247. številka. Ljubljana, v petek 26. oktobra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. lehaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., /.a Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Z;i tuje dežele toliko veC, kakor poštnina znaša Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne pi tit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedorkrat tiska, po 6 kr., ću se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. —D r e d n i S t v o in apravnifitvoje v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. K borbi za narodno šolo. (lav. dop. s spodnjega Štajerskega.) Ko so na Koroškem nekatere obtine sklenile, da zahtevajo, da se napravi konec nepostav-nemu ponemčevanju v njihovih ljudskih šolah, in da se slovenščina uvede v teh šolah v svoje pravice, čitali smo v avoje začudenje, da je hitel v vse te občine dotični okrajni glavar, da je zaukazal, naj se skliče koj odborova seja in da je potem tako odbornike „ nagovarjal", dokler jih ni spravil tja, da so mu podpisali nek zapisnik, v katerem se izreka, da so z obstoječimi razmerami, pri katerih ima nemščina prvo in zadnjo mesto v ljudskih šolah, povsem zadovoljni. Ko smo o tem postopanju koroških okrajnih glavarjev čitali, čudili smo se; stermeli smo, kako je mogoče, da bi državni uradniki smeli na tak način uplivati na slovensko ljudstvo, da to ne bi terjalo takih šol, do kakeršnih ima neoskrunljivo pravico po državnih temeljnih postavah. Kaj takega se more prigoditi samo še n a Koroškem, smo mislili. Ali varali smo se. Kakor je vsem slovenskim narodnim krofom znano, skušalo se je tudi na Štajerskem položiti sekiro na narodno šolo. Tedaj pa se je dvignilo slovensko ljudstvo; občina za občino ustala je, da stori proti temu potrebne postavne korake. Tudi občine iz okrajnega glavarstva Brežiškega; storile 80 jek n ako. In sednj smo doživeli nekaj, česar nesmo pričakovali ; o čemer nesmo mislili, da je tukaj, n a Štajerskem, mogoče. C. kr. okrajni glavar Brežiški, dr. Wagner uplivati je skušul s svojo osobno avtorito, da odvrne dotitue občine od njihovih sklepov. Tržka občina Podsreda v Kozjanskem okraji sklenila je omenjene korake zoper ponemčevanje. Dr. VVagner prišel je v P od sred o ter nagovarjal in pregovarjal odbornike, naj prek liče jo svoj sklep. Vse zastonj, odšel je brez uspeha! Pa čez nekaj časa pride drugikrat v Podsredo, ali dobi istotako odgovor: kar je občinski odbor sklenil, pri tem ostane! -• Slava! — Sklenile so jednake korake zoper ponemče-vauje slov. šol občine Z do le, D rensko rebro in Pilštajn. Dr. Wagner pozval je odbornike iz vseh teh občin, da m o rajo priti tja doli v Kozje in tukaj jim je „polagal na srce", naj vender pustijo nemščino v miru v svojih šolah. Čez dolgo se udajo občinski odbori iz Pilštajna in Dreuskega rebra, da podpišejo nekaj, kar je VVagner hotel; neomahljiv pa ostane odbor Zdolski pri svojem sklepu! — Mi ne razumemo quo iure skuša dr. VVagner odvrniti naše občinske odbore, da ne bi zahtevali šol, da katerih ima naš narod v postavah utemeljeno pravico, in da se pouk iz nemščine uredi tako, kakor je to spoznalo naučno ministerstvo in državno sodišče za jedino pravo? Iz katerega fondu se plačujejo dr. VVagnerju dijete in komisijski stroški, ako se vozi v takih zadevah po dvakrat iz Brežic v Podsredo V O odgovoru na ta vprašanja ne moremo pisati iu razpravljati tukaj; pa naših poslancev dolžnost je, da zahtevajo od vlade odgovor na ta vprašanja, da zahtevajo pojašnjenja, ali ve vlada o tem postopanji dr. VVagnerja, in kaj misli zoper to ukreniti? I. D. Iz deželnih zborov. Deželni zToor "kcraaajslsi. (XVIII. večerna seja dne 22. okt. 1 888.) Poslanec V i šni kar poroča v imenu fiuauč-nega odseka o reorganizaciji deželnih uradov, kakor se je sklenila v tajni seji: a) Pri deželnem tajništvu ustanovi se služba deželnega svetovalca z letno plačo 1600 gld. in z aktivitetno priklado 240 gld. Glede petletnic in pokojnine veljajo določbe obsto ječe za deželno uradnike, b) Deželni odbor se izrecno pooblastuje nastaviti sposobno osobo za to službo, katera je takoj običajno razpisati, c) Pogoj za to službo, od katerega se nikakor ne sme odstopiti, je ta, da se dotičnik izkaže, da ima izpit za za konceptno službo pri državni upravi, ali pa za sodnijo. 2. Služba jednega deželnega tajnika se opusti, dotični uradnik ostane v službi extra statum. 4. Deželnemu o Iboru se naroča, da predloži prihodnjemu deželnemu zboru današnjim razmeram primerno prenarejeno službeno pragmatike in službeno instrukcijo za deželne uradnike 5. Predlogi pod št. I. do VIII (izkazi plač) v prilogi 64 se potrde. Novo sistemisovane službe in plače stopijo v veljavo s 1. dnem januarjem 1889 ter od tega dne dalje prenehajo vse draginske priklade. Konečno zapisnikar g. V i šn i kar še naznani, da se je g* Luki Hobiču iz deželnega zaklada dovolilo 600 gld. za sestavljeni primenjalnik o cenitvi zemljišnega davka z ucenitvijo po stalnem gruntnem katastru vojvodine kranjske, ako ga brezpogojno prepusti deželi v last. Poslanec Hren poroča o zakonu, s katerim se prenareja § 2. zakona z dne 18. decembra 1874 dež. zak. štev. 1 iz I. 1875 o uredbi prinosov k normalno šolskemu zakladu od ostalin na Kranjskem. Zakon slove: Člea I. § 2. zakona z dne 18. dec. 1874. 1. dež. zak. štv, 1 iz leta 1875 je v svoji dosedanji besedi razveljavljen in glasiti se mora odslej tako: § 2. Ta šolski prinos se plačuje v določenem znesku jednega goldinarja, kadar znaša čista ostalimi nad 300 gld. do uštetih 500 gld. Ako pa je čiste ostaline nad 500 gld.. velja to cenilo: Pri čistih ostalinah nad 500—1000 gl. od vsakih 100 gl. po 20 kr.; nad 1000—5000 gld. po 25 kr.; nad 5000 - 10000 gld. po 30 kr. ; nad 10000—20000 gld. po 35 kr.; nad 20000-30000 gld po 40 kr.; nad 30000—40000 gld. po 50 kr.; nad 40000 - 50000 gl. po 60 kr.; na 50000—60000 gld. po 70 kr. ; nad 60000—80000 gold. po 80 kr.; nad 80000 do 100000 gld. po 90 kr.; nad 100000 gld po 1 gld. To cenilo velja pa le za tiste dediče, oziroma vo-lilojemnike (legatarje), katerim je odmeriti pristojbino od ptiuosa premoženja o smrti po tarifni številki 106—B črka a cesarskega patenta z dne 9. februarja 1850. leta državnega zak. št. 50 — z jednim odstotkom. Kadar se za ostali no ne oglasi niti dedič, kateremu gre dolžni del, uiti zapustnikovo zakonsko druže kot dedič oziroma volilojemnik (legatar), tedaj je po te.n cenilu zračunani šolski prinos povišati za 50°/0. Na iznose pod 100 gld. se je, sicer ozirati tedaj, kadar se določuje ceuilni postavek, ki ga je rubiti, a ne tedaj, kadar se odmerja pristojbina. Ćlen II. Določila tega zakona stopijo v veljavnost s tistim dnevom, ko se razglase in uporabljati jih je v vseh slučajih, v katerih je zapustnik umrl po tem dnevu. Za ostaline, pri katerih je dedina pripadla tisti dan, ko je zakon stopil v veljavnost, ali pa prej, velja zakon z dne 18. decembra 1875, dež. zak štv. 1 iz leta 1875 v svoji dozdanji besedi. Postavni načrt se vsprejme brez razgovora. Poslanec V iš ni kar poroča potem v imenu upravnega odseka o načrtih zakonov o napravi janji in vzdrževanji javnih neerarskih cest in potov, o uvrstitvi deželnih cesti kateri se brez razgovora odobre. Rešijo se tudi vse peticije za uvrstitev v deželne ceste. Poslanec De tel a poroča v imenu upravnega odseka v načrtu zakona o povzdigi reje goveje živine. Načrt te postave je jako pozno došel deželnemu odboru in tudi seveda še le pred dvema dnevoma upravnemu odseku, da isti ni mogel o njem obravnavati natančneje, zatorej naj se izroči deželnemu odboru v poročanju v pri hod nem zasedanji. Zbor pritrdi. Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o prošnji VVithalma, posestnika Koli-zeja, da bi se izbrisale servitutne pravice, uknjižene na tem posestvu in nasvetuje, naj se deželnemu odboru naroči, da se pogaja s g. VVithalrnom in v prihodnjem zasedanji stavi svoje predloge. Poslanec dr. Mosche nasvetuje, naj se pooblasti deželni odbor, da reši stvar ako je ugodno za deželo Kranjsko. Predlog poslanca dr. M oseh et a se vsprejme. (Konec prih.) Politični razgled. \ o Iran j4* dežele. V Ljubljani 25. oktobia. Po nekaterih nemških listih bilo je čitati, da bodo levičarji ostavili dr/itvni zl»<»r, ker je imenovan grof Schbnboru ministrom. To je pa seveda le prazno strašenje. Neuspehi, katere imajo z ab-stinenčno politiko na Češkem, jih gotovo ne nagib-Ijejo k temu da bi ostavili državni ki bi zbor ravno tako lahko brez njih posloval, kakor je o svojem času brez Čehov. Olomuški in Iglavski župan sta Častitala grofu Schdnbornu, ker je imenovan pravonouii jim mi n i« trotu. S tem seveda sta se hudo zamerila nemškim liberalcem, posebno „N Fr. Pr tt jima izraža svojo nevoljo. V Olumuci in Iglavi imajo namreč Nemci večino v mestnem zboru in zatorej ne gre, da bi častitala ministru, o katerem se sodi, da bode tudi Slovanom pravičen. V It(»Niii se sedaj vrši novačenje v najlepšem redu. K novačenju pridejo navadno vsi poklicani, pa tudi povsod še nekaj prostovoljcev. V okraji Se-rajevske okolice jih je prišlo k naboru 590, izmej katerih so jih vzeli k vojakom 43, mej temi 14 mohamedancev, 26 pravoslavnih in 8 katolike. V mestnem okraji Serajevskem so pa vzeli v vojake 14 mohamedancev, 8 pravoslavnih, 1 katolika in 1 Žida V nanje ilr/are. ICusko vojno ministerstvo namerava uvesti institucijo jednoletnih prostovoljcev po avstrijskem uzoru, toda bodo morali dotičniki celo leto bivati v vojašnici. S tem bodo dobili potrebnih reservnih častnikov. Skoro v nobeni evropski državi, če izuzamemo morda Tnrčijo, neso ropi tako navadni, nego na i*vkheni. Po uradnih poročilih je nad|600 zločincev, ki so se odtegnili pravici in večinoma s tatvino in ropom žive. Mej njimi je mnogo n orilcev in ubijalcev. To je jako veliko, če se pomisli, da Grška ne broji še celo dva milijona prebivalcev ne. Ker ni nobene varnosti, mnogo trpi trgovina, pa tudi kmetijstvo. Oblastva sicer zasledujejo roparje, pa jim neso kos. Kukor je znano se mora vsak tujec na Francoskem oglasiti pri oblastvu, da fja zapiše j p v poseben zapisnik. Kakor nemški listi vedo povedati zapisujejo v ta zapisnik ruske Poljake, bivajoče v Franciji, le kot rusko podložnike, ne pa kot Poljake, naj bivajo še tuko dolgo v Franciji. Nemški listi sklepajo iz tega, da se Francozi s tem hočejo pri kupiti Rusom. Nmn se žili to čisto naravno in se torej ne moremo pi idružefati mnenju nemških listov, to tem manj, ker tudi poznanjske Poljake zaznamujejo za nemške, gališke pa avstrijske podložnike. V držnviiopravnein oziru se na Poljake ne morejo ozirati, ker ni poljske države, niti posebnega poljskega državljanstva. Vesti, da bode kmalu Battenberžan se poročil z prusko princesinjo Viktorijo, se zaoikavajo po n« ms k Hi oticijoznih listih. V Alzaciji in Loreni bi pa nekateri radi. da bi se ti deželi proglasiti za veliko vojvodstvo aii pa kraljestvp in bi se Battenberžan imenoval velikim vojvodo ali kraljem. Po deželi prodajajo užigalne klinčkf, na katerih škatljicah jo slika Battenberžanova s podpisom: ,,Aleksander Batteu-berg veliki vojvoda (na nekaterih: kralj) Alz.cije in Loreue. „Post" pa piše, da ni misliti, da bi se Battenberžanu kedaj izročilo vladarstvo teh dveh dežel, ker ni pričakovati, da bi bil bolj veren nem škemu cesarju, nego je bil carju. Po nemških oticijoznih listih čitamo sedaj pritožbe, da so dohodki pruske krone premajhni, da bi mouei cesar shajati. Posebno letos bode tesna, ko se je mnogo potrošilo za razna potovanja. Vsi prihajajo do sklepa, da bi zjedinjena Nemčija morala donašati za cesarske reprezeutacijske stroške, kajti dosedaj cesar ne dobiva nikake plače kot nemški cesar, ampak le kot pruski kralj. Te pritožbe pa neso opravičene, kar najbolje dokazuje to, da je pokojni cesar Viljem zapustil nad 20 milijonov mark. Leta 1868. se je bil kronini fidejnoko-misni zaklad povišal s 7,719.296 mark na 12,219.296 mark, poleg tega se je pa kralju dovolilo za vsa kovrstue darove milosti 1,500 000 mark, za dvorno gledališče v Kasslu 107.000 mark in za cesarski civilni kabinet 122.260 mark. Poleg tega pa plačuje nemška država ces. adjutante in njegov vojaški kabinet, ter daje za darove milosti 3 milijone mark. Razen tega pa ima liohenzohlerska rodbina obširna posestva zlasti velike gozde, ki donašajo milijone na leto. Dopisi. I/ Št. Vida nad LJubljano 23. oktob. [Izv. dop.] V dopolnilo dopisa z dne 14. t. m o štiridesetletniei cesarjevi prosim, da bi blagohotno vsprejeli še sledeče podrobnosti: Udje slavnostnega odbora, gg. M. Tomec, A. Belec in Fr. Lovšin želi so glede neumorne delavnosti in požrtvalnosti vsestransko priznanje in pohvalo. Prej imenovani gospod učitelj Lovšin in g. kapelan L. Zaletel, nabrala sta mej stanovniki Šent Vidske fare 250 gld , iz katerega denarja poplačali so se darovi za šolske otroke in pojedina na Vojdovi ledini. Fran Jenko, posestnik, postavit je ob veliki cesti in sicer mej kapelo L. M. B. in farno cerkvijo nad 200 mlajev, katere so darovali premožnejši posestniki. Gospodična Ivanka Zakotni kova, poznata dobrotnica mladine, darovala je šolski zastavi, katerej je bila ku-mica, krasen dragocen spominski trak, za kar so se jej otroci zahvali s tem, da so jej v soboto zvečer povodom bakljade zapeli pod oknom tri domoljubne pesnice; petje je imenovano gospodično do solz ganilo. Za blag dar izreka se jej v imenu šolarjev in učiteljstva najtoplejša zahvala. Ob razsvetljavi goreli so tudi kresovi, posebno lep bil je oni na Šmarni gori in na griči nad župnijo. Mej razsvetljavo odlikovala se je tudi Groš-ljeva hiša, katere posestnik je prepustil brezplačno deske za mize, kjer so bili otroci pogoščeui. Pri vsprejemu gospoda okrajnega glavarja v nedeljo zjutraj, pozdravili sta nadepolui gospodični Franjlca in Ivanka Cirmanova g. okrajnega glavarja ter mu v imenu fare, čitalnice in rokodelskega društva podarili diven šopek s slovenskimi trakovi. Precej potem nesle so belo oblečene deklice, zastavo in trak pod zvonik, kjer se je blagoslovila. Zastava velja brez slike, križa in droga 140 gld.; naredila \o je, gospa A. Hofbauer, in je, tako, kakor po go-ftporia,, M. Tomci naslikana podoba dovršeno delo. Zadnjo dobila je šola v dar, za kar se g. Tomcu i/rekfe najsrčnejša zahvala. Dalje so darovali g. A. Belec križ in g. Fr. Šusteršič drog Hvala, srčna . Pijt d*ogoščenji šolske mladine streglo je 16 deklet t Juho in peko pa je preskrbela gospa F. Tmhdbf, Vse brezplačno. Jeden učencev se je za-tv^lil' vtjern1 dobrotnikom. ilitii , pvop^u^^v društvenem domu, kjer se je vršil banket in jbese^Si, in istotako namizje bilo je krasno dekorovano, posebno pa cesarjev kip. Banket, ka-ttiftga^ata priredili društvi „Čitalnica" in „rokodelsko društvo", bil jrj sijajen. Izmej dostojanstvenikov udeležili so se ga gg. okrajni glavar I. Mahkot, dekan M*. jKrižna*, dr., J. Janežič, rezervni častnik J. Jločevar, Juvančič iin. župnik A. Vole. Po napit- nin g. Volca na cesarja, zahvalil se je v toplih besedah g, okrajni glavar. Imenom fare, čitalnice, rokodelskega društva in novo ustanovljene prosto v. požarne hrambe odposlal se je na to znak udanosti telegram na kabinetno pisarno na Dunaj. Pri razkritji spominske plošče v društvenem domu, poslušali smo jako lep govor diecezalnega predseduika rokodelskih društev preč. g. I. Gnezde. Na Bpominskl plošči nahaja se sledeči napis: „Za časa štiridesetletnega vladanja Nj. Veličanstva našega presvetlega cesarja Franc Jožefa I. je bil do zidan le-ta dom sv. Jožefa 1888". Slavnostna beseda izpala je izborno. Slavnostno kantato pel je Šent Vidski moški zbor, pod vodstvom g. M. Tomca izvrstno, mora a se je ponavljati. Isto tako pela le je A. Heidrichovo „Mladini". Igralci v igri: „Bob iz Kranja" želi bili bi tudi na odru Ljubljanske čitalnice priznanje in pohvalo. Na prvem mestu omeniti je gospo Josipino Zakotnikovo. Polouico igrala je tako ljubko in s pogumom, kakor, da je vsak večer na odru Matice, g. Velegorskv, se je obnašal in igral izvrstuo, da je vse strmelo. Tomaž, g. Jo vam, je pa menda ustvarjen za oder. Če je tudi velikan, stopal je premišljeno, govoril gladko s pravim poudarkom, ter častno rešil svojo ulogo. Gospod Zvonimir je vse prej zvonil nego mir; pravi grabež je bil, odrtnik od temena do pet. Jezil nas je pa mu tudi nesmo ploskali. Dobro, da se je po igri odtegnil, če ne — ! Prosta zabava, pri kateri se je vse trlo, trajala je do jutra. Vse je bilo zidane volje V vseh prostorih so peli in se veselili, ker se je cesarjeva svečanost v najlepšem redu in čez vse izborno vršila. —ut—. „Matica Slovenska". LXXX1. oilborova seja, v sredo 17. oktobra 1888. Na novo so pristopili : A. Kot ustanovnika: 1. Češko-slovenski spolek v Pragi. 2. Valenčič Ivan, posestnik v Trnovem (izmej letu'kov). B. Kot letniki: 1. Badalič Mijo, kr. gimn. profesor v Zagrebu. 2. Bajt Franc, nadučiteij v Štandreži. 3. Banekovič Gregor, klerik v Zagrebu. 4. Bezenšek Arnošt. zav. uradnik v Ljubljani. 5. Bohanec Ivan. kapelan pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. 6. Božič Anton, vikar v Batah. 7. Bralno društvo v Braslovčah. 8. Bralno društvo v Knežaku. 9. Bralno društvo pri Sv. Luciji na Mostu. 10 Bralno društvo v Polhovem Gradci. 11. Bralno društvo v Zagorji pri Št. Petru. 12. Bratimi Ant., vikar v Doberdobu. 13. Brezovšček Andrej, župnik v Kifenbergu. 14. Brglez Svoj mir, bogoslovec v Mariboru. 15. Budinščak Paul, klenk v Zagrebu. 16 Cajnko Valentin, bogoslovec v Zagrebu. 17. Cerjak Franc, kapelan v Rušah. 18. Cestnik Anton, bogoslovec v Ljubljani 19. Cilenšek Blaž, župnik v Zagorji na Štajerskem. 20 Cinglak Jakob, kapelan v Selnici. 21. Oiperle Josip, mešč. učitelj na Dunaji. 22. Oi nčič Mihael, vikar v Desklah. 23. Černivec Anton, c. kr. pripr. profesor v Kopru. 24. Česen Andrej, kapelan v Radečah. 25. Čiček Josip, kapelan v Starem Trgu pri Slov. Gradci. 26. Čitalnica Šaleška. 27. Čitalnica Škofjeloška. 28. Črnko Marko, mestni vikar v Ptuji. 29. ČinovŠek Ivan, umirovljeni uradnik v Krškem. 30. Dekleva Franc, trgovec v Postojini. 31. Dular Franc, m živinozdravuik v Beljaku. 32. Eržen Anton, c. kr. uradnik v Gorici. 33. Fajilija Franc, trgovec v Sodražici. 34. Fideršek Matija, kapelan v Vojniku. 35. Frece Matija, župnik v Belih Vodah. 36. Freibam Franc, posestnik v Št. X t j i nad Mariborom. 37. Gaberšćek Simon, vikar v Štandreži. 38. Gabrić Vekoslav, klerik v Zagrebu 39 Gnieiner Karol, župnik v Širji 40. Golob Andrej, učitelj pri Sv. Marjeti. 41. Hmelak Franc, trgovec in posestnik v Gorici. 42. Hora Jaroslav, dijak v Pragi. 43. Hudovernik Aleksander, not. kandidat v Ljubljani. 44. Dr. Jakopič Josip, odvetnik v Gorici. 45. Jarc Ivan, vikar na Ljubušnjem. 46. Juvančič Lovro, župnik v Št. Lovrenci na Goriškem. 47. Ju-vanec Franc, učitelj na Vrhu. 48. Kalan Janko, c. kr. davk. uradnik v Krškem. 4i>. Kandut Filip v Pod-kloštru. 50. Dr. Kersnik Josip, c. kr. okr. zdravnik v Krškem. 51. Kette Avgust, c. kr. sodu. pristav v Kočevji. 52. Knavs Josip, kapelan v Žminji. 53. Knjižica dijaška v Celov. „Marijanišči". 54. Kobal Bogdan, c. kr. sodn. pristav v Krškem. 55. Kocbek Franc, ka|>elan v Št. llji pri Slov. Gradci. 56. Kocijančič Nikolaj, kapelan v Cirknem 57, Kokošar Ivan, kapelan v"Cirknem. 58. Kolavčič Ivan, župnik v Solkanu 59. Korman Josip, pos. sin v Humenu. 60. Korman Peter, pos. sin v Humenu. 61. Kosec Matija, bogoslovec v Ljubljani. 62. Kosar Ivan, župnik pri Sv. Florijanu. 63. Kovač Martin, žel. načelnik v Logatci. 64 Dr Krisper Valentin, odv. koncipijent v Ljubljani. 65. Kronvogel Josip, c. kr. sodu. pristav v Kozjem. 66. Kržič Mihael, trgovec v Podkloštru. 67. Kučak Štefan, kr. gimn. profesor v Zagrebu. 68. Kuštrin Ivan, kurat v Kožbani. 69. Lamprecht Luka, posest, v Činžatu. 70. Laabaher Franc, pos. sin pri Sv. Jurji na ŠČavnici. 71. Lavrič Matija, župnik na Studenci pri Krškem. 72. Leban Andrej, vikar v Grgarji. 73. Leban Ignacij, bogoslovec v Gorici. 74. Dr. Leščnik Janko, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. 75 Lichteimallner Fran, učitelj v Rušah. 76. Luzar Ivan, žel. revi-dent na Dunaji. 77. Malenšek Martin, m. kapelan v Ljubljani. 78. Marinič Franc ml., adm. pri Sv. Tomaži. 79. Marinič Franc st., vikar na Livku. 80. Markelj Ivan, c. kr. pripr. profesor v Kopru. 81. Martinčič Jarnej, posestnik iz Jezera. 82. Marušič Josip č. kanonik, itd. v Gorici. 83. Miholič Stanko, kr. gimn. prolesor v Zagrebu. 84. Mušič Ivan, c. kr. davk. uradnik v Kočevji. 85. Nedeljko Ivan, odv. uradnik v Ormoži. 86. Ogorek Andrej, c. kr. sodn. pristav v Loži. 87. Ogrin Peter, kapelan v Trnovem. 88. Pahor Anton, kapelan v Kifenbergu. 89. Papež Ivan, dež. r. profesor v Gradci. 90. Pavec Ivan, kapelan pri Sv. Jurji na Pesnici. 91. Dr. Pavlica Josip, du'iovnik v Rimu. 92. Pavlin Leopold, učitelj v Vatovljah. 93. Pečnik Franc, kapelnn na Ljubnem pri Gornjem Gradu. 94. Perko Franc, trgovec v Novem Me^tu. 95. Petek Martin pri Velikiki Nedelji. 96. Pirjevec Ivan, c. kr. uradnik v Gorici. 97. Ple-pelec Josip, bogoslovec v Mariboru. 98. Dr. Ploj Miroslav, c. kr. fin prok. koneipist na Dunaji. 99. Podružnica ss. Cirila in Metoda za Beljak z okolico. 100. Pollak Josip, c. kr. vi uradnik v Logatci. 101. Posavec Andrej, bogoslovec v Zagrebu. 102. Požar Anton, nadučiteij v Radečah. 103. Prelec o. Probo, redovnik v Pečuhu. 104. Premru Franc, kapelan v Tinjah. 105. Dr. Pučko Jurij, c. kr. notar v Krškem. 106. Purgaj Oroslnv, kap lan v Šmar-tinu- 107. Ravnih ar Aleksander, c. kr. sodn. pristav v Logatci. 108. Rous Karol, kapelan v Sp. Drav-burgu. 109. Semenišče duhovniško v Celovci. 110. Simonič Ivan, župnik v Št. Janži na Koroškem. 111. Dr. Smolej Gustav, c. kr. sodnijski pristav v Trebnjem. 112. Sokolšek Štefan, bogoslovec v Celovci. 113. Steska Viktor, bogoslovec v Ljubljani. 114. Stiplovšek Valentin, župnik v Ločah. 115. Strnad Ivan, kapelan v Košani. 116. Strojnik Josip, župnik na Žili. 117. Svoboda Karol, c. kr. iugenieur v Idriji. 118. Šalamun Martin, učitelj v Stopercah. 119. Šan-telj Anton, c. kr. profesor v Gorici. 120. Šeber Ribani, lastnik tiskarne v Postojini. 121. Šijanec Ant., kapelan pri Sv. Jurji. 122. Šola c. kr. rudniška v Idriji. 123. Šola ljudska v Leskovci. 124. Štubelj Vinko, vikar v Podsabotinu. 125. Tomažič Marko, kajielan v Pilštajnu 126. Dr. Tonkli Nikolaj, odvetnik v Gorici. 127. Tratnik Leopold, pasar v Ljubljani 128. Dr. Travner Martin, ces. kr. sodn. pristav v Logatci. 12 9. Treiber Franc, in. kapelan v Celovci. 130. Trevn Anton, trgovec, župan in posestnik na Savi. 131. Trošt Franc, nadučiteij na Vinici. 132. Učiteljsko društvo Ptujskega okraja. 133. Ulčnik Martin, kapelan v Sv. Križi pri Slatini. 134. Valenčič Ivan, dijak v Ljubljani. 135. Veternik Anton, bogoslovec v Mariboru. 136. Višnar Franc, bogoslovec v Mariboru. 137. Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu v Slov. Goricah. 138. Waller Elodija, c. kr. vadn. učiteljica v Gorici. 139. Zagorac Štefau, klerik v Zagrebu. 140. Zupančič Karol, učitelj v Ptuji. 141. Žepič Franc, vodja dež. kmet. šole v Gorici. 142. dr. Žižek Franc, zdravnik v Gradci. Domače stvari. — (Presvetli cesar) vsprejel je včeraj deželnega glavarja dr. Poklukarja v avdijenciji — (Naš rojak, g. dr. Ignacij Klemen-čič,) doslej privatni docent, imenovan je izrednim profesorjem fizike na vseučilišči v Gradci. — Poštni tajnik g. Flori j an Vovk imenovanje poštnim svetnikom v Trstu. — (V sredo dne 14. novembra) popolu-dne ob 4. uri razkrije slovesuo družba sv. Mohora na Št. Rupertskem pokopališči spomenik pokojnemu msgr. Andreju Einspielerj u, združeno s cerkveno slavnostjo, po naslednjem vsporedu: 1. V Št. Ruperski cerkvi: Bilije: Ofticium defuneto- rum. I. Noct et Laudes. 2. Na grobu: a) „Liberau. b) Pesem žalostinka. c) Govor, d) Odkritje spomenika, e) Nagrobna pesem. — Vse slovenske rodoljube opozorujemo že danes na to važno slavnost ter jih vabimo in prosimo, da se je iz vseh krajev širne naše slovenske domovine izvolijo udeležiti v prav mnogobrojnom številu. V Celovci, v 20. dan oktobra 1888. Združeni slavnostni odbor „Ciril-Metodove podružnice" in „Družbe sv. Mohora". — (Proti dr. TJhlu) ima „Karutner Volks-blatt" v poslednji številki zopet par izjav. Gospoda župnika Matej Šervicelj in Alojzij Ledvinko dokazujeta, kako neosnovano jih je dr. Ubl napadal in dolžil. — (Na deželni sadjarski, vinarski in poljedelski šoli na Grmu) bode javni izpit dne 39« t. m. — (G os p. Fr. Kmetic), c. kr. okrajni sodnik v Ormoži, bode stalno umirovljen. Menda ne bode nihče za njim žaloval, marveč vsak klical : „Bog ga nesi !a — („Slov. učiteljskega društva" slavnostni koncert v proslavo štiride-setletnice cesarjeve) bil je v vsacem oziru izvrsten, pravi dogodek za naše muzikalne kroge. Tolikega mešanega zbora, kakor včeraj, Še ni čula redutna dvorana in sploh Ljubljana tudi še ne. Nad 70 bilo je pevcev učiteljev, nad štirideset pa brdkih učiteljic pevk, vsega vkupe blizu 120 zvonkih in dobro izvežbanih glasov, vsi ti pa pod vodstvom dirigenta mojstra g. A. Nedveda. Za poslednjega bilje to radosten večer, kajti vse gospodične pevke in vsi gospodi pevci bili so iž njegove šole. Včeraj užival je sad mnogoletnega truda svojega, zraven pa še sladko zavest, da ga vsi visoko časte, da so mu vsi srčno hvaležni za izvrstni pouk njegov in da so se vsi veselili, peti zopet pod njegovim vodstvom. Koncert pričel je z "VVeberjevo ouverturo iz opere „Freisehitz", katero je vojaška godba domačega pešpolka pod g. Nemrave vodstvom prav vrlo svirala. Za tem deklamovala je gospo-diČina Rischnerjeva — Funte kov, včeraj v našem listu objavljen prolog. Gospodičina Uisch-nerjeva nam je v jako prijetnem spominu še iz učiteljišča, kjer smo jo dvakrat čuli in kjer si je vsakikrat kot deklamovalka stekla izredno priznanje. Včerajšnji prolog se jej je posebno posrečil. Deklamovala je s pravim poudarkom in občutkom, sladko in s sonornim glasom ter dosegla velik efekt. Končavši prolog s klicem : »Slava ! slava! slava!" odzval se je mej slavaklici mogočni zbor, katerega je občinstvo stojo poslušalo, na odru mej raznimi rastlinam: stoječi kip cesarjev pa se je odičil lavorjevim vencem. Moschelesov „Hom mage a Hiindl" za dva klavirja svirala sta gospo-dičini Inna Furlan in Elv S i 1.1 i g. Mladostni igralki pokazali sta pri tej težavnej Bkladbi veliko sigurnost in izvežbauost, kar je tudi občinstvo pri znalo z obilno pohvalo. Brez dvojbe najlepša točka bila je krasna Nedvedova skiadba „Nazaj v planinski raj! Vse krasote divne Gregorčičeve pesni pogojene so tako pristno, kakor da sta pesnik in skladatelj drug druzega popolnjevala. Dvojni ta umotvor je vidno nauduševal pevce \\n pevke, zbora „Nazaj v planinski raj !" nesmo še čuli peti tako dovršeno, tako milozvočno in ga kmalu zopet ne bomo. — Arijo iz Kreutzerjeve opere „Nachtlager von Granada" pela je n spretnije van jem na klavirji (Irma Fuiiau) gospdč. Pavla Suvva. Gospdč. Suvva ima jako melodijozen zvonk glas, iutonuje izredno čisto in pravilno in je pri vsej svojej mladosti že zelo iz vežbana, simpatična pevka, ki bode še mnogokrat žela jednako iskreno priznanje, kakor včeraj. Zadnji dve točki bili sta Nedvedov: „Popotnik", v katerem se je odlikoval g. Razinger s svojim izbornim samospevom in Havdnovo „Stvnrjenje sveta", v katerem je pel ves mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Bil je to vseskozi dostojen „Finale" prelepemu večeru. „Slovensko učiteljsko društvo" sine biti z uspehom jako zadovoljno. Ne le, da je koncert sam ob sebi bil sijajen, bila je tudi udeležba nepričakovana, dvorana bila je polna samega odličnega občinstva. Izmej dostojanstvenikov bili so navzočni: deželni predsednik baron Winkler, feldmaršal-lajtnant vitez K e i 1, generalni major S c h i 1 h a \v s k y, župan Grasselli, cesarski svetnik Murnik, deželni šolski nadzornik Smolej, ravnatelji in učiteljsko osobje srednjih in ljudskih šol in mnogo druzega občinstva, posebno močno bil je zastopan krasni spol. Gmotni uspeh bil je tudi jako ugoden, kajti za ustopnice skupilo se je 318 gld — (Oznanilo in vabilo.) Doe 14. novembra t. 1. priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico v dvorani družbe katol. ro-kodel. pomočnikov slavnost v proslavo 40letnega vladanja Nj. Vel. našega presv. cesarja Frana Jožefa I. Spored, kateri se bode natančneje pravočasno naznanil po listih in vabilih, obsegal bode: a) Slavnostni govor, b) Deklamacije, c) Petje, d) Komični prizori itd. — Po sporedu prosta zabava, govori in napitnice. Zaeetek slavnosti je ob 7. uri zvečer. — (Občini G o 1 o b i n j e k in Planina) odločita se z novim letom od Kozijanskega ter pridružita Sevniškemu okraju. — (V Halozah) trgatev fti ugodna, vina je manj kot lani in tudi sladko ni, ker so ondu imeli točo in strupeno roso. — (Iz Buzeščine) se nam piše: Mnogokrat ste čuli o tužni Istri. Letos pa Istra ni tužna, letos ima dovolj vina in drugih pridelkov. Izvaža pa samo vino in letos ne bode tužna, ako bode vino prodala Doslej prihajali so vsako leto Kranjci v Bnzetsko okolico po vino, a letos jih ni. Ljudje tožijo, kako to? Dali so jim vsakikrat dobro vino. Letos je vina veliko in ako Kranjska vsega pokupi, pila bode dobro vino in po ceni. Sedaj se prodaja hektoliter po 10 gld., gotovo tudi pozneje ne bodo mnogo draži. Od svojih bratov pričakujemo pomoči. Za dober denar, dobili bodo dobro blago. Tukajšnji Italijani se že vesele, da Kranjcev ne bo in da liodo oni potem gulili kmete in polnili svoje žepe, ker kmet bode naposled, ko ne bo mogel prodati pošteno, prodal za slepo ceno. Beda je pri nas velika in Italijani bodo jo uporabili, ako nam ne pomagajo Kranjci Naš kmet je ob volitvah bil zna čajen in vztrajen, h vsaka sila klone, ako nema pomoči od sorodnih bratov. Zatorej pridite po vino! Dobili boste dobro blago, ker je naš kmet pošten in ker je bila letos dobra letina in so vina sladka, močna in prijetna. Spominjajte se Istranov in mislite si: Svoji k avojim! — (Duhovske spremembe v Lavan-tinski škofiji). Goftp. Fr. K lepa 6, doslej pro-vizor, imenovan je župnikom v Razbor j i. G. Marko Tomažič, kapelan v Pilstavji premeščen je v Trbovlje; gosp. Blaž K u kovic kapelan v Trbovljah premeščen je v Reichenburg. — (A k a d. društvo „Slovenija") napravi ponedeljek 29. t.'m. v tekočem letnem tečaji zadnjo redno zborovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo o letnem tečaji 1888; poročilo revizorjev. 3. Volite • a) predsedniku , b) odbora, c) revizorjev. 4. Slučajnosti Lokal: L, Koblmarkt, Krausova restavracija „zum Lothringer". Začetek ob polu osmih zvečer. Gostje dobrodošli. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Peterburg 25. oktobra. Povodom svojega jubileja dobil Giers od carja laskavo brzojavko. Došle so tudi čestitke od članov carske obitelji, od kraljice virtemberške, od več vladarjev in od Bismarcka. Peterburg" 25. oktobra. Povodom jubileja ministra Giersa poklonili so mu načelniki poslaništev kot darilo zlat tintnik s svečarjovim imenom v briljantin. Uradniki v ministarstvu izročili so mu krasen album z risarijami, predstavljajoč najznameniteje dogodke iz življenja Giersovega. Jutri bode pri Schvveinitzu svečan obed, h kat.reniu so povabljeni veleposlaniki in poslaniki s svojimi soprogami. Nemški časopisi, „Graždanin" in „Novosti" imajo simpatične članke povodom jubileja. „Journal de St. Peters-bourg" ponavlja okrožnice, izdane, odkar je car stopil na prestol. Iž njih dokazuje, da je ruska politika dosledno mirna. Jedina skrb Giersova je, braniti čast in celokupnost Rusije. Zaupanje carjevo je zasluženo, Berolin 25. oktobra. Cesar je Giersu povodom jubileja brzojavno čestital. Berolin 25. oktobra. Deželno sodišče v Duisburgu razveljavilo je zaplembo Macken-ziejeve brošure. Pariz 26. oktobra. Pri včerajšnji predstavi v „Theatre Liriqtie" bil tudi Boulanger z obiteljo. Mej posamičnimi dejanji nastala rabuka, ker so boulangisti nameravali manifestacijo, a so jih nasprotniki z žvižganjem ovirali. Koncem predstave ponavljal se je izgred in čulo se je več strelov. Več osob so prijeli a večinoma zopet izpustili. Razne vesti. * (Entvvieklung von Industrie und Gevverbe in Oesterreich vbn 1848 bis 1 88 8) je naslov kn|igi, katero je izdala komisija Dunajske jubilejne obrtne razstave, katero prodaja R. Lechner jeva c. kr. dvorna in vseučiliščna knjigarna na Dunaji. Delo obsega nad 4O0 stranij v vebkiosmerki in, kakor pravi g. Schembera, kateremu se je bilo izročilo njega uredovanje, v predgovoru, prvikrat jasno predstavlja, kaj se je stvorilo za štiridesetletnega vladanja cesarja Frana Josipa I. v Avstriji v industriji in obrtu. Ta knjiga, katero je pisalo 27 strokovnjakov, je res prava slavnostna knpga in razjasnuje napredke vseh panog industrije in obrta v omenjeni dobi; ta pojasnila morajo vsacega Avstrijca napolniti s ponosom in zadovoljstvom, poleg tega bodo pa razširila slavo domačega dela tudi čez meje države. Hkratu je pa v knjigi dokazano, kako je z očetovsko ljubeznijo vladar vedno pospeševal industrijo in obrt. Izmej statističnih podatkov bodo zlasti one o napredku graditeljske delavnosti na Dunaji, fabrikacije strojev, sladorne, tekstilne in kovinske industrije itd. vzbujali živo zanimanje. Poleg druzih strokovnjakov, ki so delali pri tem delu, zaslužijo biti omenjeni: gospa ravnateljica Bach, profesor Deininger, ravnatelj Eit-ner, dvorni svetnik Kxuer, profesor (rodeftroy, Edv. Kremser, nadinženir Kareis, vitez pl. Kink, ravnatelj Lieb. profesor Luckbardt, ministerski svetnik dr. Mi-gerka, profesor pl. Perger, profesor Pfall, ravnatelj Sitte, profesor Strolnner in dr. Cena knjigi je nenavadno nizka, velja le 2 gld., trdno v usnje vezana 3 gld., dasi obsega nad 400 stranij in je tudi v tipografičnem odru vzgledno delo in se bode zatorej gotovo jako razširila mej narodom. Kupi se lahko v R. Lechner-jevej c. kr. dvomej in vseučiliščnej knjigarni no Dunaji, Graben 31, in v vseh drugih knjigarnah. & Brate „Sokole" /^alf uljudno vabiva k jutršnjemu JOUR-FIXU" v gostilni „Pri zvezdi". Vspored: Petje, govor in humoristično berilo. Na zdravje! Josip Medved. Ivan Mejač. o*... v: ii m Mtoji (881—846) za vse leto gld. 4.60; zp. pol leta gld. 2.30; za četrt lota gld 1.15. —S%__sssaSL u ---^-».v-'u^-.-e-a Dijaška kuhinja v Celji. Za III. društveno, Šolsko leto 1888/89 so darovali: Ekscelenca knezoškot' v,a oktober ... 6 gld. — kr. Preč. g. Bohinc, dekan v Brailovfiah . . 5 „ — „ „ „ Jurij Klancnik, du' ovnik ... 5 ,, — ,, „ ,, Hribernik, kaplan...... 8 ,, — „ ., „ Peter Krjavee, župnik v Trbovljah 5 „ — „ ,, ,, Jože Muhn, kaplan..... 2 ,, — ,, Gospod Andrej Elsbaclier, trgovec na Laškem ...".......... 5 ,, — „ Slavna Posojilnica Celjska zopet .... 100 — Prosimo uljudna še (biljnih darov, poiebno lotos kor imamo podpirati veliki* zelo revnih pa pridnih dijakov. Maks Veršec, M. Vošnjak, blagajnik. predsednik. l.oiei-ijHc si«'ili«> 24. oktobra. V Pragi: 10, 11, 17, 74, 56. JL u j ei: 23. oktobra: Pri si ..»n Sonenberg iz Gikovca.—J dušic izBer-šioa. — Kanka it Brna. — Pintsman i Dunaja« — Miklaii iz Spodnjega Dravbeka. Pri iTIrtli« : Ksiuger ti Gradca. — Reismilller iz Planine. — Sabuie i/ Postojne. — Unterberger, Kireliber^ it Gradca. Pri južiKMii kolodvora: Javornik Is Selc. — Ki-gelj i/. Trsta. Pri >i\si ii |>U eui cesarji: 1'ogorelo, Jelene iz Tržiča. U ni riđ so v 3,JiiS>2j -a»i : 2">. oktobra : Anton Broskvar, ključarjev sin, 11 let, Hrenove ulice št. 11, za d ivico. — Urša Waide, tiadkon dukterjova žena, »58 let, Ivo loi Ivo rak o ulice 6t. 20, za lca-poin. 26. oktobra: Zora Predovič, posestuikova hči, 4 leta, Poljanski trg št. 5, za davleo. Meleorologično poročilo. 1 O, Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. J* o if? 7! 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer i'43 9 mm. 743 8 mm. 74 i 5 mili. 2-0" C 12 4° G 4-2° G al. sv/., si. j z. si. j z. obl. d. jas. jas. 000mm. dežja. Srednja temperatura G 2n, za 3 2' pod uoriuaioin. ID-CLnaoslsa, borza dne 26 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včerai -- danes gld 8215 — gld. 82-20 82-GO — ■ 8260 . „ 110-25 — • 10975 b „ marčna renta . • . . , 97-75 — s 97-95 Akcije narodne banke. . * 871-— — 873-— , 31150 — 313-50 , 121*60 — n 121 -45 — _ —•— . , W4Vt — 1 963 C. kr. cekini .... 5-77 — R 5-77 59-57'/, — „ 5950 Št. 17.455. 723—1) Stanovanje! V poslopji meščanske bolnice v Ljubljani (Kresji) in sicer v II. nadstropji, z razgledom proti škotiji, odda se takoj stanovanje, obstoječe iz 4 sob, jedne sobe za posle, kuhinje, shrambe za jedi in kleti. Ustne ali pismene ponudbe vsprejema v uradnih urah podpisani magistrat. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 20. oktobra 1898. Na. cesarja. Josipa trgu v soboto dne 27. oktobra: Velika gala predstava odlikovana četa vrvoplescev J. Strohschneiderja. 2?TOT7-oI Nezgorljivi ognjeni vitez z brilantnim ognjem na visoki vrvi. Velika produkcija in Salto-mortale na angleškej skakalnej vrvi. Začetek ob 7. uri. V nedeljo dne 28, oktobra dve paradni predstavi. Začetek prve ob */j4i ori, druge ob 7*/i nri. Z velespoštovanjem K. VVeitzmann, J. Strohschneider, Št. 17.469. 1724 — l) Ustanove. poslovodja. ravnatelj. Dva lepa 1' v dobro dresirana, p r od a n i a n v po jako ugodni ceni. Več pove upravni-štvo ..Slovenskega Naroda". (718—2) Prostovoljna dražba. Dne 5. novembra t. I. prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno |>o sodnijskem potu — iz zapuščine Jakoba Hočevarja — mlin v Kotlćevem št. 22 pri Kamnikn. Z izvrstno vodno silo, tudi za druge in-dustrijalne namene pripraven, hiša in poslopja s „fundus instructus" om vred, po klicani ceni 11,590 «1*1. 15 kr., dalje njive, travniki in gozdi. — Ara (vadiuni) 10 °0 nastavljene cene — Tretjino kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v 2 mesecih. Nadaljni pogoji poi/.vtdo naj se pri okrajni sodniji na Brdu. — Dne 7. novembra bode dražba premičnih stvarij. (71fl—4) ILUSTROVA N IJBOBII KOLEDAR za leto 1889. Uredil, izdal in založil XDra,g-oti:n. I=CriToar. Dobiva so v ..Virodiii l'i>K n 111 i in v bil U \ urni .1. 4. ion lini-v ■. 111 ■> I )aui. — Cena -IO kr., po pošti 15 kr. Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pridejan-t tudi slovanska imenu, in cerkveni koledar Nadalje: Genealogija cesarske hiš". Sedanji vladarji evropski. Splošne določile e. k r. poŠte. Urzojavni cenik. Lestvica tu pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Btiridesetletmoa Vladanju cesarja Frana Josipa I. Naši zas užni možje. Božja pota Slovencev. Na sveti večer. Smelnice. — Naznanila 8 Za leto 1888 ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardini jevo v znesku 80 gld. 35 kr. 2. Jurij Thalmeinerjevo „ „ 86 „ 26 „ 3. Jos. Jak. Schillingovo „ „ 73 „ 50 4. Jan. Jost. Weberjevo „ „ 82 „ 52 do katerih imajo pravico h?ere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile. 5. Jan.Nik. Kraškovičevo v znesku 75 gld. 60 kr. do katere ima pravico ubogi kmet Šent-peterske fare. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr. do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr. do katere imati pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. II. Ant. Raabovo v znesku 200 gld. 04 kr. do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. 9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr. katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi. 10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld. — kr. katero je razdeliti mej otroke v Frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nemaj o starišev in še neso 15 let stari. 11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katero je razdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu do 26. novembra 1888. Mestni magistrat Ljubljanski, v 20. dan oktobra L888. i 4 i i < I I S i « i 4 Za podrobno prodajo svojih izdelkov, kakor: sveč, voščenega otlprl sem na, Stolnem trg-a. n. št, 22 mt zalogo, m katero priporočam s tem v prijazen obisk Bl&vne&a p. n. občinstva. i lile i (7i2-:n v Ljubljani. » » » » y gjf V sredo žrebanje! 551 (658—17) Glavni dobitek 5.000Gold marjev, Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse 4. V Ljubljani se dobivajo v menjalnici J. C. MAYER-JA. g' [___ _ Lff^A:______:____----{ c^T Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hriba r. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 336389 3