List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije Prizorišče devetega velikega 0t je?ania slovenskih sindikalnih te “Bavcev je bil tokrat Maribor, ki D pr.et°šnjega 25. in 26. oktobra s P^srčno dobrodošlico —koncer-'. ^stavami in drugimi kultur-lnti prireditvami, slovesno okra-en Pozdravil in sprejel 448 dele-S»tov in ]g ki so povezana z njihovim e °m in življenjem. P°kazalo se je tudi, da se pov-* Zavedajo svoje odgovornosti, H e.Pri uresničevanju pravic, ki j} Pf1 dajeta ustava in zakon o ^ruženem delu, temveč tudi tega, s° večje pravice povezane z Jmovim prizadevanjem za boljše e‘o in večje delovne dosežke. , Kakor prejšnji podobni kon-pfsi Je bil tudi ta sklep živahne edkongresne dejavnosti, ki se je Med delom kongresa — (Foto: Joco Žnidaršič) Pomemben delovni dogovor začela v vseh okoljih s temeljito razpravo o predlogih dokumentov. Znova je bilo potrjeno, da je sindikat kot organizacija zaživel v svoji pravi vlogi: vse bolj postaja neposredna politična sila delavcev, ki si prizadeva uresničiti njihovo celostno družbeno vlogo in odgovornost. Organizacija, ki zavzeto in vztrajno uresničuje življenjske interese delavcev. Te interese pa bo mogoče uresničiti le v takih družbenih razmerah, v katerih bo delavec resničen gospodar in upravljalec, kjer bo sam urejal razmere in odločal o dosežkih svojega dela, s tem pa tudi o celotni družbeni reprodukciji. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je v svojem uvodnem poročilu poudaril, da smo že precej napredovali, kar zadeva delavčev samoupravni družbenoekonomski položaj. Ni pa vse odvisno od naših subjektivnih želja in naporov, temveč tudi od stvarnih možnosti in spreminjanja objektivnih družbenih okoliščin. V sklepni besedi pa je opozoril tudi na to, da je boj za spreminjanje delavče- vega družbenoekonomskega položaja hkrati boj za vsakdanje uveljavljanje njegovih samoupravnih pravic ob sočasnem vztrajnem boju in prizadevanjih za spreminjanje družbenoekonomskih razmer. Opozoril je tudi na temeljna pogoja, ki edina lahko oblikujeta uspešen sindikat. Prvi je krepitev samostojnosti in učinkovitosti osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kjer se največ in vedno več odloča o delavčevem življenjskem položaju. Temu morajo sindikati podrediti tudi različne oblike svojega delovanja, saj bo le tako mogoče odpraviti forumski način dela ali pa ga vsaj omejiti. Drugo: razširiti moramo zavzetost sindikatov iz organizacij združenega dela na vsa področja, kjer se delavec samoupravno organizira in uresničuje svoje življenjske interese, še prav posebno v krajevno skupnost, občino, interesno skupnost, skratka, v vse oblike, ki delujejo in soodločajo o delavčevem življenjskem položaju. Kongres, ki so se ga udeležili: delegacija sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, delegacije vseh republiških in pokrajinskih svetov zveze sindikatov, predstavniki slovenske narodnostne skupnosti iz Avstrije in Italije in predstavniki naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, delegacije sindikalnih organizacij iz Španije, Italije, Madžarske in Zvezne republike Nemčije ter naši vidni družbenopolitični delavci, je spodbudil k razmišljanju o temeljnih vprašanjih organiziranosti in kadrovske politike zveze sindikatov, o samoupravljanju in političnem sistemu, družbenoekonomskih odnosih, materialnih temeljih dela in stabilizaciji, o socialni politiki, družbenem standardu in smotrnem razvoju posameznih področij. Kongres je izvolil 88-članski republiški svet, ki ga bo vodil predsednik Vinko Hafner, organe republiškega sveta in delegate za 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Vsi člani sindikata in še posebno njihovo novo republiško vodstvo so s tem prevzeli pomembno družbeno nalogo: vztrajati na poti, ki jo je tako zavzeto in določno začrtal deveti kongres. Milan Divjak Vzgoja in izobraževanje za prihodnost Verjetno danes ni bolj ali manj razvite družbe, ki se ne bi zavedala resnice, da sta izobrazba in vzgoja pogoj, element in sredstvo človekove osamosvojitve, njegovega socialnega, poklicnega in kulturnega vzpona, njegove produktivnosti in ustvarjalnosti. Vzgoja in izobraževanje nista le zadeva posameznega naroda, temveč postajata vse bolj skrb, naloga in potreba vseh narodov, celotne svetovne skupnosti. Zato se porajajo številne reforme, strukturalne, vsebinske in organizacijske spremembe. Treba je zlasti obogatiti cilje in vsebino vzgajanja in izobraževanja mladih rodov in jih pripraviti za prihodnost, za življenje v vse bolj spreminjajočem se svetu. Toda življenje človeške družbe v prihodnosti bo zelo odvisno od tega, ali bodo znali posamezniki, skupine, dežele, narodi in celotna svetovna skupnost urejati medsebojne probleme in odnose ter zadostiti bistvenim potrebam, ne da bi pri tem v nedogled in pretirano izrabljali, onesnaževali in uničevali okolje in se vojevali. Izobraževanje in vzgajanje za prihodnost naj bi bolj kot sedaj prispevalo k razvoju posameznika in družbe, k ustvarjalnosti in produktivnosti, k oblikovanju višjih vrednot, k uveljavljanju človeka kot celostnega bitja, k premagovanju odtujenosti, humanizaciji življenja, oblikovanju miroljubnih, enakopravnih in zdravih odnosov med narodi. Vzgoja in izobraževanje morata mlademu človeku omogočiti, da se zave svojega mesta v svetu, da lahko prevzema vloge in naloge v demokratični družbi, pri nas pa v samoupravni socialistični družbi. Prav zaradi tega je treba razvijati znanstveno mišljenje, ustvarjalnost, samostojnost in sposobnosti za samoizobraže-vanje. Ena izmed bistvenih dimenzij izobraževanja mora biti zgodovinska perspektiva, razvojno pojmovanje stvarnosti; graditi je treba na pozitivnih tradicijah in vrednotah, ki so jih ustvarjali naši narodi in celotno človeštvo. Pri vseh učnih predmetih in zlasti pri družboslovju je treba upoštevati sodobnost, neposredna dogajanja, procese in probleme, misliti pa je treba tudi na prihodnost, ki tako ali drugače vpliva na našo sedanjost, nasedanje naše življenje. Če je pogled učencev in učiteljev obrnjen tudi v prihodnost, pridemo do globljih in bolj aktualnih spoznanj, učenje je bolj motivirano in bolj zadošča razvojnim potrebam mladih, bolje jih pripravljamo za njihove prihodnje naloge t’ življenju. Poleg novih časovnih razsežnosti pa naj bi sodobno izobraževanje in vzgajanje vključevala še nove prostorske razsežnosti. Življenje v prihodnosti bo bolj zapleteno, zahtevno, racionalizirano in pospešeno, pa tudi bolj internacionalizirano. Zato bo treba mlade vzgajati in izobraževati tako, da bodo sposobni razumeti in obvladovati pojave in dogajanja ne le v ožjih lokalnih in nacionalnih ok-virih, temveč tudi v širših, tj. mednarodnih razsežnostih. Če bomo hoteli mladi rod pripraviti za prihodnost, ki bo možna le ob sodelovanju, sporazumevanju in spoštovanju med narodi in deželami, ga bomo morali vzgajati in izobraževati drugače kot danes; prerasti bo treba nacionalne okvire, približati pa širša spoznanja in vrednote. Vzgojiti je treba ljudi, ki zavračajo napadalne vojne, osvajanja, izkoriščanje in zatiranje in ki spoštujejo enakopravnost in neodvisnost drugih narodov in dežel. Sodobna še bolj pa prihodnja šola bo bolj odprta ne le v prihodnost, temveč tudi k drugim narodom, k dogajanjem v mednarodni skupnosti. To bo potrebno zato, ker se bodo ljudstva in dežele, države in institucije, zlasti pa posamezniki povezovali in sodelovali pri reševanju gospodarskih znanstvenih, tehnoloških, ekoloških, političnih in kulturnih problemov, povečalo se bo kroženje dobrin, ljudi, informacij, oblikovale se bodo skupne vrednote. Informacije in spoznanja o svetu bodo bolj kot sedaj normalni del znanja in izobrazbe, ki bodo potrebne slehernemu človeku. Pri vseh učnih predmetih bo treba mladim posredovati spoznanja o zakonitostih splošnega in posebej mednarodnega družbenega življenja, iskati bo treba vse možnosti za oblikovanje širokega pogleda na svet in življenje. Ob tem tudi najbolj zanesljivo uresničujemo zahtevo po razvijanju marksističnega pogleda na svet. Poznavanje sodobnega sveta in človeštva lahko veliko prispeva k vsestranski razgledanosti in izobraženosti mladine, k razvijanju kritičnega mišljenja in k usposabljanju za življenje v sodobni in prihodnji nacionalni in svetovni skupnosti. Naš vzgojnoizobraževalni sistem, ki ga nenehno izboljšujemo, bo postavljala prihodnost pred nove zahteve, porajali se bodo novi in globlji cilji vzgoje in izobraževanja. Vendar je zanesljivo, da bomo Želeli oblikovati razvite in humane socialistične osebnosti, da bomo oblikovali marksistično idejnost, sposobnosti za življenje v samoupravni socialistični skupnosti, socialistično domoljubje ter interna-cionalizem, torej zakoreninjenost v naši skupnosti in hkrati mednarodno usmerjenost. Taka vzgoja in izobraževanje sta v skladu z najnaprednejšimi prizadevanji v svetu, sta porok in pogoj za mirno sožitje, sodelovanje in spoštovanje med narodi —temelj miroljubnega sožitja med deželami z različnimi družbenimi sistemi. To je najvišji dosežek, ki ga lahko želimo pri vzgoji mladine, sklada se tudi z načeli ter s teorijo in prakso naše neuvrščene zunanje politike, z našim bojem za boljši svet. Vse to je potrebno, če želimo v skladu z našo ustavo in partijskimi dokumenti podružbiti našo zunanjo politiko, torej pritegniti široke množice k oblikovanju naših odnosov z drugimi narodi, deželami in državami; mirno in ustvarjalno živeti na področju, kjer se križajo različne kulture ter gospodarski in politični interesi in ustvarjalno vplivati na pojave v svetu, od katerih sta odvisni naša prihodnost in prihodnost vsega človeštva. 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Sindikat pred novimi dolžnostmi in obveznostmi 5 Temeljne misli iz referata predsednika republiškega sveta ZSS Vinka Hafnerja o nalogah zveze Sindikatov v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ena izmed temeljev za razpravo na 9. kongresu je bila uvodna beseda Vinka Hafnerja, ki je ocenil delovanje sindikatov v preteklem štiriletnem obdobju, nakazal njihovo idejno politično usmeritev in glavne naloge za prihodnje obdobje. Potem ko je poudaril, da je bila doslej poglavitna naloga sindikatov uveljavljanje samoupravljanja kot temeljnega družbenoekonomskega odnosa in bo to ostala tudi v prihodnje, je med drugim dejal. Ni dvoma, da smo v samoupravni družbeni preobrazbi prav v preteklem štiriletnem obdobju, torej po sprejetju nove ustave in nato zakona o zadružnem delu, bistveno napredovali. Največji napredek smo vsekakor dosegli pri ustvarjanju institucionalne, torej pravno organizacijske zgradbe samoupravno organiziranega združenega dela, deloma pa tudi pri resničnem uveljavljanju samoupravnih proizvodnih odnosov. Da bi lahko pravilno opredelili našo usmeritev in naloge pri nadaljnji krepitvi samoupravljanja, moramo kar najbolje objektivno oceniti že doseženo stanje. Pri tem moramo ugotoviti, da, gledano na celoto družbenih odnosov, kljub bistvenemu napredku v razvoju samoupravljanja še vedno nismo prešli od upravljanja v imenu delavcev na resnično upravljanje delavcev samih. Nismo še dosegli tiste razvojne stopnje, ko bi se večina delavcev tudi subjektivno počutila kot samoupravljalec in gospodar, in ko bi postalo samoupravljanje tudi v resnici prevladujoč družbeni odnos na vseh področjih družbene reprodukcije. Upoštevati je treba, je poudaril V. Hafner, da je uveljavljanje samoupravljanja dolgotrajen in zapleten družbeni proces, ki je le delno odvisen od zagotavljanja objektivnih družbenoekonomskih pogojev, predvsem pa od razvitosti proizvajalnih sil in družbene kulture oziroma osveščenosti ljudi. Sedaj je najpomembnejše, da izkoristimo že doseženi napredek v razvoju samoupravnih odnosov in z njim povezano ugodno družbeno ozračje za to, da že v bližnjem obdobju napravimo nov kakovostni korak k upravljanju delavcev samih in s tem tudi k uveljavljanju samoupravljanja kot resnično prevladujočega družbenega odnosa na vseh področjih družbenega dela in življenja. To je nujno, tako za krepitev družbenoekonomskega položaja delavcev, kot tudi za ohranitev dosežene politične stabilnosti in hitrejši napredek Vinko Hafner (Foto: Blaž Bevc) proizvajalnih sil združenega dela. NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE V PRIHODNOSTI Obdobje družbene preobrazbe se mora zrcaliti v ustrezni idejno politični in akcijski usmeritvi sindikatov, pred katerimi je veliko pomembnih obveznosti in nalog. Predsednik meni, da so najpomembnejše med njimi: uveljavljanje temeljne organizacije združenega dela kot osnovne in najpomembnejše oblike združevanja dela delavcev in njihovega odločanja ter kot podlage samoupravnega organiziranja celotnega združenega dela. Ra- zvijati moramo različne oblike samoupravnega sporazumevanja in neposrednega odločanja ter v zvezi s tem izpolnjevanje in dosledno uresničevanje sprejetih samoupravnih aktov, zlasti samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev dohodka in osebnega dohodka in o osnovah plana. Zagotoviti moramo takšen položaj in vlogo delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb, ki bo zasnovan na svobodni menjavi dela z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in bo zagotavljal delavcem skupnih služb enakopraven družbenoekonomski položaj z drugimi delavci, hkrati pa pre- — Samo delavec, ki vidi v samoupravni socialistični druibiin svobodni državi jamstvo svojega družbenega in materialnega napredka ter svojo trdno življenjsko perspektivo, bo storil vse, da to družbo in državo brani pred vsemi notranjimi in zunanjimi sovražniki. V. HAFNER — Uveljaviti moramo svobodno menjavo dela med delavci v materialni proizvodnji oziroma gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih kot nujen pogoj tako za zagotavljanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja teh delavcev, kot tudi za krepitev vpliva delavcev v materialni proizvodnji na obseg in kakovost storitev družbenih dejavnosti v skladu s potrebami združenega dela. Glede na to moramo izpopolniti tudi samoupravno sporazumevanje o temeljih družbenih planov družbenih dejavnosti in celoten sistem oblikovanja sredstev za skupno porabo, da bi se tako bolj izrazila materialna odvisnost produktivnosti dela in novoustvarjene vrednosti. To velja še posebno za področje znanosti, usmerjenega izobraževanja, zdravstva in otroškega varstva. V. HAFNER prosretil delavec z' "N List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-603-46509 Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). prečeval njihov monopol pri odločanju o bistvenih vprašanjih organizacije združenega dela. Uveljaviti je treba takšno demokratično, učinkovito in razredno opredeljeno kadrovsko politiko, ki bo na eni strani zagotavljala odločilen vpliv delavcev v združenem delu in njihovih samoupravnih organov na vse kadrovske odločitve, na drugi strani pa bo omogočala, da bodo izbrani v odgovorne družbene in strokovne organe zares sposobni, ustvarjalni in naši samoupravni socialistični ureditvi predani ljudje. Zagotoviti je treba varstvo samoupravnih pravic in drugih pravic delavcev ter s tem v zvezi krepiti vlogo in učinkovitost organov samoupravnega delavskega nadzora, sodišč združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja, krepiti moramo politično in pravno zaščito delavcev, kadar uveljavljajo svoje samoupravne pravice ali kritično ocenjujejo delo samoupravnih in poslovodnih organov. Uveljaviti je treba delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti kot sredstva, tako za uresničevanje svobodne menjave dela med delavci v materialni proizvodnji in delavci v družbenih dejavnostih, kot tudi za usmerjanje teh dejavnosti v skladu s potrebami in možnostmi združenega dela. Krepiti moramo vpliv in odgovornost delavcev v združenem delu in s tem tudi sindikatov na delovanje in razvoj krajevne skupnosti občanov in delavcev, in občine kot temeljne družbenopolitične in komunalne skupnosti, s tem v zvezi je treba krepiti tudi odgovornost sindikatov za delovanje zborov združenega dela in sindikalnih delegatov v družbenopolitičnih zborih skupščin. Organizirati moramo družbeno izobraževanje delavcev in njihovo usposabljanje za uspešno izvrševanje samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij, izpopolnjevati sistem obveščanja, uveljaviti klube samou-pravljalcev kot oblike izmenjave samoupravnih izkušenj ter izobraževanja in obveščanja samoupravljavcev. Najširši smisel teh nalog je v tem, kako usmeriti sindikate, da bodo v resnici uveljavljali samoupravljanje kot temelj družbenega odnosa na vseh področjih družbenega dela in kako učinkovito osveščati delavce v prepričanju, da je krepitev samoupravljanja njihov bistveni življenjski interes. Pozdravna brzojavka tov. Edvarda Kardelj* 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije! Tovarišice in tovariši delegati, zelo mi je žal, ker se ne moreni tov fer /ov d« ki Zi set ne, udeležiti 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, na katerega ste | ^ ne povabili, zato izkoriščam priložnost, da se vam po tej poti naj-; iskreneje zahvalim. Obenem mi dovolite, da zaželim vam, dele- \ gatom najširše politične organizacije delavskega razreda Slove- U° ni je mnogo uspehov v kongresnem delu. iv* EDVARD KARDELJ, Ljubljana, 23. 10. 1978 J de ------------------------------> e. upravljanju družbenih pff ^ NAJPOMEMBNEJŠE — UVELJAVLJANJE DELITVE PO DELU Že doslej je bilo uveljavljanje delitve po delu pomembno in ob- širno področje delovanja sindikatov, v prihodnje pa bi moralo postati najpomembnejše. Učinkovito nagrajevanje po delu je namreč v sedanjem obdobju našega družbenega razvoja poglavitni pogoj tako za uspešno uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov kot za hitrejši razvoj proizvajalnih sil ter povečanje individualne in družbene produktivnosti dela. Kakorkoli si namreč prizadevamo, da bi delavec v temeljni organizaciji združenega dela odločal o celotnem dohodku in ga z enako odgovornostjo razdeljeval na vse oblike porabe — osebno, proizvodno oziroma investicijsko in skupno — je vendarle očitno najbolj zainteresiran pri delitvi osebnega dohodka. Po načinu oblikovanja in višini svojega osebnega dohodka delavec najkonkretneje presoja tako svoj družbenoekonomski položaj kot učinkovitost gospodarjenja v posamezni organizaciji združenega dela in celotni družbi. Bistvo delitve po delu je v uresničevanju socialističnega načela »Vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu«. Delavčevo delo v razmerah samoupravljanja ne nastane le iz količinskih rezultatov njegovega dela na konkretnem delovnem mestu, temveč tudi iz njegovega deleža pri zvodnih sredstev oziroma ^ go hodka, torej tudi iz njegov^ umskega dela. Zato mora W sv> njegov osebni dohodek odvis{ dr tudi od ekonomskih dosežki % organizacije združenega delai, Sn katerih se kaže njegovo živo J minulo delo. Samo tako oblikfT van osebni dohodek dela^ sn povsem ustreza njegovemu ‘A moupravnemu družbenost ‘lo nomskemu položaju ter ga ce bolj materialno in moral111 dr spodbuja k večji produktivno*1 ni, dela in uspešnemu gospodarji V n ju. 0| ZA USPEŠNO DELOVANJ** V PRIHODNOSTI Da bi lahko v prihodnosti P' % gotovih bolj učinkovito družbi nepolitično delovanje sindit tov, moramo izpopolnjev^ I svojo organiziranost in metod1 I dela tako, da bomo lahk( | uspešno delovali znotraj razred* samega kot nosilec politične^ ^ organiziranja in prosvetljevanj* J delavcev v njihovem boju 21 * osvoboditev in oblast dela. Za1®'' moramo delovati tako, da pove zujemo delavski razred, da kr£' ‘2 pimo njegovo razrednopolitict in socialno enotnost na podla? skupnih današnjih in dolgoroi" P. nih interesov delavcev. Iz pozdravnega govora predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špiljka S/ s! Kongres — najboljša priprava za prihodnost Zi n Zi d n k iv, li Delegate in goste je v imenu sveta ZSJ pozdravil predsednik Mika Špiljak. V svojih besedah je omenil posebnosti minulega obdobja in poudaril, da se je sindikalna organizacija usmerila k reševanju vsebinskih vprašanj in problemov družbenega razvoja, prav zato je dosegla uspehe in si pridobila ugled. Po njegovem mnenju je bila v preteklem obdobju najpomembnejša dejavnost sindikatov predvsem na področju pridobivanja in razporejanja dohodka in še posebej pri delitvi osebnih dohodkov. Kot meni predsednik, smo storili veliko, vendar smo glede vsebinskih vprašanj komaj na začetku. Mora nam biti jasno, da prave delitve po delu še ni, razen mogoče pri delavcih v proizvodnji, ne pa pri vseh drugih. Obstajajo pa še rezerve v organizaciji proizvodnje, v novostih, pri tehnologiji itn. Ni delitve po delu, ni pravilnega nagrajevanja delavcev v strokovnih službah, ki za svoje delo niso nagrajeni. Prav gotovo je to ena izmed slabosti, ki jo bomo morali odpraviti v prihodnje. Za vsebinska vprašanja moramo iskati prave rešitve, je poudaril predsednik, saj so nam znane tudi pozitivne izkušnje. Dolžnost sindikata pa je, da skrbi za neposredno uporabo dobrih izkušenj iz prakse posameznih organizacij združenega dela. novanjska vprašanja, skrb 2* /■ otroke, varnost pri delu in p°| „ Predsednik je govoril še o nalogah sindikatov pri graditvi političnega sistema samoupravljanja in opozoril na odgovornost sindikatov za delovanje delegatskega sistema, še posebno delegacij za družbenopolitične organe m interesne skupnosti. Poudaril je, da smo v obdobju med kongresoma dosegli precejšnje uspehe na področju skrbi za človeka in njegove življenjske ravni. Že devetdeset odstotkov delavcev prejema topli obrok, več kot 51 % vseh zaposlenih Jugoslovanov odhaja na organiziran dopust. V središču sindikalne dejavnosti so bila doslej tudi sta- dobna vprašanja. Delovni člov^ ^ je občutil in čuti prizadevanj' 0 sindikata in prav zato zahteva ** ^ več, zahteva nadaljevanje začd; (j akcije, saj je še veliko nerešen1*: c vprašanj in še niso uresničena v** c hotenja. V marsikateri organiz*}' ciji številni delavci nimajo mp2’ ^ nosti, da bi v petih, desetih ali' t 15 letih dobili stanovanje. j*fi| s kaže, da smo kot družba neuči,1'j ( koviti. Nič manj pereč ni pr0' j blem otroškega varstva. V Sin: j veniji je zaposlenih 45 % žensf l zato postaja to vprašanje vse bO'i j pomembno. V prihodnje mu rnn , ramo posvetiti vse več pozorni ^ sti, čeprav smo dosegli v prete' ( klosti na tem področju že lep1 , uspehe. : , Isto velja za varstvo pri del11 ( Tudi na tem področju smo velik® dosegih nastajajo pa novi prp blemi. Še vedno je veliko inva« dov, še vedno veliko nesreč p1* delu in veliko problemov, ki ji®1; bomo morali nameniti v prihod'; nje več pozornosti. To so le nekatere od bistvenih dejavnosti, k1 ostajajo še vedno pomembna n®' loga tudi v prihodnjem obdobja Vaš kongres bo najboljša prj’ prava za to obdobje, vaša stališ**3 pa boste prenesli kongres111 Zveze sindikatov Jugoslavije, j® dejal ob koncu svojega nagovor3 predsednik Mika Špiljak. 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Spoznavati vzroke nasprotij in usposabljati za akcijo 2 9ovora Franceta Popita, predsednika CK ZKS tovu kongresom Zveze sindika-Slovenije in z volilnimi konfe-lo^i Socialistične zveze de-dr sklepamo zbore ^benopolitičnih organizacij, ZpT° Jih začeli z 8. kongresom sed tek z.borih smo ocenili mie razmere v našem družbe-seH- razvoiu ‘n dosedanje do-,, j ter se dogovorili za delo v acpnjem obdobju. Dn 0,nkres zveze komunistov je Pol-- /‘k da je izhodišče našega 'točnega dela socialistični sa-lo^avm položaj delavca in de-deinek.a človeka v združenem -QU,‘n družbeni reprodukciji, totbolj bomo delavci in delovni litodje J dosežke svojega in druž- resnično obvladovali po- bi svn-^a dela> uspešno opravljali se[ d,,^naloge v združenem delu, v toied™ rePr°dukciji po načelih 11 sno boine Povezanosti, odvili lapStJ‘n °dgovornosti ternapod-^‘tve po delu, tem bolj se bo vCJJm as utrjevalo prepričanje, da 2 Prav‘ Poti. ija . f socialistično samouprav-1». CeJeie odgnalo v zavesti delav-10 dru'!! delovnih ljudi in v naši 3,i >no-en' ustvarjalnosti že tako ,jf vJne korenine, da imamo do-fo/ znanja in sil, da se od-So n° spopademo z nalogami, ki Ijf s\,n-red na>ni; da smo kritični do Zel^a ‘n napak in hkrati j/a? Zahtevni glede opravljanja p^nida po samoupravno debi ratičnipoti rešujemo najtežje kn ut ti- ni! i) in najbolj zapletene naloge in se odločno spopademo z ostanki starega v miselnosti, odnosih in ravnanju. Čeprav smo dosegli že lepe uspehe, s tem še ni rečeno, da ni več neskladja med ustavnim družbenoekonomskim položajem delavca, delovnega človeka in občana ter njegovim resničnim položajen — da samoupravno in politično organiziran uveljavi svojo besedo v vseh družbenih dogajanjih. Pri tem ne gre samo za ostanek preživele zavesti in prakse, marveč se porajajo nasprotja tudi v objektivnih ekonomskih in družbenih razmerah, v katerih se razvijajo samoupravni odnosi. Naš nadaljnji razvoj je vse bolj odvisen od naše sposobnosti, da odkrijemo najustreznejše rešitve za samoupravno organiziranost združenega dela. Vselej moramo zbrati dovolj samoupravno spo-razumske modrosti ter ob spoznanju naše medsebojne povezanosti, odvisnosti in odgovornosti, ki ima svoj temelj v družbeno lastninski naravi odnosov v združenem delu ter v naši delovni, proizvodni in poslovni povezanosti in odvisnosti ni najti ustrezne samoupravne rešitve. Pri tem je treba spoštovati načelo, po katerem nihče ne uveljavlja svojih interesov na račun drugega, ob podrejanju ali izkoriščanju dela drugih. Utrditi moramo samou- pravne odnose v vseh oblikah združenega dela, da bi dosegali večje gospodarske učinke, višjo produktivnost dela in seveda dobre delovne dosežke v neposredni proizvodnji in z delovnim prispevkom delavcev v kulturi, zdravstvu, šolstvu itn. To zahteva od organiziranih subjektivnih sil družbe pod vodstvom zveze komunistov, da spoznavajo družbenoekonomske in idejne vzroke nasprotij ter usposabljajo delovne ljudi za socialistično akcijo, da bi jih reševali samoupravno, po demokratični poti. Oblike, metode in sredstva idejnopolitičnega dela in akcije je nujno prilagajati novim družbenim razmeram, zahtevam in potrebam,. Le tako bo mogoče uresničiti sedanje in prihodnje naloge. V tem pomenu naj bi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije na temelju kritičnega pregleda razmer v delavskih sindika- tih določil organizacijo, strukturo, metode in oblike v skladu z nalogami, ki so pred nami. Ena temeljnih nalog delavskih sindikatov je, da aktivirajo celoten delavski razred, vsak njegov del in vsakega delavca za demokratično in solidarno reševanje nalog pri sprotnem gospodarjenju in razširjeni reprodukciji, pa naj gre za naloge v zvezi z reprodukcijo temeljne organizacije ali širših oblik združevanja dela ali celotne družbe. Družbenopolitične organizacije so poklicane, da opozarjajo na slabosti in dajejo ustreznim organom pobude in predloge. Še več —zahtevati morajo reševanje in odpravljanje slabosti. Teh pobud in zahtev je še vedno premalo. Včasih se zdi, da se ob upravičenem poudarjanju temeljnih vprašanj pozablja na vsakodnevne probleme in težave delovnih ljudi, ki jih je mogoče z malo dobre volje hitro rešiti. Storiti moramo vse, da dvignemo osebno in družbeno storilnost in povečamo dohodek na temelju moderne organizacije dela, znanosti, tehnologije in drugih dejavnikov, ki vplivajo na rast dohodka. V sedanjem obdobju nam ne morejo pri reševanju naših nalog veliko pomagati zgolj predavanja, v katerih bi ponavljali že stokrat povedane in napisane stvari. Potrebna nam je akcija in vse, kar je z njo neposredno povezano. Sindikat je dolžan, da skupaj z vodilnimi in vsemi drugimi delavci ustvari družbeno ozračje, v katerem bo prevladalo spoznanje, da daje le boljše delo večje rezultate, na katerih edino lahko temeljijo večji osebni dohodki. Skupne naloge šol in uporabnikov Iz uvoda v razpravo komisije za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo, ki ga je podala članica sekretariata predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tilka Blaha Vzgoja, izobraževanje, raziskovalno delo, skrb za kulturno Življenje, telesno kulturo, rekreacijo in oddih delavcev so dejavnosti, ki jih ni mogoče obravnavati posamično, saj so sestavina združenega dela hkrati pogoj in posle- dica hitrejšega ekonomskega, tehnološkega in samoupravnega razvoja družbe. Sindikati so si prizadevali, da bi povsod prodrlo spoznanje o višjem vrednotenju in bogatitvi dela, ki mora postati zanimivo in Rešitev: dosledno uresničevanje jakona o združenem delu_______________________ d k razPrave Geze Čahuka, predsednika Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ■n1 af Jk0n°™kl P0l0Žai vzgbjnoi-0 kn\a^eVable ^eiavnostl ocenju-L 0 P° navadi le glede na po-ecne osebne dohodke, pri-3 siVne stopnje in globalno šabi n0 P01^0- Največkrat po-da potrebujejo vzgoj-: ^^braževalne delovne organi-^He denar ne samo za osebne ri /dke, temveč tudi za mate-l!'6 'n funkcionalne stroške, za \ia-L°Stno opravljanje načrto-Iil nalog. Glede tega je neko- hvalnih e v znanstvenorazi-delovnih organizaci- lt vsaj v tistem delu dohodka, ^ m ^ oblikujejo z neposredno e. dePaV0 dela me(i raziskovalno 0f Ovno organizacijo in delovno * JJizaajo materialne proi-s,( t.?,je. V tem primeru so po-sredstva, vračunana v enakopravno z živim iit 'Nbna ^ c.eno, it ^lorr, k bil todarkoli so nam podatki o i 1 v anju osebnih dohodkov v Tf ^ojnoizobraževalnih in znan-i(r Orenofaziskovalnih delovnih I onizacijah kazali — v primer-I0" j 1 Z drugimi panogami in de-sk Z'n-°stfni v združenem delu — fll zaostajanje, smo brž poi-ZZ ' druge statistične podatke, ki „ Zrnanjšali ostrino in vrednost |£ Z.a,kdv ° zaostajanju osebnih P* Z °dkov v teh dejavnostih. Kri-sin0 °Sl smo obrnili v drugo 1* ‘n razpravljali o preveliki k*1 ^ refnenitvi gospodarstva, češ da V . naraščanje skupne porabe tli; reproduktivno spo- pi1 ;■, n°st- Tu pa smo naredili ve-i"1 (|l)° napako, ker se nismo selek->ii nizacijah združenega dela ali PJlpo zasebnikih. To je problem, ki fh, je treba še bolj zavzeto obravn^^ vati, saj ne zadeva samo učitelj‘|ti praktičnega pouka. Tu je sin tako da bi- nakazali re-kaltš6 Z.e'je ’n pripombe o tem, pre-n° šdlo potrebujemo. Čim-ftoh! * moraii začeti načrtno 'feno a2evati učitelje za usmer-lvet a°braževanje, poklicno stevanVanJe Pa usmerjati ob upoš-'sam Ju ^eija in sposobnosti po-Dtia(iJ1,k?v. Nujen je nadzor 'tja :Sem* oblikami izobraževa-^ij) n, P°dpora vsem tistim obli-' Jpi.,’ so v korist združenemu ‘Ha, Oa ^uPanek: 5 Pren;g0Vorn°sti in nalog pri 1 Bja n ra2^’ vzgoje in izobraževa-' Pušf6 P10remo m ne smemo pre-tK)(]ratl. sanio delavcem na tem iJllsp^P1 družbene dejavnosti, skiin ^ N mogoče zagotoviti le s J >mi napori. Ha Us ni’ da so za uspešen prehod Pomerrie/ipno izobraževanje zelo TOin • dogovori s sosednimi eLi;a,ami’ v regijt in v republiki. -^Isk' eyev.Usmeritve, npr. v dom-e segajo celo prek re- '!reh;i r meia- Opredeliti je ete„, kdo bo nosilec določene ! lev <;ritvP *n kakšna bo usmeri-' Hprefln^!.kati se morajo odločno 1 '-a Do' te^nji po gradnji centrov ^b^i600 izobraževanje, ki riali, ? temeIjili na dogovorih in TŽa ■ ^r’ °biikovanju sred- 5' Domžale izhaiaio iz i- ije j,e stopnje razvitosti sred-°62v\So'stva- Doslej so v občini 3'b|a'te: kovinarska, usnjarsko-i-jfu^rijska in ekonomska (za r [j|K1 Pfofil ekonomskega tehni- F lija n° izmed temeljnih vprašanj |'L[)Srneritev so kratkoročni in 'Nvr°Čni Progami OZD, )'lji .VSem v materialni proizvod-i-L Ugotavljajo, da doslej načr-'1iavnJe kadrov v OZD ni bilo se-i-Ln'element njihovih srednje-4* in dolgoročnih, proizvod-dtri investicijskih razvojnih na- 'e V ' 3.L Zadnjem obdobju je dose-; lan na tem področju precejšen iSjJjpdek — veliko je storil tudi ;'leg apNa temelju srednjeroč-;'lom-naČrta družbenega razvoja cL^piske občine so se izobliko-)'lj naslednje usmeritve: us-i‘’!kosko-galanterijska — kemija. krnska s trgovskimi, denar- knjigovodskimi, računo-rj^mi, mehanografskimi in Teb ,n' usmeritvami, ki jih po-);k|S(Ule združeno delo, in agroži-' ''"— veterinarstvo. Na tem zelo primanjkuje ka- i J0°V.’ Predvsem ozkega profila. trJ^hraževanje Nvs7‘T?njc je potrebnP trn t - m ‘judem na usmerjenih )j|a jah. Predvideno je, da bi TO^^mtehniška fakulteta — Za živinorejo na Rodici % a °d dveh centrov za po-)-Veniie kmetijskega šolstva v Slo- M: a«in ftl ece: VCrti usmerjenega izobraže-m0.|l Morajo upoštevati uvedbo 0rB erne tehnologije v delovnih I^^eijah, da bodo mladi po rltj i|L,a?Cm šolanju kos nalogam, ‘dm- °0c*0 čakale. Organizacije 'i5v2?enega dela bi morale bolj sodelovati pri izdelavi b fantov usmerjenega šolstva; to je njihova pravica in dolžnost, saj le one vedo, kakšne kadre bodo potrebovale v prihodnje. Delegat je opozoril, da je nujno povezovanje vsebin usmerjenega izobraževanja tudi glede kadrovskih priprav, saj se bo vsebina močno spremenila glede na sedanji program. Ustrezno bi se morali pripraviti predvsem pri praktičnih strokovnih predmetih. Opozoril je, da bi učence pri šolanju morali spremljati strokovnjaki: psiholog, pedagog, zdravnik. Ti naj bi svetovali in odločali pri usmeritvi mladine v nadaljnje ustrezne šole, da bi se izognili problemom »odpisanih«. Delegat meni, da bomo načrte dobro uresničevali le, če se bomo pravočasno kadrovsko in materialno pripravili, in če bodo sodelovali pri pripravi načrtov tudi izvajalci—učitelji. 'Vlihaela Zelene: Sindikati Se morajo zavzemati predvsem za programirano izobraževanje ob delu in iz dela. Opažajo, da primanjkuje v občini Idrija kvalificiranih delavcev. Ugotavljajo pa, da tretjina štipendij, ki so bila razpisana za poklic kvalificiranega delavca, ostaja neizrabljena. Vzroke je treba iskati v pomanjkljivi povezavi med izobraževalnimi organizacijami in OZD, ali pa morda v nepravem načrtovanju kadrov. Morda bi bilo treba razpisati več poklicev, za katere se odločajo ženske? Morda bi bilo potrebno več usmerjenja v poklicno izobraževanje, več ogledov dela v tovarnah? Štipendije bi bilo treba razpisati javno že v začetku koledarskega leta. Razmisliti bi morali, ali je družbeno vrednotenje teh poklicev primerno. Sindikati naj bi ta vprašanja proučili in jih začeli ustrezno reševati. Izobraževalne organizacije bodo morale več vložiti v organizacijo praktičnega pouka tudi v oddelke za odrasle. Uvajati bo treba takšne metode, ki bodo navajale na samostojno učenje in skrajšale pot do uporabnega znanja. Premalo je ustreznih šol in programov,, ki jih potrebuje industrija (le 57 odstotkov delavcev v SRS v industriji ima le osnovno šolo ali pa še te ne). Delegatka meni, da ni prav. da odpiramo oddelke za redno šolan je in za izobraževanje odraslih, ne da bi prej ugotovili potrebe in dobili soglasje širše skupnosti. Glede tega je potrebno tesno sodelovanje med OZD in izobraževalnimi organizacijami. Sindikati naj bodo na to vprašanje še posebno pozorni. Poskrbeti je treba, da se bodo učitelji bolje seznanili z delom v delovnih organizacijah, strokovnjaki iz delovnih organizacij, ki bodo sodelovali v izobraževanju, pa se morajo tudi pedagoško usposobiti. Sindikati naj bi posvetili posebno pozornost potrebnemu družbenopolitičnemu izobraževanju delavcev — s prilagojenim programom, dostopnim izražanjem in časom usklajenim z njihovimi potrebami. Čas je, da začne tudi področje vzgoje in izobraževanja določati ceno svojim storitvam, svojemu delu, in postane hkrati skupna naloga združenega dela in šole. domovi učencev Pednjih šol e o! I JeVar Nikola genskem. Čeprav ta pro- 0 ^ dali ra«;p rpšnipmn in etajaV. !a]„ v lko učencev se še vozi od :iec- dosti S0voril o domovih za učence dalj časa rešujemo, in gradimo veliko domov. (e. vPrašanje še vedno pe V*0 učencev se še vozi ried’ Pa Plačuje |atj ?0 veliko stanarine. Pove-ik Je treba, da je učni uspeh |!?ev. ki so v domski oskrbi util f' ^ot: uspeh vozačev. Pouda-L t > da delajo tisti, ki so zapo-v domovih v zelo težkih ra- oskrbnina manjša. Oskrbnina je v domovih tolikšna, da jo nekateri težko zmorejo (posebno učenci iz drugih republik, ki imajo veliko potnih in drugih stroškov). Izobraževalna skupnost Slovenije naj izenači predpise za velikost vzgojne enote z drugimi republikami. (SRS-30 učencev na enoto, SR Srbija pa od 15 do 25) Izobraževanje naših delavcev v tujini in šolanje njihovih otrok Miroslava Geč Korošec: Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije bi moral postati dejavnejši pri reševanju problematike izobraževanja naših delavcev v tujini in šolanju njihovih otrok. Bolj bi moral skrbeti tudi za idejno in strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje vseh pedagoških delavcev. Vzgoja in izobraževanje sta najpomembnejša, uresničimo pa ju lahko le z Vaznimi novimi načini vzgojnoizobraževalne dejavnosti naših delvcev v tujini. Pri tem gre predvsem za družbenopolitično in samoupravno izobraževanje naših zdomcev. Še nadalje moramo razvijati razne oblike sodelovanja z našimi delavci v tujini, kot npr. sodelovanje prek društev in klubov, sestankov in seminarjev. Večji poudarek naj bi dali raznim občasno pripravljenim sestankom z zdomci v Sloveniji. Dolžno pozornost bi morali posvetiti dopolnilnemu izobraževanju otrok v materinščini. Doslej je bila na območju ZR Nemčije, kjer je največ naših otrok, dejavnost slovenskih in jugoslovanskih sindikatov premalo učinkovita in načrtna. Zelo pomembno je tudi pedagoško delo s predšolskimi otroki. Potrebno bi bilo, da bi se vključili v posamezne projektne skupine pri inštitutih za pedagoško in socialno delo z otroki naših zdomcev v državah gostiteljicah in tako sodelovali pri oblikovanju posameznih modelov pedagoškega dela s predšolskimi in šolskimi otroki naših zdomcev. Naš sindikat je že deloval na področju idejnega in strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja pedagoških delavcev. Dobro je sodelovanje mariborskega sindikata z Marksističnim centrom Univerze v Mariboru, ki sta pripravila in izvedla načrtno idejno izpopolnjevanje vseh visokošolskih učiteljev. Manj sistematično so bili tega deležni drugi učitelji in vzgojitelji. Tudi za načrtno izpopolnjevanje na tem področju bo treba v prihodnje bolj poskrbeti. Izobraževanje za delo in ob delu Vinko Omprej iz Raven je govoril o izobraževanju ob delu in za delo. Navedel je podatke, ki kažejo, da se je med zadnjima kongresoma zveze sindikatov zelo razvilo osnovno šolanje odraslih. Kljub temu je bilo ob koncu leta 1976 v industriji še vedno 38,7 % delavcev brez končane osnovne šole, v vsem slovenskem gospodarstvu pa 33,2 odstotka. Ta dodatka sta za letošnje leto verjetno bolj ugodna. Verjetno se v zadnjih dveh letih razmere niso dosti izboljšale, saj na primer v občini Ravne na Koroškem od okrog 11.500 zaposlenih konča osnovno šolanje samo 40 slušateljev na leto. torej manj kot 0,5 odstotkov. Sindikati bi se morali še bolj zavzeti tudi za strokovno in družbeno izobraževanje delavcev ob delu in za delo. Iz poročila je razvidno, da ima v Sloveniji 49 odstotkov zaposlenih samo osnovno šolo, v industriji pa kar 57 odstotkov. Statistike kažejo, da glede tega zaostajamo celo za manj razvitimi republikami. Izobraževanje ob delu se je v zadnjih dveh letih sicer povečalo, vendar pa je bilo usmerjeno predvsem na administrativne, ekonomske, upravne in druge družboslovne smeri. Posledica tega je. da dobri delavci bežijo iz proizvodnje v administracijo, s tem pa se precej zmanjšuje produktivnost v gospodarstvu. Razpravljalec je navedel precej vzrokov za take razmere: — usmerjenost delavskih univerz v družbeno in manj v strokovno izobraževanje, — slabosti pri ugotavljanju kadrovskih potreb, — razširjanje najrazličnejših potrebnih in nepotrebnih administrativnih služb, — to, da so nekateri delavci še vedno nagrajevani po zelo zahtevnih normah, drugi pa so privilegirani. — podcenjevanje fizičnega dela. Vinko Omprej je predlagal, naj občinski sindikalni sveti proučijo, kako je z izobraževanjem ob delu na njihovih območjih ter skupaj z delavskimi univerzami in izobraževalnimi centri pripravijo ukrepe za izboljšanje razmer. Marjan Lah meni, da bi se morali sindikati zavzeti predvsem za to, da bi do prihodnjega leta dosegli, da bi postal razpis instrument za načrtno razvijanje in usmerjanje "izobraževanja. Treba bo pomagati organizacijam združenega dela, ki naj bi prek posebnih in občinskih izobraževalnih skupnosti skušale usmerjati in načrtovati v sodelovanju z izvajalci—delavskimi univerzami in drugimi. Glede omejevanja in spodbujanja nekaterih smeri izobraževanja ob delu meni, da je treba opozoriti na vzroke, zaradi katerih nastajajo nesorazmerja med izobraževanjem za proizvodne in neproizvodne poklice. Z razpisi in drugimi sredstvi načrtovanja bomo lahko vplivali na ustreznejšo strukturo izobraževanja ob delu in zajezili stihijske tokove. Opozoriti je treba na neustrezne odnose glede nagrajevanja strokovnih proizvodnih poklicev, na eni strani ter administrativnih in drugih na drugi strani. Zato se bomo morali usposabljati za samoupravno načrtovanje ka- drovskih potreb in hkrati ustreznejše materialno in družbeno vrednotiti strokovno proizvodno delo glede na druge vrste dela.. Ob prekomernem naraščanju administracije, ki hkrati spodbuja željo po šolanju v administrativni smeri, se moramo vprašati, kakšni so delovni pogoji za delo v določenih panogah predvsem za ženske poklice. Predlaga, da bi se sindikati zavzeli za odpravljanje vzrokov, ki porajajo neustrezno strukturo izobraževanja pri delu. Izobraževalne organizacije bodo morale bolj odgovorno ravnati glede obsega in strukture poklicnega izobraževanja nekaterih smeri. V nekaterih smereh izobraževanja so danes zelo široke možnosti (upravno administrativno, ekonomsko in komercialno smer), manj pa je možnosti za vertikalno poklicno napredovanje delavcev nekaterih proizvodnih smeri. Potrebno in pomembno je delavcem omogočiti nadaljnje šolanje v skladu s potrebami; to izobraževanje pa je treba približati delavcu glede na vsebino metode in kraj izobraževanja. Pri tem imajo pomembno vlogo delavske univerze in izobraževalni centri ob šolah, saj prav te organizacije načrtno, poklicno in dopolnilno približujejo izobraževanje delavcem in s tem zagotavljajo pridobivanje izobrazbe. Problematika narodnostno mešanega območja — Prekmurje Bojan Hojnik je poudaril, da so z zadovoljstvom sprejeli v predkongresnih razpravah stališča o izenačevanju pogojev pri vzgoji in izobraževanju otrok in prizadevanje sindikata za izboljšanje materialne podlage vzgoj-novarstvenih zavodov in osnovnih šol, zavzemanje za razširitev dopolnilnih oblik vzgojnoizo-braževalnega dela in pobude za hitrejši prehod na celodnevno osnovno šolo. Agrarno Prekmurje s svojo posebno strukturo prebivalstva dobiva izdatno pomoč širše slovenske skupnosti za reševanje teh problemov, to pa seveda še ne pomeni, da ne bodo v prihodnje sposobni sami reševati večji del problematike vzgojnoizobraževalnega področja. Opozoril je na nekatere probleme, ki se porajajo v vzgoji in izobraževanju v pomurski regiji, ki pa bi jih bilo mogoče ob zmerah. Ljudje se v domovih neradi zaposlujejo, zato jih veliko poišče delo drugje. Razčlenitev delovnih obveznosti kaže, da so obremenitve delavcev v domovih celotedenske in tudi nočne. Za boljše in uspešnejše reševanje te problematike predlaga, naj bi še vedno v domovih uče.ik dovolili nočno delo žensk in ga ustrezno nagradili. Izobraževalna skupnost Slovenije naj bi odvajala sredstva za tehnično administrativna opravila, tako bi bila Maribor, mesto gostitelj, je s prisrčno dobrodošlico sprejel delegate 9. kongresa ZS Slovenije (Foto: Joco Žnidaršič) ustrezni podpori uspešno rešiti. Gre za reševanje problematike z dvojezičnega območja. Uspehi, ki smo jih dosegli, niso majhni. Zavedati se moramo, da gre za posebno obliko vzgojnoizobraževalnega dela, ki smo ga v programih jasno začrtali in pomeni drugim evropskim večnarodnim državam zgled — kako je mogoče z medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem vseh narodnosti zagotoviti socialno varnost in enakopraven razvoj. Za uspešnejše reševanje teh problemov v prihodnje predlaga: Vse otroke narodnostno mešanega območja bi morali dve leti pred vstopom v dvojezične osnovne šole vključiti v dvojezične otroške vrtce. Potrebno bi bilo skrbeti za nenehno jezikovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev, načrtno spremljati delo in uspešnost dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacij, prit gniti k sodelovanju ustrezne ustanove v Sloveniji in hungor. I ^ki inštitut iz Novega Sada. Poseben problem je izdajanje dvojezičnih učbenikov, ki jih šole dobivajo iz Vojvodine. Zato bi bilo treba s Pokrajinskim zavodom za izdajo učbenikov iz Novega Sada in izobraževalno skupnostjo Slovenije skleniti sporazum; vrzel povzroča tudi pomanjkanje slovensko-madžar-skega slovarja, ki pa ga sedaj pripravljajo. Težavna je tudi nabava učil za madžarski narodnostni program, ker ni odobren uvoz. S sosednjo Madžarsko republiko bi morali podpisati dogovor o uvozu. Načrtno bi morali povezati naše in madžarske vzgojnoizobraževalne ustanove in za to sodelovanje zagotoviti ustrezno materialno osnovo. Dobro bi bilo vključiti čimveč otrok v celodnevno osnovno šolo in uzakoniti, da bi madžarski jezik uvedli v nekatere strokovne šole in uradno v predmetnik. čim bolje se bomo POZnali OO Predloga za uvedbo celodnevne šole v Središču Občinska izobraževalna skupnost Ormož Za bolj življenjski predlog Prepričani smo, da bo mogoče z dobrim sodelovanjem med Osnovno šolo Središče ob Dravi in krajevno skupnostjo, izpeljati zamisel o uvedbi celodnevne osnovne šole, ki jo predlaga šolski kolektiv. Dolgoročno bi z uresničitvijo njihovega načrta pridobili v šoli in kraju kadre, ki bi pripomogli k hitrejšemu razvoju vzgoje, kulture in družbenopolitičnega življenja na tem vaško-industrijskem območju. O šoli in kraju smo se pomenkovali s tajnikom krajevne skupnosti Dragom Kaničem in z ravnateljico Marijo Viher. Kako nameravate organizirati celodnevno delo v šoli Središče ob Dravi? Po občinskem programu — je dejala ravnateljica Marija Viher, — bomo dobili v ormoški občini prvo celodnevno osnovno šolo na podružnični šoli Kog. Ker pa imamo pri nas enoizmenski pouk, bi tudi pri nas lahko prešli na celodnevno delo. Po prvotni zamisli naj bi uvedli celodnevno šolo v vseh razredih. Ker pa je za leto 1979 in 1980 predvideno manj denarja (solidarnost po novem!) smo se odločili, da jo bomo uvedli le polovično. Občinska izobraževalna skupnost Ormož meni, naj bi imeli na naši šoli celodnevno delo le nižji razredi, učitelji pa ugotavljamo, da to ne bi bilo smotrno. Zakaj? Če bi uvedli celodnevno osnovno šolo le v petih oddelkih nižjih razredov, bi bila rešitev kratkoročna. Ker se število učencev nenehno zmanjšuje, zgubimo vsako leto po en oddelek. Tako imamo v tem šolskem letu po en oddelek v prvih treh razredih, dva oddelka četrtega razreda, en oddelek petega razreda in po dva oddelka šestega, sedmega in osmega razreda. V naslednjih letih bo imela na višji stopnji polno obveznost le slavistka, vsi drugi pa bodo morali dopolnjevati učno obveznost s poučevanjem drugih predmetov. Prav letos se nam je posrečilo dobiti ustrezno usposobljene učitelje za predmetni pouk. Prihodnje leto bomo dodelili tudi dve družbeni učiteljski stanovanji v kraju. Ob tem, ko imamo razen ustrezne telovadnice — sedaj telovadijo otroci v bližnjem domu prosvetnega društva — na voljo dovolj prostora in trenutno tudi dovolj ustrezno usposobljenih učiteljev, menimo, da bi morali uvesti pri nas celodnevno osnovno šolo v višjih oddelkih. Obdržali bomo učitelje in kraj bo bogatejši za nekaj kulturnih, športnih in družbenopolitičnih delavcev. O našem stališču sem obvestila občinsko izobraževalno skupnost in Zavod SRS za šolstvo ter predstavnike zavoda povabila, naj si ogledajo naše prostore in ocenijo, kakšne so možnosti ter zagotoviti razvoj šoli in kraju. DVE PLATI DELEGATSTVA Kako sodeluje šola s krajem ter krajevna skupnost in njena delegacija s šolo? Dobro leto sem tajnik krajevne skupnosti Središče ob Dravi in zrasel sem iz tega šolskega kolektiva — je povedal Drago Kanič. Sodelovanje je celostno; učenci sodelujejo v mnogih delovnih akcijah v krajevni skupnosti in TOZD Gosad, člani sveta krajevne skupnosti in vodstvo šole zelo resno, temeljito in sproti obravnavajo šolsko problematiko v kraju in občini na vedno sklepčni delegaciji za vzgojo in izobraževanje pri krajevni skupnosti in izmenjavajo delovne izkušnje. Prepričan sem, da bo povezava še boljša sedaj, ko smo na nedavni seji sveta krajevne skupnosti izvolili delegata za svet šole. Podpiramo zamisel šole, naj bi najprej prešli na celodnevno delo višji razredi. Povedati pa moram, da nismo zadovoljni s povezavo med našo krajevno skupnostjo in njeno delegacijo za vzgojo in izobraževa- bra še ni sestala. V tem času sta bili že dve seji skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti je imel od tedaj štiri seje. Od devetih članov se dosedaj dva — oba iz zbora uporabnikov — še nista udeležila seje izvršnega odbora. Tudi drugi člani izvršnega odbora iz zbora uporabnikov so se slabše udeleževali sej izvršnega odbora kot delegati zbora izvajalcev. STANE JESENOVEC Marija Viher in Drago Kanič, odlična sodelavca v šoli, krajevni skupnosti, kulturnoprosvetnem društvu in drugod. Dva izmed 2800 krajanov krajevne skupnosti Središče ob Dravi in 1300 prebivalcev Središča, ki sta ponosna ha kraj in njegove prebivalce — marljive delegate in delavne kulturnike; tudi mladina ne zaostaja, saj je pripravljena sodelovati v vsaki delovni akciji nje ter občinsko izobraževalno skupnostjo. Kot delegacija, ki je vedno sklepčna in vedno pošlje na skupščino svojega delegata, me-»nimo, da prejemanje gradiv za sejo skupščine nekaj dni pred sejo resno ovira naše delo in samoupravno odločanje. Napak je tudi to, da prejme gradivo le predsednik delegacije, ne pa tudi krajevna skupnost. To pomanjkljivost bo treba kmalu odpraviti, da bomo samoupravni Pripravljajo skupne službe organi krajevne skupnosti lahko odgovorno skrbeli za dobro delo delegacije. Ob podatkih o delu delegacije iz krajevne skupnosti Središče ob Dravi pa si oglejmo še tele podatke: delegacija za vzgojo in izobraževanje pri krajevni skupnosti Ormož, vodi jo predsednik Maks Antolič, v njeni sestavi pa je tudi član izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti Franc Debeljak, se do 24. okto- Miroslav Tramšek, do nedavna je bil ravnatelj na osnovni šoli Miklavž pri Ormožu, je od letošnjega 1. septembra poklicni predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti Ormož. — V pogovoru je dejal; — Pri nas je to poklicna funkcija, zato sem moral opustiti delo ravnatelja. Za delegata posebne delegacije za vzgojo in izobraževanje sem bil izvoljen v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu in sedaj sem delegat — uporabnik v izvršnem odboru. Ormoška izobraževalna skupnost ima tajnico in računovodkinjo (ena oseba) za skupnost otroškega varstva, opravljamo pa tudi nekatere naloge za skupnost socialnega skrbstva in raziskovalno skupnost. Družbenopolitične organizacije in skupščina ormoške občine menijo, naj bi v začetku prihodnjega leta organizirali skupne strokovne službe za vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Pripravljamo reorganizacijo, vendar še ne vemo, kako naj bi bile te službe izoblikovane. Verjetno bodo v njih trije do štrije referenti za eno, dve ali več interesnih skupnosti in vodja služb. S. J. Skrčena programa za leti 1979 in 1980 c Za uresničitev letošnjega enotnega in dogovorjenega programa so predvideli v Občinski izobraževalni skupnosti Ormož 39,99 milijona dinarjev. Iz republiških solidarnostnih sredstev bodo prejeli 21,40 milijona dinarjev. Dejali so, da pritekajo solidarnostna sredstva zelo počasi in neredno. Tega denarja bo prihodnje leto manj kot letos. Tudi leta 1980 bo tako. Če bodo potrebovali 1979 leta 36,13 milijona din za uresničitev enotnega programa in 6,96 milijona din za izpolnitev dodatnega, dogovorjenega programa, skupaj torej 43,09 milijona din, se bo zbralo na njihovem tekočem računu iz slovenskih solidarnost- Pogovor v krajevni skupnosti Črniče Izobraževati za današnji cas Krajevna skupnost Črniče je nekako na pol poti med Ajdovščino in Novo Gorico. Ima podružnico, štirirazrednico osnovne šole Dobravlje. O tem, kako dela ta šola, kako uresničuje predpisane vzgojnoizobra- Drobne iz Ormoža UČBENIKI — Vse osnovne šole sodelujejo v akciji za nakup učbenikov. V Veliki Nedelji so preskrbeli z učbeniki vse učence, v Miklavžu pa jih organizirano oskrbujejo že nekaj let. Letos so prejeli učbenike še učenci 7. razreda, naslednje leto pa jih bodo deležni učenci vseh razredov. V šoli imajo tudi trgovino s šolskimi potrebščinami. Nekatere šole so načrtno kupovale učbenike in jih sedaj sposojajo učencem za 10-odstotno sposojeval-nino. PLAVALNI TEČAJI — Šola v naravi je v ormoški občini skrčena na plavalne tečaje v ormoškem plavalnem bazenu. Izobraževalna skupnost je prispevala za tečaje 60 tisoč din. PREHRANA — Vsi učenci ormoških osn. šol (2382) prejemajo malico, veliko pa jih na šolah tudi kosi. Občinska izobraževalna skupnost plača učencem iz socialno šibkih družin malice in kosila, vozačem pa kosila. Letos so namenili za prehrano 400 tisoč din, ker je v ormoški občini še veliko otrok iz večjih družin in iz takih, v katerih je zaposlen le en član in imajo zato nizke dohodke. PREVOZ OTROK — Za prevoz otrok bodo letos namenili v ormoški izobraževalni skupnosti milijon dinarjev. POVEZANI KRAJI — v ormoški občini imajo osem krajevnih skupnosti. S samoprispevkom občanov se bo letos posrečilo doseči, da bodo vsa krajevna središča povezala z Ormožem, z asfaltirano cesto. DODATEK — Za težko delovno mesto, tj. za delo v kombiniranem oddelku prejemajo dodatek le učitelji in učiteljice šestih oddelkov. STANOVANJA — Tudi v ormoški občini imajo premalo stanovanj za učitelje. Zato so začeli razmišljati o združevanju denarja za stanovanja in o tem, da bi izrabili denar, ki ga daje stanovanjska skupnost Slovenije nerazvitim občinam (30 odstotni delež) za zidavo družbenih stanovanj (15 odstotkov denarja so nepovratna sredstva , 15 odstotkov pa je posojila). Menijo, da bi morali tudi učitelji več prispevati. ževalne smotre, in o delegaciji za občinsko izobraževalno skupnost Ajdovščina smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Črniče Antonom Šinigojem: — Iz petih vasi prihaja letos v podružnično šolo Črniče 91 dečkov in deklic.'Nekako pred petnajstimi leti smo imeli tudi v Črničah popolno osemletko. Ko je prevladovala težnja, da je treba šole centralizirati, mislili ,so, da bomo vsi živeli v mestih, smo tudi v Črničah izgubili višje razrede. V zadnjem času večkrat slišimo želje, naj bi v večjih krajih spet imeli popolne osnovne šole. Vemo, da prihajajo sedaj učitelji v podružnične šole iz večjih krajev. Po svojem delu se vra- nih sredstev le 19,28 milijona®1 j ali 90 odstotkov letošnjega ^ r narja. k Kje bo treba krčiti? JakolG 1; nam povedali: N — Sledili bomo sklepu obči15, c ske koordinacije, da ^®podf!, e stva ne smemo obremeniti z vbl1 d prispevno stopnjo. Ta je že taH v med najvišjimi v Sloveniji 33,14%, od tega 5,39% žabi braževanje. Kljub temu bo®L morali na domačih tleh najti denarja za uresničitev dodatni 1 programa in v vzgoji in izObraZ(’,2 vanju še bolj varčevati kot do-13 daj. |4 To pa pomeni, da bo treba s H 5 čiti program celodnevne osnomfi male šole, podaljšanega bivanji! štipendiranja in odložiti uveč|8 strokovne skupine (psiholog pedagoga in socialnega delavk za naše šole in črtati sredstva' v potrebe investicij iz našega p® k grama. jp Naj navedem primere. Ce“ p nevno osnovno šolo smo naf® p ravali prvotno vpeljati na P1 d družnični šoli Kog in na šoli Sr1s, dišče ob Dravi. V prvi se ? d učencev in učenk (kombiniraj oddelka) že navaja na cel°c nevno delo, za drugi pa načrta)' c občinska izobraževalna skupn1’' u za sedaj le prehod nižjih raZ® dov. Trenutno imamo na nasl|° šolah 16 oddelkov podaljšani bivanja. Malo šolo organizira111, za otroke, ki niso v vzgojnovj ti stvenih enotah. Ker so te pri vs£ V osnovni šoli Središče ob Dravi je letos za 12 oddelkov otrok. V r* pt kem oddelku jih je od 20 do 30. Ker ne dosegajo poprečnega štej sQ učencev na oddelek, imajo veliko težav zaradi pomanjkanja denaj Učitelji so imeli letos najnižje osebne dohodke izmed vseh prosve® delavcev v ormoški občini. Prostora je sicer dovolj, premalo pa in1*1 j,, sodobnih učil. To je posledica politike občinske izobraževalne sM |j( nosti, ki je ob omejenih sredstvih ta najprej usmerjala v gradnjo in j te novo šolskih poslopij, zmanjkalo pa jih je za sodobna učila. Sedaj(„[ vijo spet v negotovosti. Na kateri stopnji bo celodnevna osnovna šo%( Od te odločitve je odvisen nadaljnji razvoj šole in kraja, 6. čajo tja, kjer stanujejo. Zato je težko povezati učitelja, šolo in kraj. Zrcalo te povezave so po navadi le proslave ob pomembnejših obletnicah, praznikih. Tedaj se učencem in učiteljem pridružijo tudi mladi iz krajevne mladinske organizacije. Prostora imamo v Črničah dovolj. Tudi zgradba je primerna in ko bomo dobili primerno igrišče, bomo lahko vpeljali celodnevno delo. Imamo posebno delegacijo za vzgojo in izobraževanje. Naši delegati redno obravnavajo gradiva in se udeležujejo sej skupščin občinske izobraževalne skupnosti. Poudariti moram, da se večkrat priključijo tudi svetu krajevne skupnosti in skupaj ocenijo največje probleme, najpomembnejše akcije, naloge. S. J. osnovnih šolah, je kar pr®1J« otrok v varstvu. Kljub bomo naslednje leto skrčili š1' ■H vilo oddelkov male šole s 10. Čim več otrok bomo skuš’pr vključiti v program male šok Ur vzgojnovarstvenih organiz®'* jah, žal pa zaradi pomanjka11! ,ai prostora tega ne bomo m0-0t uresničiti v Ormožu. * * * * v* Letos smo razdelili 40 štipel sa dij. Leta 1979 in 1980 bo ostal' u, štipendije enak znesek kot zato bomo morali zmanjšati vilo štipendij za osnovnošolca Če povzamemo dopolni*'*e temeljev planov za leti 1979': 1980 za občinsko izobraževal r V skupnost v ormoški občini, la^ rečemo, da bosta naslednji ^ 1] leti v naši občini pomenili rak r nazadovanje v delovanju osn0'^1 nega šolstva. STANE JESENOVEC _________ Ji tem bolje bomo GCldli kt Neustrezno ocenjevanje delovne Uspešnosti ? oh^ ^err> pripravljal gradivo za Ure!n-ko komisijo, ki spremlja ne n’Cevanje zakona o združe-nan i e*u’ sern se podrobno sez-stev S Praviln'k' o delitvi sred-nih vZa osek,ne dohodke osnov-krain°' ,V kranjski občini. Kot ^ oueini. rvoi taL]car krajcarju so si podobni, dik° k0mai najdeš kakšno ra- Unn V j'a2poreditvi gradiva ali v di| p0ri|a^' različnih izrazov za isti d‘ naiK60' Je gotovo dobro, saj ii 1 tjsklajeni samoupravni akti. ' ^el'tev osebnih do- 0v v enakih organizacijah , (j0 -• * ciuiKin orgamzacijan, M ()e|e® ' Uveljavitev načela, da bo /ifl VCt. \/ 1 (^ 1 ^ 1 i . . t— . - . . v istem okolju in za išjjdni, prejel enak osebni 1 vršn°^ek' ^-^jub temu pa že po-a primerjava pokaže, da velja to le za načelne določbe — vsebinske določbe, tiste po katerih v resnici v vsaki organizaciji obračunavajo osebni dohodek, pa se med seboj kar izdatno razlikujejo. Primerjava osebnih delitvenih razmerij za osem tipičnih nalog na šestih šolah te razlike dovolj plastično prikazuje. Največje razlike so pri vrednotenju vodstvenega dela. Omeniti je treba, da ravnatelj in pomočnik najmanjše izmed organizacij nista najnižje ovrednotena, ravnatelj in pomočnik največje izmed organizacij pa ne najvišje. Razlike nastajajo iz nekih drugih, neznanih vzrokov. Primerjava osmih tipičnih nalog na šestih osnovnih šolah je taka: iŽtji iStjj ^0rn- d. v kuh. “d8' d. v kuh.' “k fin ! 'rač. dela 5'tain.delo' Pedag. delo Pom. i _ ravnatelj j|t g vum. ravnat. 1 2 3 4 5 6 razlika 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0 1,07 1,12 1,09 1,07 1,13 1,09 0,05 1,39 1,35 1,66 1,40 1,32 . 1,36 0,34 1,46 1,71 1,78 1,62 1,59 0,32 1,67 1,84 1,73 1,82 1,62 1,91 0,24 1,91 1,84 1,91 1,87 1,79 2,00 0,21 2,39 2,45 2,27 2,27 1,53 2,82 1,29 2,74 2,86 2,73 2,76 2,98 3,36 0,63 i ‘jv v e u Podrobno in natančno je 'rf koli*- Prav'lmkih obravnavana pr„ ?na dela in ta del nedvomno pra s.tavUa najmočnejšo stran pa j1 n*kov. Popolnoma drugače PlldelJeZl^ravnavanjem kakovosti ir; Senj ,k' de P° mojem mnenju na stran delitve osebnega J(jQh ,, ucilivc Ubcunc m °^Ka v osnovnem šolstvu,7 < . Za kakovosti :tif defa" p ug°tavljanje ------- Se v vseh pravilnikih enako f^blja^EK; 4°dno«Pa pravljenost za del°’ , • do dela in gospodarnost delovna disciplina Pčen Odnos šolskih delavcev do ncev obseg in kakovost dela — idejnost — razredništvo. Prva izmed značilnosti je sestavljena iz treh različnih sestavin, ki med seboj niso povezane. Če je treba zelo natančno ugotoviti kakovost dela vsakega izmed učiteljev, potem ponuja tako združena karakteristika preveč različnih kombinacij. Tudi četrta izmed karakteristik je sestavljena in združuje obseg in kakovost dela: pri tem je obseg že prej obravnavan z objektivno ugotovljivimi elementi, kakovost dela pa predstavljajo vse naštete značilnosti. Torej se obe značilnosti, količina in kakovost, obravnavata po dvakrat, to pa brez potrebe otežuje ugotavljanje delovne uspešnosti. Značilnosti tudi niso med seboj dovolj dobro razvejene, tako da se isti pojav kakovosti dela lahko obravnava v negativnem ali pozitivnem pomenu po dveh ali celo več značilnostih. Pri vsaki izmed značilnosti za kakovost dela se za razvrščanje delavcev uporabljajo po tri ali po štiri stopnje, vsaka izmed stopenj pa je vsaj navidez tako natančno opisana, da bi ne smelo biti prav nobenega dvoma, v katero izmeri stopenj naj bo po vsaki izmed značilnosti razvrščen posamezen delavec. Prav ta natančna, brezdušna in birokratska dikcija opisov stopenj s številnimi izrazi, kot so »oziroma«, »občasno« in podobno pa je tisto, kar po mojem mnenju onemogoča normalno in strokovno korektno uporabo razvrščanja. Ocena delovne uspešnosti ni tako natančen merski instrumentarij, kot so npr. štetje opravljenih ur ali drugi kazalniki količine dela, še posebno, če upoštevamo izredno občutljivo naravo pedagoškega dela. Ocena delovne uspešnosti nam glede na stvarne možnosti lahko omogoči le globalno razporeditev delavcev glede na doseženo delovno uspešnost. To pomeni, da s tovrstnim instru-mentarijem lahko izločimo nekaj najboljših in nekaj slabših delavcev in za druge ugotovimo, da dosegajo nekako normalen ali pričakovan delovni dosežek. Zahtevati in pričakovati več ni stvarno in lahko povzroči spore in medsebojna obračunavanja. Opisi in utemeljitve.predvsem najnižjih stopenj pri posameznih značilnostih kakovosti, so strokovno in družbeno sporni ali celo nevzdržni. Skoraj vsi izmed opisov teh stopenj so za delavce nesprejemljivi in žaljivi. Takšne narave so npr. naslednji opisi: »delo opravlja premalo vestno in neodgovorno«, »negospodarno ravna z inventarjem«, »pri delu je malomaren« in podobno. Še posebno nevzdržni in družbeno problematični sta naslednji opredelitvi najnižjih stopenj: — pri karakteristiki odnos delavcev do učencev oziroma otrok: »odnos do učencev je nezadovoljiv, nedemokratičen, dela razlike med učenci oziroma otroki in jih žali«; — pri karakteristiki idejnost: »pri delu se opazi idejna nevtralnost, občasno je opaziti nesocialistične in nesamoupravne tendence«. Prepričan sem, da bi bila uporaba ocene delovne uspešnosti strokovno korektna le tedaj, če bi število karakteristik bistveno zmanjšali, stopnje pa opisali bolj natančno ih predvsem družbeno in strokovno primerno. Dr. 1LI.IA JURANČIČ Odbor za medsebojna razmerja Osnovne sole Renče, občina Nova Gorica, objavlja za nedoločen čas razpis delovnih nalog VZGOJITELJICE V VZGOJNOVARSTVENI ENOTI KUKOVIČA Pogoj: končana vzgojiteljska šola. Do delovnega mesta so ugodne prometne zveze. Prijave sprejemamo 15,’dni od objave razpisa. u Naš pravnik svetuje -7-? :Ve poprej, pa ni mogel izrabiti vsega letnega dopusta (bil je v bolniškem staležu)? L. T. obveznost ^AŠANJE: Idva'1 Se vehno velja pravilo o ^i^SetUrni učni obveznosti za 'iPreri 6 razrednega pouka in za |Jš0la^etne učitelje na osnovnih i ?DGOVOR: ' *oli a Veljavni zakon o osnovni | ljev 0*°ča učno obveznost učite-te|j v 0snovni šoli takole: za uči- >t toliko učnih ur, I oloča predmetnik, ven-‘č kot 24 ur tedensko pri sni delovnem tednu ozi-ur pri 5-dnevnem de-ednu; za učitelje pred-pouka znaša pri 6-i delovnem tednu 22 ur, ivnem pa ne več kot 20 iško. Če organizacija tobraževalnega dela ^eva, lahko samoupravni le v okviru delovne ob-poveča ali zmanjša poti učiteljem za pred->uk učno obveznost za uri tedensko. V praksi kazano učno obveznost avni akt vzgojnoizobra-irganizaciie. ODGOVOR: Zakon u*eja tudi 42-urno tedensko delovno obveznost učiteljev v osnovnih šolah. Šolski koledar, ki ga je izdal Komite za vzgojo in izobraževanje SRS, pa ureja vprašanje, koliko tednov traja pouk v posameznem šolskem letu. — S tem so podani elementi za izračun delovne obveznosti po mesecih in za izračun le-te za posamezno šolsko leto, ter za odgovor na vprašanje, koliko pedagoških tednov lahko štejemo za obračun pedagoških ur. pedagoških delavcih, ki zaradi značaja dela ne dosežejo mesečno 182 ur (npr. pedagoški delavci v oddelkih pudaljšanega bivanja)? Nadure VPRAŠANJE: Ali je poleg zakonitega obračuna nadure (150%) možen tudi »interni« obračun nadure, in sicer za pedagoške po tem, za druge ure pa po drugem kriteriju; kdaj je treba opravljene nadure izplačati? ^anizacije. zne ure ODGOVOR: Samoupravni sporazum o dohodkih in osebnih dohodkih oziroma Sindikalna lista določa, da se obračunavajo nadure po 150%. Podobnejša določila pa ima vsaka šola v svojem samoupravnem splošnem aktu in so veljavna tista določila, kot jih je sprejela šola. ODGOVOR: Odgovor na ta vprašanja bi bilo treba poiskati v ustreznem samoupravnem aktu vaše delovne organizacije, v katerem le-ta ureja osnove in merila za delitev dohodkov in osebnih dohodkov. Kot je videti iz vprašanja, spada opravljena delovna obveznost v posameznem mesecu med merila za mesečni obračun osebnega dohodka. Navedeni samoupravni akt lahko pokaže, kako jo kot merilo ureja, kot tudi, zakaj je podlaga za mesečni obračun osebnega dohodka 182 ur. Ureditev meril in osnov pa bi lahko tudi odgovorila na ostali vprašanji; v zvezi s slednjim bi lahko ugotovili, ali ureja in kako ureja vprašanje osebnega dohodka za tiste delavce, ki z delom ne morejo doseči 182 ur na mesec. Če namreč akt tega vprašanja ne ureja ali ga ne ureja ustrezno, bi bilo treba predlagati njegovo dopolnitev ali spremembo. — Določnejši odgovor pa bi bil le po vpogledu v že navedeni samoupravni akt, ki pa ga ne poznamo. ODGOVOR: Do sedaj veljavni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sedaj veljavni (republiški) zakon o delovnih razmerjih — temu bo treba prilagoditi ustrezne samoupravne akte, v katerih se rešujejo ustrezna vprašanja iz delovnega razmerja — določata kot načelo, da pridobi delavec pravico do izrabe letnega dopusta šele tedaj, ko mu v določeni OZDpoteče v njenem aktu določen čas nepretrganega dela, ki pa ne sme biti daljši od šestih mesecev. V zvezi z dopustom in v zvezi z njegovo izrabo pa še določa sedaj veljavni zakon naslednje: Če sklene v tem času delavec delovno razmerje z delavci druge organizacije združenega dela, se obe organizaciji v soglasju z njim lahko dogovorita, da delavec izrabi ves dopust v OZD, s katero sklene delovno razmerje, ali pa da izrabi del dopusta v organizaciji, kjer mu je delovno razmerje prenehalo, del pa v organizaciji, kjer je delovno razmerje sklenil novo. V vprašanju, žal, ne pojasnjujete, ali ureja obravnavano vprašanje in vprašanje povezave z njim ustrezni samoupravni akt vaše organizacije in, če jih ureja , na kakšen način jih ureja. Odgovor bi bilo namreč treba poiskati najprej v njem. ^pRAŠANJE: „ Kolike javiti _______________ _ je ‘težnost oziroma koliko ur Koliko pedagoških ur je treba kot ^ltl V Posarneznem mesecu in °Praviti v šolskem letu PoclE,!- Pe^ag°ških tednov je a§a za obračun pedagoških VPRAŠANJE: Ali se mora vsak mesec obračunati OD za 182 ur, čeprav je lahko mesec krajši in ni mogoče teh ur doseči? Ali smemo primanjkljaj ur iz enega meseca preračunati v mesecu, v katerem je doseženih več ur? Kako se obračunava osebni dohodek pri Letni dopust VPRAŠANJE: Ali sme tehnični delavec izrabiti svoj letni dopust, če je prišel iz druge delovne organizacije na našo ustanovo in pri tem ni prekinil dela več kot tri dni, v delovni organizaciji, v kateri je bil / N Pedagoško delo v svobodni menjavi Izvršni odbor Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije je pripravil program posvetovanja o pedagoškem delu v svobodni menjavi dela, ki bo 17. novembra 1978 v Osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani. Na posvetovanju bodo na kratko orisani: stanje delitve sredstev za osebne dohodke v naši družbi, še posebej v vzgoji in izobraževanju, po uveljavitvi zakona o združenem delu ter v razvoju svobodne menjave dela, začetki izgradnje sistema delitve sredstev za osebne dohodke v vzgoji in izobraževanju, organizacija in delitev dela, razvid del in nalog kot temelj vsemu sistemu in pogoj, vrednotenje del in nalog, ugotavljanje uspešnosti opravljenih del za pedagoške in nepedagoške delavce, svobodna menjava dela in povezovanje prvin sistema v samoupravni sporazum. To je nedvomno bogata in zanimiva vsebina, ki izvira iz potreb delavcev na področju vzgoje. Vsako društvo pedagoških delavcev naj pošlje na posvet vsaj pet delegatov, predstavnikov temeljnih področij dela od predšolske vzgoje do visokih šol, da bi se lahko vključili v razpravo in ob srečanju teorije in prakse dali posvetu ustrezno strokovno in uporabno raven. Prav tako je pričakovati, da se bodo udeležili posveta predstavniki tistih ustanov, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so tako ali drugače s svojim delom vezani za to problematiko. Izvršilni odbor ZDPDS je sprejel tudi pobudo, da organizira strokovno obravnavo o akciji za racionalizacijo proučevalno-razvojnega in raziskovalnega ter svetovalnega dela na področju vzgoje ob gradivu, ki ga že pripravlja posebna delovna skupina. Z akcijo je treba urediti boljšo povezavo med teorijo in prakso in ukiniti nekatere togosti, ustaljene ob vlogi države, ki jih je samoupravni razvoj že prerasel. Škoda, da v Celju in Novem mestu, pomembnih pedagoških središčih, še niso ustanovili Društev pedagoških delavcev, kajti prav ta bi lahko veliko prispevala k organiziranem delu. ________________________________________________S Prejeli smo Kaj tare učitelja ? Prosvetni delavci na Osnovni šoli Jurij Dalmatin Krško že več let ugotavljamo, da vedno nove in nove obremenitve prosvetnih delavcev ogrožajo naše zdravje. Zahteve, naj sodeluje učitelj vsepovsod so iz dneva v dan večje, zato mnogi prosvetni delavci opešajo prej, kot bi bilo pričakovali. Imamo vedno več Učiteljev s polovično delovno obveznostjo in obolele, ki bi jim morali priskrbeti lažje delo — tako, pri katerem ne bi imeli stika z otroki. V šoli pa ni lažjih delovnih nalog in opravil, zato je ta problem toliko bolj pereč. Oglejmo si vzroke za to: — Pedagoško delo zahteva skrajno zbranost in psihični napor pri pouku in pripravi nanj. — Normativi učencev v razredu so previsoki (do 36 učencev na oddelek). Zahtevnost po individualizaciji pouka terja od prosvetnih delavcev še večji napor in je zaradi prevelikega (predpisanega) števila učencev v razredu teže izvedljiva. Šola mora biti vz.gojnoizo-braževalno žarišče v krajevni skupnosti, zato nalaga današnji čas prosvetnim delavcem zelo širok in raznovrsten obseg dela; to zahteva od učitelja dodatni individualni in skupinski študij ih zavzeto sodelovanje. — Učitelj si ne more privoščiti primernega počitka, ki bi bil nujno potreben, da bi si ohranil zdravje. Premalo časa ima za družinsko življenje in nabiranje novih delovnih moči. — Nenehna psihična napetost prosvetnih delavcev terja daljši čas sprostitve in rekreacije, a smo kljub temu glede dopustov izenačeni z. drugimi delavci. Že nekdaj so vedeli in tudi danes marsikje po svetu vedo, da potrebuje učitelj zaradi občutljivega dela več dopusta kot drugi delavci. Demokratizacija pouka terja sproščenega, spočitega in zadovoljnega učitelja. —Šola ni več samo vzgojno-izobraževalna ustanova, ampak daje otrokom tudi družbeno varstvo; s tem razbremenjuje starše, obremenjuje pa učitelje. Te ugotovitve so se izoblikovale ob našem vsakodnevnih delavnih nalogah in opravilih. Kaj storiti, da bi bilo teh primerov čim manj in če so — kako naj jih finančno rešimo? Pričakovali smo, da bo težavnost našega pedagoškega dela ovrednotena kot izredno zahtevno in psihično naporno delo. Vsi navedeni problemi še niso rešeni, zato menimo, da jih je treba proučiti in najti stvarne rešitve, ki bodo ustrezale učiteljevim psihofizičnim zmogljivostim. Naj sklenemo z mislijo, ki je bila zapisana v reviji Otrok in družina: »Človek, ki se slabo počuti v svojem poklicu, ne more vzgajati pokončnih, ponosnih in svobodnih ljudi.« Prosvetni delavci Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško Obvestilo Letos praznujemo 25 let prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva na Slovenskem. Vabimo vse občane in deiovne ljudi, da se tudi v tem jubilejnem letu še v večjem številu udeleže te humane akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovni organizaciji pa aktivist Rdečega križa, zadolžen za krvodajalstvo. Darujte kri dokler ste zdravi! S tem dejanjem pokažete svojo solidarnost in humanost do sočloveka. V mesecu NOVEMBRU bodo krvodajalske akcije v naslednjih krajih: Dobrovo v Brdih — 11. Metlika — 14. in 15. Kropa — 16. Bohinjska Bistrica — 17. Bled — 21., 22., 23. in 24. Kamnik — 28. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE V_______________________________________ J RADIO IN SaLA NIŽJA STOPNJA 17. nov.: Domovini za rojstni dan (glasbena) 24. nov.: Moja domovina 1. dec.: Kako napišem spis SREDNJA STOPNJA 14. in 15. nov.: Idrijsko hribovje 21. 'in 22. nov.: Grad Turjak v NOB 28. nov.: Bitka za ranjence na Neretvi VIŠJA STOPNJA 14. in 16. nov.: Slovenska književnost in zgodovina — Ivan Pregelj 21. in 23. nov.: Harfa I 28. nov.: Orožje iz slovenskih dežel za I. srbski upor NENAVADNI POGOVORI 15. in 16. nov.: Bob ob steno 18. in 25. nov.: Odrasli tako — kako pa mi ZA SREDNJE ŠOLE 13. nov.: Gregor Strniša: Samorog 20. nov.: Dušan Jovanovič: Norci 27. nov.: Milan Jesih: Grenki sadeži resnice 15. in 16. nov.: Politični sistem samoupravne demokracije 22. in 23. nov.: Politični sistem samoupravne demokracije Vsi, ki redno poslušate oddaje radijske šole za nižjo stopnjo, najbrž niste vedeli, da je bila urednica teh oddaj Ela Peroci. Poznate jo kot mladinsko pisateljico, srečevali ste se z njo na šolah ob podelitvah bralnih značk, njeno delo na radiu pa je ostajalo skrito. Zapisali smo — je bila urednica — kajti s tem šolskim letom se je upokojila, njeno vsakodnevno delo na radiu pa je zamenjalo sodelovanje z uredništvom. Marsikatero oddajo za šolarje bo še napisala. Njeno radijsko delo pa je bilo obširno in bogato: Od leta 1962 do 1968 je pripravljala radijske šole za srednjo stopnjo (za četrti in peti razred), od leta 1968 pa oddaje radijske šole za nižjo stopnjo (prvi, drugi in tretji razred). Pripravljanje teh oddaj je zahtevno delo, potrebne so ustrezne vsebinske, jezikovne in oblikovne prvine, poleglega pa je treba oddaje tudi »slišati«. Pri oblikovanju teh oddaj (čeprav niso avtorske) je njen delež izredno velik. Za vsako šolsko leto je pripravila program za 40 polurnih oddaj, poiskala avtorje, z njimi sooblikovala vsebino in začrtala glavne misli, ki naj bi jih avtor v oddaji uporabil. Z marsikom je sodelovala tudi pri nastajanju oddaje. Marsikatero oddajo, ki ni bila še dozorela za poslušalce, ki jim je bila namenjena ali ni bila radiofonsko dobro zasnovana, je predelala in nemalokrat je trdoto izraza omehčala s svojim občutkom za jezikovne tančine, preoblikovala slabo povedano misel ali kar celo oddajo, da je bila končno vsebinsko in metodično didaktično sprejemljiva za učence. Veliko je v teh letih prispevala k dviganju jezikovnih vrednosti sleherne rdijske oddaje za mladino, na katero je le mogla vplivati. Pri vseh oddajah se je trudila, da je uvrščala v program teme, ki so s svojo radijsko govorico lahko učence učile in vzgajale, jim spodbujale domišljijo in jih navajala k opazovanju, posebno pozornost pa je vedno posvečala jezikovnemu izražanju. Ob uredniškem delu je tudi veliko napisala. Približno petdeset naslovov je, velika večina tega gradiva je tudi ohranjena na magnetofonskih trakovih ali pa so ostala samo besedila oddaj, marsikaj pa se je zgubilo v etru. Oddaje, ki so ohranjene in se jih spominjajo celi rodovi učencev, učitelji pa jih danes še vedno radi uporabljajo pri pouku, so približno polurne (to je 10 do 12 tipkanih strani vsaka) in z leti niso izgubile vrednosti, saj prepričljivo podana in umetniško oblikovana pripoved ne zastari. Pisateljica Ela Peroci se nam v ustvar- jalnem delu za radio, ki je namenjeno šolarjem, kaže kot tenkočutna ustvarjalka, ki ima čut za tančine v otrokovem doživljanju do najmanjših nadrobnosti. Za njeno radijsko delo, namenjeno najmlajšim učencem, je značilno, da zna tudi težke stvari, ki jih mora učencem predstaviti, poenostaviti. Na nekaj izbranih stvareh zgradi celotno zgradbo, izlušči posamične značilnosti in lirično zgodbo gradi v prepletu teh dveh nadrobnosti, ki sta preprosti in primerni starostni stopnji otrok, za katere piše. V tem je njen značilen pedagoški in obenem literarni način obravnave in vrednost radijskih oddaj, namenjenih šolarjem, ki pa povedo marsikaj tudi odraslim. Radijsko šolo, ki je za osnovno šolo pomožno učno sredstvo, je s svojim delom obogatila vzgojno in etično, v njej uveljavlja in ohranja socialistične vrednote naše šolske pedagogike, ki temelji na etično moralnih vrednotah NOB. Napor za ohranjanje meril je bil včasih trši od same postavitve takih pomožnih učnih sredstev; danes temelji v marsičem na dolgoletnem delu in naporu tistih tihih in stvari predanih delavcev, med katerimi je tudi Ela Peroci, ki posveča vse svoje življenje in delo naši šolski mladini s svojim pedagoškim delom v šoli in zunaj nje, v radiu in drugih mladinskih glasilih, in s svojim bogatim književnim delom. Prvošolci in red 15. novembra ob 9.05 I. pr. 16. novembra ob 14.00 II. pr. Iz vprašanja kako naj otroka naučimo redajzhajata vsaj še dve vprašanji: — kaj pomeni red odraslemu, ki hoče otroka vzgajati in — kaj pomeni red otroku. Ob prizadevanju, da bi otrok začel skrbeti za red med svojimi igračami, navadno ugotovimo, da je vse bob ob steno. Ne smemo spregledati, da je otrok na svoje igrače čustveno navezan. Pri »pospravljanju« torej ničesar ne bo »pospravil« v koš, ker je to del njegovega fantazijskega sveta, v katerem ustvarja. Spet bo vse znosil nazaj v kot ali kamorkoli že, da bo znova tako, kakor je bilo. V zgodbi Bob ob steno, ki jo je napisala Ela Peroci, bo mogoče ta problem »zagledati«, kakor je »zagledala« ali spoznala avtorica ob svojem prizadevanju, da bi otroci sodelovali pri pospravljanju. Pripovedovalec: O! Bilo je tako: vsakokrat, ko je pospravljala, je z omelom zadela v polico v kotu, iz katere so predrzno, kakor razgrajači, molele na vse strani igrače. In prav to ji je priklicalo tiste misli: Mama: Ko bi bile te igrače vsaj igračam podobne! A to so kolesa in palice, polomljeni loparji, preluknjana kanglica, avtomobili brez koles, leseni železniški vagoni, ki se še niso mogli povsem razbiti — oh, kako bi vse to zmetala v peč! Polovico, ne, dve tretjini ropotije bi zažgala. Deček: Se ti ne zdi, da je mama malo pretiravala? To so bile naše ljube igrače in tisti kot v kuhinji je bil poln naše sreče, še vedno najdem tam malo sreče. Saj vem, da me ne razumeš. Pripovedovalec: Najbrž te res ne razumem popolnoma, a to je zagotovo, da je sredi te ropotije — oprosti, rekel sem ropotije —ki je delala mami napoto —ležal v polomljeni zibki medvedek. Prav toliko velik, daste ga lahko povili v plenice in mu oblekli srajčko, ki ste jo sami nosili, ko ste še bili tolikšni, kot tale medvedek. Deček: No, ja, medvedka se spominjam in polomljene zibelke tudi. Menda sem jo kar jaz polomil. Pripovedovalec: Mama pa je vzela medvedka v roke, ker se je spomnila, kako ste se igrali z njim. In še več, spomnila se je, kako si bil ti nekoč tako majhen kot tale medvedek. Mama: Srajčka, ki je medvedku prav, je bila Tomažku skoraj prevelika. Kako je bil prisrčen! Deček: Seveda, smo že spet tam. Mama rada pretirava. Pripovedovalec: Ni utegnila pretiravati. Prav takrat si ti padel skozi kuhinjska vrata — takšen, velik, kot si —in treščil naravnost k polici. Polovico ropotije si v enem mahu prevrnil ko si nekaj iskal. Mama: Kaj ne vidiš, da pometam? Spet si mi prinesel blato v kuhinjo. Poglej, vsaka tvoja stopinja se pozna na tleh. In vsa ta tvoja ropotija! Vse bom sežgala. Deček (malo mlajši): Mama, potrpi, samo sveder iščem. Pomisli, da je danes zadnji dan počitnic... Mama: Aha, res, danes je V nji dan počitnic. Takoj pok0 Andreja in Metko. Deček: Ampak, ne utegV zdaj. Nisem še našel svedra-Mama: Nič ga ne išči. R®' sem ti, da ju pokliči. Si razui’11 Deček (prvi): In kaj je ^ potem? Pripovedovalec: Se ne spo^ njaš? Kot bi trenil, ste se zbf pred mamo. Mama: (mirno in malo slo'1 sno): Danes je torej zadnji « počitnic. Potem je igranja korf pospravite vso to polomijo. ^ dve tretjini je zmečite v koŠ$ Sežgala jo bom, sicer ne bot nas nikdar reda. Veliki ste že, -ii larjiste. Lahko bi mislili žena11 snejše stvari. Knjige vzemitl roke, saj ste že pozabili brati. Mama: Omelo in smetiš^1 bom pustila tu, ker ju boste p°tr' bovali. Grem na vrt obirat pa,: dižnike. Pripovedovalec: Se mo!1 spominjaš, Tomaž, kaj je b’ potem? Deček: Ne vem več prav dobi Najbrž smo zbežali spet na ^ rišče, ko je mama odšla na vrt-Z vrta nas ni mogla videti. Pripovedovalec: Sploh nelf pomislili niste na to, da bi zb^ Izbrali ste boljšo stran. Deček: Bi res rad vedel , boš rekel, da smo šli pospraw Pripovedovalec: Ne. To se bi moglo zgoditi. Pač pa 0 mama s svojim slavnostnim l vorom postavila spet enkrat f’ dejstvo. Nekaj ste vendar m^' storiti. Zbežali niste — to ne. >' pa si čisto pozabil, da je bila P Andrejem in teboj vajina sest11'' Metka. . Deček: Metka! Saj res! Kf sva bila z Andrejem v zadregi,1 vedno počakala na Mdj Vedno je našla najboljšo reši11 Pripovedovalec: Našla j0 j Tudi zdaj, pred tem velikim ^ diščem igrač. To, kar bo Z<$ naredila, bo očarljivo: Metka: Ena, dve, tri iz P° vse leti, prazna polica na glavi stoji, pred nji pa je velik kup reč Vsi trije otroci: Aaaaah! it ★ * * * ★ ★ ★ ★ Ob 30-ietnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor Proslave v vseh republikah in pokrajinah V začetku prejšnjega meseca je bil na pobudo generalštaba JLA ustanovljen koordinacijski odbor za proslavo 30-letnice vzgoje mladine za splošni ljudski odpor. Ta odbor je sprejel sklep, naj se vključevanje mladine v koncept splošnega ljudskega odpora tudi delovno proslavi v vseh republikah in pokrajinah z ustreznimi načrti množičnih akcij. In prav letošnje šolsko leto je jubilejno leto organiziranega usposabljanja in pripravljanja mladine za splošno ljudsko obrambo. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije je že predlagal šestnajst članski republiški odbor za pripravo proslave ob 30-letnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor, v katerem so funkcionarji in delavci Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Republiškega štaba za teritorialno obrambo, Zavoda SRS za šolstvo. Izobraževalne skupnosti Slovenije, RK ZSMS, RK SZDL, Rdečega križa Slovenije, Društva učiteljev obrambe in zaščite iz Ljubljane in Maribora ter predstavniki jav- - - . .'“J • / j.' » ; :«SSB p • Prva pomoč in zaščita zajema pomembnejši del vsebine tekmovanja v osnovnih šolah nega obveščanja. Šestnajstčlan-ski odbor s člani: Tonetom Zadnikarjem, polkovnikoma Jožetom Rozmanom in Cvetom Ko-lakovičem, Ivanom Križnarjem, Tonetom Rozmanom, Jožetom Doberškom, Tonetom Rakovičem, Ivico Žnidaršičevo, Mihom Ravnikom, generalmajorjema Kostom Bizjakom in Francem Črnugljem, Lojzom Pretnarjem, Borisom Dolničarjem, Mirom Ulčarjem in Tonetom Urbasom vodi predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije MAJDA POLJANŠKOV A. Odbor prav v teh dneh pripravlja okvirni program dejavnosti, ki naj bi jih izvajali na štirih ravneh. V prvi skupini bodo tekmovali učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol in učenci prvih in drugih letnikov srednjih šol. Tem tekmovanjem bodo sledila občinska in medobčinska tekmovanja in le najboljše ekipe se bodo uvrstile na sklepno republiško tekmovanje, ki bo, kot je dejal IVAN TURK, član Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, prihodnje leto na Urhu pri Ljubljani ob praznovanju dneva mladosti. Pomembna je tudi vsebina tekmovanj. Zato da bi bila le-ta enotna je koordinacijski odbor za proslavo 30-letnice vzgoje mladine za splošni ljudski odpor v Beogradu predlagal, naj bi v osnovnih šolah potekala tekmovanja v poznavanju prve pomoči in zaščite, v orientacijskem pohodu in v streljanju z zračno puško. V srednjih šolah in centrih, kjer se sestaja že zaposlena mladina pa naj bi se mladi med seboj pomerili v poznavanju orožja in vojne opreme, mladinskem mnogoboju in v streljanju z vojaško puško. Šolska tekmovanja naj bi bila po sedanjih predvidevanjih končana že do 20. marca prihodnjega leta, občinska tekmovanja do 20. aprila, medobčinska do 10. maja, republiško tekmovanje pa bo, kot smo že zapisali, na Urhu pri Ljubljani 25. maja 1979. Kar zadeva izvedbo tekmovanj naj bi šolska tekmovanja v naši republiki organizirale in izvedle šole same, občinska tekmovanja pa bodo vodili posebni operativni štabi, imenovani v občini. Medobčinska tekmovanja bodo vodili štabi, ki jih bodo imenovali medobčinski sveti SZDL. Pomoč in navodila za delo bodo dobili pri enotah Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Za izvedbo republiškega tekmovanja bo republiški štab imenoval posebno operativno skupino, , Ob takih in podobnih načrtih se ponavadi nazadnje vendarle vprašamo, kdo bo dal denar za vsa ta tekmovanja? Koordinacijski odbor je sicer že pripravil načrt tekmovanj, ki vsaj za šolska tekmovanja ne bo zahteval posebno veliko denarja, vendar, kolikor ga bo potrebno, naj bi si ga zagotovil e šole same, za druga tekmovanja pa naj bi posamični operativni štabi poiskali najustreznejše možnosti za združevanje sredstev; ta denar bo potreben tudi za nagrade, plakete in pokale, ki jih bodo prejele najboljše ekipe ali posamezniki. Tudi navidezno majhna poškodba ima lahko težke posledice društev in drugimi odgovornimi vanj, kjer bosta vsebina in1 dejavniki že kmalu pripravil po- movalni režim že natančno d drobnejši operativni načrt vseh deljena, šolskih in zunajšolskih tekmo- —tu— Republiški odbor za pripravo proslave ob 30-letnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor je sprejel okvirni program, Zavod SR Slovenije za šolstvo pa naj bi v sodelovanju z republiškim centrom šolskih športnih Srednješolce čaka v tekmovanju preskus znanja, v katerem ro0™ dokazati, da poznajo orožje in vojno opremo *>je - e ^SS^JST: )5>W^r 3X9 \e^ .r .^ s^a?o^S^° . *&!&&(<&*>* ^:S‘S*SS \\d >v'^a ^ ^ , ^fl1^4’Wt\ed ^ 06A ' W “ , \\pe* »• 119A& \0 ;\eV\e DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, oddelek učil, Ljubljana, Truuarjeva ul. 27 — tel.: 061-310651 ima na zalogi učila za vse stopnje šol Dobite lahko tudi: • stenske urnike, praktične z magnetnimi ploščicami za 42 učiteljev »A« za 32 učiteljev »B« in enoizmenski pouk »C«; • šahovske plošče, magnetne, demonstracijske; • zbirke Fischer za tehnični pouk; • optične komplete za pouk fizike v 7. razredu; • zbirko Lectron za pouk fizike; zanjo pripravljajo nova didaktična navodila; • učila iz Sovjetske zveze in Madžarske; • itd. m “3 > UJ O O * < ir h- (/) D O Z < z O) UJ • (/) UJ -J < z UJ > o SLOVENIJALES »LIK* LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE Iz bogate zaloge pohištva, izdelanega po najnovejših normativih, ki omogoča sodoben način pouka, vzgoje in bivanja, lahko izberete: □ celotno opremo za sodobne šole in vzgojnovarstvene zavode □ opremo za domove učencev in študentov, izdelano po strokovno priznanih načrtih □ opremo za knjižnice, fotolaboratorije in temnice, delavnice tehničnega pouka □ zložljive tribune za dvorane, ki pripomorejo k smotrni uporabi prostorov □ table, izdelane iz metaliziranih melafilmov, na katere lahko z magnetom pritrdite didaktične pripomočke. Če želite, vam opremo tudi sestavimo in namestimo. Posojila dobite po pogojih za kreditiranje prodaje investicijske opreme. Za vse naše proizvode je zagotovljeno 12-mesečno jamstvo. Dvajsetletno delo naših strokovnih služb in vsega kolektiva v sodelovanju z republiškimi ustanovami s tega področja je porok, da ste se pravilno odločili. ZA 29. NOVEMBER? RTjugoslaviji Vabimo vas, da se udeležite enega od izletov, ki ju prirejamo za 29. november Cena 1700 din. 4 dni — odhod 29. 11. Obiskali boste Banjaluko, Jajce, Sarajevo, Mostar, Ploče, Makarsko, Split, Zadar in Plitvice. Kneževina monaco/ Cena 1980 din | Ob svetovno znani Ažurni obali, p1 ie sinonim za vse, kar je vznemirljivega, zabavnega, razkošnega, i oleg drugih krajev si boste lahko ogledali tudi San Remo, Nico in Milano. l2|et bo trajal 4 dni — odhod 29. 11. Prijavite se čimprej v eni izmed poslovalnic SOZD SAP-VIATOR. ■""N SOZD SAP-VIATOR PROJEKTIRA Splošno gradbeno podjetje Gorica Nova Gorica Erjavčeva 19 tel.: 22-711 R ORADI VZGOJNOVARSTVENE ZAVODE, ŠOLE VSEH STOPENJ, DOMOVE ZA UČENCE IN ŠTUDENTE PODROBNEJŠA OBVESTILA O CENAH. ROKIH IN POGOJIH DOBITE OSEBNO, PISNO ALI TELEFONSKO V NAŠI UPRAVI. SLOVENIJALES*LIK*LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE tekstilana k o č e v | e Tekstilna tovarna TEKSTILANA Kočevje, telefon št. 061-86911 PRIPOROČA IZ SVOJEGA BOGATEGA. IZBOR> vzgojnovarstvenim zavodom, domovom za učence in študente in drugim Izdelujemo laboratorijsko pohištvo iz ivernih plošč visoke gostote, debeline 16 mm, z vseh strani zaščitenih z me-laminskim slojem. Delovne površine so obložene s plastičnim laminatom — ultrapasom ali s keramiko, odporno proti kislinam. odeje iz sintetike, volne in mešanice volna-sintetika različnih vzorcev in velikosti W enoposteljna in dvoposteljna pregrinjala KOČEVJE V — sodobno laboratorijsko opremo visoke kakovosti sodelovanju s tovarno Kottermann — ZRN; — strokovne nasvete pri opremljanju laboratorijev vas obišče naš strokovnjak; — pomoč pri načrtovanju laboratorijev v industriji, inštitutih in drugod; — izdelavo opreme po naročilu. Kratki dobavni roki. , izdelano v — če želite, bolnišnicah, K° Vj> Ra tleli Podjetje OPREMA Kočevje iz Kočevja izdeluje laboratorijsko pohištvo v sodelovanju s tovarno pohištva Kottermann iz Hanigsna v Zvezni republiki Nemčiji. Laboratorijsko pohištvo OPREME Kočevje je izdelano po navodilih tovarne Kottermann. Ker je enakih dimenzij, ga lahko preprosto sestavljate. Kupec izbere posamezne elemente ali sestavo elementov po katalogu tovarne Kottermann. Če želite, vam pošljemo katalog. Podrobnejše podatke o cenah, pogojih in rokih dobave dobite v Tekstilani Kočevje, kjer so vam na voljo tudi vzorci, po pošti ali telefonsko. Usmerjanje varčevalne dejavnosti mladih O DELU SVETA MENTORJEV ZA MLADINSKO VARČEVANJE LJUBLJANSKE BANKE — ZDRUŽENE BANKE 'v mnogočem različni interesi mladih. Glede na dosedanjo prakso še ni mogoče posplošiti in sprejeti enotnega načina organizacije in poslovanja hranilnic na tej stopnji. Poleg organizirane varčevalne dejavnosti na šolah razvija Ljubljanska banka — združena banka, v svojih temeljnih bankah, še individualno varčevanje za vsa starostna obdobja. Kljub temu.da je to varčevanje povsem indivi- Mladinsko varčevanje na vseh starostnih stopnjah se je že povsem uveljavilo. V večini slovenskih osnovnih šol je sestavni del vzgojnega načrta. Postalo je potrebno z vsebinskega in praktičnega vidika. Pionirske hranilnice so sekcije in servisi pionirskih odredov in pionirskih zadrug (kjer te delujejo). Kot servisi opravljajo zelo pomembno delo na področju denarnega poslovanja, predvsem v gotovinskem prometu. Na svojo pobudo in po ustreznem postopku so prešle nekatere pionirske hranilnice tudi na brezgotovinsko poslovanje. Delovanje pionirskih hranilnic je dosežek skupnih prizadevanj šolskih in bančnih delavcev. Organiziranost je v glavnem izoblikovana. Sistem dela je sprejet, izdelani so pripomočki in navodila. Kvantiteta poraja sicer nekatere nove oblike, ki jih moramo, preden jih posplošimo, oceniti tudi glede na to, koliko so primerne in potrebne. dualno, smo ga pedagoški delavci uvrstili v rcevanje ki mladinsko varčevanje kot celoto in s svojimi pobudami vplivali predvsem na oblike in sredstva motiviranja za to dejavnost. Sveti mentorjev temeljnih bank, kakor tudi svet mentorjev pri Ljubljanski banki — združeni banki so bili v oktobru — mesecu varčevanja še posebno dejavni. Imeli so več sej, namenjenih pospeševanju varčevalne dejavnosti. V tem času je potekala tekmovalna akcija med varčevalci, ki so se pomerili v pisanju literarnih prispevkov ter ustvarjanja likovnih in fotografskih izdelkov. Ob svetovnem dnevu varčevanja so prejeli krožki in posamezniki zaslužena priznanja. jiteljice in učitelji srednjih šol. Prepričani smo, da bo bogata praksa tudi na teh področjih pripomogla, da bo mogoče izbrati in posplošiti najboljše oblike delovanja. Posvet mentorjev, ki bo maja prihodnjega leta in bo posvečen proučevanju hranilnic v vzgojnovarstvenih organizacijah in srednjih šolah, bo verjetno že lahko jasneje odgovoril na marsikatero vprašanje. Alojz Gobec Varčevalno dejavnost v vzgojnoizobraževal-nih organizacijah.usmerjajo in vodijo mentorji. Večina šol vrednoti to dejavnost vzporedno z drugimi dejavnostmi prostega časa svojih učencev. Pri temeljnih bankah so organizirani sveti mentorjev kot oblika medsebojne povezave in izmenjave izkušenj. Ob svetih varčevalcev temeljnih bank imajo po večini tudi svete mentorjev. Sveti mentorjev so strokovni in svetovalni organi svetov varčevalcev. Na svojem področju delovanja urejajo bistvena vprašanja delovanja cicibanovih, pionirskih in mladinskih hranilnic. Manj uspešno je v praksi uvajanje organizirane varčevalne dejavnosti pri predšolskih otrocih v vzgojnovarstvenih organizacijah in pri mladini v srednjih šolah. Pri prvih je treba še opredeliti in ovrednotiti pomen varčevanja v vzgojnem načrtu in praktično izvajanje finančnega poslovanja. Gre torej za prenos vsebin-, skih in praktičnih lastnosti pionirskih hranilnic na predšolske otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah. Tu se porajajo problemi praktične narave, zato bo treba poslovanje prilagoditi predšolskemu otroku. Na Slovenskem se že porajajo izvirne oblike delovanja cicibanovih hranilnic. Te bomo morali proučiti, ovrednotiti in posplošiti. Zaradi široke organiziranosti in različnega načina obravnave dejavnosti v Ljubljanski banki —združeni banki organiziranih temeljnih bank in ker so tudi sveti mentorjev v temeljnih bankah želeli svoje delovanje in akcije uskladiti in poenotiti, je bil imenovan pri konferenci varčevalcev Ljubljanske banke — združene banke svet mentorjev za mladinsko varčevanje. Svet mentorjev Ljubljanske banke — združene banke je tokrat zasedal v Mariboru kot gost Kreditne banke Maribor. Obravnaval je za razvoj varčevalne dejavnosti pomembne dokumente, med katerimi so: pravilnik o ustanavljanju in organizaciji pionirskih hranilnic, pravilnik o ocenjevanju uspešnosti pionirskih hranilnic in merila za določitev uspešnosti pionirskih hranilnic, navodila za delovne postopke pri poslovanju pionirskih hranilnic, pravilnik o urejanju in izdajanju glasila Pikapolonica, lista za mlade varčevalce, pravilnik o delovanju sveta mentorjev Ljubljanske banke — združene banke in sklep o organizaciji posveta mentorjev v letu 1979. Navedeni dokumenti urejajo vsa bistvena vprašanja organizacije in delovanja pionirskih hranilnic. Pionirski odredi, ki želijo ustanoviti hranilnico, lahko dobijo vsa navodila in tiskovine v najbližji enoti temeljne banke. [ l ara °di “'ko 7ve :<-'n aju Na šolah usmerjenega izobraževanja (sred njih šolah) je razvoj tovrstne dejavnosti povezah z večjimi težavami. Za 10 je veliko razlogov. Ugotovili smo, da sedanje organiziranosti pionirskih hranilnic ni mogoče prenesti na naslednjo stopnjo šolania. Poraja se veliko novih značilnosti: posebna organiziranost dela šol in Ustanovljen je bil zato, da bi povezoval in usklajeval delo svetov mentorjev temeljnih bank in podeljeval zaslužnim mentorjem šolskih hranilnic Vošnjakovo plaketo kot priznanje za njihovo delo. Svet sodeluje z vzgojnoizobra-ževalnimi organizacijami in republiškimi organi pri pospeševanju varčevanja mladine v šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah, z republiško izobraževalno skupnostjo, Zvezo prijateljev mladine, republiško konferenco ZSM in jugoslovanskimi diplomatskimi predstavništvi v tujini. Skupaj z njimi izvaja akcije za vključevanje mladine v varčevanje. Svetom mentorjev temeljnih bank predlaga akcije za poživitev varčevanja med mladino, sprejema vsebinske programe o vzgoji mladih za varčevanje in opravlja še več pomembnih dejavnosti za razvoj mladinskega varčevanja. S sprejemom navedenih dokumentov se je končalo obdobje pospešenega proučevanja mesta in vloge ter oblike organiziranosti varčevalne dejavnosti v osnovni šoli. Ugotovitev, da je vzgoja k varčevanju sestavni del vzgoje mlade osebnosti in da se je več kot 310 pionirskih hranilnic izkazalo kot pomembno vzgojne sredstvo, potrjuje pravilnost pred leti začete akcije. , Svet mentorjev .Ljubljanske banke — Združene banke je pred pomembno nalogo. Po podobni poti želi rešiti vprašanje uvedbe varčevalne dejavnosti med predšolskimi otroki v vzgojnovarstvenih organizacijah in med mladino v šolah usmerjenega izobraževanja. Jasno je, da organiziranosti delovanja pionirskih hranilnic ni mogoče kar prenesti tako v vzgojnovarstvene organizacije kot tudi v srednje šole. Zaradi tega je svet imenoval delovne skupin«, v katerih sodelujejo mentorji — vzgo- »0 doi je t08i 'M, tab, :ili) "(l| 'tlc C fSUlovernbra 1978 — Številka 18 STRAN 11 dan republike smo pripravili pestro izbiro prazničnih paketov, vas pa vabimo, da v krogu družine ali prijateljev preživite nekaj prijetnih dni ^ V Poreču (hotel Materada — B kat.) — 930 din w V Puli (hotel Brioni — A kat.) — 1.120 din $ V Medulinu (hotel Belvedere — B kat.) — 900 din pas bivanja: 28. 11. z večerjo do 3. 12. s kosilom. V cene paketov je vračunanih 5 polnih penzionov, turistična taksa. rezervacija in kopanje v pokritih bazenih (hotel Materada nima bazena). Podrobnejše informacije dobite v poslovalnicah SOZD SAP-VIATOR, kjer se tudi prijavite. SOZD SAP- VIATOR TOZD TURIZEM IN RENT-A-CAR, LJUBLJANA Trdinova 3, Titova 38, tel. 314-544, 316-871,310-933, 315-342 vft!S«A ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA BASANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK [Opisuje 8ela in 1*01 l' Ravnatelja osnovne šole stranje »goji , o 12polnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu osnovni šoli in ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju , 8°je in izobraževanja; če lri1^ ustrezne moralnopolitične lastnosti, ki zagotavljajo uresni-dj30'*6 marksistične idejne usmeritve vzgojnoizobraževalnega i K tivijgnsorn dosedanjih službovanj komisiji za volitve, Ineh°VHania 'n kadrovska vprašanja Skupščine občine Kamnik v 15 ' °o dneva objave razpisa. _ I- razstavni likovni svet Strok 1------------------------------------------------------- ’ 'ovlrh' ot*ret* Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj, razpisuje pod po-OTRO R‘on'rs^e8a l'sta natečaj za XI. razstavo LIKOVNI Plujejo: — Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji — Republiški komite za varstvo okolja — Komisija za varstvo okolja pri IS ŠO Velenje — Kulturna skupnost občine Velenje — Izobraževalna skupnost občine Velenje — Občinska zveza prijateljev mladine Velenje — Zveza kulturnih organizacij občine Velenje a*S,ava bo odprta 21. marca 1979. frlotj8 u<*e*e*l,o: Ubir; 7 * utiv; Varstvo okolja in narave •fa tehnike in formata je svobodna, ne sme pa biti večja od Soh (84 *118cm) |y, a®*ujejo lahko učenke in učenci od 1.—8. razreda ^ hrbtni strani izdelkov naj bodo podatki: __[taslov dela ^ jjne in priimek avtorja, leto rojstva ____ ukovna rešitev v zvezi z učnim načrtom ^ jute in kraj šole ,n,e in priimek likovnega pedagoga °vna dela naj izbere na šoli likovni pedagog RS d -"■“je kataloga prosimo, da bi likovna dela poslali zaneslji-0 31- januarja 1979. °Vna dela bo pregledala strokovna komisija. j-* :eoe 1 ha8rade so umetniška dela in so namenjena šolam. Vsak ajUL ’ katerega delo bo razstavljeno, bo prejel likovni katalog in ov° priznanje. Pionirski odred Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj SJsvet OVANJE O STRIPU 0 O,3^0.™ *)0 1^' i*1 IS- novembra posvetovanje o stripu. Uredniš-eSi n-a in.knj'Se ie skupno z ZKOS in ZKO Maribor ter s ČGP je p0Pn!fd.i,° posvet v mesecu knjige, da bi tako osvetlili področje, !ogrgrJec‘.n' zanemarjeno in mu ne posvečamo dovolj pozornosti. 1 strin Zaie,na vse od pojma stripa, prikaza jugoslovanskega stripa Sa ’a l'A mladostnika in ideologije v stripu. Posvet bo v prostorih tuH'*S-Vetn*R delavcev, Orožnova 2. Za to priložnost je predvi-odbUd-,h-1!US*ra**vna razstava stripa. Prireditelji želijo udeležence V|,ezv • P080V0ru» 1* kritičnemu mišljenju in trezni presoji knji-,rsjI- Prireditev bo še posebno dobrodošla učiteljem, ki se pri nenehno srečujejo s tovrstnimi problemi. ELEKTROTEHNA,, .coi trgovsko, izvozno, uvozno in proizvodno podjetje 61001 LJUBLJANA, Titova c.51 telefon. (061) 320 241; telex;31184 YU ETEHNA Mačkovci Kljub slabim razmeram živahna dejavnost V osnovno šolo Mačkovci se vozi letos 109 učencev. Vozni red avtobusov je prilagojen koncu pouka, zato nastajajo težave pri izvajanju obšolskih de-javnoti. Šola dela v izredno slabih razmerah (neprimerni in pretesni prostori, zastarela oprema itd.), vendar dosegajo učenci lepe uspehe tudi v obšolskih dejavnostih. Najbolj so aktivni v šolskem športnem društvu. Atleti s te osnovne šole so že več let med najboljšimi v Pomurju. Tudi na letošnjem občinskem prvenstvu v krosu za pionirje so se dobro odrezali, saj so osvojili kar tri medalje. Trije tekmovalci so sodelovali tudi na krosu dnevnika Delo v Ajdovščini. V pionirski šolski hranilnici, ki jo je organizirala pred dvema letoma Ljubljanska banka, varčuje 126 mladih varčevalcev. Število se nenehno veča. Dosedaj so vložili 20.000 dinarjev. Taka oblika varčevanja se je izkazala za zelo koristno in vzgojno. Mentorica pionirske šolske hranilnice je učiteljica Ibolka Kulič. Puconci Delavna organizacija sindikata_______________ Osnovna organizacija sindikata na puconski osnovni šoli skrbi tudi za dobro počutje in rekreacijo svojih članov. Pred nedavnim so uvedli tedenska rekreacijska srečanja v šolski telovadnici. Prosvetni delavci se tam ob strokovni pomoči učiteljice za telesno vzgojo sprostijo in razgibajo. Vsak se ukvarja s panogo, za katero čuti zanimanje in ki ustreza njegovim sposobnostim. Poleg rekreativne dejavnosti je sindikalna organizacija na šoli sprožila tudi akcijo za oskrbo članstva z ozimnico. Gornji Petrovci Več prostorov za celodnevno šolo V letošnjem šolskem letu je Osnovna šola Gornji Petrovci kot edinašola na Goričkem prešla na celodnevno šolo na nižji in višji stopnji. Izkazalo se je, da sedanji prostori še komaj zadostujejo za vse dejavnosti. V pritličnih prostorih že od začetka gostuje zdravstvena posaja. Prostorsko stisko bodo v Pe-trovcih skušali rešiti tako, da bodo zdravstveno postajo preselili v novo stavbo ob magistralni cesti Murska Sobota — Hodoš. Lokacija zanjo je že določena. Upajo, da bo s sprostitvijo prostorov, ki jih sedaj zaseda zdravstvena postaja, osnovna šola Petrovci že v prihodnjem šolskem letu dobila potrebne prostore za nemoteno delo celodnevne šole. J. K. Um 1 NOVO MESTO z. o. sol. — Kettejev drevored 37 tel. 21826 - poStni predel 89 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE sodobno projektira, gradi, popravlja in preureja vzgojnovarstvene zavode, osnovne, srednje, višje in visoke šole, šolske centre, domove za učence in študente. Doslej je zgradilo; — vzgojnovarstvene zavode; VVZ Ljubljana-Siška, VVZ Stara Ljubljana, VVZ Novo mesto, Ragovska cesta, VVZ Ljubljana Kodeljevo, VVZ Vod-mat, VVZ Kostanjevica, VVZ Krško, VVZ Brestanica, VVZ Senovo, VVZ Leskovec — osnovne šole; Ljubljana-Šiška, Novo mesto — Grm, Novo mesto — Bršlin, Dolenjske Toplice, Trebnje, Mirna peč, Brežice, Krško, Velika vas, posebno šolo Novo mesto — gimnazijo Brežice — športno dvorano Novo mesto — Dom učencev in študentov Šmihel pri Novem mestu — v gradnji Podrobnejše informacije dobite osebno, pisno ali telefonsko. Osnovna šola Novo mesto — Bršlin, gradil SGP »PIONIR« iNovo mesto STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o. tozd, 63311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ROTACIJSKI TRAKTORSKI KOSILNIK RK-165 VRTAVKASTI OBRAČALNIK VO-2 NAKLADALNA PRIKOLICA PIRAT-15 KOMBAJN ZA OBIRANJE KORUZE KK-25 Kmetje, kmetijske organizacije in kombinati, kmetijske šole, inštituti in fakultete! SIP — Strojna industrija Šempeter vam ponuja iz svojega bogatega proizvodne ga programa najsodobnejše tehnološke rešitve strojev za: — spravilo travno-deteljne krme — pnevmatski transport krme — spravilo silažne koruze — spravilo koruze v zrnju za sušenje za siliranje — mletje zrnatih plodov — nakladanje, prevoz in raztros hlevskega gnoja Kupci, zahtevajte predračun s prodajnimi pogoji pisno ali telefonsko na št. 063 701-424. MLIN KLADIVAR Z-2 ART. 201 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA KRPAN 30-V Pred novimi zakoni Na 3. seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje so obravnavali osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in predloga za izdajo zakona o izobraževalnih skupnostih in telesnokulturnih skupnostih. Razprava je pokazala, da je osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela treba še temeljito dopolniti, zlasti pa jasneje opredeliti odnose med uporabniki in izvajalci. Opustiti moramo misel, da bi bile temeljne enote SIS obvezne, saj na primer na področju znanosti ni mogoče organizirati ustrezne enote v vsaki občini, če tam ni nobene znanstvene ustanove. Različne so tudi možnosti pri šolah, ko enkrat lahko svet šole prevzame vlogo enote, drugič pa ne. Podružnična šola nima sveta, tam, kjer je veliko uporabnikov, pa svet lahko nastopi kot organ upravljanja enote. Gre za napredek družbenoekonomskih odnosov, zato se je treba izogibati neuresničljivim deklaracijam, ki bi utegnile zamegliti razumevanje zakona. To pomeni, da moramo obravnavati vprašanja prožno in življenjsko ter ustrezno oblikovati zakonska določila. Samoupravni odnosi zahtevajo čimbolj neposredno urejanje razmer, zato se občani, uporabniki in izvajalci zaradi svojih interesov združujejo v temeljne skupnosti, tako da lahko nastanejo glede na ožje interese tudi npr. »mini — posebne izobraževalne skupnosti«, če gre za rešitev kakega posebnega interesa. Zakon o izobraževalnih skupnostih Slovenije bo določil obveznost ustanovitve občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti ter izobraževalne skupnosti Slovenije. Tako v občinski kot v posebni izobraževalni skupnosti se uporabniki in izvajalci organizirajo v enote ob vzgojnoizobra- ževalni organizaciji ali ob vzgoj-noizobraževalnem programu. Vedeti je treba, da so izobraževalne skupnosti predvsem mesta za dogovarjanje in jih ne kaže zamenjevati z institucijami. Prav tako zakon o izobraževalnih skupnostih ne ureja in ne določa dejavnosti vzgojnoizobraže-valne organizacije, temveč ureja predvsem samoupravne odnose, zato tudi ne bo opredeljeval vprašanja raziskovalne dejavnosti visokošolskih delovnih organizacij kot sklopa pedagoškega procesa. Na drugi strani so nepotrebni pomisleki, da ne bi jasneje določili izvajalcev in uporabnikov. Nedvomno so delavci TOZD vzgoje in izobraževanja izvajalci. V odnosu do uporabnikov pa ne gre le za sodelovanje, temveč se je treba dogovoriti, jasno, natančno in odgovorno. Domeniti se moramo o virih financiranja, kajti proračuna ni več. V zakonu je treba opredeliti tudi ustrezne službe, da bodo strokovne in racionalne. Priprave za zakon o telesnokulturnih skupnostih tečejo že dve leti. Telesnokulturno dejavnost naj bi priznali kot celoto. Ta dejavnost je množična, saj proučevanja kažejo, da je tako ali drugače vsak četrti Slovenec telesnokulturno dejaven, četudi ni vsak član telesnokulturne organizacije. Ni le telesnovzgojna organizacija izvajalec teh dejavnosti, kajti take naloge, opravlja tudi šola, zato ni ustrezno, da so doslej kot izvajalce opredeljevali le telesnokulturne organizacije. Zakon o telesnokulturnih skupnostih bo moral urediti družbenoekonomske odnose med udeleženci svobodne menjave dela in pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela na področju telesne kulture. Skupščine telesnokulturnih skupnosti ne morejo ostati enodomne, temveč so v njih izvajalci in uporabniki. Toda za sa- Delo akademske slikarke-grafičarke Tince Stegovec je z razstave sodobne jugoslovanske grafike v Erbi (Italija), kjer pravkar razstavlja skupaj z akademskim slikarjem Bogdanom Borčičem Celostna preobrazba vzgoje Sredi oktobra imenovani republiški svet za vzgojo in izobraževanje je imel pred nedavnim pod predsedstvom mag. Emila Rojca prvo sejo. Tokrat so obravnavali izhodiščno gradivo Oris vsebinske preobrazbe vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. S tem naj bi spodbudili hitrejši proces preobrazbe, ki mora zajeti skladno celostno vzgojo od predšolske vzgoje do univerze. Bistveno je povezati vzgojo s proizvodnim in drugim delom, to je temelj celostne preobrazbe vzgoje. Pri tem pomeni vzpostavljanje novih družbenoekonomskih odnosov stvarno možnost razvoja, hkrati pa tudi s permanentnim izobraževanjem boljše načrtovanje kadrovske politike s potrebami združenega dela in uveljavitev izobraževanja ob delu. Tokrat so obravnavali gradivo o predšolski vzgoji, osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju. Naglasili so, da so programi in cene vzgojnoizobraževalnih storitev temelj svobodne menjave dela; pri tem se uresničujejo tudi neposredni odnosi med uporab- niki in izvajalci. Glede na to bo zakon o samoupravnih interesnih skupnostih ob vseh vzgojnoizobraževalnih delovnih organizacijah na vseh stopnjah vzgajanja in izobraževanja spodbudil razvoj enot izobraževalnih skupnosti. Tako je narejen pomemben korak k preobrazbenim smotrom. Družbeni svet za vzgojo in izobraževanje sestavljajo poleg predsednika Emila Rojca še člani Natan Bernot, Robert Blinc, Jože Bogovič, Vladimir Bračič, Marko Bulc, Marjan Cerar, Tone Ferenc, Karel Glogovšek, Stefan Hočevar, Marjan Jelen, Zdenka Jošt, Jaka Klančar, Matjaž Kmecl, Aleksandra Kornhauser, Alojz Kozlovič, Stane Krajnc, Božo Kumperščak, . Avguštin Lah, Marjan Lah, Rudi Lešnik, Boris Lipužič, Mitja Logar, Vlado Lozej, Zdenko Medveš, Dragica Nenadič, Marija Sekirnik, Jože Suvorov, Dušan Šinigoj, Miha Petek, Franc Peterlin, Majda Poljanšek, Hrabroslav Premelč, Branka Predikaka in Veljko Troha. Več o pomenu in nalogah tega družbenega sveta bomo objavili prihodnjič. Domovi naglo rastejo moupravno organiziranje izvajalcev je treba celostno zajeti vse ne glede na tako ali drugače organizirane oblike telesnokulturne dejavnosti: izvajalci so delavci, ki se v organizaciji združenega dela s tem poklicno ukvarjajo, pa tudi ljudje, ki v telesnokulturnih organizacijah in društvih ljubiteljsko izvajajo programe telesnokulturnih dejavnosti. Pred novimi zakoni se je treba v razpravah na različnih ravneh temeljito dogovarjati, da bi zakoni v končni obliki resnično odsevali doseženo stopnjo samoupravnega razvoja in bili hkrati pobudniki napredka pri urejanju medsebojnih odnosov in najbolj smotrne svobodne menjave dela. Dolga leta so vzgojitelji v domovih za učence, skupnost domov in seveda gojenci upravičeno jadikovali nad obupnimi razmerami v dijaških domovih. To je veljalo tudi za domove za študente, ki jih je bilo vedno premalo. Na odločno zahtevo republiškega vodstva Zveze mladine je v letih 1974 in 1975 začel nastajati program sanacije in gradnje domov za učence in študente. Po številnih razpravah ga je sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije in ta je na minuli seji tudi ocenjevala uspešnost uveljavljanja tega programa. Dosežki — tako so ugotovili delegati — ko so obravnavali uresničevanje programa — so spodbudni. Program ni bil opre- Mednarodno sodelovanje Mednarodno sodelovanje na področju vzgajanja in izobraževanja zajema štipendiranje, pospeševanje slovenskega jezika v tujini, različno sodelovanje med vzgojnoizobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, skupne jugoslovanske akcije in pomoč zamejcem. Tako se vkjučuje mednarodno sodelovanje tudi izobraževalna skupnost Slovenije, ki je lani prevzela del finančnih obveznosti za vzgojnoizobra-ževalno sodelovanje s tujino. V preteklem letu je krila stroške za štipendiranje študentov iz dežel v razvoju, pomagala mednarodnemu klubu tujih študentov, prispevala k izvajanju Fulbritgho-vega programa in dala dodatke k štipendijam francoske in kitajske vlade za izpopolnjevanje naših strokovnjakov v teh deželah, zagotovila denar za delovanje slovenskih lektoratov v tujini in tujih na naših univerzah itd. Posebno skrb je namenila pouku materinščine za otroke naših delavcev v tujini, ki se je začela 1970. Naglo širjenje dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku je zahtevalo spremembo tudi v vsebini, saj ima tak pouk tudi srednješolska mladina in predšolski otroci. Poskrbeti bo treba za več učiteljev in posebne učbenike za dopolnilni pouk. Vsa navedena dejavnost se bo nedvomno krepila, utrjevalo pa se bo tudi stransko sodelovanje s sosednjimi deželami. Helsinška konferenca, beograjsko posvetovanje in živahno mednarodno delovanje Jugoslavije še močneje spodbujajo tudi sodelovanje z deželami na drugih celinah; v ta namen je sprejetih že več programov kulturnega sodelovanja. Posebno poglavje pomeni skrb za lektorate slovenskega jezika v tujini. V zadnjih letih je bilo precej narejenega, vendar bi bilo treba izboljšati položaj lektorjev in zagotoviti boljšo socialno varnost, da bi imel po vrnitvi domov takšen delavec zagotovljene ustrezne delovne naloge. Morda je prav v tem razlog, so menili na seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, da niste zasedeni prosti mesti lektorjev v Leipzigu in Budimpešti, in ni izrabljena možnost za ustavovitev lektorata v Regensburgu. Urediti je treba vprašanje delovnega razmerja, preprečiti brezposelnost potem, ko se izteče pogodba ir. omogočiti, da bodo lektorje izbirali ne le na filozofski fakulteti in mariborski pedagoški akademiji, temveč tudi med slavisti v srednjih šolah. Zastaviti bo treba dolgoročnejšo kadrovsko politiko na temelju programa, ki pomeni stalno dejavnost izobraževalne skupnosti Slovenije. Hkrati se je treba zavedati, da bodo odslej temeljne organizacije združenega dela nosilci mednarodnega sodelovanja, kajti tudi ta dejavnost prehaja z ravni države na samoupravne temelje. Razmere zahtevajo, da se okrepi vzgoja za mednarodno razumevanje, upoštevati jo je treba tudi v učnih načrtih. Domeniti se moramo, kako bodo urejene zadeve, ki presegajo interese TOZD, da. bodo zagotovljeni širši nacionalni interesi. Izobraževalna skupnost Slovenije naj vse to spodbuja in usklajuje. Pripraviti bo treba natančnejši pregled sodelovanja s tujino, da bi laže usklajevali interese, pomagali in načrtovali dolgoročnejši razvoj mednarodnega sodelovanja. L. R. Posebna izobraževalna skupnost tudi za področje vzgoje in izobraževanja V zadnjem času se pospešeno ustanavljajo posebne izobraževalne skupnosti za področje gospodarstva, ki združujejo uporabnike iz posameznih gospodarskih panog in izvajalce> s področja vzgoje in izobraževanja. Doslej je ustanovljenih 16 takih posebnih izobraževalnih skupnosti na področju gospodarstva, ki krijejo le 54 odstotkov načrtov izobraževanja za poklice. Zaradi nejasnega materialnega položaja družbenih dejavnosti opravlja vlogo posebne skupnosti še vedno Izobraževalna skupnost Slovenije za izobraževanje pedagoških, kulturnih, zdravstvenih, upravno-pravnih in organizacijskih poklicev, za gimnazije in še za nekatere druge vrste izobraževanja. Takšen način dela zavira razvoj družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja ali povedano drugače: uporabnikom poklicev iz negospodarstva ne daje možnosti svobodne menjave dela in odločanja. Iz teh ugotovitev je nastala potreba po ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za izobraževanje pedagoških delav- Predvidoma bo ta skupnost ustanovljena do junija prihodnjega leta. O tem akcijskem načrtu za ustanovitev so zavzeto razpravljali na nedavni seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. deljen po letih, temveč je pomenil le prednostni načrt gradenj, ki naj bi v skladu z vsakoletnimi materialnimi možnostmi potekale zapovrstno. Novi domovi za učence in študente naj bi povečali zmogljivosti študentskih domov za 1.500 ležišč, domovi za učence za 3.140 ležišč, nadomeščeno pa naj bi bilo 2.860 dotrajanih zmogljivosti. Ob koncu uresničevanja programa naj bi imeli v Sloveniji 16.070 ležišč za srednješolce in 5.500 ležišč za študente. Delegati Izobraževalne skupnosti Slovenije so menili, da' uspešno uresničevanje programa gradnje domov ni vidno le v številu že dograjenih domov, njihovi kakovosti in funkcionalnosti, temveč predvsem v spoštovanju sprejetih prostorskih normativov in najvišjih dopustnih cen za kvadratni meter zazidljive površine. V posameznih primerih, ko se je investitor odločil za širši obseg del, je moral sam zagotoviti dodaten denar. Pred dnevi smo lahko v dnevnem tisku brali, da so slovesno odprli tudi nova domova v Tolminu in Novem mestu. Tako bo po programu letos dograjenih že osem domov, s skupno 2.947 ležišči, to je 39,2 odstotka programiranih ležišč. Bistveni napredek bo viden v prihodnjem letu, saj zdaj gradijo pet domov, tri domove (v Ptuju, Brežicah in za drugi študentski stolpič v Ljubljani) pa bodo začeli graditi prav kmalu. S temi dograditvami bomo dobili na novo že 68,9 odstotka predvidenih ležišč. Če pa bo pripravljeno vse potrebno tudi za gradnjo ljubljanskega Doma mladine v trgovini in gostinstvu ter Doma šolskega centra v Ljubljani in bi bili ti dve stavbi končani v letu 1979, bi se število ležišč povečalo na 6.130 ali 81,7 odstotka vseh načrtovanih ležišč. To pa pomeni, kot so ugotovili delegati Izobraževalne skupnosti Slovenije, da uresničujemo P' JkS.! gram gradnje domov tako, predvideno. Dosežki kažejo, kako učin* vita je lahko usklajena družbe akcija, v kateri vsi odgovo (teh je dvanajst) izpolnijo sV® naloge. To tudi zagotavlja, daj program uresničen v pred# nem roku in z najmanjšimi m nimi sredstvi. Svoj delež k R pa so prispevali tudi gradil odbori investitorjev, ki so si P’' zadevali za kar najbolj i# P nalno gradnjo — ta pa v no nem primeru ni škodovala ka vosti in standardu domov. Vsa leta uveljavljanja Pl , grama gradnje domov je, žal. madež predstavljala Ljubija Težav, s katerimi se spopj1 majo investitorji domov v LJ Ijani, še ni konec. Posebno # problemi so z gradnjo mladine v trgovini in gostins1 Ta dom bi morali začeti gradi11 leta 1976. Videti je, da je P| majhna prizadevnost odg0'_ nih dejavnikov v Ljubljani (t časno odpravljanje težav p^1 domeščanju stanovanj in rusj garaž) povzročila, da z začet* gradnje tudi letos ne bo nic-je tudi pri gradnji študents* stolpiča nastala enoletna 2^ da, postaja to že zanČilno. ^ ali manjše težave imajo vsi $ stitorji, toda še nikjer niso česa takega tako dolgo odlas2 gradnjo. IGOR ŽITNIK Znam, hočem, morem Ljudska tehnika, Združena samoupravna interesna skupnost za poslovanje in Zavod za prosvetno pedagoško službo iz Zagreba b| ob novoletnem sejmu od 16. do 31. decembra 1978 na prostor11;; grebškega velesejma pripravili razstavo tehnične ustvarjalnoš11 hkrati prikazali možnosti poklicnega usmerjanja pod naslovom ^ — življenje. Po zamisli organizatorjev bo glavni del te manifestacije W STAVA TEHNIČNE USTVARJALNOSTI otrok, mladine inf slih. Vsi, ki ustvarjajo na tem področju, bodo lahko ob tej priloži1 predstavili dosežke svojega dela. Predstavljena bodo dela, novoS11 vzorci. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. Del razstave bo namenjen SEZNANJANJU MLADIH ZIZBl PRIHODNJEGA POKLICA IN MOŽNOSTMI ZAPOSLCf NJA. Fotografije, ki bodo prikazovale dela, značilna za posai#' poklice, ustrezna vsebina in legende bodo mlade obiskovalce razs,i seznanile z načinom šolanja in možnostmi zaposlovanja. Čeprav imajo organizacije Ljudske tehnike pri nas veliko čl3tl del javnosti še vedno ne pozna tovrstnega dela. Organizator žf družbeno pomembno delo približati javnosti, zato bo — glede naf štor, ki je na voljo — prikazal DELO ORGANIZACIJ LJUD^ TEHNIKE V ZAGREBU IN NJIHOVO DELO NA PODRČ1 OBRAMBE IN ZAŠČITE NAŠE DEŽELE. Na tej razstavi bo deloval tudi OBMOČNI CENTER ZA 'F NIČNO VZGOJO MLADIH, ki so mu odmerili najpomemtf mesto. Mladi, ki redno delajo v Območnem centru Krešo Trnskem, bodo preselili svojo dejavnost na prostor zagrebškega'^ sejma. Prikazano bo delo fotografov, modelarjev, maketarjev, f bincev, strojnikov, elektrotehnikov in elektronikov. Poseben pf bo namenjen RAZSTAVI FOTOGRAFIJE IN PROJICIRA14 AMATERSKIH FILMOV. Da bi mlade obiskovalce čimbolj spodbudili k sodelovanju f manifestaciji, bodo na treh prostorih organizirana razna TEff VANJA MLADIH NA PODROČJU TEHNIČNE DEJAVNO’ Tekmovalci se bodo pomerili v hitrosti prepoznavanja raznih vrst1 teriala, hitrosti in natančnosti žabi janja žebljev, žaganju desk, zid* dimnikov, nameščanju vtičnic in natičnic na žico, po načrtu bod0 ( stavljali modele iz delov iz konstruktorske škatle samostojno ^ s^c morali rešiti kak problem in konstruirati. Najuspešnejši tekm0'1 ^ bodo nagrajeni. t(lk Razstava pa ne bi bila popolna, če na njej ne bi sodelovali tudj jPkj proizvajalci opreme, kompletov, orodja in pribora pa tudi zalf^F« časopisov in knjig. ^hi Poseben prostor bo namenjen samostojni igri predšolskih otfj učencev nižjih razredov osnovnih šol. Organizatorji želijo s ternf /e buditi otroke in starše, naj kupujejo igrače, ki bodo navduši1 P/z mlade za ustvarjalno delo. Obiskovalci bodo lahko občudovali tud1' ^ keto železnice (samostojno uravnavanje na ranžirnem kolod# 'fte avtodrom (z modeli avtomobilov na daljinsko upravljanje) in f °tv (po katerem bodo pluli brezžično usmerjani modeli čolnov in b Če gre torej za šest tematsko različnih vsebin, ki bodo na tej raA1 Le prikazane in skupno, logično in funkcionalno uvrščene. Vse 1(1 'P/, spodbujalo zanimanje za različna področja ustvarjalnosti, brez (ta ni mogoč nadaljnji napredek naše socialistične družbe. Manife#1 Je < ima torej družbeni, izobraževalni, informativni in spodbujf1 pomen. Prepričani smo, da bo prispevala k nadaljnjemu uveljavi)31 in razvoju tehnične ustvarjalnosti otrok, mladine in odraslih. SP(