto, 23. 9., ob 8. uri se bodo na pohod odpravili planinci (PD Šoštanj, B. Rotovnik). V ponedeljek, 25. 9., ob 17. uri se boste lahko preizkusili na Cooperjevem testu na Usnjarjevem nogometnem igrišču (ŠD Šoštanj, N. Ošlovnik. S. Grudnik). V sredo, 27.9., bo od 15. do 22. ime na rokometnem igrišču jnitekal mali nogomet (NK Usnjar, R. Stevančevič). V namiznem tenisu se boste lahko preizkusih v TVD Parižan v petek, 29. 9., od 15. do 22. ure (NTK Spin, T. Leber). Vikend bo potekal v soboto, 30. 9., v znamenju rokometa na rokometnem igišču od 9. do 16. ure (RK Veterani, M. Stvarnik) in v nedeljo, 30. 9., v znamenju ribištva na jezeru od 6. do 10. ure (Ribiška družina, A. Kemperle). Pestro bo še ves prvi teden v oktobru. V sredo, 4.10., ob 17. uri se bodo na pot izpred sporne dvorane podah kolesarji (ŠD Šoštanj, M. Oman). V četrtek, 5.10., bo oil 15. do 18. ure v športni dvorani potekala košarka (KK Elektra, V. Rizman). V soboto, 7. 10., se boste lahko od 10. do 18. ure posvetih odbojki v OŠ Topolšica (OK Šoštanj - Topolšica, J. Zacirkovnik) ah keglanju na kegljišču TEŠ od 16. do 21. ure (KK Šoštanj, I. Znider), Tenis se bo igralo na igriščih v Topolšici v nedeljo, 8.10., od 9. do 20. ure (TK Topolšica, S. Zakršnik). Šahisti pa se bodo zbrali teden kasneje, v soboto, 14.10., od 10. do 15. ure v gasilskem domu v Šoštanju (ŠK Šoštanj, G. Rupnik). Rekreirarjte se! Odbojkarji Šoštanja - Topolšice pripravljeni Kmalu pričetek ligaških tekmovanj N ova tekmovalna sezona 2000/01 v odbojki se prične 7. oktobra, žreb pa je odbojkarjem Šoštanja - Topolšice že na začetku namenil zelo težkega tekmeca - ekipo Termo Lubnik iz Škofje Loke. Prvi treningi za naporno sezono so se začeli že v prvi polovici avgusta, 18. 8. pa je prva ekipa odšla na priprave na Roglo. To sezono so v klubu trdno odločeni, da se iz 2. državne lige preselijo v elitni tekmovalni razred, kar jim lani za malenkost ni uspelo. V ekipi je letos prišlo do zelo majhnih sprememb, zato uigranost ekipe ne bi smela biti problem. O aktualnih temah smo se pogovarjali z Nikalajem Pozdniakom, ki bo letos nadaljeval lani pričeto trenersko delo. Kateri igralci sestavljajo letošnjo ekipo? Ekipa je v bistvu ista kot preteklo sezono, pridružil se nam je samo Uroš Babnik iz Novega mesta. S tem izkušenim igralcem smo še pridobili na sigurnosti in ekipa je še nekoliko močnejša. Ocenjujemo, da nam letos uvrstitev v 1. DOL ne bo pretežek zalogaj. Kako ste zadovoljni s pripravami in prvimi pripravljalnimi tekmami? Na pripravah smo imeli odlične pogoje za nemoteno delo, z igralci pa ni bilo nobenega problema. Že prve tekme so pokazale solidno pripravljenost. Fizična vzdržljivost za zdaj ni problem, problem je samo še v psihi igralcev, zato iščemo do pričetka prvenstva samo kvahtetne nasprotnike za trening tekme, da se nam te pomanjkljivosti pozneje ne bi odražale na prvenstvenih tekmah. Kakšni so načrti v pokalnem tekmovanju? Tekmec v drugem krogu pokala je Pomurje iz Murske Sobote. Naša želja je odigrati dobri tekmi, za ugoden izid pa bo potrebno tudi nekaj sreče. Kakšna uvrstitev bi vas zadovoljila na koncu prvenstva? Uspeh bi bil samo uvrstitev v 1, državno ligo. Za to bo potrebno osvojiti 1. ah 2. mesto. Vsak drugi rezultat bi bil neuspeh in veliko razočaranje. Fsi ljubitelji odbojke in športa želimo odbojkarjem OK Šoštanj - Topolšica uspešno tekmovalno sezono. Ljubo Globačnik EžOTECH Družba za izvajanje projektov v energetiki in industriji Čestitamo ob prazniku Občine Šoštanj! PROJEKTI V E OGIJ ENERGETSKI I TEHNOLOŠKI SISTEMI INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE www.esotech.si I Esotech d.d., Preloška 1, 3320 Velenje, Tel: 063 42 06 100, Fax: 063 42 06 105, Video: 063 42 06 266, www.esotech.si JESENSKI DELOVNI VETER MED ŠPORTNIKI * oledar nam sporoča, da je čas poletja. A zunanji vremenski znaki vse bolj kažejo na to, da se vroče poletje nezadržno poslavlja in da v naše kraje prihaja jesen. V gorah so že padle prve snežinke in hladnejše vreme vse bolj občutimo tudi v dolini. A poleg tega, da dnevi postajajo vse krajši in jutra vse bolj sveža, se v tem času začenja tudi sezona tekmovanj v mnogih športnih panogah. Ligaška tekmovanja so se že začela oziroma se bodo kmalu začela, tako da imajo športni delavci spet polne roke dela z organizacijskimi, finančnimi in še kakšnimi vprašanji. In temu delovnemu vzdušju se pridružuje tudi krovna športna organizacija v naši občini, saj je potrebno marsikaj postoriti, da bo športna dejavnost potekala vsaj tako dobro kot do sedaj, če ne še bolje. Mesec rekreacije Že več let zapored poteka akcija Ministrstva za šolstvo in šport z naslovom Mesec rekreacije. Naziv te akcije se je v zadnjih letih spreminjal, a rdeča nit se je ohranjala. To pa je rekreacija v najširšem pomenu te besede in za najširši krog ljubiteljev zdravega duha v zdravem telesu! V občini Šoštanj se vsako leto zgodi kar nekaj aktivnosti in seveda letos ne bo izjeme. ŠZŠ je skupaj s posameznimi društvi pripravila kar 14 različnih aktivnosti, ki se bodo zvrstile od 22. septembra do 14. oktobra. Natančnejši razpored si lahko preberete v tej številki Lista, na plakatih in v posebnih zloženkah, kijih dobi vsako gospodinjstvo. Vse športne prireditve so brezplačne in za vsakogar se bo kaj našlo. Zato le zberite dovolj volje in se udeležite vsaj ene izmed njih. Partizan pod okriljem športne zveze Člani predsedstva Športne zveze Šoštanj (ŠZŠ) so se 5. septembra sestali na svoji 4. seji in prvi po poletnih dopustih. Problematika objekta doma TVD Partizan je že dlje časa »na tapeti« tako na Občini Šoštanj kot na SZŠ. Lastnik objekta, Športno društvo Šoštanj, je v tem letu dobil objekt vrnjen od Občine Šoštanj. Ker ga sam v tem času ni sposoben prevzeti, so se na ŠZŠ odločili, da gre ta - za šoštanjski šport zelo pomemben objekt - za eno leto pod njihovo okrilje, seveda le pod določenimi pogoji. Določili so tudi ceno najema telovadnice ter pooblastili predsednika ŠZŠ, da z zainteresiranimi društvi uskladi urnik koriščenja ter sklene dogovore o sodelovanju. Seveda imajo pri najemu objekta prednost člani ŠZŠ. Na seji so predsedniku in članom svetov za šolski šport in tekmovalni šport določili konkretne zadolžitve v tem letu. Imenovanje članov Sveta za športno rekreacijo ŠZŠ pa so prestavili na naslednjo sejo. Ob koncu seje so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morali žal odkloniti prošnjo enega izmed društev, člana SZS, za finančno pomoč njihovemu mlademu perspektivnemu tekmovalcu. Sredstva ŠZŠ so močno omejena in bodo v tem letu skoraj v celoti namenjena za Mesec rekreacije 2000 in za dom TVD Partizan, čas teče in ga ni moč ustaviti! Zato bodo izvedene aktivnosti vse bolj tonile v zgodovino in pojavljali se bodo novi cilji, ki bodo skrbeli, da ne bo dolgčas. A saj to že sedaj ni! Bojan Rotovnik podpredsednik SZS N/ ŠPORTNO V GABERKAH adnje čase je v Gaberkah oživelo športno društvo. 9. avgusta se je na gabrškem igrišču odvijal močan nogometni turnir, ki je trajal od 18. do 24. ure. Iz zaselkov Gaberk je tekmovalo šest ekip. Zmagalo je Cuckovo selo, druga je bila Žabja vas in tretji Beverly Hils, sledili so Velnnja, Brode in Vrhi. 17. avgusta pa je potekal letos že drugi kolesarski trim in sicer od trgovine Brode do Rihtarja. Udeležilo se ga je 46 kolesarjev. Pri Rihtarju so se okrepčali ter se nato vrnili na štart. Tam je SD poskrbelo za okusno domačo malico in pijačo. Vili Mravljak pa je tudi tokrat raztegnil svojo harmoniko. Mladina pa tudi starejši so se naposled le začeli trgati od televizorja ter tako naredijo več zase v športnem duhu, kar pa vsi vemo, da je za zdravje zelo potrebno. Magda Rženičnik N/ N/ JEKLENI IN ŽIVI KONJIČKI lub Moto veterani Šoštanj je 9. septembra priredil srečanje in spominsko vožnjo. Na srečanje so bili povabljeni zlasti lastniki starih vozil, ni pa manjkalo tudi čisto novih motorjev. Prijazno sobotno popoldne je v Šoštanj privabilo ljubitelje motorjev z vseh koncev naše države, pa tudi iz Avstrije. Na trgu pred občino so lastniki ponosno dali na ogled svoje motorje in avtomobile res častitljivih starosti. Najstarejši motocikel je bil celo iz dvajsetih let preteklega stoletja, last Čebul Zvoneta. Od starih avtomobilov je veliko pozornosti zbujala lepo ohranjena rdeča Olimpia iz leta 1952, seveda pa je bilo nekaj še starejših. Z večino teh starih “konjičkov” se je še vedno možno voziti, le z registracijami so težave. Zavidanja mlajših gledalcev pa sta bili deležni hčerkici lastnika lokala Moto Frenk iz Metleč s svojima mini motorjema. Moto veterani so za sodelovanje na prireditvi pridobili letos ustanovljeno Šaleško konjenico in tako popestrili srečanje. Tudi živi konjički so bili deležni občudujočih pogledov ne preveč številnih gledalcev. Seveda pa se konjeniki ne morejo pohvaliti s tako starimi letniki kot motoristi. Program je povezoval Toni Rehar, ki je predstavil delo kluba, nato pa tudi nekatere bolj zanimive stare avtomobile in motorje. Slavnostni govornik je bil Valter Pirtovšek, ki je poudaril humanitarno naravnanost kluba Moto veterani in dejal, da klub želi popraviti podobo, ki jo imajo nekateri ljudje o motoristih. Prepričan sem o dobri volji in pozitivni naravnanosti kluba, zato sem tudi sam njihov član, je omenil. Gostom je spominska priznanja podelil predsednik Vili Pečovnik, program pa je z milimi zvoki citer popestrila mlada citrarka Mateja Stropnik iz Skornega. Na svojevrsten način so se za priznanje zahvali konjeniki s trikratnim enoglasnim hip, hip, hura. Po programu so se jezdeci in vozniki zvrstili v kolono in se odpravili na spominsko vožnjo, nato pa se vrnili na start, kjer jih je pri baru Pri Vidi čakala glasba in okrepčilo. Povejmo še, da je bila vožnja varno organizirana, saj so kolono spremljala vozila AMD, ki so bila za to ustrezno opremljena. Člani Šaleške konjenice pa so poskrbeli, da naslednji dan za njihovimi konji ni bilo neljubih sledov po šoštanjskih cestah. Skratka, zanimiva prireditev, le nekaj je manjkalo - gledalcev je bilo bolj malo. Marija Lebar OTROŠKI ŽIVŽAV V FLORJANU Zadnji dnevi počitnic! eliko otrok se že malo dolgočasi pred TV ekranom, izčrpali so že vse možnosti počitniške zabave. Mnogim misel že uhaja v šolske klopi, k sošolcem. Ravno pravi čas, da tem otrokom ponudimo nekaj novega, drugačnega. Tako so razmišljali prizadevni prijatelji mladine v Skornem in Florjanu in pripravili za svoje najmlajše poletne delavnice. To je v tem kraju že tradicionalno, kakor tudi mnoge druge aktivnosti, pravi predsednica društva, Tanja Berložnik. V sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine pripravljajo vsak mesec t. i. kavarne, na katerih se zberejo otroci zgornjega in spodnjega Florjana in Skornega. Prostor je primeren, saj imajo na novo asfaltirano igrišče, otroško igrišče in »barako«. Na počitniških delavnicah (veselih uricah) se je dnevno zbralo prek 20, zadnji petek kar 28 otrok. Najmlajša Natalija je pokazala le tri prstke in se pri tem oklepala starejše sestrice, z očmi pa iskala mamico. Najstarejši udeleženci pa so bili sedmošolci. Pestra skupina je zahtevala kar veliko dela od mladih animatork, Maje Goličnik in Mojce Andrejc. Obe sta končali osnovno šolo, kjer sta znanje za vodenje takih skupin pridobivali v mladinskih delavnicah. Animatorki sta imeli pri oblikovanju programa proste roke. Malo sta tudi improvizirali, glede na pripomočke. Na začetku so prebili led s posebno igrico predstavljanja. Metali so si plišasto igračko in vsak, ki jo je ujel, je povedal svoje ime in kaj najraje počne. Animatorki bi si želeli bolj homogene skupine otrok, kar bi jima olajšalo delo. Bili pa sta zelo zadovoljni s sodelovanjem otrok, saj sta le nekaj let starejši od njih, pa so vseeno sledili njunim idejam. Ideje za dejavnosti pa so deževale tudi pri najmlajših. Najbolj zgovorna je bila Nina iz 3. razreda OS Karla Destovnika Kajuha. Povedala je, da ji je bilo doma že malo dolgčas, na delavnicah pa je veselo. Prihajala je vsak dan. Všeč ji je bilo, ker so eno uro ustvarjali v »baraki«, potem pa se še igrali na prostem. Kaj ji je bilo najbolj všeč? Tako kot vsem deklicam izdelava verižic in zapestnic in frizerski salon. Zunaj pa so uprizarjali Pepelko, Rdečo kapico... In s čim hi še popestrila otroške aktivnosti? Za drugo leto bi predlagala še rolanje. Rekla je še, da bo tudi sošolcem povedala, kako lepo so se imeli. Matic je tudi tretješolec na isti šoli, a on prisega na nogomet in frajtonarico. Sam je tudi zabaval otroke s čarovnijami, predlagal pa bi še nekaj drugih aktivnosti: želi si več časa preživeti v gozdu in delati bunkerje. Njegov mlajši brat Denis pa bi želel, da bi vsi postavili šotore in v njih tudi prebili noč. Tudi Natalijina mamica je budno spremljaal dogajanje na igrišču. Vesela je bila, da sta njeni hčerki polno zaposleni. Tudi sama dobi nekaj idej za igre doma. Pohvalila je animatorki, saj sta hitro vzpostavili pristen stik tudi z najmlajšimi. Medtem ko so otroci tekmovali v premagovanju ovir na poligonu, je predsednica društva še povedala, da so lani s turističnim vlakom popeljali otroke v Ložnico, v planu pa še imajo obisk rudarskega muzeja. Otroci so aktivni, za materinski dan so izdelali lepe čestitke, pripravljajo kulturne programe za različne priložnosti, skratka, delo prijateljev mladine je v Skornem in Florjanu že obrodilo bogate sadove. Hvala vsem, ki se trudite za dobro naših otrok! Peš je fain po suhem TRESIMIR PRIŽGAL 12.000 LIČI F oklical nas je Hinko Bolha s Šercerjeve ceste v Šoštanju in povabil, naj pridemo in si ogledamo. Več kot sedemnajst let je trajalo, obljubljali so eni in drugi, zdaj pa se je končno uredilo, je bil navdušen. Ni nam bilo jasno, zakaj gre, pa vendar smo ga obiskali. Pokazal nam je lepo urejeno pešpot, ki je speljana mimo gostišča Teran, med vrtovi in hišami Šercerjeve ceste do veterinarske postaje ali na severu do Tekavčeve ceste. Pot je bila tu, odkar pomnim, pripoveduje Bolha, vendar blatna in neurejena. Večkrat so obljubljali, da jo bodo uredili (zemljišče je menda občinsko), da bomo tu stanujoči lahko dostojno prišli v svoje hiše, pa se ni nič premaknilo. Letos pa je vendarle steklo. Zapišite in poslikajte, da ne bodo govorili, da se v Šoštanju nič ne dela, nam je naročil in še pristavil, da so tam živeči hvaležni tudi Marjanu Vrtačniku, ki je kot predstavnik sveta KS Šoštanj dela tudi osebno nadziral. Pot je res lepo urejena, najprej asfaltna in nato tlakovana, stebrički, ki so pričvrščeni v tla na vogalu, pa obetajo, da bo tam postavljena tudi klopca. Za počitek in za sosedski klepet. M. K. Pravzaprav jih je prižigal vsakdo, ki je bil na Prazniku luči prisoten. Prireditev, ki jo organizira Turistično olepševalno društvo Šoštanj je uspela v popolnosti. Organizatorje združil zgodovino nastanka Družmirja s prihodom in nagovorom legendarnega kneza Tresimirja, z lučmi, ki danes svetijo na račun žrtvovane vasi. Kar nekoliko nostalgičnih obrazov je bilo videti oh Tresimirjevem govoru. Vsakdo si je verjetno v mislih pričaral celo vas pod gladino Šoštanjskega jezera. Vzdušje pa je doseglo vrhunec, ko je Tresimir velel prižgati na tisoče luči. Zagorel je velik ogenj, pa oh njem številni majhni ognji, iz katerih so jemali energijo za prižiganje lučk skoraj vsi obiskovalci prireditve. Skrivnostno vzdušje je velo ob prižiganju in stikanju glav nad medlo svetlobo, ki je sijala iz jajčnih lupinic - lučk. Ob efektih glasbe in holmov se je vsa stvar zdela pravljična. Le lučke nekako niso hotele prav zaplavati na sredino jezera. Kot da bi imele slabo vest pred žrtvijo, ki nemo ždi na dnu. Za popestritev pa je letos organizator poskrbel tudi z dobro veselico. Z ansamblom Sredenšek so se obiskovalci zabavali pozno v noč. Pa vseh dobrot, ki na veselicah morajo hiti, je bilo v izobilju. Zadovoljstva nista skrivala niti dva najbolj zaslužna člana društva, ki imata oh Prazniku luči največ zaslug. Prvi je predsednik društva Peter Radoja, ki vedno poskrbi za dobro organizacijo in atraktiven scenarij vsakršne prireditve. Drugi pa Valentin Heindl, ki je s pomočjo vrtca, v katerem je zaposlen, zbral zadostno število jajčnih lupinic. Vsekakor pa je potrebno dati priznanje vsem prizadevnim članom Turistično olepševalnega društva Šoštanj, ki večkrat v letu poskrbijo za popestritev vsakdanjega utripa v naši občini. PR. 22. SEPTEMBER - DAN BREZ AVTOMOBILA V prejšnji številki smo spregovorili o evropskem posebnih aktivnostih, še enkrat pa pozivajo občane, dnevu V mesto brez avtomobila. Takrat smo vas po- da se 22. septembra izognejo uporabi avtomobila, če vabili, da se temu dnevu pridružite tudi vi. Občina je to le mogoče. Šoštanj ob tem dnevu ne po organizirala kakšnih Pa varen korak, če še znamo hoditi peš. M. K. 17. PETROL RALLY KOROŠCI SO ZA MUSTER Velenju in okolici bo v petek in soboto, 22. in 23. septembra, dvodnevna dirka, ki predstavlja tudi edini letošnji rally pri nas. Organizira ga Avto moto turing klub Velenje, pričakujejo pa prek 70 domačih in tujih posadk. Celotna dolžina rallyja je 812 km od tega je 254 km hitrostnih preizkušenj. Start in cilj rallyja sta na TRC Jezero. Prvi dan bo proga bo tekla proti Celju, drugi dan pa bo prva dirka vse od jutra potekala na področju občine Šoštanj in sicer na relaciji Plešivec -Skale - Gaberke - Družmirje. Vožnja se bo izvajala trikrat. Zadnji krog ho končan ob 14. uri. Druga dirka se prične ob 9.30 ter konča okrog 16. ure, proga pa bo tekla na relaciji od Raven prek Zavodenj na vrh Slemena in nazaj. Vzporedno bo jekel še en rally na območju občine Šmartno ob Paki, ki bo prečkal tudi Lokovico. Ob 15. uri bo krožna hitrostna preizkušnja na TRC Jezeru, ki bo prinesla tudi posebne denarne nagrade. Prek celega dne bodo tudi spremljevalne prireditve. Razglasitev rezultatov bo v Beh dvorani ob 20.30. Vstop bo prost, poskrbljeno bo za zabavni program ter seveda jedačo in pijačo, za dobro vzdušje pa bo skrbela priznana pevka Irena Vrčkovnik. M.K. M TRETJE ZIJLJEM OBDOBJE Univerza za tretje življenjsko obdobje je tudi letos že pripravila bogat urnik krožkov, kjer lahko udeleženci izbirajo med več kot tridesetimi dejavnostmi. Prijave v posamezne krožke sprejemajo animatorji na prvem srečanju, vsak torek od 10. do 12. ure in vsako sredo od 8. do 12. ure pa lahko pokličete tudi številko 5872 050, na sedež univerze, ki je v dijaškem domu, B stolpič, v Velenju. V naši občini potekata šivanje v Šoštanju in lončarska delavnica v Topolšici. Oh večjem interesu pa lahko pričakujemo tudi kaj novega. S flosom po Dravi It neva med koroškimi splavarji ne gre zamuditi. Ne samo, da vas s “flosom” popeljejo I nazaj v čas, ko je bil to edino transportno sredstvo za prevoz lesa in so si ljudje služili II kruh s tem, da so prevzeli les za kmeta in ga zanj vzdolž Drave vse do Beograda tudi prodali, doživeli boste dan, ki ga bo zapolnila prešemost in iskrenost koroškega Človeka. Na Dravi so pričeli s splavarjenjem v turistične namene in s tem zgradili splav dolžine 22 metrov, širine 5 metrov, namenjenem prevozu približno šestdesetih potnikov. Program vožnje je zapolnjen s pogostitvijo, flosarsldm krstom, muzikantom in številnimi šaljivi animacijami, ki jih res dobro vodita Janko Golob in Vlado Švare. Vožnja traja približno dve uri in pol (lahko tudi več ali manj) na njej pa se zaradi prej opisanega nikakor ne boste dolgočasili. Ce vas ne zanima skrivnostna Drava, če vas ne privlači v noše odeta posadka, če vas ne briga zgodovina splavarjenja, če vam ne dišita golaž in polenta, če se ne znate nasmejati pristni koroški šali in njihovi domači besedi in če ne znate prisluhniti in se zavrteti ob harmoniki ter ne želite doživeti pravega flosarskega krsta, potem na tem splavarjenju res nimate kaj delati. Ce pa najdete kaj od tega naštetega za svojo dušo, potem res ne oklevajte. Sezona, ld se je začela junija, se bliža koncu, vendar bodo vožje še 23.9, 7.10. in naprej do konca oktobra, zato se za informacije obrnite na Prorelax, telefon 02 8710 210 ah 8710 200. Tudi takšen je lahko zaključek poletja. Samo brez skoka v Dravo, je že premrzla. MiKo ...................*....................... * K 1 ° f / L N 1 V NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME________________PRIIMEK_______________________ NASLOV___________________________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (03) 898 43 34 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.