Liubliana. pet?k 19 aprila 1929 Cena 2 Din Upravolitvoi Duttiao*, Preieiwva st M Telefon it. 3122. J123. 1124. 3125. 312« iaseratnl oddelek: L)uM;ana Prcieroov ubca 4. Telefon 4t 14V2 Podružnica Maribor: Aleksandrova cest it. 13 Telet«« St 4.S5 Podružnica Celle: ICocemvva alica H 2 Telefon St l«G Računi pri pnit ieV »avodib: Ljubljana it. 11X2. Praha 6isto 78.180: Wiw Nr lf*5 241 Reorganizacija državne poročevalske službe Pri ministrskem predsedstvu se osnuje centralni dopisni urad - Agencija „Avala" bo izročena v privatno eks- Beograd, 18. aprila p. Danes je bil sprejet v avdijenci minister pravde dr. Srškič in je kralj pri tej priliki podpisal zakon o centralnem dopisnem uradu. Zakon se glasi: § I. Pri predsedstvu ministrskega sveta se osnuje v smislu čl. 3. zakona o vrhovni državni upravi centralni dopisni urad za splošno državno poročevalsko službo. Podrobnejše glede ustrojstva in poslovanja dopisnega urada predpiše predsednik ministrskega sveta z uredbo, s katero bo določeno tud število uradniških mest, zvanja. položaj, način postavitve in kvalifikacija osobja. § 2. Za vse uradnike in uslužbence centralnega dopisnega urada veljajo predpisi, ki jih bo izdal ministrski svet odnosno predsedn.k ministrskega sveta z uredbo. § 3. Ko stopi ta zakon v veljavo, se prenesejo vsi krediti odobreni v proračunih posameznih resorov za poročevalsko službo na proračun ministrskega predsedstva in se smatrajo za njegov sestavni del. Vsi ti skupni krediti se bodo uporabili za izdatke in potrebe centralnega dopisnega urada po predpisih o uporabi kreditov v smislu finačnega zakona. Finančni mini- ploatacijo ster bo izdal podrobneiša navodila glede potrebnih zprememb v proračunu. § 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi ko bo objavljen v »Službenih Novinah« Z istim dinem prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju z odredbami tega zakona. Beograd. 18. aprila p. V zvezi s preureditvijo poročevalske službe se je vlada odločila, da prepusti ob soude-'ežbi države službeno agenciio »Avala« v privatno eksploa;ac;io družbi ki b: io tvorili predstavniki države, novin-s-kih podietii ;n gospodarskih krogov Danes se ie vršila v nrostorih »Avale« konferenca zastopnikov vseh večrh novinsk:h podietii na kateri je bil dosežen glede prevzema »Avale« popoln sporazum. Odobrena so bila v glavnh obrisih pravila nove družbe, ki bodo sedai predložena v odobr tev ministru trgovine. Nova družba bo prevzela »Avalo« bržkone že s I. ma^m. Na konferenci so bila zastopana novinska podjetja: Jugoštampe (»Novost:« ). »Jutro«. »Politika«. »Pravda«. Tipog-a-fiia (»Jutarnji list«), »Vreme« in »Slovenec«. »Glavna osnova jugoslovenske zunanje politike je odkrit in resničen pacifizem Izjava našega praškega poslanika o zunanjepolitičnih ciljih jugoslovenske vlade Praga, 18. aprila, č. Jugoslovenski poslanik df. Grga Angjelinovič je sprejel praške novinarje ter jim podal o zunanje-političnih ciljih jugoslovenske vlade, daljšo izjavo, v kateri je med drugim naglasih »Glavna osnova jugoslovenske zunanje politike Ie odkrit in resničen pacifizem. Zunanja politika beograjske vlade stremi samo za tem. da osigura svoji zemlji mir tako na znotraj, kakor na zunaj, kar ji nudi najboljše jamstvo, da bo mogla izvesti svojo veliko nalogo ureditve in ozdravljenja prilik v svoji državi. Odgovorni činitelji v Beogradu hočejo samo miru. To najbolje kažejo poslednji koraki jugoslovenske zunanje politike, ki je stopila v pregovore z Bolgari, da uredi odnošaje na bolgar-sko-jugoslovenski meji ter ustvari temelj za trajno in uspešno mirno sodelovanje med obema narodoma. K istemu cilju so vodili tudi poslednji razgovori z Grčijo, ki dovedli do podpisa prijateljske pogodbe, ki jo je treba prištevati med najvažnejše stebre politike miru na Balkanu. Pri izvajanju svoje mirovne politike se beograjska vlada vedno zaveda tega, da stoji za nio celokupni jugoslovenski narod, ki je močen In pripravljen vsak hip žrtvovati vse za svojo državo. In baš ta pripravljenost Je naj-sigurnejše jamstvo za vzdrževanje miru na Balkanu.» Generalna uredba o ustrojstvu ministrstev Vsi nepotrebni oddelki bodo odpravljeni — Ukinjene bodo tudi vse generalne direkcije — Sist ?miziranje in kvalifikacija uradništva Reparacijska konferenca razbita Ker je odbor strokovnjakov proglasil nemški predlog za nesprejemljiv, je nemška delegacija zapustila konferenco Najo&ratu mesečno 25 Dill, U tr*>xemsit-vo 40 D".n. OredniStvo: Ljubljana, Krpa f! leva ahoa 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 i Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefo« I St 440 " Celje: Kocenova al. 2. Telefon Stev. 190. Rokopisi se ne vračajo. - Oglas« po tarifa. Ljubljana, 18. aprila. Indijo je zajel nov nemir. Med silnimi množicami te ogromne dežele se je pričelo tiuvo gibanje proti angleškemu gospostvu; išče si za svoje udejstvo-vunje različni!) sredstev, kakor so različni tudi ciiji, za katerimi gredo posamezne socijalne in politične skupine in naposled različni tudi izvori akcije same. tuo pa je skupno vsemu gibanju v Indiji: odpor proti Angliji. Vse politične skupine se strinjajo v tem, da se z današnjim stanjsm ne morejo zadovoljiti. Najmanj, kar se zahteva, je. da se Indija uredi v poseben duminijori. po istem vzoru, kakor so urejeni drugi veliki deli velikobritanskega imperija, ki so danes že mnogo več nego napol samostojni. Toda pri tem se nikakor ne sme prezreti, da so Indijci med seboj še silno needini. razcepljeni na znotraj ne le po socijalnih razredih, marveč tudi po veri in da ie prav v toku zadnjega leta ponovno prišlo do hudih krvavih spopadov med obema poglavitnima skupinama Dalje se ne sme prezreti. da je Indija po politični uredbi silno razdrobljena neenotna po jeziku in civilizaciji ter gospodarski strukturi Vsega tega se zavedajo tudi Indijci sami. Zato smatra marsikateri med njimi angleško gospostvo kot blagodat za deželo, kot garancijo, da se Indijci sami med seboj ne pokol eio ter razkosajo deželo na tisoč delov. Prav tako kažejo nekateri na silni napredek civilizacije v Indiji, gosto železniško mrežo, ceste, tvornice. luke itd kar je prineslo angleško gospostvo nagla-šajoč. da bi vsega tega ne bilo. če bi bila dežela prepuščena sama sebi. Seveda se srečava tako oportunistič-no naziranje naibol.i med dobro situira-nimi, socijalno. gospodarsko, pa tudi politično privilegiranimi Indijci, ki se nad svojim položajem ne morejo pritoževati. Ali za politično življenie Indije niso merodajni samo ooortunisti. Udejstvuje-jo se tudi drus:e struie ki zastopajo povsem drugačne politične težnje. In te struje so ravno v poslednji dobi pričele. odnosno znova oiačile svoje delovanje. nainoveiši atentati in nemiri so rezultat njihovega delovanja. V glavnem se udejstvujeta dve gibanji. T!no ie povsem indiiska zadeva, je posebna, speci.ialno indiiska oblika borbe za samostojnost dežele. Med voditelji je tudi Onndhi ki ie na velikem zborovanju v Kalkuti oficijelno proglasil novo bojkotno akciio zoper angleške industrijske izdelke Na iavnem trgu so z velikim hruščem sežgali kup angleških tkanin, za kar so Gandhija tirali celo v ječo. Veliki bojkot se ie v Indiji proglasil in vršil že v I. 1920.; od njega se novi razlikuje po tem. da se ne proglaša sedaj bojkot samo zoper izdelke angleškega izvora, marveč sploh zoper tuje izdelke, evropske, ameriške ali japonske. Z bojkotom hočejo prisiliti Anglijo, da ugodi indijskim nacijonai-nim zahtevam in postavili so ji ultima-tum do konca tega leta. da podeli Indiji dominijofiske statute. Angleške oblasti pa nočejo iti s svojimi koncesijami tako daleč in delajo na to. da se doseže kompromis na drugačnih osnovah. Toda radikalni elementi gredo mnogo dlje. Med delavstvom in študenti se je zelo ojačila ekstremistična struja. ki se je organizirala tudi politično. Nien cilj ie socijalni prevrat 'n nacijonalno-politično osvoboienie. To gibanje se pripisuje komunistom, in sicer ne le domačim indijskim komunistom, marveč v prvi vrsti agitatorjem, ki so prišli od zunaj, tudi iz Anglije, ki so dobro izvežbani za propagando v Indiji. Znali so si pridobiti velik ugled med delavstvom ip potem tudi politični vpliv. Svojih simpatij za sovjetsko Rusijo ne prikrivajo prav nič. Njihove metode so skrajna borbenost. Da ustavi delovanie vnaniih agitatorjev, ki so organizirali tudi živahno delavsko gibanje, ie angleška uprava zahtevala od indiiskega kongresa sklep posebnih določb, ki bi onemogočale doselitev neljubih političnih propaga-torjev. gotovo pa dale možnost, da se komunistični acke univerze in z načrtom novega vseučiliškega zakona. Beograd, 18. aprila p. V smislu sklepa ministrskega sveta ie bila Doveriena ministru pravde naloga, da sestavi uredbo o reorganizaciji ministrstev Minister pravde dr Srškič ie danes dopoldne poseti] ministrskega predsednika ter mu predložil osnutek te uredbe Uredba obsega vsa ministrstva izvzemši ministrstvo voine in mornarice, ki ima svoj posebej ustroj Reorganizacija ministrstev bo na podlagi te uredbe izvedena po sledečih osnovah: V duhu in smislu zakona o vrhovni državni upravi bo znižano število oddelkov in odsekov v vseh resorih tako. da bo na eni strani povečana kompetenca poedinih oddelkov in s tem zasigurana večja ekspe-ditivnost. na drugi strani pa izvedena taka organizacija, da bo šlo izvrševanje poslov skladno z vsemi oddelki in resori. Po sedanjem ustroju ima n. pr. ministrstvo za poljedelstvo 17 različnih oddelkov. Po novem načrtu jih bo imelo naiveč 5 do 6 Ostali resori bodo imeli po naiveč pet oddelkov. Znižanje oddelkov narekuje ne samo olajšanje administracije, marveč tudi dejstvo, da so biii razni oddelki v posameznih resorih osnovani docela po strankarskih vidikih zgolj zato, da se je moglo ustvarjati položaje in nameščatii partizansko uradništvo Po novi organizaciji bo ostalo samo toliko oddelkov, kolikor iih je neobhodno potrebno za uspešno izvrševanje resornih poslov. Pri tem pa se bo uveljavilo načelo, da uradniki po novi organizaciji ne smejo izgubiti niti ranga niti svoiih dosedanjih prejemkov ne glede na to. ali bodo ostali na svojih dosedanjih mestih ali pa bedo premeščeni na druge položaje Vse generalne direkcije bodo ukinjene. Dosedanji generalni direktorji in direktorji postanejo načelniki oddelkov in šefi odsekov, odnosno referenti, ki bodo razdeljeni v tri skupine. V katerih ministrstvih bodo imenovani pomočniki ministrov, še ni določeno. Za enkrat se ve le toliko, da bo imenovan pomočnik notranjemu ministru. V vsakem ministrstvu bodo v glavnem osnovani triie glavni oddelki in to splošni oddelek, administrativni oddelek ln pravni oddelek, za nosamezne stroke pa bodo osnovani odseki. Končno bo z novo uredbo predvidena sistemizacija uradniStva, ki pa Jo bodo v po- drobnosti določili pristojni resorni ministri Istočasno bo točno določena kvalifikacija za posamezne položaie in delokrog posameznih oddelkov, odsekov, načelnikov in referentov. Nova uredba bo sestavljena de-finitivno v dveh ali treh dneh in bo takoj nato stopila v veljavo. Novi zakon o zunanji trgovini Razširjenje pristojnosti trgovinskega ministrstva Beograd. 18 aprila p. V ministrstvu za trgovino je sestavljen predlog zakona o zu tianji trgovini. S tem zakonom bo znatno razširjena kontpetenca ministrstva za trgovino in povečan njegov vpliv na sklepanje trgovinskih pogodb. V zakon6kem načrtu je osvojeno načelo, da spada sklepanje Irgo-vinskih pogodb v kompetenco ministra za trgovino, ki pa mora seveda v vsakem primeru postopati v popolnem sporazumu z zunanjim ministrom. Uredba o cestnih nadzornikih Odgoditev volitev v gospodarske zbornice Beograd, 18. aprila, p. Danes je bila seja zakonodajnega sveta, ki ie razpravljal o uredbi o dolžnostih, pravicah in kvalifikaciji nadzornikov cest. V imenu ministra za javna dela je referi-ral načelnik Trifunovič. Uredba je bila z manjšimi izpremembami odobrena. Brez vsake spremembe je bil odobren zakon o odgoditvi volitev v gospodarske zbornice. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu bo uredba o cestarjih in o uporabi javnih cest. Inšpekcijsko potovanje pomočnika finančnega ministra Zagreb. 18. ?pri1a č. Davi J« prispel v Zagreb pomočnik finančnega ministra dr Dušan Letica. ki Je pregledal poslovanje novo organizirane finančne direkcije. Popoldne ie nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje po provinci ter se vrne v neka] dneh v Beograd. Pariz, 18. aprila g. Podkomisija odbora strokovnjakov, ki se je sestala danes pod predsedstvom angleškega delegata lorda Revelstokeja, se je ba-v la z včerajšnjim memorandumom nemške de!egacije. Seja je bila prvotno sklicana za 15. uro. vendar jo je bilo treba odgoditi. ker je predsednik nemške delegacije dr. Schacht spremil svojo ženo na kolodvor. Dr. Schacht ie takoj pričetkem seje iz avil, da bi mogel le pod gotovimi pogoii prekoračiti predlog, ki ga vsebuje memorandum. to je na 37 let preračunane anuitete po 1650 milijonov mark. Nemčija bi v tem primeru zahtevala odstop kolonij, opustitev gdanskega koridorja, priključitev gdanskega Nemčiji, takojšnjo izpraznitev Porenja. odstop provinc v poljskem deliu Pomeran-ske. kjer se goji poliedeljstvo in ureditev gornje šlezijskega vprašanja v prid Nemčije. Pariz, 18. aprila s. Po popoldanski seji Revelstokejevega pododbora, ki mu je bil izročen v proučitev včerajšnji nemški memorandum, se ie oficijelno izvedelo, da nemška delegacija formalno ni hotela popust ti od svoie včerajšnje ponudbe 37 anuitet po 1650 milijonov mark. Ker so zavezniki označili to ponudbo za nesprejemljivo. Je London, 18. aprila s. Danes je imel ministrski predsednik t$aldwin pred 20UU ise-hami in v navzočnosti vseh članov vlade svoj napovedani govor o vo'ilnein programu konservativne stranke. Baldwin je na-glašal. da namerava njegova stranka nadaljevati delo, ki ie v teku. to je pobijanje brezposelnosti. Trgovina se je odločno izboljšala in ta razvoj ie treba z vsemi sredstvi posueševatL Zavreči ie treba vse načrte, ki bi imeli za posledico veliko posojilo, ker bi s tem pretila nevarnost velike inflacije v Arigliii Baldwin ne bi mogel prevzeti odgovornosti za najmanjši ukrep, k> bi povzročil Povišanje izdatkov za življenje. Z rezultati industrijske zaščitne politike ie vlada zelo zadovoijna. Ministrski predsednik ie govoril nato o pogodbah. ki jih bo skleniti na podlagi waslii:ig-tonske pogodbe o delu in izjavil, da je vlada te' politiki izredno naklonjena. Po volitvah namerava vlada, če bo zopet izvoljena. zastavit' vso svojo energijo za omiljenje bede v predmestjih velikih mest. Njena nadaljnja naloga bo tudi. da se posveti preskrbi otrok in nosečih žensk. H kraju je ministrski predsednik poudaril, da obljublja samo to. kar bo lanko izvedel. Vlada bo skušala s svojo politiko izboljšati zunanjo trgovino ter posvetiti veliko skrb vzgoii in zdravju angleškega naroda. London. 18. aprila g. Včerajšnje izjave Snowdena v zbornici glede Balfourieve note so napravile v političnih krogih globok doiem. Dasi ie vodja delavske stranke Mac- Dunaj, 18. aprila g. Danes so se na veliko presenečenje zopet pričela pogajanja med opozicijo in večinskimi strankami za rešitev vladne krize. S sestavo nove vlade kljt'b temu ni računati pred sredo pri-hodi.jega tedna. Kot bodoči mož se imenu-ie d?nes zvečer dr. Ender, deželni glavar Predarlske, ki je po poklicu odvetnik in hud nasprotnik priključitvenega gibanja. Velenemški listi že zvečer zavzemajo nasprotno stališče. Pričakovati je, da bodo sklicali socijalni demokrat.ie za torek strankino zborovanje, kjer bodo sklepali o nadaljnjih korakih. Dunaj, 18 aprila d. V parlamentarnih krogih trdijo, da se je na vesti o kanddaturi predarlskega deželnega glavarja dr Enderia Minister Beneš pred sodiščem Praga, 18. aprila h Danes se je vršila sodna razprava v pravdi zaradi žaljenja časti, ki jo je vložil glavni tajnik Krama* reve stranke Franc Novaček proti zunanjemu ministru dr. Benešu Dr. Beneš ie bil pri razpravi osebno navzoč. Senat je izrekel oprostilno razsodbo. nemška delegacija naznanila, da se n« more več udeleževati dela na konferenci reparacijskih strokovnjakov. Za-stopmkj držav upnic bodo imeli jutri še eno sejo, da sestavijo poroč'lo o neuspehu svoje misije in ugotovijo, da ni bilo mogoče doseči z nemško delegacijo rešitve reparacijskega problema. Konferenca se je razbila predvsem zaradi tega. ker nemška delegacija ni pristala na zvšanje Dawesovih anuitet. S francoske strani se naglašajo tudi politične zahteve Nemčije, ker je nemška delegacija priznala, da gre za alternativo, ali nai se zviša plačilna možnost in s tem tudi višina reparacijskih plačil. O kašni zantevi glede kolonij ali poljskega koridorja baie ni bilo govora. S francoske strani naglašajo, da so zavezniki ves čas kazali skrajno popustljivost, sedai pa ie konferenca stala naenkrat pred nemškim ultimatu-mom. Pričakuje se. da bo podkomisija sestavila zaključno poročilo o poteku vseh pogajanj. Nemški politični krogi zatrjujejo, da se je na konferenci pokazalo, da še ni prišel čas za končno-veljavno rešitev reparacijskega problema. Vprašanje je tako zapleteno, da ga v prvem naskoku ni bilo mogoče rešiti. donald izjavil, da taka enostranska izjava nima pomena, dokler bo on na čelu delavske stranke, je konservativna stranka kljub temu zagrabila to izjavo kot za novo volilno parolo, od katere si obeta mnogo uspehov. Divt je obiavil ministrski predsednik Baldvvin volilni program konservativne stranke. Med drugim je izjavil, da bo morala država odločiti o tetn. dali naj bestda in podpis Anglije še nadalie uživata spoštovanje v svetu. Poudaril je dalje, da sta bili splošna stavka in stavka premogovnih delavcev krm gospodarske depresije v državi Same solidno delo. kakor ga izvaja konservativna «tranka. lahko prinese to-spodirsko zboljšanje. Vladajočo brezposelnost bj mogoče uspešno zajeziti samo z obnovo konkurence angleških industrijskih proizvodov na svetovnem trgu. Posebno uspešno je izrabila konservativna stranka voli'no parolo Llovda Oeorgea. ki ie naglas,!, da je treba brezposelnost zajeziti s tem. da se piično graditi avtomobilske ce--te. Konservativna stranka pa obljublja modernizacijo angleških železnic. Ta poteza je taktično velikega pomena, ker so v Angliji železniške akcije večinoma v rokah majhnih ljudi, ki so zaradi manjših dohodkov železniškega obrata utrpele velike izgube. Ravno tako obljublja konservativni volilni program posebno akcijo za gradnjo hiš. dočim odklanja v nasprotju z ostalo carinsko politiko uvedbo zaščitnih carin na poljedelske proizvode. za mesto zveznega kancelarja zglasil pri nekaterih vod'te!jih večinskih strank nemški poslanik na Dunaiu gr^f Lerchenfeld. V razgovorih z niimi je poslanik iziavil. da bi imenovanje dr. Enderia zveznim kance-larjem izzvalo v Nemčiii zelo slab odmev. Dr. Ender je znan kot nepopisen nasprotnik priključitve Avstrije k Nemčiji in za?o ni pripravna oseba za voditelja vlade. Prav posebno mu pa zamerijo v Nemčiji njegov nedavni govor, v katerem ie silovito napadel pruske turiste zaradi njihovega dozdevno nemoralnega vedenja in slabega vplivanja na dobro predarlsko ljudstvo. Novi albanski zunanji minister Beograd. 18. aprila p. Iz Tirane poročajo, da je kralj Zogu danes podpisal ukaz. s katerim je imenovan dosedanji albanski poslanik na našem dvoru Rauf Fico za zunanjega ministra. Kdo bo niegov naslednik pri beograjskem poslaništvu, še ni določena Preokret v razpletu avstrijske vladne krize Najnovejši kandidat za kancelarja je predarlški glavar dr. Ender, kateremu pa odločno nasprotujejo velenemci Glasovi o državnem prevratu v Bolgariji Sofija, 18. aprila, č. V političnih krogih se je že dalje časa izražala bojazen da pripravlja bivši predsednik vlade Cankov državni prevrat, vsled česar ie došlo si* noči v poslanskem klubu vladne večine do velikega nesoglasja. Cankova ie napadel poslanec Vasiljev in mu očital, da skuša s pomočjo vojske vreči sedanjo vlado ter se polastiti oblasti. Cankov je energično protestiral proti tej obdolžitvi ter je žago* tavljal. da je nieeovo zadržanje napram vladi Liapčeva povsem Iu'alno Ob koncu seje je Liapčev apeliral na vse člane vlad: ne koalicije, naj b^do složni. Sovjetski predlog za rzorožitev Ženeva, 18. aprila, s. Sovjetska delegacija v pripravljalnem odboru za razorožitvp-no konferenco je na poziv predsednika še snoči sestavila točno formulacijo treh raz-orožitvenih načel naslednje: 1.) Sestavi naj se osnutek pogodbe na tpme!:u dejanskega znižania dosedanjih oboroženih sil; 2.) v ta osnutek nai se sprejmejo metode za znižanje oborožitev po proporcu ali po drugem kriteriju, ki bi bil slično objektivnega zna čaja in bi se lahko uporabil za vse države, razen izjem v korist manjših in nedovoljno zaščitenih, in 3.) ta osnutek pogodbe naj vsebuje številčni koeficijent za znižanje ob orožitev. Baldwinov veliki volilni govor Konservativna stranka bo posvetila svojo skrb zlasti delavskim slojem, ki trpe na brezposelnosti, draginji in slabih higijenskih razmerah Zgradba avtomobilskih cest po vsej državi V ministrstvu javnih del proučujejo načrte za zgradbo avtomobilskih cest — Najprej bo zgrajena poskusna cesta na progi Beograd—A vala Beograd, 18. aprila, p. V zvezi z novim zakonom o državnih cestah kakor tudi glede na naraščajoč avtomobilski promet posveča ministrstvo javnih del posebno pozornost zgradbi tako zvanih avtomobilskih cest. Za našo državo, ki polaga veliko važnost na tujski promet, je vprašanje dobrih cest še posebne važnosti. V ministrstvu javnih del se bavi s tem vprašanjem posebna komisija. ki proučuje na eni strani mrežo avtomobilskih cest. ki bi jih bilo treba izgraditi, na drugi strani pa izračunava višino stroškov za ta dela Ker obstoja za zgradbo avtomobilskih cest več različnih sistemov, je ministrstvo sklenilo, da bo zgradilo najprej poskusno cesto. Na progi Beograd-Avala bodo še tekom letošnjega leta začeli gra- diti avtomobilsko cesto, in sicer tako, da bo vsak kilometer zgrajen po drugem načinu. Izkušnja bo nato pokazala, kateri način zgradbe avtomobilskih cest bi bil za nas najprimernejši. Po strokovnem mnenju mora biti avtomobilska cesta zgrajena tako, da more tudi ob največjem avtomobilskem prometu in ob največji obremenitvi vzdržati najmanj pet let brez vsakršnega popravila. Za te poskuse je odobren kredit v znesku 5 milijonov dinarjev. Čim bo ugotovljeno, kateri sistem je za nas najprikladnejši. bo sestavljen točen načrt tako zvanih avtomobilskih cest. nakar se bo pričelo sistematično popravljati . preurejati in graditi avtomobilske ceste po vsej državi. Podaljšanje uradnih ur v finančnem resoru V svrho pospešenja izvedbe novih zakonov je finančni minister odredil 9-urni delovni čas za vse urade svojega resora Beograd, 18. aprila p. V zadnjem času je bilo izdanih mnoge zakonov, ki pred= stavljajo bistveno spremembo v poslova* nju raznih panog državnih uradov največ* ie izpremembe pa bo povzročilo izvajanje novega proračuna v zvezi z novim davč--nim zakonom in -oviro zakonom o troša= rinah. Naravno je. da so zaradi tega ne= kateri uradi, zlasti pa uradi finančne stn> ke zelo preobremenjeni z delom Da bi ne nastal zastoj v poslovanju in v tekočih poslih je finančno ministrstvo odredilo. da morajo v seh uradih tega resora počen« ši z 20 aprilom podaljšati delovni čas za vse nameščence Vse finančne direkcije so že dobile okrožnico, ki piedpisuje uradne ure od 7. do 13. in od 15 do 18 To po* daljšanie uradnih ur bo trn;n!o tako dol* go, dokljr ne bodo končani vsi posli pri ■zvajanju novih zakonov in novega prora* čuni tako. da bo-' mogli podrejeni uradi v rednem delovnem času zmagovati vse posle. Likvidacija sporov med državo in dobavitelji Minister javnih del je odredil komisijo, ki mora likvidirati vse zaostanke in stare soore z dobavitelji Beograd, 18. aprila, p. V vseh ministrstvih posvečajo zlasti povodom reorgani* zacije po novem zakonu o vrhovni držav* ni upravi posebno pozornost poslom ki so zaostali še izza preir.nrh rež-mov Sem spa> dajo zlasti likvidacije raznih dobav Zna no je, da so dobavitelji često zaman urgi* rali izplačilo dolžnih zneskov in ureditev sporov, ki so nastali med njimi in državno upravo Takih sporov ie bilo posebno mno» go v ministrstvu za javna dela Sedanji minister je zato odredil posebno komisijo ki ima specijalno nalogo, da čimprej pro> uči vse te zadeve in iih dovede do rešitve Kakor si je sedai ugotovilo, je samo v ministrstvu javn;h del cela kopica takih sporov, v katerih gre za terjatve dobavi, tel jev, ki segajo v stotine milijonov Naj* rečje važnosti so spori, ki so nastali med državo in podietniki za zgradbo raznih dr* žavnih cest Minister javnih del g Savko^ vič je te dni rešil tri take večje spore, pri katerih gre za preko 10 miliionov. Podjet* niki so zahtevali, naj bi se spori rešili po< torn posebnega razsodišča Minister je to zahtevo odklonil in odredi! da se izpla--■iajo terjatve tako. kakor je prvotno odre* Jilo ministrstvo Če pa smatrajo prizadeti podjetniki, da so pri tem oškodovani, se morajo obrniti na redno sodišče. Poostritev predoisov za državna dela Beograd, 18. aprila p. Minister javnih del 'e razposlal vsem podrejenim organom okrožnico, v kateri ugotavlja, da oblastne Jirekuije ne nadzorujejo v dovoljni meri Jodjetnikov pri izvrševanju prevzetih gradbenih del. vsled česar se dogaja, da podietniki prekoračijo rok. kar škoduje državi in otežkoča celokupno poslovanje Okrožnica za to nalaga vsem podrejenim »rganom ministrstva iavnih del. da zahtevajo od podjetnikov, da se stroeo drže v pogodbah določenih pogojev Pri sklepanju novih pogodb pa morajo povišati zamudne kazni za 10-kratni dosedanji iznos. Stanovanjski zakon Beograd, 18. aprila d. Minister socijalne politike in narodnega zdravja dr. Drinko-vič je predlagal danes dopoldne ponovno r.ačrt novega stanovanjskega zakona, s katerim se ima do konca tekičega leta izvršiti končna likvidacija zaščite stanovanjskih najemnikov. Minister dr. Drinkovič ie danes dopoldne podpisal ta zakon in ga z utemeljitvijo poslal predsedniku vlade. Tekom jutrišnjega dne bo načrt zakona dostavljen pisarni vrhovnega zakonodajnega sveta Prosvetni nropram Vprašanje verske ga pouka Beograd, 18 aprila p. V prosvetnem mi* r.istrstvu sestavlja posebna komisija pro* svetni program za vso državo. Program je bil v načelu soglasno odobren, le slede ver* skega pouka obstojajo različna naziranja Pojavila se je namreč resna tendenca, da se na srednjih šolah docela ukine versk' pouk. Nadalje predvideva ta program uki« nitev vseh privatnih šol, zlasti pa vseh privatnih srednjih šol. Ureditev agrarnih odnošajev V Vmvn^uii Jn H^silslf' Beograd, 18 aprila, p. V ministrstvu za kmetijstvo pripravlja posebna komisija na-Jrl zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v severnih pokrajinah države, t. j. v Vojvo dini, Hrvatski. Slavoniji in Mediimuriu Pred definitivno stilizarijo zakona je hotel minister za kmetijstvo zaslišati še vse agrarne interesente prizadetih pokrajin ter je že danes sklical v Beograd predstavnike agrarnih zajednic. Konferenca se je vršila 9 oddelku za agrarno reformo ter so bila osvojena vsa načela novega zakona. Zakon bo v bližnjih dneh definitivno sestavljen in predložen po ministrskem predsedniku vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Pred zaključkom pogajanj z Riimimiio _ Beograd, 18. aprila p. Danes se Je vršila dolgotrajna konferenca med romunskim poslanikom Filodorom in zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem zaradi pogajanj, ki se vrše med našo državo in Rumunijo. Pogajanja uspešno napredujejo in je že v vseh glavnih vprašanjih dosežen sporazum. Pričakuje se. da bodo najkasneje v desetih dneh sestavljene vse konvencije o problemih, ki so na dnevnem redu teh pogajanj. V glavnem gre še za rešitev raznih tehničnih vprašanj, ki pa ne povzročajo nikakih težav. Omejitev voznih olajšav na železnicah Beograd. 18. aprila, p. Na enočnji seji eko nomsko - finančnega komiteja ministrov se Je razpravljalo o številnih prošnjah za usod aosti na državnih železnicah. Komite mini s!rov se je po daljši razpravi postavil r,a \ili5?e, da je treba ugodnosti na državnih Nožnicah kar najbolj omejiti in je vse te < odklonil Kralievi zvonovi v Dii^^vnjlfjii Dubrovnik, 18. aprila, n. Danes je bila izvršena svečana blagoslovitev novih zvonov cerkve sv. Jurija, ki K) je izvršil škof dr. Uccelini Kralj ie ugodil prošnji, da bo kum novim zvonovom ter je imenoval za svojega zastopnika dubrovniškega komandanta mesta polkovnika Nedeljkoviča Ob priliki posvetitve zvonov je imel škof Uccelini značilen govor, v katerem ie dejal, da za edinstvo cerkva danes ne obstojajo več zapreke kakor prej. Na-giašal je. da se je kralj, ki je kupil nove zvonove, s tem ovekovečil ne samo v analih cerkve, temveč tudi v dušah vseh kristjanov. Razen zastopnikov vojaških, civilnik in mestnih oblasti so prisostvovali svečanosti tudi angleški. italijanski in kitajski konzul. Nova razdelitev stinendij Beograd, 18 aprila č. Minister trgovine in industrije dr. Mažuranič je odobril razdelitev štipendij diiakom srednjih tehničnih šol v Zagrebu. Beogradu. Ljubljani in Splitu Štipendije so' razdeljene v dve skupini, po 400 in po '00 Din Ministrova odredba ie veljavna za tri mesece in predstavlja dejansko podaljšanje prejšnje tozadevne uredbe. Nova razdelitev štipendij se bo izvršila meseca septembra za naslednje šolsko leto. Te dni bo tudi podpisan sklep o razdelitvi štipendij za dijake trgovskih akademij, višjih obrtnih šol in obrtne šole v Zagrebu, ki bo dobila subvencijo 150.000 Din. Nemški avtomobilisti v Sf^aievu Sarajevo, 18. aprila, n. Nemški avtomo« bilisti >o ostali še danes v Sarajevu ter ni« so odpotovali, kakor je bilo prvotno dolo* čeno. Ker je včeraj ves dan snežilo, niso mogli napraviti izletov v okolico ter so si zato ogledali razna industrijska podjetja, med drugimi tobačno tvornico in tovarno preprog Zlasti pohvalno so se izrazili o sarajevskem muzeju. Svojo pot v Dubrov« nik bodo nadaljevali šele jutri. Zima v Južni Srbiji in Bolgarski Beograd, 18. aprila, p. Po poročilih beograjske vremenske postaje je bilo tudi danes po vsej državi hladno vreme V krajih, kjer je včeraj zapadel sneg. so imeli tudi danes temperature pod ničlo. V okolici Štipa. Prilepa in Kos. Mitrovice je snežilo tudi danes. Po vesteh iz Bolgarije so imeli tam ponekod snežne meteže kakor sredi najhujše zime. Zimske setve so docela uničene, največ pa so trpeli nasadi vrtnic, ki predstavljajo v mnogih pokrajinah glavni proizvod. 1 Kritična faza v reparacijskih pogajanjih Pogajanja strokovnjakov za repara-cijsko vprašanje, ki se vrše skoro ne-prekidno že tedne in tedne, stopajo v kritični štadij. Z odločitvijo se ne bo moglo več dolgo odlašati. Prihodnje dni se mora pokazati, ali bo imela pa-iška konferenca, od katere ie vsa Evropa, še posebno Nemčija, toliko pričakovala. zaželjen uspeh, ali pa se bodo delegati razšli, ne da bi našli novo. sprejemljivo rešitev za ta problem, ki globoko posega v interese vseh bivših zaveznikov in nasprotnikov iz svetovne vojne. Znano je, da so v Parizu zbrani strokovnjaki več tednov razpravljali samo o postranskih, formalnih vprašanjih. zlasti o tem. kako se naj v bodoče vrše nemška reparacijska plačila. Sprožil se je načrt ustanovitve orjaške mednarodne banke, ki naj bi prevzela nalogo razdelitve nemških daiatev med upnike, obenem pa bi se potom nje izvajala tudi amortizacija vseh medvojnih dolgov bivših zavezmkov. Dokler se je razpravljalo o taki svetovni banki, ki bi nedvomno dobila odločujoči vpliv na evropsko gospodarstvo. je ostal ameriški delegat Pier-pont Morgan v Parizu. Ko pa se ie imelo razpravljati o bistvenem vprašanju. koliko bo plačala Nemčija in koliko časa bo plačevala, se ie gospod Mnrean odpeljal v Benetke. Medtem se z otvoritvijo debate o temeljnem problemu zaradi katerega je konferenca sploh bila sklicana, ni moglo več odlašati 7.e po začetni izmenjavi misli se ie izkazalo da ie med zahtevami zaveznikov in med ponudbo Nemčije globok prepad, ki se bo dal le z največjo težavo premostiti. Nemška delegacija ie predvsem skušala razbiti enotno fronto upnikov in izrabiti drusreea proti dnisremu. Ta manever se ji ni nosrečil. Zavezniški izvedenci so kai hitro uvideli, da morajo v vsakem primeru korakati skupnj. Sestavili so torei enotni memorandum, v katerem iznašalo svoj" zahteve Nota. ki so io izročili preišnii teden vodji nemške delegacije dr Schachtu, predvideva, da 58 plačilnih obrokov, v katerih nai bi se nemški dolg popolnoma poravnal. Prva leta bi Nemčija plačevala po 1700 milijonov mark, ki bi se nato zvišali na 2400 milijonov, po 21 letih pa zopet padle na prvotnih 1700 miljonov. Te vsote so vsekakor nižje od onih. ki jih predvideva dosedaj veljavni Davvesov načrt, ko mora Nemčija plačevati letne 2 in pol milijarde zlatih mark. Zavezniki izhajajo iz pravilnega in pravičnega stališča, da mora plačati Nemčija zavezniške dolgove v Ameriki in njihove medsebojne terjatve, nastale v vojni, ki je zavezniki niso zakrivili. Zavezniške države so vedno pripravljene odpustiti Nemčiji to breme, ako pristane Amerika na črtanje medvojnih dolgov zaveznikov. Za sedaj pa v VVashingtonu ne marajo riiti slišati o taki domnevi. Ostanek, ki naj bi ga plačala Nemčija preko iz-neska medzavezniških dolgov, pa se računa kot prave reparacije za vojno škodo, nastalo v zasedenih deželah. Zavezniški memorandum je izzval v Nemčiji veliko razburjenje, češ da so njegove zahteve silno pretirane. Sedaj je nanj odgovorila nemška delegacija s protiponudbo. po kateri bi plačevala Nemčija po 1650 milijard mark tekom 37 let. Razlika med zavezniško zahtevo in nemško ponudbo je tolika da je izravnava jedva mogoča Predvsem ne upošteva Nemčija zavezniških obveznosti napram Ameriki kateri bo morala skoro vsa Evropa še celih 58 let plačevati vojni tribut Splošno se naglasa, da je nemška ponudba nesprejemljiva in da ie bolje ostati pri Dawesovem načrtu, ki izvrstno funkcijonira v splošno zadovoljstvo upnikov, zlasti tudi manjših, katere bi vsako novo znižanje nemških reparacij najobčutneje zadelo. Vendar je še nekaj upanja, da se pogajanja ne bodo razbila, saj ima Nemčija največji interes, da do te skrajnosti ne pride. Konferenca se ie sklicala na njeno željo, ker upa potom nove ureditve reparacijskega vprašanja doseči predčasno izpraznitev zasedenega Porenja Breme, ki ji ga nalaga Dawesov načrt, pa bi se po novem plačilnem načrtu, zanjo izdatno zlajšalo. Vsekakor dovolj razloga, da se pariška konferenca ne razbije vsled nemške nepopustljivosti. Organizacija Privilegirane Agrarne banke Kako bo razdeljena osnovna glavnica — Banka bo dajala kredite samo kmetovalcem in njihovim organizacijam Ustanovitev Privilegirane agrarne banke, kot centrale za kmetijski kredit, je za bodeči razvoj našega kmetijstva, ki predstavlja najvažnejši gospodarski faktor v naši državi, gotovo velike važnosti. Svoječasno ustanovljena Direkcija za kmetijski kredit se ni izkazala doraslo svoji nalogi: na drugi strani pa je z organizacij zadružnega aparata nastal v našem zadružništvu nekak razkol Z ustanovitvijo Agrarne banke bo naše kmetijstvo sedaj dobilo nov močnejši zavod, istočasno pa bodo dosedanje razlike v zadružništvu odpravljene, ker bodo zadruge za kmetijski kredit povsem izenačene z ostalimi zadrugami. Kakšne koristi bi ime lo slovensko kmetijstvo in slovensko zadružništvo od nove banke nam zaenkrat še ni mogoče presoditi. Po izkušnjah, ki smo jih doslei imeli z drugimi državnimi privilegiranimi denarnimi zavodi bo korist Agrar ne banke za slovensko kmetijstvo odvisni v prv: vrsti od višine obrestne mere. po kateri bo Agrarna banka da:ala kredite in posojila zadrugam, zvezam in posameznikom. Ce bo ta obrestna mera za naše precej konsolidirane razmere previsoka, tedai se slovensko kmetijstvo in zadružništvo seveda ne bo moglo posluževati kreditov pri novoustanovljeni Agrarni banki. O glavnih določbah zakona o Privilegirani agrarni banki smo poročali že včerai. Od osnovne delniške glavnice v višini 300 milijonov Din bo država prevzela delnice v višini 120 milijonov Din Vplačilo države se bo izvršMo na ta način, da bodo novi bank' iziočei,a denarna sredstva, ki iih je direkcija za kmetijski kredit doslej prejela od države (okrog 113 miliionov Din) po odbitku eventualnih izgtrb Ostanek pa bo država vplačala 1. aprila 1930. Državna razredna loterija bo prevzela Z3 20 miliionov Din delnic Zneski, ki jih ie Državna razredna loterija doslei vplačala pri Direkciii za kmetijski kred;t (2 2 m'li:ona D:n) se bodo smatra!' kot prvo delno vplač;lo na delnice Ostanek pa bo morala položiti do konen marca 19.30 Poleg državnih denarnih zavodov samoupravnih teles ter kmetiiskih zadrug in zvez bodo lahko vpisale delnice tudi privatne banke, privatniki pa le. če bo preostajalo še kaj delnic. V primeru, da bo emisija delnic predpisana, bo ustanovni občni zbor takoi lahko povečal delniško glavnico na odgovarjajočo višino. Pri vpisu delnic bo treba vplačati 25%. ostanek pa v 3 enakih obrokih do 31 marca 1930 Želeti bi bilo. da bi se slovenske zadružne zveze in zadruge, kakor tudi občine in oblasti primerno udeležile emisije delnic, da bo tud! Slovenija lahko dobila svoje predstavnike v upravi banke Minister pravde dr Srskič je baš predvčerajšnjim izjavil depuiaciji Saveza srbskih zemljoradničkih zadrug, da bo sodelovanje njihovih predstavnikov v upravi odvisno od odziva pri emisiji dtlnic. Banka bo po zakonu dajala kredite io posojila izključno kmetovalcem in kmetijskim zadružnim kreditnim organizacijam, agrarnim zajednicam in sličnim ustanovam Kratkoročna kredite bo dajala 1.) na zadolž-nice kmetijskim organizacijam. 2.) potom eskomptiranja in reeskomptirania menic (do 1 leta) z dvema podpisoma, od katerih mora biti en podpis od kake kmetijske zadružne organizacije, ali z dvema podpisoma in zastavitvijo nepremičnin, vrednostnih papirjev odnosno kmetijskih proizvodov, ali pa s tremi podpisi, 3.) na tekoči račun kmetijskim zadružnim organizacijam na podlagi zadolžnic in menic ter 4.) proti zastavitvi kmetijskih proizvodov Dolgoročne kredite pa bo dajala kmetovalcem le na podlagi hipoteke, in to samo za nakup zemljišč. za prevzem hipotekarnega dolga, za zgradbo kmet'.>skih poslopij ali za izvedbo melioracij, toda ne preko 50% cenjene vrednosti Zadrugam in njihovim zvezani, agrarnim zajednicam ali sličnim kmetijskim prodajnim in konsnmnim organizacijam bo dajala kredit potom reeskompta menic ali po tekočih računih, predvsem pa za pospeševanje zadružne kmeti:ske obrti in industrije in za zgradbo skladišč za kmetijske proizvode Za pridobitev denarnih sredstev bo banka ermtirala zastavne liste in se bo posluževala kreditov pri Državni hipotekar-ni banki. Narodni banki. Poštni hranilnici in pri privatnih bankah. Trockij o položaju v sovjetski Rusiji Komunizem je ustvaril birokratsko m^šinerijo, kakor je bila pred 1. 1918 — Stalin podpira birokrate in kulake, in priprav- s tem b ur ž u1* sko reakcijo Ija Dunaj. 18. aprila d. Današnja »Neue Fr. Presse« objavlja daljši članek izgnanega boljševiškega voditelja Trockega. V tem članku ugotavlja Trockij. da ie bi! izgnan iz Rusije predvsem zato. ker ie gledal na razvoj revohicije tako, kakor mora zreti nanj vsak veteran boljševiške akcije v Rusiji. Borba proti načelom komunizma se je pričela že za Leninove bolezni ter progresivno naraščala z birokratiziranjem kmuni-stičnega režima Danes se dviga nad širokimi masami zopet dovršena mašinerija birokratizma kakor pred letom 1018. Zaradi tega se vedno boli poglabljajo razlike med voditelji sovjetov in narodom. Z birokratiziranjem pa se sočasno razvija nova ekonomska politika ki omogoča bur-žiiaziranje birokraciie in okreplievanje ku-lakov oo dežeh Birokracija ie danes že tako daleč od naroda, da vidi v njem že oviro pri izvajanju svoie politike., Vzporedno z birokratiziranjem uprave se vrše tudi velike izpremembe v komunistični stranki. ki ima danes preko milijon članov. Od teh pa jih 'e vstooilo v stranko po letu 1923 nad 75 %. dočim ni danes v njenih vrstah niti enega procenta onih pravih boljševikov. ki so izvedli rusko oktobsrsko revolucijo. Birokratsko uradništvo. kf vlada danes Rusijo v imenu ruske komunistične stranke ie pretežno konservativnega mišljenja, je postalo najbolj zagrizen nasprotnik pri- stašev Trockega. ker so le ti skrbeli za kritiko njihovega poslovanja. Ti birokratski elementi so danes glavna opora Stalina in ga morda proti njegovi voiji siiiio v delničarsko politiko Stalin ie hotel sicer izvesti prečiščenje komunistične stranke z izključitvijo desničarskih in levičarskih elementov zadovoljiti pa «e ie moral le z akcijo proti levičarjem, ker so bili desničarji v zvezi s centrumaši rreiaki. Izven ruskih meia sta danes dve emigraciji Stara desničarsko-caristična in levičarja pravoverno-botiševiška. Obe zasledujeta razvoj dogodkov v Rusiji z največjo pozornostjo. Prva pričakuje termi-doria. ki bi privede! Rusijo nazaj na «tara nota. druga pa s skrbjo opazuje, kako trpi sovjetsko-komunistična akcija zaradi preganjanja levičarjev nepopravljivo škodo. Termidor bi bi! prvi korak v reakcijo in Rusija je danes že na rotu do niega. Tisti, ki danes vodiio Rusijo v na.iod'oči'neiših trenutkih ruske boljševiške revoluciie. so možio drugega reda ali pa naravnost sovražniki revoluciie. ki s0 se ii pridrt'?i'j šele po nieni zmagi Za niihovimi hrbti se danes skrivajo vsi sovražniki socijalizma, ki so danes sjcer še šibki, ki pa se dnevno jačijo in pričakujejo obračuna. Levičarji se pri tem nadejajo in tolažiio s tem. da ie dan takega obračuna še daleč, ker se bo bodoča usoda revoluciie odločila v borbi živih sil človeške družbe. Občni zbor „Pufnika" Beograd, 18. aprila t. Danes se je vršil glavni občni zbor delničarjev društva »Put-nik«. Iz poročila upravnega odbora ie razvidno. da je čisti dobiček društva znašal lani 5 milijonov dinarjev. V letu 1927 je prodalo voznih listkov za inozemstvo za 70 milijonov dinarjev, lani pa za 75 milijonov dinarjev. V splošnem je društvo *Put-nik« lani prodalo za 4.5 milijonov dinarjev več železniških voznih kart, kakor preišnje leto. Država je skupno prejela od društva za prodajo železniških voznih listkov 107 milijonov dinarjev Društvo ie osnovalo v vseh večjih kra;ih svoje podružnice in urade ter ie izdajalo o naših letoviščih in zdraviliščih prospekte v angleškem, francoskem in nemškem ieziku. V novi upravni odbor so bili izvoljeni dr Melko C;ngrija. Dušan Miličevič in dr. Sterk. v nadzorni ■>dbor pa dr Kavčič, dr. Maisac in dr Paule Kot delegat ministrstva za promet je vstopil j v upravni odbor Bora Jovanovič. I Konferenca Male antante v Bee^a^ii in Zagrebu Bukarešta. 18 aprila, p Zunanje ministr* stvo objavlja službeno da je med vladami Male antante dosežen sporazum, po kate* rem se bo vršila prihodnja konferenca zu* nanjih ministrov Male antante 20 maja v Beogradu, zaključna seja te konference pa v Zagrebu. Vojvoda Stepa Stspanovič Beograd, 18. aprila, p. Po vesteh iz Cačka je stanje vojvode Stepanoviča neizpremenjeno. Minulo noč je prebil sicer nekoliko mirnejše, vendar pa tudi še danes ni zaužil nikake hrane in so mu morali ponovno dati injekcije, da ga ohranijo pri močeh Subjektivno stanje se ie nekoliko izboljšalo. O osnovanju bančne zbornice ni govora Beograd, 18. aprila t Vprašanje osnovanja bančne zbornice dosedaj ni aktualno. Nasprotno se celo ugotavlja, da ne obstoji noben namen rušiti obstoječih principov, na podlagi katerih so organizirane gospodarske zbornice. vsled česar vprašanje bančne zbornice ne more priti na dnevni red. Prva razprava drž. sodišča za zaščito države Beograd. 18 aprila p Prva razprava pri vrhovnem državnem sodišču za zaščito države je razpisana za dne 29 aprila. Kot prvi se bo moral zagovarjati zagrebški me« sar Gavrilo fimit k' ie obtožen zoperstav* ljania državnim oblastem in vmešavanja v uradno poslovanje Kongres srednješolskih profesorjev Beograd. 18. aprila p. V dneh 29. in 30. aprila se bo vrši! v Beogradu kongres srednješolskih učiteljev. Poleg stanovskih zadev bo kongres razpravljal tudi o učnem načrtu za srednje šole. Orjaški požar v amsterdamskem gledališču Amsterdam, 18. aprila, s V palači »Voor Volks»Lijt« (palača za ljudsko bol), ki je bila zgrajena 1 1864 iz lesa za razstavo n v kateri je bilo sedaj največje amsterdam* sko gledališče, je danes ponoči izbruhnil požar, ki je zavzel ogromne dimenzije Po* žarna bramba se je mogla omejiti samo na to, da prepreči ogenj na sosednjih poslop* jih. V jutranjih urah je bilo glavno po* slopje palače že popolnoma v pepelu Med tem so se vnela tudi stranska poslopja in požar je traial še v dopoldanskih urah da* Ije, tako da je ves kompleks poslopij z gledališčem izgubljen Vzroki požara še niso pojasnjeni zdi se pa, da ga je po« vročila eksplozija. Sprevodniki ne smejo jesti česna... Sarajevo, 18. aprila, n Danes je mestno županstvo izdalo kurijozno odredbo, ki pravi, da tramvajski sprevodniki odslej ne smejo več jesti česna Vsak sprevodnik, ki bi pri občevanju z občinstvom dišal po česnu, bo prišel v disciplinarno preiskavo ter se bo postopalo z niim. kakor da bi prišel pijan v službo. Tak sprevodnik bo iz službe odpuščen. Uoravitelja imetja bivše NRS Beograd, IS. aprila p Prvostopno snd:š£e » Beogradu je imenovalo za upravitelja imovine bivše rad;kalske stranke Liubo Živkoviča in Milana Stojad'noviča - Seeedinca Odhod coslanika dr. Stražnic-kega v Euenos Aires Peosrad. 18 marca p. Novo imenovani noslanik v Buenos Airesu dr. Stražnicki je danes odpotoval na svoje mesto. Balmont na Radičevem grobu Zagreb. 18 aprila, n Ruski pesnik Bal-mont. ki se je te dni mudil v Zagrebu in predaval o ruski poeziji, je posetil tudi grob Stjepana Radiča na Mirogoju.