Št. 100. V Gorici, v torek due 13. decembra 1904. Letnik VI. l/haja vs;i' torek inmihotoob 11. mi |ir»M|[)oliliM» /.a mt'sto ter ob it. uri p'.if. z:i in pol milijonov kron v olajäavo bede od dovoljenja 53 in pol milijonov kron, katere je vlada potrebovala zase, in pa samoblalni predlog nemških poslancev, s katerim se je zahtevalo le v svrho olaj- äave bede 15 in pol milijonov kron. Pro- računski odsek bavil se je s tema pred- : logoma v raznih sejah. V petek pa je prišlo do glasovanja in taje vladni pred- log propadel. Zanj je glasovalo le 14 članov proračunskega odseka, dočim jih je glasovalo proti njemu 29. Z vlado so glasovali namreč nstavoverni nemäki ve- lepoHestniki, Poljaki, Rumuni, nemäki li- boralec Meng^v in nemški konsorvativoc Morsey, vse druge stranko pa, toraj tudi nomško, glasovale so proti vladi, a YHpre- jot je bil oni prodlog, po kalerem bi bilo dovoljono rdiindiranje le 15 in pol mi- lijonov kron oziroma 20 milijono/ kn>n, to jo ona svota, ki jo polrohna izkljnčno le za olajSavo bede. Ker je dr. Körlu»r vodel, da bi v plenumu glasovanje ne imolo drugega izida in bi mu poslanska zbornica izrekla ravno tako nozaupanje, kakoräno ma je izrekel proracunski od- sek, izprosil si je pri cesarju dovoljenje, da sme državnozborsko zasedanje odgo- diti, kar se je v soboto v resnici tudi zgodilo. Povsod drugod, kjer je vlada konstucijonalna, bi imelo tako glasovanje za poslodico odstop ministerstva. A pri nas se to ni zgodilo in se baje tudi no zgodi, kar slnži v največji dokaz, da o parlamentarnem življenju v naäi državni polovici skoro ne more biti več govora. Kakor se vidi, hoče se dr. Körber še vodno držati na vladi. NaBtane pa vpra- äanje kako, ko ima večino parlamonta proti 8ebi. On sicer lahko izposluje od cesarja razpust državnega zbora. Bi rnu pa to kaj pomagalo? Mi menimo, da prav nič, ker smo prepričani, da bi bil izid novih državnozborskih volitev zanj ne- ugoden in bi prišlo vsled tega v poslansko zbornico še večje število^njegovih na- sprotnikov nego jih je s-^d'}. Po naäem mnenju je dr. Körber svojo ulogo doigral. Da je z njegovo po- litiko pri nas vse nezadovoljno, temu je pač najboljši dokaz, da so ga sedaj še celo Nemci zapustili, katerim je na kvar Slovanom 5 let zvesto robotal. Njegov vladni zistem se je na celi črti ponesre- čil. Res je sicer, da je v naši državi konstitucijonalno življenje vse drugače nego je v drugih konstitucijonalnih dr- žavah. V drugih konstitucijonalnih drža- vah, kjer ae nahaja pravo parlamentarno življenje, se zaupa vodstvo vlade osebam, katerih načela in katerih namere so bile znane. Dr. Körberja pa ni spravilo na po- vršje zaupanje parlamenta. Dr. Körber bil je vedno in ostal je tudi vedno „bela nepo- pisana pola", kakor se je o njem izrazil neki parlamentarec, in kot tak hoče tudi ostati zanaproj. On pualil jo dosedaj vP^režene vse svojo politično in narodne j probleme. On ni dosedaj drugega storil, nogo da jo z obljubami inamil zdaj je/lne zdaj drngo, a vokšal objodnem s torn tudi nezaupanjo med jednimi in drugimi. Njcgova polilika bila je polilika trgovca, ki ho ne briga za to, da bi poplačal velike dcilgove in so zadovoljujo s tern, da pla- cuje oderuAko obrosti. Taka politika pa ni nikakor prava. Kakor pride trgovoc konečno vondar le do obračuna, lako je prišel sedaj tudi dr. Kurber, in ta obračun propričati mora dr. Körberja, da je priäel s svojo politiko do politiö- nega bankerota, iz katerega rešitev je skoro izključena. Da odpira sedanji naä notranji politični položaj na stežaj vrata najrazličnejšim ugibanjem glede konca, katerega bo imela sedanja kriza, to se razume samo ob sebi. Tako pravijo ne- kateri, da bode državni zbor gotovo razpuščen. Pripominjajo pa, da je dr. Körber prepričan, da bi nove volitve na podlagi sodanjega volilnega reda privedle v poalansko zbornico ljudi z istimi na- zori, katere imajo gedanji poslanci. Za- tegadelj bi se nove državnozborske vo- litve rršile po novem volilnem reda, ka- terega bi dr. Körber uveljavil s pomočjo § 14. Ti glasovi gredo tako daleč, da pravijo, da bi slonel novi volilni red celo na splošni volilni pravici. Pa kakor rečeno, so /o z^roli^ !e ugibanja. 0 pravih namerahviir. K'o Yiftrja pa nas pooči že prihodnja bodočnosi, kajti izrazil se je po glaeovanju v proračunskem odseku baje tako-le : Da bi bil prepričan, da ae združite med seboj, in da združeni prevaamete mojo dedščino, umaknil bi ae vam rad, a ker tega prepričanja nimam, skrbel born že za to, da si na drugi način pridobim milijone, katere mi vi odrekate. Politiöni pregled. Oržavnl zbor. Po zadnjih poročilih ne misli vlada sedaj äe nikakor na razpust državnega zbora. Cesar povrnil se je v soboto iz Budimpeäte na Dunaj in je vsprejel mi- nisterskega predsednika dr. Körberja v avdijenci, ki je trajala nad jedno uro. Cesar je baje popolnoma odobril posto- panjo ministorskoga prodsodnika. Listi javljajo, da sklice vlada državni zbor k zasedanju zopet proti koncu januvarja prih. leta. To da bode zadnji poskua vlado pripraviti državni zbor do rodnoga dolovanja. Ako so tudi ta poskus izjalovi, potem Solo bode vlada posogla po skrajnib sredstvih. Nemžkl Ijmiskl svet. „Nemäko ljudsko druätvo na I)«- naju" je v čotrtek pozvalo župana dr. Lupgerja in poslanca Voglerja ter Wolsa, naj zaradi vedno večje češko-narodne agitacije poslopajo skupno z vsemi nom äkimi strankarni v narodnostnih vpra- šanjih. Na Dunaju bodo ustanovili nemäki Ijudski svet, v katerem bo imela vsaka nemäka stranka dva zastopnika. Demonttraclje na vseučllisou. V petek opoludne je približno 800 nemških dijakov v avli vseučilišča de- monstriralo s klici: „Doli, fej" proti rektorju, ker je isti odklonil zah- teve odseka nemäkih visokoäolcev. Dijaki so zasedli stopnice in hodnike ter so hoteli vdreti v rektorjevo kancelarijo, kar so pa zabranili pedeli. Po polurni de- monstraciji so dijaki zapustili vseučilišče prepevaje razne pesmi. V avli so potrgali napise raz desk v nenemäkih jezikih tor so deske razbili. Vsled tega je bilo vse- učilišče zaprto. — Včeraj je bilo vse- učilišče zopet odprto. Dva glavna nemirneža bila sta izključena, proti innogim pa se vrši disciplinarna preiskava. DvoboJ Sternberg - Wolf. Po zadnji seji poslanske zbornice, v kateri je grof Sternberg zopet govoril po svoje, dajal brce na desno in levo in tako tudi Vsenemcem, zakiical mu je Wolf pri izhodu iz zbornice, da je stra- hopetnež. Vsled tega pozval je grof Sternberg Wolfa na dvoboj. ''«^jo vizit- nico poslal mu je pa po dveh postreäöekih in na vizitnici stalo je zapisano to-le : „Velecenjeni gospod! Čeravno niste v stanu, da bi me razžalili, vendar sem pripravljen biti se z vsako kanalijo in tako tudi z Vami. Ker pa sem prepričan, da bi ne mogel dobiti poštenih oseb, ki bi bili moji sekundantje, pošiljam Vam kot sekundanta dva postreäceka." Ni še znano, kako je vsprejel Wolf sekundanta. Izgredl na Ogrikem. V nedeljo so imeli Tiszovi priataSi shod v Maros - Vaaarhely. Tje sta se pripeljala tudi ministerski predsednik gröl Tiaza in domobranski minister Niyri. Po me8tu so bile razobeäene örne za- stave. Prebivalstvo vaprejelo je Tiszo z žvižganjem. Poslopje, v katerem se je obdržaval shod, so obkolili redarji in LISTEK. Öitanje in omika. i. Vsaka doba ima svoje nazore. To kar je bilo pred sto leti dobro, danes ne pride več v poštev in danes bo zopet stvari na dnovnenr. redu, ki bi bile našim atarim delale sive läse. Tako je bilo tudi z omiko. V starem veku je veljalo gealo, lepo in dobro. Lepo ae je oziralo na telo na iizično atran človeka, dobro pa na etično t. j. nravno. Klasični narodi so toraj skrbeli za telo in dušo in le oni je bil izobražen, ki je imel dovelj duševne omike, a bil pri tem tudi telesno izurjen, Srednji vek je bil Čisto drugačen. Hu- manisti in äkolastiki se niso ozirali več na teleane vaje, na fizično izobrazbo? ampak le na duäevno. Začela je takrat ona doba, ko je človek tičal le v filo- zofiji in klaaikih, ko se ni brigal za druge kot za učenost, za suboparno vedo. Drugi n- pr vitezi in priprosti ljudje, ki niso Studirali po tedanjih samostanskib äolah, niso znali sploh nič, bili bo zares daleč, daleč od grökega ideala. In daneB? Danes j<- ^plošno mnenje, da je izobrazen oni, ki v6 povcdati o zadnji gledaliäcni pred- stavi, ki zna govoriti o najnovejäi knjigi, koje recenzijo je morda alučajno oital^ oni, koji se zna sukati po parketu in ple8išču — dalje ne gredö danaänje za- hteve navadno. Faktum, neovrgljiv faktum je, da je danes omika precej nizka. Na videz je marsikaj, a globočjega ni dosti. Večinoma je vsakdo zadovoljen, če prečita vsak dan svoj „Leibblatt", morda še kake „Cari- caturen" — in dovelj je — duäa njegova je zadovoljna. Reane, res resne knjige se danes loti malokdo. — Eh, kedo bo še mislil zraven, se sliši navadno. Pri tej ' priložnosti bi äe rad omenil, da se ne- j kateri taki le izobraženci vedno opirajo na to, češ, pri nas tako nimamo nič. No, \ če se takega možaka potipa malo globeje, pride na dan, da on še tega ne pozna, kar imamo. Imamo Jepih stvarij, pametnih, le čitati noče skoro nikdo. To, kar so naši klasiki mislili in studirali in nam sapisali, to niso smeti, to je zrno. A kodo naše mlade ženske ali možke generacije čita še naäe klasike? Brrr, kako se strese mlada kralkokrilka pred naäimi knjigami — kako dolgočasna — jaz tega ne čitam. No, „Zauber" in „Liebesbibliothek" v črnem in zelenem ovoju to čita. Seveda je to „primerno" čtivo ! II. Kakor že rečeno, ae pri naa pre- malo brigamo za resne, poučne knjige. „Omiko" zajema äolska in še bolj druga mladina le iz sumljivih virov, ki niso priporočati. Sicer pravi Cankar: „Čitaj, kar dobiš v roke", a jaz ae s tem vendar ne strinjam. Čitanje je dušna hrana, ergo lahko rečemo: „jej, kar dobiš v roke". Marsikdo me bo pogledal! In zakaj bi ravno za naäe duäevno življenje bilo vse dobro? To ni pravilno in opra- vičeno. P,oglejmo k drugim narodom! Angleži, oni pusti povsod peraislirani Angleži se v tem oziru dokaj več brigajo za to, kakor marsikdo, ki se za njimi posmehuje. Rekel sem Že, da niao vae knjige dobre. Anglež je to tudi aprevidel in seatavil aeznamek s 100 knjigami, ki so primerne za mlajäi naraäcaj in res nudijo človeku nekaj izobrazbe. Celo farmerji in naselniki angležki v Ameriki imajo čufza to stvar — vsak ima avojo zbrano biblioteko. Da se pri naa ne da dosti za knjige, tega nočem trditi. Pri- meroma gotovo doati — a vendar bo äe Ijadje, ki naročajo razne niövredne stvari iz nemäkih antikvarijev, a na avojo do- mače književnost se ne ozirajo, — Naäe knjige so predrage, to je navaden odgovor teh ljudij. Če ne morež dveh, naroči eno, čitaj jo z duhom in razumom, dvakrat, trikrat — veö boä imel koriati od jedne pametno pisane knjige kot pa od vaeh ato zvezkov „Beraöevih akriv- nostij". Toraj ne vsako delce, ki nam pride pod roko, ampak delo, ki je rea vredno našega truda, naäe pozornosti, tako delo čitajmo. Dve atari pravili naj äe naveden v tem odstavku: 1. čilaj le knjigo, ki je že leto atara in 2. le znane in tudi priznane knjige. Pri nas, pri naäih domačih knjigah nam morda ni treba biti tako natačnim, vsekakor pa proti tujim literaturam, posebno nemäki. III. Kaj naj se čita, smo toraj že malo obdelali. Pride na vrato vpraäanje, kako naj Be čita? To vpraäanje ni tako lahko. Čitanje je, kakor sem čital nekje, velika umetnoat, katere vsakdo ne razume. Dobro je pri öitanju imeti *pri rokah zvezek ali dnevnik, kamor si zapiäemo lepe misli in mesta, koja bi drugaöe lahko pozabili. Sploh je dobro, ako si vsebino dela kratko skiciramo, ker nam to podpira spomin in olajäa pregled vsega umotvora, Tudi v tem oziru so nam vojaštvo. Med shodom je Ijodstvo na ulicah hudo razsajalo. Po ähodu bil je banket v hotein Transilvania. Ko se je grof Tisza od shoda podal v hotel, stra- žili so ga vojaki. Ko se je pa po banketn odpeljal v zaprti kočiji na kolodvor, ob- metavali so kočijo s kamenjem. Policija in vojaki so razgnali razgrajajočo mno- žico, a bilo je pri tem več oseb ranjenih. Nove vojaške konceslje Madjarom. Listi poročajo, da namerava vojni minister Pittreich presenečiti javnost z novimi koncesijami v prilog Madjarom. Vojno ministerstvo je namreč že izde- lalo novi vojaški kazenski red kakor tudi novi brambeni zakon. Ogrski ministerski predsednik Tipza bo oba zakonska na- črta predložil ogrski zbornici. Novi vojaäki kazenski red bo popolnoma izpremenil doaedanji način vojaäk-okazenskega po- stopanja. Na Ogrskem bo pri vojaških sodiäcih prve instance madjarščina raz- pravni jezik. Tudi v Avstriji dobo ne- lemške narodnosli pri vojaško-kazenskem postopanju več jezikovnih pravic. Po novera brambenem zakonu se uvede dveletna vojaäka alužba, a obenem za- htevu. vojaška uprava trikrat več vojaških novincev, kakor jih je zahtevala do sedaj ! Ovaduštvo na Frnncoskem. Francoska zbornica je 8. t. m. z 276 proti 274 glasovom odklonila predlog poslanca Collia, naj najviäji sodni svet postopa proti sodnikom, ki so ovajali čast- nike. Fran'cbski naučni minister je 9. t. m. poslal vseučiliškim rektorjem okrožnico, v kateri naroča profesorjem, da ne smejo nikdar tako kräiti morale, da bi sluziü vladi z ovaduätvom. Papežev polujavnl konzl&torlj. Dne 5. t. m. je imel papež polu- javni konzistorij, katerega ho se ud* ležili vsi v Rimu nahajajoči kardinali, nad- äkofje in drugi visoki cerkveni dostojan- stveniki. Papež je govoril o čednostih blaženega Alessandra Paoli in Gerarda Mazella, ki sta bila 11. t. m. proglaäena za svetnika. Kardinali in äkofje so pritrdili proglaBitvi svetnikom. Napredek Črnegore. Rimski dopisnik „Berliner Tag- blatta" je imel te dni v Rimu razgovor a črnogorskim knezom Nikolo. Med drugim mu je knez izjavil, da Črnagora v zad- njem času zelo napreduje. Brezžična br- zojavna zveza Bar-Bari deluje sedaj iz- ' vrslno in sedaj se projektira tudi gradnja ¦ železnice ob morski obali. Ruft^v^ nemškem driavnem zboru. Nemški državni zbor je včeraj raz- pravljal o vojaškem proračunu. Ob tej priliki je rekel grof Stolberg : Dasi je j trdil Bftbel, da je Rusija v denarnem in : v vojaäkem oziru uničena, upam in želim, ! da bi mi nikdar ne imeli z Rusijo vojske. | Vojska z Rusijo bi bila za nas velika ne- sreča in neumnost. V sedanji vojski ni Kusija mobilizirala niti tretjino svoje armade. Portarturska posadka nam do- kazuje, kaj znajo ruski vojaki. V na- daljnem svojem govoru je zahteval po- množitev konjeništva. To je uterneljeval z dejstvom, da je leta 1866 v bitki pri Kraljevemgradcu omogočilo konjeništvo j avstrijski armadi redno umikanje in rekel, da Japonci zato ne morejo izkoristiti svojih zmag, ker nimajo izurjenega ko- njeništva. Angleži lahko za vzgled. Anglež öita lo s peresom v roki, zapiše vse, kar se mu zdi potrebno in te bilježke hrani v svoji pisalni mizi v za to pripravljeni mapi. Velikega pomena je tudi čitanje v družbi. Dva, trije ali več poslušajo, eden čita. Prednost ima tako öitanje, ker se vräi koj za prečilanim kratka debata, razgovor in po pregovoru „več oči več vidi" —- pride marsikaj na dan, kar bi morda posameznik prezrl, kajti mnogo, mnogo od nas čita pač le zato, da reče, sem čilal — a če mi je res kaj ostalo —- to je vpraSanje. In ne samo med navadnim ljudstvom se to godi — še bolj med So- lanimi, kajti sola ne stori, kar wo čitanja, res razumnega čitanja tiče ~ skoro po- polnoma nič. Morda bodo komu doäla dobro tri meni znana pravila čitanja : 1. čitaj zbrano, 2. ne izpuačaj, čitaj vrsto za vrsto in 3. čitaj počasi. Moja razpravica je pri koncu. Upam, da se bo#vsaj tu pa tarn kedo mlajših lotil resnega dela samoizobrazbe. Časi so resni, mi potrebujemo prostih, od- loÖnih delavcev na polju naäe prosvete 7ato je treba, da delamo resno, da si s čitanjem izpopolnimo našo äolsko iz- obrazbo. Janko B r a t i n a. Preosnove v Rusljl. „Kölnische Zeitung" poroča, da je ruski minister za nolranje zadeve izdelal načrt za preosnovo ruske uprave, ki Jma 42 lock." Ruski vodilni krogi so ?.e - aj6 odobrili la načrt. Najbrže dobi MlBija Ijud8ko zastopništvo. Rusko-japonska vojska. be vedno molk o dogodkih pred Port Arturom od ruske strani. Japonska poročila o poäkodovanju ruskih vojnih ladij v portarturski luki pa še vedno nadaljujejo. Čudno je le, da si drugo drugemu nasprotuje. Prva uradna ja- ponska poročila so naznanjala s svoji mi baje, da so se nekatere ruske vojne ladje vsled poäkodb, prizadetih jim z 20Ji m visokega hriba, pogreznile popol- noina v morje. Zadnja poročila pa pra vijo, da so se ruske vojne ladje le nagnile. Kaj je toraj resničnega na teh poročilih ? Mi ostajamo pri tem, kar smo že zadnjič poroČali, namreč, da ni na vsem tem prav nič resničnega. Japono- lilski listi so pa te dni kovali iz teh poročil največji kapital. Pisali so že o popolnem uničenju ruske sile na Vztoku in postali so celo tako nesramni, da so poslali v svet goros'asno neumnost, ceä, da se baltiäka eskadra s pol pota zopeir povrne tje, odkoder je odplula. V Mandžuriji pa se ni zadnje dni zopet nič važnejšega dogodilo, ako izvzamamo male praske, ki se vrše med predstražumi sovražnih čet. „Berliner Tageblatt" poroča iz To- kija, da si niso Japonci äeosvojili fortov na severu Port Arturja. V japonskih vo jaških krogih se sodi, da Port Artur ne pade pred koncem februvarja. * + ¦ Brzojavka iz Mukdena potrjuje, da «e je dne 6. t. m. vnel pri Pntilovem hribu ljut boj med topniätvom, ki je bil najhujäi, kar jih je bilo doaedaj, a je potem med 2. in 3. uro pop. ponehavul. Obe armadi rabiti v boju Čim dalje večjo število topov velikega kalibra. + ¦ „Standardu" so v petek sporočili iz Šangaja: Kitajska vojna ladija, ki ima nalog, da nadzoruje ruskega križarja „Askolda", je baje radi poprav zapustila svoje meato. Na „Asfo/Ju" yje sedaj> popravljajo stroj. + * * Gar je poveljniku 17. armadnega zbora generalu Bilderlingu in načelniku ätaba vrhnega poveljnika Kuropatkina, generalu Saharovu, podelil zlato sabljo, okraäeno z dijamanti in z napisom: „Za hrabrostl" Genoralni Stab vojne mornarice je v principu sklenil odposlati v Vztočno Azijo pomožno eskadro ; niso pa še do- ločeni pogoji. V krogih vojne mornarice ho zahteva, da se odpoälje v Vztoöno Azijo črnomorska eskadra ; toda minister zunnnjih slvari noče o tem ničesar sli- žati, ker bi se h tern spravilo na povräje dardanelsko vprašanje. Govori se, da je ludi car tega mnenja. Najbrž dobi baltiška llota v pojačenje še dve novi oklopnjači, katerima bosta za- povedovala admirala Čukulin in Babano'v. Koncem januvarja, ozirorna početkom t'e- bruvarja odpluje i^ost oklopnjač, äest kri- žark in trideset torpedovk; te poslednje so baje namenjene za Vladivostok. Iz Tokija poročajo, da vlada na Japonskem čim dalje večje razburjenje radi ruske baltiške Ilote, ki se bliža azijskim vztočnim vodam. Časopisi za- htevajo, naj se ukrene vse potrebno za primeren vsprejem ruskega brodovja. Glede armade v MandŽuriji vpoStevajo Japonci možnost, da ulegne biti zveza Japonske s poluotokom Liaotong odre- zana. Ob času, ko dospe brodovje, se lahko pripeti, da se bodo morale čete v Mandžuriji več mesecev bojevati, ne da bi bile v zvezi z domovino. Japonski trgovski krogi predvidjajo, da bo ob prihodu baltiäke eskadre poätni in po- morski promet za več časa prekinjen Domače in razne novice. Za „SolHkl Doin" so plačali pred- sedništvu : Vodja Franjo Ferula na koncertu 6 K ; družba „Slov. beseda" v Gorici 1 K. Našemu upravništvu je doälo: V veseli družbi v Ozeljanu nabral g. La- dialav Likar 8 K; namesto vstopnine k veselici ženskega oddelka „Šolskega üoma" darovala gospa Gotič 3 K. Srčna hvala I Crepla^e za „Solski Dom" za S. (iregorčicovo knjl^o „Job" ho po- slali naslednji rodQljubi in dobrotniki: Mesiček Jos., Župnik na Brežicah 60 v; Pikl dr. B., zdravnik v Gorici 20 v ; Winkler baron And. v Gorici 4 K 50 v; Vales Marko, duhovnik v p. v Öl. Petru 60 v; Šmid Miha, župnik v Solčavi 1 K 60 v; Zupan Jos., dekan v Uolini pri Trstu 1 K 60 v; Novak Jožfcf, župnik v Povirju pri bežani 2 K 60 v. Kftzpiw natefaja. — Ueželni odbor razglaša: Razpiše se natečaj več meat opravnikov (revizorjev) deželne užitnine na povžitek piva. Prosilci za ta mesta morajo dokazati, da posedujejo vse uspo- sobljenosti, potrebne za izvrševanje opravil določenih za navedene opravnike (revizorje). Pravilno opremljene prošnje Äe imajo vložiti pri deželi^eniu odboru do 20. tekoČega mesec» decembra. Po- drobna pojasnila glede plač teh oprav- nikov (revizorjev) in pojasnila glede vseh drugih podrobnostij, podajajo se pri uradih deželnega odbora. Istočasno se sprejmejo pri deželnemu odboru eden ali veČ dnevničarjev ; zadnji rok za vla- ganje prošenj za la mesta, katere se mo- rajo islotako opremiti z listinami, iz- pričujočimi usposobljenost prosilcev, je določen tudi na 20. tekočega meseca de- cembra. Smrtiia kosa. — Boštijan Pavli n, drvar, je v soboto skoro do 8. ure zvečer cepil drva v ,.Šohkem Domu". Na potu proti domu počila mn je glavna žila na nogi in je kmalu tako izkrvavel, da je še isti večer izdnhnil svojo duäo. Zapustil jo vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. N. v m. p.! Iz Kobarida nam pišejo: Odbor, katerega namen je prirediti „Božičnico" in ob tej priliki obdarovati uboge koba- riške otroke z obloko in obuvalom, obrača se z uljudno prošnjo do vseh mladino- ljubov, da bi blagovolili kaj podariti v ta namen. Vsak dar bodisi v blagu ali denaru se hvaležno sprejme in pozneje v časopisih izkaže. Odbor. Tabllo k „Božičnici" katero pri- redi društvo „Otroäki vrt" v Solkanu v koriat otroäkomu vrtu v Solkanu dne 18. decembra 1904. v dvorani g. A. Mozeticn. Vspored. 1. Petje: ,.Solnce čez hribček gro", otroški vrtec; 2. Doklamacija: .Te- lovadec", otro^i vrtec; 3. Prizor : „Divja rožica", otrofii • rrtec; 4. Deklamacija: „Za avoje rojato^, otroäki vrtec; 5. Petje; 6. Deklamacija: „Vojak Radovan"; 7. Prizor: „Dekletce in kosec"; 8. Prizor: „Na botlehemski planjavi"; 9. Bnžično drevesce; 10 Petje; 11. Igra: ,.Eno uro doktor'; 12. Srečkanje. Začetek ob 41/.. popoludne. Vstopnina 40 v, otroci 20 v. Sedeži 20 v. Nadplače se hvaležno vfprejmejo z ozirom na dabrodelni namen. Solkan, dne 12. decembra 1904. Odbor. Za novo zupiio cerkev na Llvku darovali so naslednji p. n. gg.: Vitoz Anton Klodič Sabladoski 20 K; župnik France M irinič 80 K; dekan Josip Kragelj 10 K; Anton üräiö 10 K; Karolina Juretič 4 K; P(»tor Brninat 10 K; France Ur- bančič 10 K; Anton Orzan 10 K; France Vouk 5 K; Anton Manzini 5 K; Jakob Kon 2 K; lvan Knavs 4 K; Franjo Rus f) K; Fninco Fajdiga 2 K; Andrej Ma- sera 15 K; Ivjina Bartol 5 K; Andrfj Bla- žica 2 K; Štolan Križnič 5 K; Anton Ja- končič 2 K; kurat Ivan Leben 10 K; France Blažica 6 K 40 v; A Ber^inc 2 K; MirijH Krialan 10 K; Marija Dotes 30 K; Franc L'mböck 2 K; Josip Gruntar 5 K; vikar Simon Gregorčič 8 K; župnik Blaž Grča 5 K; Alojzij MaSera 4 K; Ma- rija Ribičič 2 K. Domačini pa so zbrali v ta narnen v najkrajšem času okroglo 4000 K Vsem dobrotnikom in dobrotnicam kar najsrčnejže izreka : Bog stotero D o v r n i cerkveno - stavbni odbor na Livku. Dr. France Knaus,načelnik, France Šturm, župan, Anton Hrast, podžupan. Nadczda Slavjanska. — V soboto dne 17. in v nedeljo dne 18. decembra ob 8. uri zvečer priredi v dvorani hotela „Central' v Gorici dve voliki izredni pred- stavi ruska narodna vokalna kapela Na- deždo Slavjanske. 45 oseb v staroruskih noäah 16. 17. stoletja s sodelovanjem velikoruskega balalaika - orkestra pod osebnim vodstvom Nadežde Slavjanske. — Prvi ve6er. Vspored: I. Izvaja vokalna kapela: 1, Na vshod, koračnica, Nad. SlavjHiiska; 2. Starodavna narodna pesem; 3. Crnooki mladenič, plesna pesem; 4. L^genda, Čajkovski; 5. Memet, Ar- hangelski;, 6. Zbor iz opere „Dftmon", Rubinstein; 7. M.iloruska plesna pesem; 8. Ej uhnem, sloveča narodna pesem, ki se poje ob reki Volgi. II. Izvaja balalaika- orkerster : 1. KoraČnicK Preobrazenskega gardnega polka ; 2. Narodna posem z varijacijami, N. Slavjanska; 3. Valöek, Andrejev ; 4. Pod jablano, narodna pe- sem, N. Slavjanska ; 5. Kamarinskaja. III. Izvajanj(^ igralnega osobja. Prizori iz maloruskega vaškega življenja s petj^m in ploH(>m spisal Slarodub. O-iebo : Gu- biha, vdova, Fr. Cajčin«; Štelanida, njegova hfti, g.cna Olgina; Klim, kmet- Hki mladenič, 11. Mirski; Telepen, žga- nježgalec, H. Vurmiljev; Lub, krojač, H. Satov; mladeniči in dekleta. Druga poslovitvena predstvava v nedeljo dne 18. decembra ob 8. uri zve- 6er. Ruska bojarska ženitev s koncem 16. stoletja. Zgodovinski igrokaz v treh dejanjih (8 slik) od F. Suhonina. Vglas- bil Dütach, priredila in instrumentirala N. Slavjanska. 1 sltka: Dedni sovražniki; 2. slikn : Dekliške igre — snubitev ; 3 slika: Ženitveni sprevod; 4. slika : Slovo Ženina: 5. slika: Slovo neveste; 6. slika: Žonitvena pojedina; 7. slika: V nevestini sobi ; 8. slika: Karakteratiiöni pJesi. 26 sa- mospevov in drugih pevskih točk. Kostu- mi in oprava po zgodovinskih obrazcih iz prvega moskovskega atelirja. Orkester vodi Juri Kugel. Podrobneje v vsporedih. Vstopnina za vsaki večer: Sedoži od I. do IV. vrste z vstopnino vred K 4; od V. do IX. vrste z vstopnino vred K 3 ; od X. do XIV. vrßte s vstopnino vred K 2; stranski sedeži K 3; vstopnina za stojališče K 1. Vstopnice se vdobivajo pri knjigotržcu Wokulatu v Raštelju ät. 4 in pred predstavo zvečer ob 7. uri pri blagajni. Preskrbljeno bode za kurjavo v dvorani. Iz Ročinja nam pišejo : Lep ve- čot smo užili dne 8. t. m. Igra „Lurška pastirica", kojo so vprizorile naäa de- kleta, je za kmeöke razmere kaj dobro vspela. Celo gospodje inženerji se niso mogli temu načuditi. Vreme bilo je pa nad vse slabo, sicer bi bil prostoren Martinov „ätalon" prenapolnjen. Videli bi „Luräko pastirico" radi äe enkrat. Ta želja se splošno izraža, zato upamo pri drugi predstavi napolniti omenjeni pro- stor. Toraj . . . VaMlo k rednemu občnemu zboru bralnega društva „Domovina" v Volcjem- gradu v nedeljo dne 18. t. m. ob 3. uri popoludne. Ker pride na dnevni red tudi predlog o premembi pravil eventualno tudi predlog o nehanju društva, vabijo se p. n. člani, da se tega zbora v obil- nem številu udeleže. ., Predsedništvo. Žolczniftki predor v Bohinju bo ds»zidan skoro gotovo v iebruvarju I. 1905, drtkar bo treba äe zgraditi nov kanal za odtok vode, ker sedanji ne zadošča. Moseca maja prih. leta b) predor pre- vzela državna uprava. Porotno sodiš^c v Trstu. — V soboto se je vršila v Trstu kazenska razprava radi zločina umorstva proti 28-letnemu Antonu Freno, doma iz Trsta, in proti 20 letnemu Jc«sipu Ivanovu radi zločina težke telesne poškodbe, Freno je dne 24. septembra t. 1. umoril redarja Jakoba Nagode, a Ivanov je bil tožen, d;i je Frenotu pomagal pri tem zločinu in da je ranjenega Nagodeta ranil na glavo, brcnivši ga z nogo. Freno je bil ob^ojen na smrt na vialicfth, a Ivanov jo bil oproščen. Driizba sv. (Irila In Metoda v Ljubljani vsem rodoljubom. — „Mai položi dar — Domu na oltar" jo bilo vedno vodilno geslo naše družbe, kadar so je šlo za to, obremeniti alovonsko jav- nost s kakim novirn duvkom v prid pro- potrebne družbine bla^ajn^. — „Mal po- loži dar — Domu na oltar" je bila vedno vodilna misel družbinemu vod^tvu. kadur je hotelo odprftti družbini blagajni vir novih dohodkov. Prav to geslo je pa tudi vodilo družbino vodstvo v njega 155. seji z dne 12. oktobra 1904. Povodom sklepa v tfj seji ho „Družba sv. Cirila in Metnda v Ljubljani" oglaša danes pri slavnih uredništvih in druätvih, pri vseh rodoljubnih Slovenkah in do- morodnih Slovencih A danes ne zahteva nikakih novih denarnih prispevkov, ali novih narodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dr.brotnikov pre- pusti to, kar premnogi izmed njih kakor norabljivo vržojo od sebe. Neätete so v posesti slovenskoga na- roda nahajajoče rabljene poštne znamke. Lm malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zarnetuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoČe rabljene pojtne znamke podaril naäi družbi, bila bi to nova in znatna podpora družbini blagajni. Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro dojde, za vsako poSiljatev bodemo hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi nenrejene zbirke inozemskih ali domačih rabljenih poätnih znamk. Nikdo Vas, Slovenke in Slovonci, naj toraj odslej ne odstranjuje rabljenih poštnih znamk. Če jih pridno nabira, shranjuje in nam daruje, zagotovi si hva- ležnost podpisanega vodslva in podpirane slovenske dece. Vhh slaviui časniSka nredniStva pa DftprnSamo, da sprejemajo po posa- meznikih darovano poStne znamke ter je ob priliki upošljejo podpiaamenu drnž- binemti vodstvu, za kar jim bodi nžo naprej izrečena najiskrenoja zahvala. Družba sv. Girila in Metoda v Lju- bljani naznanja tern potom, da ho po- rabno le cele zalepke in cele dopisnice s popolnim besedilom, posebno ako so starejšega daturna. Izrecno povdarjamo, da znamk, če so samo izrezane iz do- pisnic in zalepk, ne moremo rabiti. Ob- jednem si usojamo opozarjati vse ce- njene rodoljubkinje in rodoljube na to, da naj se pisemske poštne znarnke ne odlepljnjejo, nego izrezavajo s papirjem vred, na katerem so prilepljene in nam tako upoäiljajo, ker le take znamke je iiogoče naši družbi razpečati. Irnena da- rovalcev in šlevilo po njih nposlanih znamk se bodo objavila svoječasno. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljanl naznanja, da bode znova zaaedlo učileljsko mesto na druž- bini peterorazredni deški šoli pri sv. Ja- kobu v Trstu. Vsi oni kompctenti in koinpelentinje, ki ?o se za to mesto po- tpßovale povodorn prvega razpisa meseca oklobra, in ki še danes relloktujejo na to meslo, se opozarjajo, da upošljejo pri- 'ogo 8vojih prvotnih prošenj do 20. t. m. Oni pa, ki no rellektujejo več na to ttiesto, izvolijo naj to na dopisnici na- znaniti. Pravda proti {Jrebencu, Gorupu in (Yricii se je vräila v petek v Ljub- ljana. Pred kakimi dvemi leti je bila uložila. amerikanska zKvarovalna družba «Mutual" ovadbo proti rečenim, da so z zavarovanjem bolnih apekulirali na äkodo družbe. Od tedaj se je vlekla kazenska preiskava. Slednjic je bilo na prosnjo Grebenca delegirano Ijubljansko porotno sodišče za glavno razpravo, ki se je vräila ta teden skozi Stiri dni in se je završila s tem, da so porotniki vse tri f>btožnnce spoznali nekrivimi. Tožence sta branila odvetnika dr. Rybar iz Trsta in dr. Krisper iz Ljubljane. Slovonsk« cerkvene matrike na Koroäkcm in iieinški duliovniki. — Nedavno so koroäki slovenski duhovniki Rklenili, da uvedejo v svojih slovenskih Župnijah slovenske cerkvene matrike, to je, krstne, poročne in mrtvaške knjige, namesto nemških, ki so bile dosedaj v navadi. To pa nemškim duhovnikom ni po volji ter so pričeli proti temu akcijo. ^iobljanaki „Slovenec" od minolega petka Pise tozadevno : „Nepotrebno ogorčenje toenda vlada med koroäko nemäko du- hovščino proti slovenskim matrikam. Pripravlja se menda v tej zadevi akcija nemških duhovnikov. Naj bi gospodje raje pazili, da se krščanako življenje Tied nemškimi Korošci boljo razvije, na- nnesto da nastopajo proti slovenskim pravicam. Enakopravnost, ki jo zahte- v«mo od države, mora vladati tembolj v Cfvkvi, ki ne pozna „več" ali „manj" ^rednih narodov in jezikov, ampak kjer *o v resnici vsi ednaki. To velja tudi za Koroäko ! Ulorilce Künsl, ki je minoli če- trtek v Grsidcu vstrelil svojo bivžo za rnčnieo, si jo v zaporu z zobmi pregrizel Žile na rokah, hoteč se amoriti. Neki paznik je poskus santnmora pravočasno opazil. Küssla so odpeljali v bolniSnico. Umrl je v soboto na Dunaju po- slanoc kranjskega veloposestva vitoz Langer. Zdravi otroei. — Naša doba hoč« 2 nujnim, HploŠnim razjasnjevHnjom pro- vzrociti, da bi napačni način hranitvn &e vplival kvarno na zdravi razvoj naä;h otrok. Posledica tega truda je, da otro- tom že čestokrat ne dajo več alkoholnih Pijač, kakor vina, piva itd. Manj pa so Pazi na to, da takisto öaj kakor zrnata kava, ki imata v sebi kofein, toraj strup, ?nako kvarno vplivata na mladino. Saj je slaven zdravnik inučenjakže ponovno ^rekel v zadnjem času, da otrokom pod ^irinajstimi leti nikakor ni dajati zrnate We. S tem izrekom se ujema mnogo ^Ujnih svaril odličnih higijenikov, ki de- '°stia opozarjajo na to, da se že nad 10 ^t kot nadomestek zrnate kave, ki samo r&zburja živce, izdelaje sladna kava z v°njem in okusom zrnate kave in da se n'kakor ne more dovelj ceniti njen zdrav- BWeni učinek. Kjer se toraj ne morejo °dločiti7 da bi tudi za odrasle člane v rodbini brez dodane zrnate kave izključ- n° rabili to sladno kavo, ki jo izdeluje ['Pma Kathreiner, tarn se ni plašiti ma- *ega truda, da se ta kava pripravlja za otroke. Pri tem bodi omenjeno, da po Oznanilo. Duje se na občno znanje, da 31. decembi'ii 1. 1. poneha v leni finančnein okraju, obstoječem i/ niesta Gorice in iz političnih okrajev guriško^a, gradlščanskega in tolmin- skega dosedanji način pobiranja užitnine od vina in mesa in da se bo počenši od 1. januvarja 1905 u/ilnina pobirala v lastni režiji li- nančne uprave. V smislu obsloječih predpisov mora vsakdo, kdor izvršuje obrt podvi/eno užitnini, 14 dni pred začelkom režije, to je najdalje do 10. J. m. predložiti natančen popis vseh obrlnih prostorov, kakor tudi vseh morebitnih skrivnih zvez (ko- munikacij), potem pregled vseh pi'iprav in posod — ktere vse mo- I'^jo biti preskušene (cernentirane); obenem mora imenovati voditelja obrti in osebo, ktera ga v njegovi odsotnosti zaslopa. Te prijave se morajo predložili v dveh izvodih c. kr. oddelku (i- nančne straže. Od c. kr. finaninega nadzorniStuo v Gorici. Ivan Bednafik priporoßa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Wyririwe žrtne kgyfe V^ •-'oiin« ft. »i **4^i «K 60 I« «riocu. E^.DOMACI P«IJATELJ' Vf+—t Mmm sum *** +np-v/n. EneoQ učenca aprejme koj x.. Iv, Bednarik, knjigovez v Gorici ulica Vellurini fttv. 3. ®®&3>9&®9®&b®®9%9Q&®G9&G&&Q&&l Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, i ima bogato zalogo raznovratnih klobukov ter loci v svoji kremi pri sin a donnica vina ! in postreže tudi z jako ukusiiTini jedili. f M E D I /ajam^eno-pristen J. K0PAČ («orica, ulica Sv. Antoua St. 7 po »ledečih cenah : Med izpihanipomliulaaski beli k» K 1-20 „ „ jcst'nski . . . . „ „ 180 » v satJ"........,. „ 1'-- ». ceJ('".........„ „ 1' — ,, za. pit;uij<> iJpbel ... • „ ,,1-20 Na debelo po znlžanlh cenan. T NevBPjetno nizha ceno! 500 kom. za samih gld. 1-85 1 krasna g;ir;mt. liobroidoca urn a 30 uniiin tokuiu in jjo/.laČKinj vi-rižii:«; 1 kravatiui ijrla i briljui'ti Simili; 1 v ogiijn po/.liiöca prslan z imi- tirajiiin kamnoin /.a goaporif ali dame; 1 krasna f;ariiitura obstojeöa i/ zapeslnih, <> 'ratnili in na- prsuih fjuinbov iz gar. H% /.lata Double; 6 pristuih platnenili žepnih robcev; 1 eleg. žepna pisaliia priprava iz niklja; 1 toalelni etui z ogliulalom in linim glavnikom; 1 toaletno dobro diseße inilo; 1 lino vezan nolic; 12 um«tnih razglediiie. slavnili nio/. zadnjega stoletja; 72 angleskih percs in si» H95 raznih domačih koristnih prodnietov. Vse sku.paj z uro, katera je sama toliko vrcdna stane samo gld. l-8.r). Pošilja po povzetju ali predpla- cilu ckspotna kiša H. Spingarn Kporovo St. ZSB. Pri naročbi dveh zavojev, darujeni en krascn žepni nožič z dvenii rezali. Pri naroČbi viiß kot 2 zavojev, darujein vsakemu zavoju lak nožič. — Za kar ne ugaja se detiar vrne takoj. flnton Kuštpin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoda öaatiti duhoväÖini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi avojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Pelrolej y zaboju. Sladkor razne vrste. Moko at. 0, 1, 2,3,4, 6. Veö vrst riža. Miljsveču prve in druge vrste, namreö od '/i kilu in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideraič & Valenöi« t II. Bistrici. Žve- plenke družbe bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega inlina v Kranju in z Jochmann-ovega v AjdovSdini. Vse blago prve vrste. Pro siva tahtevati listke! ' Najvecja trgovina z zolozjuin Koniedie & Zaiec Gorica, prefl idolijo stev. 5 in podrriiica v hisi „Monte". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, atavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča ittl. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovecih tovarn. Opozarja na hvojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦^¦¦¦¦¦H Ed in a zaloga S 1 I I stavbenih nositeljev l««a»wraf v Gorlcl. ™ * Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! PozorI EnO kroilft nagrtlric" vzplačava vHakmnn. kilor doknžo s polrdili najino nov« «mHiikansk» hlagajn«, da jf> knpil yn win /.?» 100 kron blaga. Proßiva i a h t ft v a t i 1 i b t. k o ! Pozor! Eno krono nagrade! Eoaor! Eno krono nagrade! „Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. Krojaški mojster Franc Cufer v Gorici, ullca 8V. Autona ätev. 7; v hiši svečarja g. Jerneja Kopača. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po mori bodisifine alipriproste. Priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi, posebno pa še preč. duhovščini za o- bilna naročila. Olje pole:iovke = (štokfiževo olie) ==. je sedaj splošno priporočano kot jedino sredslvo, ki ojačuje slabotno stanje or- ganizmov, toliko pri mladih kot pri starih ljudeh. Vporabiti se pa mora vsekakor to olje pri škrofuloznih boleznih. Svoj upliv pa mora izkazati edino olje, katerega kakovost je zaiamčcno čisla. ürugovrstna olja, ki se prodajajo kot „štokfizevo olje , ne samo da 7. njinii ni mogoče dobiti potrebnili rezultatov, anipak Škodujejo naravnost želodcu, ker slabijo prebavilne organe istega. pravo 5toksiicvo olje, zajamčcno čisto olje uadnjega Iova se prodaja v mirodilnici mzoN-z irwzou-ja Gorloa, Gosposka ulica, in podružnica tek. Josip Verdija Male množine se razpošiljajo po poäti, Samo enkrat,-., naj vsakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, ^in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, j llepšegain kakovosti primerno cenega blaga, j J kakor se tu dobi. 1 P Došle so uie zadnjo Jnovosti modnega blaga za jeneiiHko in ximsko nezono v nedosegljivi ixberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, člpke, ovratniki iz öipk, bordure, svile, paöovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavlce usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki. dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g.'slvilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega domaa. MihQBl IlSSi ključavničarska in kovaška delavnic Gorica, Ascoli ulica 7 r Velika zaloga štedilnikov, pump in vsa- kovrstnih cevi za vpeljavo vode. Izvrši se vsakošno povpravljenje in vpeljava. o ilikov.iiia suecarna n paro Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica I'ripurovvr. il::?iovšri 11 i, rcrkvcniui oskrb- 11 ist vom, [•. it. *I;iviifimi (»hrinstxu s\rh* iz jpmmZs pristiic^.i iwiw lwu,» vska k-. a K 4-90. Zji I» istnnst jamriin /. K 20OO. Sveii« z.i po^r«'- be,za bo>. drevesa, voščene zvitkeiiuiird nnjliin-jšc vrste pujakr» ni/.ki reni. Banque Hypothecaire et de Prets Franco-Anglaise .^., PARIS -- 20-22, Rue Richer PARIS Uovoljujo hitro in kulantno AMORTIZACIJSKA POSOJILA po 31/., in 4% na prve in druge stavko do 3/4 dola cenilnevred- noati za dobo od 15 do 75 let. OSEBNA POSOJILA po 4l/2 in 5% dühovnikom, ča^lnikorn, državnim in zasebnim uradnikom, trgovcem in industrijalcem s poroki ali broz porokov za dobo od 1 do 15 let. KONVERZACIJA bančnih dolgov FINANCIRANJE in premenjava podjetij v dolniäke družbe. L).>pi8ujo so Irancosko, un^leško, nern^ko, italijansko, rusko in äpansko. Pojasnila se dajajo brezplačno. Anton Ivanov Pecenko. Gorica yeliha zaloga pnstnih belih in črnih vin 'ä lastnih in drugih prizna- nih vinogradov. DoHlnvl.ja ua do in in razpo- wilja po želfznici na VHe kraje avstro-ojjerHk»1! monarnije vho-