*o*»nina plačana v gotovini
Leto LXVm., št, 181
avgusta
Gena Din 1.«
•znaja vsak dan popoldne, izvzema) nedelje in vrst a Din 2.-, do 100 vrat 4 Din 2.50, od 100 do 300 svrsta Din 4.-. Popust po dogovora, «"^frt™l da vplin mesečno v Jugoslaviji Dtn II.-, za Inozemstvu Dta
do 80 pettt a Din Iv, večji maerati peUt »kj Narode Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPUAVNISTVO UUBUANA, Knafljeva a«ea Me*. 5 8122, 3123, 3124, 8125 to
Podrožnic« MARIBOR StToasmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon1 St. 28. — CELJE: celleko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št to podružnica uprave: Koeenova oBca 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri poginem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.351.
10 let kulturnega dela na severni meji
Jubilejni občni zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru je do-kssmontiral neutrudljivo požrtvovalnost nacijonalnih javnih delavcev
93o je zrasel in živel na tleh zelenega spodnjega Majerja v časih, ko si je nem-štvo grad&k) most do Aidrige preko slovenskih kraje-v. ko so se z vsemi mogočimi ere :*tvi in na naj raz Hčneo'še načine za-strupi*evale sh venske duže, ko ©o se trpali s im ovi in hčere iz naročij skrbnih in bo^a boječ i h slovenskih mater, ko se je slo.vi<kni domovom vsiljevala Sloven* stvu tu Slovenstvu sovražna tiskana bese-!-. • > se < zatirala slovenska govorica, si retiska j • c i ia molitev, ko se je sistematično krulila narodna samozavest in je dobro preračunano šibHo narodno g ■-; . stvo in socialna moč spodnje 6ta-jersfc      c • 31,   trsov   in   vasi.  more prav
Prednednfli Joufeo Pire
doumeti, srčnost, z-iilavost in odpornost ti-et-.tli. kj so nam ohranili vse tisto, kar je narodni nasprotnik ubijal in rošil do na-BOga narodnega, kuliurneiga, gospodarskega m socialnega osvobojenja. Zaradi dolgotrajnih narodnostnih in gospodarskih bo" jvv bMi izčrpani naši kraji, toda volja n^še^a narode je biila močna in tr<Lna je bila u. , -\a vera v popolno zmago nad nasprotnikom. Prav v tem pa eo bili uspehi i h starih narodnih im kulturnih delavcev, ki so takoj po osvobojenju zarezali nove braade v nj:vo narodnega, kulturnega Življenja, ki Je pričelo kipeti in se naglo razvija-ti. Preko n<*0-i 6e je delo na^ro-maliic psv u boj eno Ijaidstvo se je navduče-no organiniralo v ra?na društva, ki so vstajala iz tal. Nastala je nujna potreba po n*euse>bojni društveni povezanosti, in v tej potrebi se je pred desetimi leti porodila mariborska Zveza kulturnih društev, ki si je kot centrala vsega kulturnega dela in stremljenja nadela težavno nalogo, združiti vsa društva v mogočno celoto ter j:jh podpirati moralno in gmotno, M a b: se ftimpreje približala svojemu namenu, im da bi čnm več koristila posameznikom m skupnosti naše miJe domovine. Zdasti pa je bil namen Zveae utrditi severno mejo, kjer eo bile narodn-c^stne prilike silno nepovoljne in nekateri kraji narodnostno hudo osražeui. Obenem je zveza kulturnih društev takoj po ustanovitvi postala srce v društvenem organizmu severne meje in posrnaJe skozć prvi decenij kri po njegovih žilah z veliko žilavosajo in zavidljivimi uspehi. K tem uspehom, ki se živo od-ražajo rm d našim narodom, ki se prav po njenih zaslugah naglo povzpenja na vrhunec narodne presvete in omike, jo danes ob pomembnem jubileju iskreno čestitamo z vročo željo, da bi tudi v bodoče njeno plemenito delo šlo bogato v klasje.
V mali dvorani Narodnega doma so se včeraj dopoldne zbrali ob napovedani uri zastopniki v Zvezi včlanjenih društev v častnem številu.   Občnemu zboru, ki se je
pretvoril v spontano manifestacijo narod, ne^a u-iejstvvanja  na severni  meji sta
prisostvovala meetni župaai g. dr. Lipold in   sreski   načelnik   Senekovič,   navzoč pa
je bil tudi zastopnik ljubljanske ZKD, njen tajnik g. Boleslav Hiter. Zborovanje je otvoril zvezin agilni in vsestransko požrtvovalni predsednik, strokovni učitelj g. Janko Pire. V izbranih besedah je uvodoma naglasil, da zaključuje letošnji občni abor desetletno delo, ki ga je opravila v tem času peščica kulturnih delavcev brez hrupa m bučnih prireditev in domalega brez gmotnih sredstev, toda z velikim idealizmom in dobro voljo. Ta dva činitelja sta bila v pretežni večini ves moraJni kapital, iz katerega je bila črpana energija del in iz katerega se je sirila narodna pro-sveta ob naći severni meji, kj jo iana Zveza v. slovenskem naprednem tisku, ki kaže veliko skrb za razvoj kulturnega **-
sVečeraikU' in ju prosU za nadaljnjo naklonjenost. V ugotovitvi, da še vedno pre vladu je idealizem nad finančno platjo, kar jf* bil najlepša priča včerajšnji občni zbor, je nato predsednik posebej pozdravil v prvj vrsti predstavnike oblasti med njimi mestneara župana dr. Lipoida, sreskega načelnika dr. Senekoviča. predsednika lju-ljanske posestrime ZKD, tajnika Bolesla-va Hiterja, nadalje zastopnike vseh prosvetnih, kulturnih, viteških, g-csnodarsKih. socialnih in političnih organizacije iz mi si in z dežele.
čestitke
*. * v-.*..nikovo poročilo je bilo navdušeno sprejeto. Nato se je oglasil k besedi mestni župan g. dr. Lipld, ki je v krepkih besedah čestital k jubileju, podčrtal velik pomen kulturnega delovanja za narod in domovino še prav posebej na severu naše države, omenjal veliko voljo in idealizem na rodn i Ji delavcev ter želel Zvezi v drugem deceniju delovanja novega napredka, novih uspehov . županove ognjevite besede so navdušile navzoče, nakar je pozdravil zbor v imenu ljubljanske ZKD in v imenu njeneera predsednika ministra g. dr Alberta Kramerja, zvezin tajnik g. Bo<e-slav Hiter. Pismeno pa je pozdravil zbor in mu žrlel najlepših uspehov, predsednik oblastnega odbora NO prof- dr Dolar.
Tajniško poročilo
Sledilo je nato tajniško poročilo, ki ga je podal agilni tajnik, učitelj g. Fran Golež. Njegovo kleno in skrbno sestaljeno poročilo je bosegalo tri dele, in sicer poročilo o upravi iri odsekih zveze, poročilo o društveni organizaciji in poročilo o zvezinem delovanju. Iz tajnikovih poročil posnemamo, da je bilo vodstvo v rokah izkušenih narodnih delavcev in da je imel upravni odbor polne roko dela, ki ga je izvršil z   veliko požrtvovalnostjo.
Iz tajniškega poročilu o društveni organizaciji posnemamo, da je v mariborski ZKD včlanjenih 350 rednih društev. Od teh je 111 sokolskih odinic, 47 čitalnic, izobraževalnih in prosvetnih društev. 41 knjižnic, 18 pevskih društev. 11 dramatskih in šolskih odrov 22 gasilskih čet, 7 godbenih društev, 22 nacionalnih in narodno-obrnmbnih. 14 dobrodelnih, 4 športna, 47 stanovskih in strokovnih ter odruga društva. Na novo je k zvezi pristopilo 2o društev, 17 pa je bilo črtanih. Delovanje večine društev je bilo intenzivno in uspešno. V svoiem nadalinem poročilu je tajnik omenil neka i kritičnih pripomb k poslovanju včlanjenih društev, ki niso nekatera unoštovala Zvezinib okrožnic in je bilo niib poslovanje tudi skrajno pomanjkljivo. Plačevala niso izposoinin in tudi *>i=o odgovarja-la na Zvezvine dopise. Prav tako niso no-sl^la vsa društva sta^i^t^cnesra poročila o svoiem delovanju Odzvalo se te le 129 društev in je zato slika o celotnem delovanju nepopolna. Točen pregled vsega kulturnega dela v?ob društev bi bil vsekalcor silno koristen in zanimiv. V 120 društvih, ki ?o poslala podatke je včlanjenih elrnnno 9993 članov. Skupno imaio društva 24.477 kniier in ie tekom ene«ra leta preValo 3387 čitnteliev 29.825 km'ig. Društva so priredila skupno 272 gledaliških predstav. 196 glasbenih prireditev. 14 lutkovnih predstav. 40*> predavani in 1-52 drusrib prireditev T.astni gledali-oder Vma 55 dm«tev. 5 lutkovni oder. 3 društva imaio skioptirnp aparate, eno društvo na imn celo lasten kino-aparat Niih inventar ie vreden ?.7?M") 00O TMn. .t o t o v i n o imain skupno 38^ ^ifi "Din njihovi =kupni dnlqro\-i pa 7n«»čoift nf»đ ADO 000 T>ip T t nav^/l^nib delnih podatkov ie razvidno. koliko žrtvuie nrivntnn iuirintiva za narodno prosvetn Tainik ie apeliral na vse 7!<vctnppike društev, nai v bodoče tocpo in bitro odcrovariaio na Zvezine doni-5p in okrožnice zlasti na. nai pravočasno pošlipio izčrpna poročila o svo-inr^ delovantn
Vse ogromno delo, ki ga je opravila mariborska ZKD za časa svojega obstoja, zlasti pa delo v preteklem poslv-nernlcru. ;e jaeno orisano v tajnikovem poročilu o delovanju ZKD. Naj navede-pojpočtta. le naibiBtve-
nejše. Da je bila zveza kos svojim težavnim nalogam, je reorganizirala svojo pisarno v Cankarjevi ulici št. 1 in namestila pisarniško uradnico, ki je uradovala dopoldne in popoldne, iz-vzemši nedelje in praznike. Včlanjenim društvom je pomagala pri dosegi njihovega smotra z ustanavljanjem knjižnic, z izposojevanjem gledaliških iger. pamigala jim je pri gradnji odrov in izdelavi kulis z modeli, skicami in nasveti ter jim prečki bela za-željne predavatelje Po svojih odposlancih se je udeleževala prireditev in in občnih zborov včlanjenih društev in dobila tako najlepši upogled vnjibovo delovanje in uspehe. Priredila -c lani v avgustu tridnevni splošni kulturni tečaj, katerega namen ie bil. nuditi podeželskim prosvetnim dela*■ ui. praktična navodila za Mihov i prosvetno delo mod narodom. |Teča.i e * vsa sem oziru dobro uspel .n du- ^^1 -\ oi namen Nameravala na je podoben tečaj tudi letos priredili Ker rtr«*5iva niso pokazala dovolj zaatoi *uja. %n lo svojo namero Zveza opustila. Organizirala je nadalje velik obmejni tabor pri Sv KriŽo nad Mariborom Sklicala je manifestacijsko zborovanje za radi is k o relejno postajo v Mariboru in imela ve«'- konferem z merodajnimi činitelji, ki pa nimajo pravilnega razumevanja in ie prav tam krivda, da še Maribor nima relais postaje. Veliko skrb je posvečala koncontrariii prosvetnega dela. Organizirala je anketo, na kateri se ie izvolil petčlanski med-društveni odbor, ki bo vprašanje koncentracije proučil in jo dokončno izvedel. V svojem poročilu se je tajnik topol zahvalil banski u pm vi. mestni občini mariborski in vsem. ki so gmotno podpirali njena stremljenja za povzdi-go prosvete in omike na severu naše drža ve.
Blagajniško poročilo
Blagajniško poročilo je podal blagajnik upokojeni podpolkovnik g. Herman Vidmar. Skupen promet mariborske ZKD je znašaj v preteklem poslovnem letu nad 170.000 Din. Iz posameznih njegovih postavk je bilo razvidno, da so zvezi usahnili mnogi viri in da se je morala hudo boriti za gmotna sredstva. Z izdatnejšimi zneski sta jo podprli le banska uprava in mestna občina mariborska.
Sledila so poročila posameznih odsekov. Za knjižnični odsek je poročal zvezin knjižničar učitelj g. Škilan, za dramski in vse ostale pa tajnik g. Golež. Najbistvenejše iz delovanja odsekov smo navedli že v predsednikovem in tajnivem poročilu. Poročilo nadzornega odbora je podal ukokoieni viš. davčni kontrolor g. Otmar Meglic.
Volitve
Pri volitvah je bil soglasno in z velikim odobravnjem ponovno izvoljen za predsednika strokovni mescansko-šol-ski učitelj g. Janko Pirc.Za odbornike pa 3o bili izvoljeni: upokojeni sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič, bivši narodni poslanec Vekoslav Spindler, prof. Lojze Struna, učitelji: Fran Golež, Joško Škilan, in Ivan Cvetko, strokovni učitelj Ivan Robnik, dr. Jrt-hart, dr. Koderman, upokojeni polkovnik Herman Vidmar, upokojeni žel. inspektor Ivan Kejžar in dr. Fmo Krulc; v nadzorni odbor: ravnatelj Humek in soleki upravitelj Fran Cvetko^ raze od išče pa mestni župan dr. Lipold in odvetnik dr. Ro&ina.
Pri raznoterostih se je razvila živahna debata, v katero sta temperamentno posegla šolska upravitelja gg. Cvetko in Vauda. Sprejetih je bilo vec predlogov, ki bodo koristili delu za narodno 9tvar. S pn>graiiiatičnrm nagovorom je ponovno izvoljeni predsednik ob pol 13. uri zakjlučil sijajno uspeli jubilejni občni zbor, ki je dal vsem navzočim novih pobud sa nar daljevanje kulturnega in prosvetnega dela na severu naš« lepe dovnovirje.
»Z bojem smo začeli, z bojem bomo končali!"
V Nemčiji za politični katolicizem ni več prostora
Berlin, 12. avgusta. AA. Državni kancler Hitler je imel včeraj v Rosenheimu na proslavi 15 letnice ustvanovitve tamkajšnje organizacije nacionalno socialistična stranke govor, v katerem je med drugim dejal:
Mi smo svoječasno z boji zavzeli nem-ako državo in z boji jo bomo tudi v bodoče obvarovali. Tisti, ki so proti nam, naj se vedajo, da se nisme nikoli plašili bojev ne prej ne danes, če se jih pa danes komu hoče, jih bo tudi doživeli, toda takrat jih bomo tako uničili, da jim prihodnjih 15 let sploh na um ne bo prišlo, da bi boj nadaljevali.
šef štaba  napadalnih  oddelkov L»utze je
dejaj v svojem govoru pri odhodu tukajšnjih oddelkov napadalnih čet med dru-glini, da širijo v inozemstvu razne smešna pripoved'ke o Nemčriji. Nato je omenjal napade političnega caea, da bi se igral reformatorja. Toda nasprotna stranka si ne sme domišljati, da bi mogla v novi Nemčiji igrati kakšno politično vlogo. Gleda naj. da bo ljudi napravila božanske za drugi svet, je poudaril Lutze, mi bomo pa delali iz ljudi Nemce za ta svet. Nikoli ne bomo izpustili izpred oči dveh stvari: da v notranji politiki zahtevamo totalnost, v zunanji pa spoštovanje nemške časti.
Podunavski pakt
Diplomatska pogajanja pripravljajo tla za sklicanje splošne podunavske konference — Upira se samo ie
Nemčija
Pariz, 12. avgusta, r. Po p_>novnih vedno na novo demantiranih ve.steh o dozdevnem novem francosko-italijanskem načrtu podunavskega pakta je objavil »Temp^i situacijsko poroMIo o stanju pog-ajanj za zaklju^itev tega pakta. Iz izvajanj lista je razvidno, da prav za prav ne gTe za nov načrt, nego se izdeluje program za srednje-evropsko konferenco in da so pripravljalna dela dusegla že znatne uspehe, namreč zbližanje stališč Male antante in Italije, oslabitev madžarskega odpora proti nameravan-imu podunavske m u paktu ter pripravljenost Poljske, da se mu pri druži, če ne bodo postavljeni nobeni pogoji ki b: nasprotovali nem-ško-poljskemu dogovoru    in  končno tudi
ne brezpogojno ociklonjttn- Nemčije.
Podlaga naineranega instruroenta naj bi ne bila medsebojna pomoč proti napadalcu, temveč načela o nenapaianin, ne-podpiranju in nevmesavanju izmed katerih povzroča tretje rajvečje teSkooe, ker ga hoče Nenčaja tolma^.ti tako, da bd rnd mogoč vsak notranji manever proti avstrijski neodvisnosti. NadaJjno ovtro predstavlja tudi habsburško vprašanje. Kakor »Tempa« nadalje pripominja, gre za trajno delo. Kadar bo doseženo nafte*, no soglasje o delovnem pn^gramu in se bo sestala omenjena konferenca, bo to pomenilo velik nap rede* ua poti za pomirjen je Evrope.
Sprememba ustave USA
stremi po še
krogih, tako rernjh>!vkar^cm. kakor demokratskih mislijo, da hoče Hoover s svojim ponovnim nastopom v javnosti aonAnsti teren, kako bi repobtikanska stranka sprejela morebitno njegovo kandidaturo pri pr e«is &cfmskrh vo&Tvari leta 1°36
Hoover zopet v politični areni — Roosevett
večji koncentraciji oblasti
Pariz, 12. avgusta. AA. Ha vas poroča iz Ockaga: Bivšega predsednika Hoovra so vprašali, kako mislri o političnem položaju. Odgovoril je: Roosevelt in njegova vlada neprestano kažeta namero za izpremembo ustave v smeri čvrstejše koncentracije oblasti. Narod ima pravico zahtevati, da bo še pred odhodom kongresa na počitnice poučen o nadaljnih namerah vlade v tej smeri. C
Hoovrove besede so zbudile veliko pozornost v političnih krogih, posebno pa v obeh zbornicah kongresa. V parlamentarnih
Fašistično vodstvo odobrava vojaško akcijo
Abesiniji
Glede vsebšne soone te Hoovuo*e pa mislijo v paa^aroenttmnah krogih, ds je malo verjetno, da bi predsodrA    ie pred
poletnimi   pvjCT^camd predVxžfl kakšen predlog o spremembi
Pariz, 12. avgusta. AA. Iz Bel luna poročajo, da se je tam vršila seja glavnega odbora fašistične stranke. Predsedoval jd je glavtm tajnik stranke Starace in so z aJcla-macijo sprejeli deklenacijo, ki odobrava nove vojaške ukrepe, zlasti glede ustanovitve šeste drvi zšje črnin srajc.
Starace je nato dal ekspoze o no vrh vajah črnfh srajc. Med drugim je dejal, da 2106 rezervnih častnikov poučuje okoti 30 tisoč mladin faJastov, katerih vojaška pripravljenost naglo napreduje. Starace je dodal, ds šeeje združenje nezervmah častnikov po uradnem seznamu od 31. julija t L večs ko 165.000 članov.
Addit Abeba, T2. avgusta, AA. Vojno
ministnstvo dernenrim irrfc nrmacfje, ćeš ds pripravlja Abesimia aphoaoo mooifaacfio. Vlada je izdala osmo CBMHHHH ukrepe in drugih klopov ni rmoakx>v»ri. S
Vlada je skJerufe izdati wscim novinarjem legitimacije, s karterimri &c bodo mogli prosto ga bati v sbeaioBSri prestolnici m v okolici ter deseti fotografske posnstke v 6ssopd sne namene.
Povttanje ohiutue mere
v itsnp
/Sm, ti. av&jsta AA. Oferestm mera M oSskont in lomb«wl itairisnake n«rodnc bsuifce je povinsna od 3.5% na 4%. To po-vfenje stopi v vofjow> Htm.
Nova angleška pomorska oporišča
London, 11. avgusta n. Arabski dsk poroča, da 80 se angleški admiralski krogi OdloČili premestiti angleško sredozemsko pomorsko oporo z Malte v Haifo, docim nameravajo v Akabi ob Rdečem morju zgraditi novo oporišče za angleško brodov-je. Bliza Halfe bodo zgradili tudi novo letališče, čim bo zgrajena nova železniška proga, ki bo Haifb vezala z Bagdadom. Palestina in Transjordanija bosta tako postali novi operativni centar angleške vojake in preko njtja bo speljana nova prometna žila, ki bo vezala Anglijo z Indijo m Daljnim vzhodom. Kakor kažejo te vesti, An-gUja za bodoče ne računa več na svoje pri-vOegtje, ki Jih je imela doslej v Soeakan j prekopu. Tudi Malte Angleži ne smatrajo j
Pariz, 12. avgusta. AA. Zaradi dmiske zmage nad rtadijanskosn boksačem Caraero je pmšio do poulične bitke med 1 tal i jani im črnci. Ms obeh straneh ie bilo zapletenih v pretep kakih 100 IjudL Nasprotniki »o protepavaH drog drugega s palicami, noži, bokseri in e kamenjem. Več sto opazovalcev je z navdušenim hrabren jem in vzkli-ksnjem dajuso poeama svojim simpatijam na tej aH oni strani. Policija je morali poseči po solzijivrh bombah, da je naprj-v*a ned. Več pretepače v je boli ali manj nevarno ranjenih. 11 Ijt»di so aretirali
Čarih, 12. avgusta. Beograd 7.—, Par z 30JB75, London 15.1725, Newvonk 305.375 Bnsserj   51.60,  Mitfan   25.10.  Madrid 41.95. Amseerdam 306.60. Berlin    123.30. Dunaj 56^0, Rraga &J7(X. Varšasa 57.86, Bukarešta
Sli mi 2
Pooedcjjek, 12. avgusta 1936
Stev. 181
Kočevske korporacije za
rudarje
in hišnih poaestniko
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev v proti nameravani ukinitvi
Koterje, 11. avgusla
V soboto zveoar se je vršil v dvoran: go-stilme pri >Harde< protestni shod hišnih po-sestnSkov. gremij« trsTovcev, udruženja gostilničarjev fn zveee obrtnikov, v zadevi napovedane ufcknfbve kočevskega rudnika
Gn-vor+1 je v Lrnemi vseh korporarij g. Josip PavKeek. tiska rnar v Kočevju. Obširno je navzočim obrazložil brezupni položaj v Kočevju, ki bi nastal, če pride do napovedane ukinitove kooevHkotja pre-mocovni'ka. Nujno je potretano, da se zavzamejo vse korporacije mesta Kočevje sa obstoi te^a rud-nrka in dn skliče jo som iSljan liki vse Slove-nije na sodelovanje in pomoč. Nerazumljivo je. kako je mocrel ministrski svet izidati ta sklep, s katerim je uničil zadnjo oporo Kočevja i\n k»vV\-ske okolice, kajti brea rudnika in niocrove davčne m o? i je mesto Kočovje im okolica uničeno. Govornik je prečrtal nav70čiin nekaj statifltirnili podal-kov, H katerih je bilo mogoče nosnem!, da so se pri razdelitvi premoga zmanjkala naročila iz talovenskfh rudnikov v korist ru 1 nikov iz ružnih deJx>v mi že države. Pozival je k zdnužiiivi vseh konporaeij in posredovanju na vseh morodajnih mestih, da ee flldep ministTpkey?a ffveta revidira ki razve-Vw'k pri novi razdelitvi premoga pa upo-^r»va, da je imel rudnik Kočevr-* $e pred neda-vnim ča>som zaposlenih 14O0 dHnvr«~v in d<j je po opHnvnnih redukcijah del rudarjev ost nI brezposelen v nn5ih krajih, iz česar sledi, da ni pomn<rnno Se 8 ten), da se dodeli rudniikai Kočevje dosedanji kon-ticrem't. temveč je nujno potrebno. d-a se naročila zviša to tako, da bi našli tudi nafbed-nefši, do^edaj bre7^x>=eliii ruderji sope' zaposli tov.
Nato jebrlo soglasno eflrilen fe.no, ds «*e no-slre merodajtniim či-mteljesm sledeča resolucija: 1 >
Združeni trgovci, obrtniki, gostilničarji in
hišni posesfeđd protestirajo, da se ukine obratovanje premogokopa v Kočevju m tako ne vzame same rudniškemu dslarvstvu in uradnistvu zaslužek in njihovem družinam eksistenco, temveč da ss oškoduje gospodarsko tudi mesm in pridobrtne kroge kar najbolj občutno.
Omenjene korporacije se obračajo radi tega ne banovinsko upravo in na ribonnico sa trgovino, obrt in industrijo z nujno prošnjo, naj ukreneta z veo resnostjo vse potr ebno, da se ta preteča nesrečo za delavstvo in mesto ne uresniči m da dobijo rudniki v Sloveniji od države one množine dobav, ki jim omogočajo obratovanje vsaj v sedanjem obeeeru.
Ker je nnža občina in vos okraj že i-tafc popoinojna pasiven, je v vrtalnem interesu teh. da se rirTomne gospodarake institucije ne ukinjajo, ikar ima za posledico, de brezposelno delavstvo obremenjuje prebivalstvo in mesto.
Po mestu in po bi izu ležečem rudniku se je hitro raznesla vest, da »borujejo roero-dajme korporacije v srostalni >Harde« o as* devi ustovibve rudnika. V najkrajšem ŠSSU »s je zbra<la veilika množica rudarjev, katerim so se pridružili 5e brezposelni In vpo-kmjemri ter so čakali na izjid zborovanja. Pri odprtih oknih je £. Pavi j rek svoj <jovor nadaljeval in apeliral na rudorje, da v miru čakajo na rešitve te zadeve, ker je prepričan, do bodo merodajni Činitelji Morili vse, da obvarujejo tako rudarje kakor tudi mesto preteče katastrofe. Simpatije vse javnosti so na strani prizadetih rudarjev, kajti pod ukinrtvn-o rudnika bi ne trpel same rudar, temveč Mudi vsi obrtniki, gostilničarji, tnrovci rn hišni pos-estniki. torej vse mesto.
Nato je predsednik IT. rudareike skupine stopil v dvorano, se v im^n" rudarjev zahvalil dborovalcem in prosil, da MipoeetO akcijo nadaljujejo.
Za napredek Radeč
Nov! park za rimskim
udom
Danes so zaceli delati za rimskim zidom lep park, ki bo tvoril z nJim vred arhitektonsko enoto
Ljubljana, 12. avgusta
Rimski zid dela mestu že dolgo hude skrbi. Neprestano so ga popravljali i. s čimer pa seveda ni rečeno, da so ga resta-vrraK. Svoj značaj je ohranil le po tlocrtu, sicer pa ni več kamna na kamnu, kjer je bil prvotno. Vendar ne smemo reči. da je zaradi tega kaj zgubrla njegova znamenitost. Se vedno ga lahko imenujemo rimski zid ter se Ljubljana lahko sklicuje nanj kot na pričo davne in slavne preteklosti Emone. Sami smo pa krivi, da rimski zid ni prišel do veljave in da nismo mogli biti baS ponosni nanj. Ms! i H 9o celo resno, da bi ga podrli. Sicer se je pa podira! sam. Njegove slave bi bilo kmalu konec, ko bi bili vsi tako ravnodušni in bi samo podirali. Zdaj jc pa vprašanje rimskega zidu rešeno. Danes so začeli delati za njim lep park. ki bo tvoril z zidom vred arhitektonsko enoto.
^iid je nad 2 metra visok. Za njim, do tehniške sode je visok naarp, da zidovje povsem zakriva zemlja. Vzdolž na Mirju j« pe-šoen hxxtnitk m nekaj klopi. Zdaj res ni na rkhi nič lepega in tudi njegova neposredna okolica ne more nikogar navdušrti-Od južne strani nepravi rimski zrid vtis razpadajoče zadane ograje, ki je strašansko monotona, zlasti v bližini vil in vrtov. Toda arhflfteJct in vrtnar pogosto lahko delata čudeže. NtH posebnTri stroškov ne bo. pa bo Ljubljana dobila najlepši manjši park, še celo lepšega od parka pred Glasbeno Mtttaoo.
Nasip sa zidom bodo odkopa-K in odvo-j»li. Tako bo na mah nastal za zidom krasen prostor, kjer se lahko idbaže vrtnar-jeva mojstrska roka. VadoJž po sredi tega prostora bo držala široka sprehajalna pot Druga pot bo držala v novi park z Mitrja skozi vrata, ki so bfia doslej zaprta. Tako bo park dostopen po novi poti rx Gorupove urice rn Mirja in tucfi iz Murns-Jcove utioe. ki leži mod tehrriSco srednjo šok) in tehniško fakulteto. Nova pot bo najbrž tlakovana. Na levi in desni ob poti bodo zelene trote ki pisane grede, vzdolž zidu pa bodo nasajena drevesa. Za starinskim zidom bo nastal najpri jetnejši kotiček, vprav idealen park, kakršnega si le morete mislrti v Mržirri šol m btrzu mest-
nega središča. Zid sam na sebi je idealna zaščitna stena, ki loči park od ceste, od prahu in ropota, hkrati pa daje poleti tudi prijetno senco. Z ureditvijo torej pridobimo nov park in rešen bo zid.
S samim parkom za zidon, bi vprašanje zidu še ne bilo odpravljeno z dnevnega reda. Da zad ne bo več tako pust od Mirja, bodo cvetele vzdolž njega na gredi ob hodniku cvetice in nasajena bodo drevesca. Ta majhni park bo ločen od hodnika z robniki. Največ pregavic jim dela rimski zid, zato. ker zgoraj ni zavarovan pred padavinami in zaradi tega razpada Arhitekt Plečnik, ki bodo zdaj po njegovem načrtu uredili zid, je napravil že prej naort, kako bi pokrili zia. Zaradi stroškov ta načrt še ni uresničen. Zdaj s« bodo pa oprijeli druge rešitve, .^-a zid bodo naložili debelo plast zemlje, ki ga bo kolikor tolike izolirala, v ta nasip pa bodo nasadMi cvetoče plezalke, n. pr. češmirn. Ves rimski zid bo lep podstavek za zelenje m cvetje. Kjer je bilo najbolj žalostno in pusto kaikor na razpadajočem pokopališču, bo po preureditvi najlepše m rimski zid ne bo le zgodovinska, temveč tudi arhitektonska znamenitost. Mojster naredi mnogo z malimi sredstvi. Lahko je ugovarjati, da nasip na vrhu zida nii baš soliden zaključek, toda saj to ni definitivna ureditev in bodo lahko kadarkoli zgradili solidno streho, ko bo več denarja. Po tistem načrtu bi bile nad krovno ploščo pergole (iartnfki), ki bi se po njih spenrsle plezalke. Meščani bodo lahko zadovoljni z ureditvijo rimskega zidu, čeprav so morda zdaj še skeptreni, kakor so vselej, preden je delo končano.
Kupu} domače blago? Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
Danes ob 4., 7. m 9. uri MARRY PIEL
J0NNY UKRADE EVROPO
Vstopnina v parter Din 3.50
11.
Tuđi uri Imamo le CMepieralno 1q tajsko prometno društvo. Kakor smo že poročali t >Slov. Narodu*, je sklical pripravljalni odbor za olepševalno društvo ▼ Radečah, kateremu predseduje predsednik mestne občine Radeče g. Polanc Anton« ▼ sredo* 7. t m. ustanovni občni zbor Olepševalnega In tujsko prometnega društva Radeče. Občnega zbora so te udeležili številni meščani In okončani, zastopniki Zveze sa tujski promet v Sloveniji, ravnatelj g. Vladimir PkKtar ter zastopniki domačih društev in ustanov. Predsednik, g. Polanc je ob velikem navdušenju navzočih otvori 1 ustanovni občni zbor, pozdravil navzoče, predvsem zastopnike društev, ter podčrtal z izbranimi besedami nujno potrebo ustanovitve olepševalnega in tujsko prometnega društva v Radečah. Podal je nato besedo zastopniku Zveze za tujski promet v Sloveniji g. Pintarju, ki je obširno poročal o delovanju olepševalnih in tujsko prometnih društev, ter navduševal nove člane* kakor tudi nečlane za delovanje v društvu. PO preči tanju pravil in voUtvi odbora z gospodom Foiancem na čelu« se je raovila živahna debata o delovanju novega društva.
Na novo ustanovljeno društvo« ki je za Radeče najpotrebnejše in največjega gospodarskega pomena, opozarjamo vse meščane in ostald da k društvu pristopijo in mu tako pomagajo, da doseže svoj cilj.
Da   bi   društvo   odgovarjalo smernicam
olepševalnega, prometnega in tu jako propagandnega značaja, ki si jih je začrtalo, je
potrebno, da skrbi za olepšavo nasadov v mestu samem, kakor tudi v okolici, da odstrani razne nedostatke, ki kvarijo mestu lice, da skrbi, da bodo hoteli in gostilne v takem redu, da bodo vsi, predvsem tujci s
postrežbo zadovoljni in tako odnesli iz Radeč kar najboljši vtis.. Glavna naloga Olepševalnega društva pa bi naj bila renoviranje mestnega kopališča na Sopoti ali pa zgradba novega modernega kopališča. Z obnovo starega, ali gradnjo novega kopališča bi bilo za Radeče vprašanje tujskega prometa rešeno. Mnogi letoviščarji. ki morajo danes v druga kopališča, bi prišli, če bi imeli tudi pri nas kopališče, v lepe Radeče in še lepšo romantično okolico. Težki tisočaki bi prišli tudi k nam in blažili krizo, ki je tudi
pri nas žele ostra.
Iz Ptuja
— Velika tatvina denarja. Ob priliki veliluh sejmomv, ki se prirejajo v Ptuju, se pri t epe v mestu veliko p ar je v in tudi raznin sleparjev. Tudi na r-a&ajem Ožt>al. tovem sejmu so poskusili žeparji svojo srečo, vendar je bilo oko postave budno na straži, tako da niso prišli na svoj račun, še predno se je posrečilo žep ar ju odnesti plen, je padel eden v roke pravice ter bil odveden v sodne zapore m obsojen na teden dni zapora. Hujša nesre-ča pa je zadela tukajšnjega vrv ar j a Janeza Stroh-majerja. V njegovo trgovino je prišlo dopoldne več kupcev iz raznih Krajev, zlasti pa tudi iz sosedne banovine. G. Strohma-jer je bil potno zaposlen in tako ni mogel posvetiti pozornosti temnim elementom, ki so njegova zaposlenost zrabili, eden se je splazil v sosedno sobo, kjer je segel v miznico ter odnesel iz Jistmce sedem jurčkov. V listnici je bilo za 60O0 Din bankovcev po 100 Din in en cel tisočak. Spretni tat jo je urnih nog pobrisal iz mesta tako, da ga bo sedaj težko izslediti, zlasti še če je iz savske banovine.
— Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih: 201 volov, 446 Krav, 42 bikov, 80 juncev, 154 telet, 274 konjev in 28 žrebet. Skupaj je bilo prignanih 1*234 glav. Kljub temu, da je bil dogon Izredno velik, je bilo sklenjenih zelo malo kupčij in je bilo v celem prodanih le 251 glav od tega 4 konji v A.vsrtrijo. Česna, volom je bila 2.50 do 3.45, krave 1. —do 3.—, biki 2.— do 3.—, junci po 2.0 do 2.75 .teleta po 2.50 do 5.— Din za kg žive teže. Konji no se prodajali po 300.— do 3.000 Din za komad, žreoeta pa po 180.— do 250 EHn.
Pokojnine so mu dišale. Na ptujski pošti so prišli na sled pismonoši    S. M.,
da sd je na nedovoljen način prisvajal pokojnine vpokojencev. Na dled so mu prišli slučajno. G. Sagadto A., polkovnik v p. iz Vičave, je zaman pričakoval nakazila svoje pokojnine za nesec juhj v znesku Din 3.900.    Ker pokojnina    tudi meseca avgusta ni prišla, se je napotil    v mesto terse zglasil na pošti in ,x>vprašal, 6e ni mogoče že prispela zanj   za mesec julij pokojnina. Na posti so mu povedali, da je pokojnino   že davno dvignil,    kar je g. polkovnika zelo presenetilo. Prezentirati ao mu poštno položnico, iz matere je ugotovil, da čeka ni on podpisal. Tako je bila goljufija razkrita, razkrilo pa se je še več JMrifc primerov   za skupni znesek okoli Din 6.000. Pismonoša š., ki je po dolgem oklevanju   dejanje priznal   in ka   je oče osmih   malih   otrok,   je ari aretiran in oddan v sodne zapore.
— 29>orovanje arheologov v Ptuja. Te dni se je vršilo v Ptuju zborovanje arheologov, ki se je vršilo v dvorani mestnega museja. Zborovanja so se udeležili poleg celotnega odbora ptujskega muzejskega
debelost*
j društva tuda univ. prof. dr. Val ter Schmied iz Graza, direktor splitsksga muzeja dr. Ahramić, dalje univ. prof. dr.
A
Šesta vIJmm te naronfli
SLATINSKB TABLETE
ki ekstraktov.
OVE C, LJUBLJANA
— Dfcl 40.-. 200 tabl__Din 74--»
Saria ki banov, i—wr. dr. F*, is Ljubljane.   GMavzd namen
renče je bdi razgovor radi nadaljevanja izkopnan pri mitre ju na Hajdini, katera dela se bodo nadaljevala in je pričakovati, da se bodo nafti se vrednostni predmeti m nad muzej. Na JBMtnufcn m Je razpravljalo tudi o sprejema mozemskih ar-
rMJUHOt^MV, jd puHL*j^j nam mano wnciK*n
meseca septembra.
Ogenj. Pri posestrtEkn Belca Franca v Pongereih, je izbruhani včeraj okoh 11 um sveAer, Id Js kmala sajei vso hišo. Zgorela Je tudi «*a atoga potjsjdh pr> defleov in gospodarsko ororjje. Somi se, da je moral nekdo izmed fantovskega družbe, ]d ae Je vmfiaJa pono« domov, TOOči ca£«ratni ogpcuafc v Jamo, taer f&crft bite blizu poti. Skupna Skoda znnla nad
da 4O.0O0.
Zvočni kino Ideal
Dmm oh 4. 7 in 9^4 Hrt Henny Porten, v filma
KRALJICA LUIZA
Vstopnina 4.50. 6.50 In 10 Pto
Iz Maribora
— Zborovanje obrtnikov. Včeraj dopoldne se je vršilo v Gambrinovi dvorani zborovanje obrtnikov, včlanjenih v društvo jugoslo-venskih obrtnikov v Mariboru. Zborovanje, ki je imelo trgovsko obrambni maCaj. Je vodil predsednik g. Lesnik. Udeležiti so se ga tudi ravnatelj g. Julče Novak, Pičman kot predsednik osrednjega odbora imenovanega društva ter delegatje iz Celja, Prevalj m drugod. Govorniki Hfman, Lešnik, Krajcar in Kac so razpravljali o neznosnih razmerah, v katerih živi obrtništvo. Ob zaključku zborovanja se je sprejela obširna resolucija.
— Pobeg žene. Železniški sprevodnik Martin Flis je prijavil tukajšnji polieiJi. da mu jiie včeraj neznanokam pobegnila njegova žena Alojzija in se se ni vrnila. Za pobeglo ženo poizveduje policija.
_ V sodnih zaporih je 36 letni bivfci pekovski pomočnik Josip Ceh iz Maribora, ki so ga aretirali studenški orožniki radi »uma vloma v Ahtigovo gostilno v Spodnjem Ra-dvanju.
— Vlom v Poševo in Kneserjevo trgovino
na Aleksandrovi cesti se razjasnjnje. V Koprivnici so aretirali tri sumljivce, ki so jih prepeljali v Maribor, kjer jih sedaj zaslišujejo. So to neki Brkupac ter Filip in Rihard Krulej. Vlom sta v smislu Brkupčevega priznanja izvršila Brkupac in Filip, dočim ju je Rihard čakal v Dupleku. odkoder so k> vsi trije mahnili preko Ptuja in Krapine v Koprivnico, kjer so jih iztaknili in zaprli.
G. M i lave Franc nae naproša, da v »vezi s poročilom o državni razstavi psov ugotovimo, da se je njegov pes »Risa, nemški bokeer, v tekmovanju v potietjetkm obrambnih in apelskih produkcijah priboril naslov prvaka, ki mm ga je priznala ocenjevalna komi&rja s tean, da mm je v znak priznanja naklonila »srebrno kolajno«, kot edinemu prvaku v ten panogah.
ŠAH
Nacijonalni turnir
Ljubljana, 12. avgusta nadaljevanju prekinjenih partij je Li-oul premagal šubarica, Sorti pa >e podde-gel Sikošku. Partija Jonke — inž. Prek je bila remie. Vč^rag se je igralo VI. kolo. V A e-kupini je PreLnfalk kot črni v damskem gambitu premagal Šiško, M. Vidmar v lepi pozicijski igri Nikolića, Carev Jonketa, ki se je zakom bini ral in Hren Grecamkega. Prekinila sta fcniž. Prek — Gabrov&ek. Vrhniški inženjer ima kvaliteto za kmeta, aprtaja pa bo najbrž remi s. V B skupini so bile odigrane vse partitje. Sorli je v krasnem napadu z žrtvijo ska-nasproti R. Savicu pozdcijsko že dobljeno igro, a je slabo nadaljeval m vz&ab&L. V Caonibriidge &prin®s varvjantd šnfoark! — Hernatin je Igral Herbatki kot ftrnd »eto dobro to dobil kmeta- Ker je bil Sobaric nasproti dvema prostima k matoma brez moči, se je udad. Dve remie poziciji sta biLi zaradi nepazljivosti izgubljeni. Siko-še je igral kombinacijo, kjer je Berie* izgubil figuro. Kombinacija na bMa preveč skrita, a je Berić ni videl in je partijjo izgubil. Marek je kot crni nasproti Mat-vejevu ©pregledal fiiguro in je seveda položil orožje. Od premaknjenih partij je šorli premagal šubarića, inž. Prek in Jon. ke sta remiziraJa. Nedoi^rani sta ostali se partifji Grenčareki-Carev in inž. Prek: Ga-brovSek.
Danes se je pričelo VII. koio Končana
jc M* —O ena partija, V A skupini je li. Savič kot beli v alovunaki obrambi dani fliooga gaanjfcćtii dobil proti šiiAa kmeta, obenem pa pomKlil remis, kar je Siska seveda % veseljem sprejel. O&tmle partije so bile prekinjene. V ortodoksnem da«m*skern gambitu Jenke—Hren je pozicij* nejasna. V damnakem gambitu jc Carev kot črni dobil poot5 GabrovSku napad, ki «a je pa beli otfbiL Carev ima moor.ega prostega b kmct;\ V fraricoski partiji Nikodič-—inž. Prek nun štednji ksn-erta ved. Purtaj-a Preinfalk M. Vklnvar je Sila preložen* n* popoldne. V B «flcT*pAn»i je ftotrli Jcot vrni dobi! v da ms k eni gamfoffru kmeta proti HerKatirm. Beli je v veMki &asovnfl eflieki. V francoski partiji R. Sbvič—Suknjič je <.h>bi>I beli silen napad ,ia nffi?rirotno fcnrljevRko krilo in jc bil MMh rlč prisnjen, da jc zamenjal damo za trdnjavo, sfcakača in kmeta. Marek j~ v in<lij-aici partiji nadiitjrad Lon^erja In stoji ob prekinitvi bo?5«- BerriO itma pirori Maitvejevn poziaTJsfco ptretlno^it. Vejtisno je stanje v p—<HI d Vfefenan—Si4co^ek. ("Vrri obvLwki spedFSce,
Partije se bodb od sedflj rtadaljevate po-poldlnc od 16,30 do 18.30. .Stanič p<> VH ko+u: A skupina: M. Vi^hnair 5 O V ^i1^ 41/«, PremfaTk jK (1\ m ž. Prek 3 (3. Carev Gabrov«ek 2H (2>, Jondoe, Vikx>^5 5(1V R. Ssvič 2, Hren, Carenjcarski 1 (11: H dkupina: SikoAek 5 (t\ .Maatvejev 4 0V Herbarffiin. R. Servic 5% fn. Sorfr 3 flV Beric. G Vkknar 2«/t Longer. Mcrrek 2 HV ^rbartč 1 0\ Licnl 1.
-34 Te1. 21-34
9#cm ae danes ot> 4, T%. tn 9* nr! premiera trtjajnega ffhna
IMA OTOKU
cene
Ti. aspgnata UstrAz K.fcaia.
Kteo MnJAnv Ka otoku.
Kino Kleal: Kralftca Late.
Kino l>vor   ionoy ukrade E5vropi
Kino dUka< 3ameni<tna neveste Detarne Fekaroe
Danes; Mr. Ueostek, rtedtjeva cesta 1, Banovec, Kion^reani vrg 13 te Itođta Ko-motar, Vlft — Trftađdca cesta.
Trgovski talent
ffeverjetno, zato pa. naC manj
zgodbo prtcfootrje acmeriSka revija VTnse Netr Yerteer«. Žena splodno znanega fV TMttVnfka ts Wafl Srreeta >e prIShi dbtsfltat svojega moža v ptearno m s drugimi rju6> md ae je pehata i đ»|pi— v vleoko nadstropja, Kjer Je nxxZwa ptoarna. Med 20l in 21. r*f*"V**-w'yJ*ia»> Je pa ckrigpafto Dseokrat ofatiftaAo xoed atenasnd. Kafftata Je grobna, titana ki rjodem Je postaAo tesno pri srcu Stoga je teJefantral v rjtrtfflčje tal na vse načine toiažfl ^utfi, da ne no rde hudega. DrugI so se dati de na aao pototstttl, le notad. morž z atctx>v4co pod pasctafbo Je saćst povpraAervatl .stosro, aH ao V4rv4 dvignia trdne. kaj Je nHereoJeno sa prtoar padca, kdaj so dvigalo aAaflč pretzkaeffi, kaj Jb treba storiti, 6e nsstaene požar tul.
Jasno je, da so ta vprašanja pauOu> te še povečala. Naenkrat Je pa poOegidl međ Iz aktovke svedbenj gsvwwafcilh poOo te jih raadetll med prestradene IJodl v dx4-galn, 6eS ledor podpise potkoo in pta£a pet dolarjev, bo zavarovan sa primer nesreče. In že > ponutSl vsem po vrsti nattvno pero. Vsi bi bm podpisaC zarvarovaaoe pefi. ce ,da se m v naslednjem Upa ssoeto iw gnlo paraikaa naprej.
I€aJve£Ja modrosk
Sal amon BJoch se Je bodo spri x seno, i potem Je pa odSed k rabtnn vpraSatL. kaj ! naj stori. — Vrni se mirno domov, ran Je odgovoru učeni rabin, — bos v4del, da bo vse v redu. Bfcoch ae je vro*tt domov, pa Je našel ne mizi fistefe: »Zbogom, nSoodi ve£ me ne bos videli«
Pograbit Je Bstefe te hitel nazaj k
Vse se Je zgodBo. kakor ste prorokovati. Vi ste na jmodrerjsi rađam pod soincem, — mu Je Je dejal ves sreoan.
RAzno
MALINOVEC
pristen, naraven, s etetim sladkor jem vfcubao — se dobi na malo tn veliko v
LEKARNI DR. G. F1COOU LIUBLJANA, Tvrševa cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 66VL.
PRODAM
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din
Lahka letna oblačila bourett kaša sport hlače, Kater, perilo itd. v lopi izbiri zelo poceni naprodaj pri Preskerju, LJubljana, Sv. Petra cesta 14.
Prvo splošno prevozništvo s tovornim! avtomobili
s
Ljubljana, Kapiteljska ulica S, telefon 25-09 prevzame prevoze tudi za Italijo in obratno, za Sušak pa vsak torek aH sredo. Za setttve specijalni zaprt pohištveni avto. Državnim MMaalftocaaa V* T^okojencem nudim plačilne
Sodna dražba.
hiš št 32 in 34 LJubljana. Florjanaka ulica »e Je vršila dne 25. julija t L Obe hiši skupno sta bili zdraieni za 200.000 Din. Dopusten Je nadponudek, ki znaša nanj-manj 250.000 Din. Kdor ponudi pri Sreskem sodišču v Ljubljani znesek 250.000 Din, more razveljaviti prvo dražbo in si pridobiti hiši.
Zadnji dan sa prijavo nadponudka je 14. »avgusta 1935.
Nadponudek Je prijaviti pri Sreskem sodišču v Ljubljani, soba št 10 in je istotam položiti četrtino na 250.000 Din zvišanega zneska, to je 62-500 Din in sicer ▼ gotovini ali pa v vrednostnih papirjih po dnevnem tečaju,
Del kupnine se more plačati v knjižicah.
Hiši sta enonadstropni, ter je zidovje zadosti močno, da ee dozida še drugo nadstropje.
Podrobnejši podatki as lahko vpogleda}© vsak dan Dri sodišču.
LIPSKI JESENSKI VELESEJEM lQtf
3S* do 29» avgusta
60% popusta na nemških zetezmeah Vsa obvestila, tudi sa nakup reg^stermarfc, dajejo:
Ing. 6. Tdnnies, Ljubljana,
Tvrseva SS, telefon št. 27-62
Kvantcni Mro tejpeiskog sajma, Beograd, Knes Mlhajlova SS Potovalne pisarne »PUTNIK«
Stcv, 181
Ponedeljek. IS. avgnata 1935.
Stran 3
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV
vzeti zjutraj na prazen želodec ćaso
prirod« F i* 8 ti z Josefove
fle^i«inrano oo ministrstva za soc. poiitiKo m nar. odravje s. Dr. i5.4«5 od z&. v. 193&
Maistrovi borci so zborovali
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega ista«. Službeni het kr. banske uprave dravske banovine it 64 t dne 10. t m. objavlja ukaze o ustanovitvi poslaništva v Madridu, generalnega konzulata v Ženevi ki konzulata v Montrealu, uredbo o znižanju doklacle v denarju po pra\-ilndku o posebnih doiklaoah na plačo v denarju ala v naravi uslužbencev ministrstva za šume in nuinike-oddelka za rudarstvo, poooiastitev rxunocnika prometne ga ministra, i^premerobe in dopolnitve pravil o organizaciji državne razredne loterije kraljevine Jugoslavije, pojasnilo glede potrdH o p&aoonem dsrvlru. podaijšavo veljavnosti začasnega trgovinskega sporazuma z RunnjnTjo, nazpds glede ooarinjanja pk>šč rt keramične tvarme, razglas o uvedbi takse za. pisma nad 1 do 2 kg teže, odločbo o imenovanju hroeljskega tržnega nadzorniika iti razne objave iz »Službenih Novin«.
— Imenovanfe hmelfskaga tržnega nadzornika. Na predSog Hmeljarskega društva v Žalcu je banska uprava imenovala sreske^a kmetijskega referenta pri sreskem načelniku v Celju g. Franca \Verniga za hmeljskega tržnega nadzorrrrka v vseh hmeljskih okoli5ih m sicer za dobo glavne sezone hmeljske trgovine v mesecih avgust—oktober ter mu določila delokrog.
HODNI ATELJE
B< >Z AN RLLA
Gajeva u lea 6/1 me dela od 12. avgusta do  1. septembra.
— Kaj vse o pari* ob nadih cestah. Vdanih so bili potniki v avtomobilih vzrva&eni nad vsak dvom, da morda ne bi posedovali rejendh listnic, danes pa se vozijo po naših cestah tudi taki avtomobilski izletniki, ki niti kaj prida ne skrivajo, da morajo varčevati z vsako paro. Zato neredko naletiš na avto, opremljen tudi z Inozemskimi znaki, ko stoji miren kraj ceste trati pod drevesi, ob njem pa potniki, M si kuhajo kosilo večerjo aH pa čaj. Kriza je menda res zajeta, vse, tudi lastnike avtomobilov, ki ne morajo vec zapravljati po gostilnah, radi pa adrce s svojtom voaovi raasrledat se po Širokem svete.
— Legija dela v Zagrebu. V Zagrebu je bih ustanovljena te dni Li£a dela po vhto-cu delovnih čet Stombolijskega m Hitlerja. Novo društvo bo propagiralo ljubezen do dela in skrbek) na brezposelne. Organdzirari namerava delovne čete tu de Vrvna t»bori-
— Razpisane službe banovinskih cestarjev. Kr. banska •rprava, razpisuje na osmoA-rd 5 Si zakona o banski upravi v
območju sreskega cestnega odbora v Krško m tri službena mesta baitovinskih cestarjev in sicer: 1.) banovinah! cesti I. reda st. 17 Brod—Krško—Radna—Radeče od km 6.00 do 9.00 in na banovinski cesti IT. reda st. 269 Impolca—Raka,— Drnovo__Krska vas od km 8.500 do km 13.500. 2.) banovinski cesti I. roda St. 18 Tre bn je—K anma gora—Gomila—Mokronog------Boš tanj od km 16.00 do <un 23.00,
3.) banovinski cesti H. reda St. 294 Radeče—TržiSče od km 0.00 do km 7.00, Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz Čl. 2 uredbe o službenih raz ne r-nih drž. cestarjev in njth prezemkih to ne smejo biti mlajši od 23 tn ne s tare j* od 30 let. Lastnoročno pisane In s kolkom za Din 5.— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi m zadostno kolkovanimi prilogami vložiti najkasneje do 31. avgngrta pri sreakem cestnem odboru v Krškem.
_ Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo toplo vreme možnost poslabšanja. Včeraj Je nekoliko deževalo v Zagrebu in Beo-eradu. Najvišja temperatura je ima&ala v Splitu 33. v Skopiiu 92. v Zagrebu 26, v Ljubljani 25.fl. v Mariboru in Beocrradu 25, v Rocraški Slatini 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76fl.9, temperatura je znašala 13.9.
— \esrece. V bolnico so pripeljali 4 letnega Franca RnrnSaka rz Rric\ občina Nev-ljc pri KaJnnnku. Fantek je klati! jabolka in padel ta*ko n-esrečno, da si je zlomil levo nogo. — Pri pregledovanju pištole se je ponesrečil 15 letni posestnikov sin Jože Kikclj iz Belega Kamna, občina Stari trg. s*rez Kočevje. UsrrerM se je v levo dUan. — Krojaški mojster France Konjar H Z,gor-njrh Pi»rnič 107. je včeraj batlrnal. pri b«H-
ntDju mu je pa tovanš po nesreči vrgel krogk> v glavo m ga resneje poškodoval.
Tudi Konjar je moral iskati pomoči v bolnici. — Delavec Jakob Dečman, star 61 let in doma iz Tam ca je včeraj padel in si zlomil desnico. — Na Ižanski oesi se je 31 letni »dar Ivan K. spri z nekim znancem, takoj nato sta si pa skočila v lase. Znanec je Ivana večkrat močno ugriznil v obraz, tudi v roke m noge, da je moral nemudoma v bolnico.
— Mož zabodel ženo na ulici. V soboto ponoči je napadel privatni uradnik Marti: Jurič v Zagrebu svojo ženo -Marijo in jo dvakrat zabodel z nožem pod levo lopatico. Prepeljali so jo v bolnico, moža so pa aretiraH. Izgovarja se da je bil pijan.
Iz LJubljane
—J j Poštena porcija dežja. V soboto popoldne se je vlila pri nas ploha, kakršne še ni bik> letos. Lik* je tako, da »o bile nekatere ulice v nekaj minutah pod vodo. Kanali niso mogli sproti odvajati vode, ki je vdrla tu in tam tudi v kleti. Nekaj časa je tudi klestila toča, ki pa ni napravila posebne škode. V Ljubljanico se je kmalu nateklo zelo mnogo vode. V7 največji naglici so morali delavci, ki delajo v atirogd, spraviti na suho orodje. Doslej je delo zelo lepo napredovalo zaradi ugodnega vremena, zdaj pa bodo nedvomno nastopile večje težkoče. Letos je se posebno nevarnost, da jih bo ovirala voda, ker delajo ob ustju Gtradasčioe, kjer se na teče ob deževju naglo mnogo vode, in ker bodo morali vodo zapirati na špici, kjer pa še niso postavili zapornice.
—lj Olepša vanje .*iisnih fasad. Letos poleti so se mnogi hišni gospodarji odločili in dah olepšati in prepleskati hišne fasade, s čimer so precej pripomogli k upravičenosti naziva >bela Ljubljana,« Zlasti veliko so prepleakah hiš v raznih stranskih ulicah, na periferiji pa tudi v središču mesta, tako na Mestnem trgu, na Marijtaem tangu, na sv. Petra cesti in drugod, Ztaati pa se je polepSala Tvrseva cesta, kjer je nastalo tudi precej lepih novih stavb. V srednjem delu ceste so popravfli nekdanji Bavarski dvor sedaj Verlicevo niso, te dud pa so pričeli s pre-pteskavanjem poslopja Gospodarske 7^reze. Nervzhie podjetnosti veČine hiAnih gospodarjev pa se vedno čaka epo število zanemarjenih hdš v mestu, da dobe prtkup-I^rvejse zunanje Uče.
—y Na glavnem kolodvoru srade novo pokrito vezo, na prostoru kjer je zdaj glavni izhod. Zraven prizidavajo poslopje, v katerem dobi nov lokal kolodvorska trafika, dalje bo namoš&sn v njem mitnl, ški urad, posebne prostore pa dobe v poslopju tudi kolodvorski vratarji. Podrli so že leseni ptot, ki je stal med glavnim ko-lodnrorskim poslopjem m med postnim usadom ter postavili zunanjo steno. Dela grado hitro od rok in bo tako kolodvorsko poslopje vsaj malo pridobilo na doslej precej mrki zunanjosti.
—lj Gustav Krklec zopet v zaporu. Včeraj zjutraj je policijski stražnik na Marijinem trgu ustavil 21-letnega vlomilca Gustava Krkleca s Huma ob So tli. ki je nedavno pri prevozu s polile i jsJce uprave na sodlisoe ušel iz policijskega avtobusa. Knk-lec je osumljen roparskega napada na dve mladi dami na Rožniku. Dopoldne so^ ga zasHaati m konfrontirali z napadenima žen-
StkflTTUl-
Iz Stične
— šah je v naši okolici in sploh po vsej Dolenjski v zelo lepem razmahu in se zlasti rodi kmetska mladina zanj navdušuje. V §t. Vidu se je zaključil turnir, ki se ga je udeleževalo 14 šahistov in je potekel v vzornem redu. 1. in 2. mesto «ta dosegla Omahen ter Šefman z 11 točkami, 3. in 4. pajjospa Bernot-Zorčeva in Ferdo Vesel z 10 točkami Dobrodušni Šahovski nestor g. Vesel je premagal vse prvoplasirane. pa si Je vendar moral deliti z dolenjsko Menčikovo 3. in 4. mesto: sedaj je napovedal vsem trem mateh , in nekateri pravijo, da bo radi Veselove ori-irinalnosti zanimivejši kakor Vidmar-Koatić-Pirc. — Dolenjski Šahisti igrajo to nedeljo v Novem mestu ponovni mateh z fcelezni-čarpkim Sah. klubom Iz Ljubljane. Prvo srečanje je bilo prejšnjo nedeljo v Višnji gori in je končalo neodločeno z 8:8.
— Pa štirih letih dobil ■kradene are zala]. Nedavno se je v znani gostilni v ivančnl
gorici slučajno oglasil Hočevar Anton, posestnik iz Dobrepolj. Kar pogrelo ga je, ko je zagledal pri gostilničarju Jožefu P. zlato verižico in obeske povsem slične onim, ki so mu bili pred 4 leti ukradeni — z zlato uro vred seveda. Ko mu je gostilničar na željo pokazal   še   uro,   bi   gost   skoro   ne verjel
svojim očem _bila je ras njegova zlata ura,
ki mu je izginila pred leti i doma P. Jo je namreč tedaj kupil od nekega neznanega gosta in odštel zanjo lepe denaree. Toda nič ai pomagalo; gostilničar je moral izročiti lastniku uro. bil je ob kupnino in moral pla-? t; povrhn ie pravdne strofike. Imel je pač v da Je bil toliko nepreviden in kupil i tatu.
Iz Kamnika
— Prireditev teikoatletftke sekrije. ki je
bila v četrtek zvečer na slavnem trgu, je uspela v vsakem pogledu. Atleti so pokazali velik napredek, kar je rezultat smotrenega treninga. Pri nastopu sta sodelovala tudi po en atlet ljubljanske »Ilirije« in zagrebške
— Razstava narodnih noš in zgodovinskih zanimivosti Kamnika vzbuja mnogo zanimanja med letoviščarji in meSčani. Aranžiral jo je spet naš neumorni sj. Jožko Štele v dvorani narodne čitalnice.
— Egiptovsko nadlogo imenujejo potniki s kamniške strani mitnico na iVrsevi eestl. Mitničarji sicer vrSijo svojo dolžnost, vendar pa je brez dvoma, da je lažje priti preko državne meje, kakor pa preko te mitnice. Avtobus mora včasih Čakati skoro četrt ure, da mitniearji pretaknejo potnikom vso prtljago, kar vibuja ilasti med potujočimi letoviščarji veliko nevoljo. Trditev, da tudi na abesinski meji ne pregledujejo prtljage s tako natančnostjo, se zdi povsem upravičena.
Iz Radeč
Preprečen samomor. Te dni si je hotela končati življenje mlada dosnodična Iz bližnje radeške okolice. Fant jo je bil povabil na sestanek. Ker pa je na določenem mestu nasla svojega ljubčka z drugim dekletom, je obupala nad Življenjem. Odšla je domov, poiskala vrv, odhitela z njo v bližnji gozd in m hotela vzeti življenje. K areči pa je po naključku prišel mimo sosedov ain, ki je mladi obupanki rešil Življenje, Čudno, da nekateri nad življenjem tako kmalu in brez pravega vzroka obupajo.
Iz Metlike
felet na Plitvička joaera. Metličani ao postali nekam podjetni in jih je zadnji ialet v Kočevje na nogometno tekmo s tamotojim klubom, ki amo o njej že poročali, tako zelo opogumil, da bodo na praznik 15. avgusta priredili izlet kar do Plitvičkih jeaser za ceno Ddn 50 po osebi. Odhod bo lz Metlike ob 6. zjutraj iapred gostilne Jutraž. Prijave sprejema do 11. avgusta ga Ada Zajčeva, kjer dobite tudi vaa potrebna pojasnila. Za vaak slučaj vendar le napovemo že v naprej: hrana za vae udeležence is — nahrbtnika.
Ponedeljek 12. avgusta Ljubljana:    12.00:   Bratci   veeeM val! (zdravice na pJoeoah) — 12.46: Poročila, vreme, — 13.00: Oaa, obveatila, — 13.15: Odlomki te zvočnih fHanov na ploščah, — 14.00: Vreme, borza, spored, — 18.00: Kom eertni plesi, — 18.40: Zdravniška ura (dr Bogomir Maeajna), — 19.00: Cae vreme poročila, spored, oibveetila, — 19.30: Nac ura, — 20.00:  Klavinaki koncert štiriroč no: edemi. Seifert m Hrasovec: Dvofak: 10 legend op 59, — 20.46: Razni z*»ori no jo na ploščah, — 21.15: Za krajši ča«!  Igra radijski orkester, — 22.00: Ca«, vreme, poro-čKla, — 22.10: Večer peaml in artfl.
Torek, 13. avgusta Ljubljana: 12.00: Znane in slovito pevke na ploščah, — 12.46: Poročida, vreme. _ 13.00: ćae, obvestila, 13.15: Raddijaki orkester, — 14.00: Vreme, spored, borza, — 18.00: Otroška ura Mickv miška fee. Gabrrjelčičeva in Vid« Jnvanova), —18.40: Za deoo našo _ ringaraja! — IS.00: čae. poročila, »pored, obvestila. — 19.30: Nae
ura, _      20.00 Pevakd zbor cerkve sv. Clri-
riia in Metoda, — 21.00: Narodne z našegra ju£:a (prepeva im evira trto Bornirala), — — 21.30: Pieano polje igra radijski orkester.
Brez skrbi.
— Gospod, tat vam je ukradel enknjo.
— Gost: Nič ne de, saj jo dobim kmahi nazaj. Mojo suknjo poznajo v mestu ven davon i okseko torji.
Sida Silan ova
MARIJ SKALAM
ROMAN
Ta zakljrueak je bil jasen, a rodil je dvoje vprašanj:
»Bo Sida hotela postati moja žena? Bo oče to dovolil?«
Na prvo vprašanje si ni vedel odgovora .Misel, da bi tudi Sida odklonila njegovo ljutbezen in mu zalučala v obraz tisto strašno besedo »osel«, kakor mu jo je pred sedernriajstimi leti ona mlada deklica na Dunaju, ga je navdala z nepopisnim obupom.
»Potem bi bila moja usoda do smrti zapečatena«, si je dejal.
Na drugo vpraša/nje je pa takoj našel odgovor:
»Oce ne bo dovolil- In potem? Se ne vdam.«
Moral je znova mučno premišljevati:
»Se ne vdam? A bom imel dovolj poguma upreti se mu in se bojevati? Nikoli mu še nisem v ničemer ugovarjaj. Vajen je, da izpolnim brez besed vsak njegov ukaz. Toda tu gre za večjo stvar, ne za navadni poslovni nalog. Tu se ne smem in ne morem vdati. Ljubezen mi bo dala moči-.«
T>vignll je glavo, se vzravnal m obstal pogumno sredi sobe. Nikoli, v vseh štiri m tridesetih letih ' svojega slabi-akega življenja, vajenega samo upogi-bati hrbet in odgovarjati na vse »da«, ni čutil v sebi take čudežne moči, priprav-
ljene kljubovati vsemu sveto, oek> lastnemu očetu, ki mu je bil dotlej več kakor vojaškemu novincu general- Ta moč je bila tako velika, de je sklenil takoj govoriti celo s Sido-
»Ako pristane, potem me ne zadrži nobena sila,« si je dejal in jo 5el iskat.
Našel jo je v njeni sobi, prav tako kakor jo je bil pustil oče. Ko ga je sagledala, si je naglo otrla solze z očL Njen obraz je bil bled, ves upadel, da se je je Ervin skoraj prestrašil:
»Oprostite!« je dejal nerodno. Tisti silni pogum, ki ga je pripeljal do nje, mu je v hipu ves upadel »čutil sem potrebo poiskati vas, saj niste hudi? Rad bi govoril z vamL«
»Gospod Ervin, danes nisem razpoložena za razgovore«, mu je odvrnila in nervozno zvijala žepno ruto.
»Torej že veste? Prav ^-^-adj tega prihajam«..«
»Da mi sporočite, naj povežem culo in grem, ker Silan o vin a ni več Silano-va, ampak Roganova?«
» Gospodi čna Sida!«
»Kaj mi morete sporočiti drugega? Ne čutite, kakšno je postalo razmerje med Silani in Robani?«
»Med Silani in Rogani. a ne med menoj in med vami.«
»Nisem jaz tudi Silanova in niste vi Rogan?«
»Da in ne, gospodična«, je jecljal Brvki. »To, kar ste zagrešila Josip Silan in Adolf Rogan, nisva zagrešila midva, še več, midva to celo lahko popraviva.«
»Midva?« je vzkliknila Sida začudeno.
»Da, midva. A predvsem nas prosim, gospodična Sida, ločite mene strogo od mojega očeta! Od tega trenotka dalje ne prevzemam za njegova dela nobene odgovornosti več in pripravljen sem celo bojevati se z njim.«
Postal je nenadoma zopet pogumen, kakor prej v svoji sofcd, preden je prišel k njej.
»Vi, kaj se je zgodilo? To bi bil čudež.«
»Da, je tudi čudež, samo da ta čudež ne izvira iz mene, ampak k vas.« »Iz mene?€
»Iz vas izhaja ta pogum, ki preboja v meni prvič moško sflo in odločnost. Zato ne dovolim, da bi se Sflanovina podrla.«
»Kako hočete to preprečili?«
»Tako, da ostane poslovno razmerje med menoj in vašim očetom Se dalje tako, kakor je bilo doslej.«
»To je nemogoče.«
»Je.«
Ervin Rogan je čutil udarec, dasi je bil tako silno prikrit. Ko je prišel k Sidi, je bil njegov namen jasen: hotel ji je povedati, da jo ljubi, hotel 1o je zaprositi za njeno roko. Tega vpraša-nip pa ni pričakoval Sedaj je čutil, da bi pomenila vsaka  beseda  o ljubezni
K* kratko povelj« v dnevnem 5aMpia>i in brea posebnih priprav so se abrali v nedeljo, dne 11. t m. ▼ prostorih »Narodnega doma« dlani Zveze Maistrovih borcev, da eajejo radun celoletnega dela svojega odbora.
Zbora ao ee udeleiih' razvem v Mariboru in okolici bivajoč-i h članov ZMB tudi častno aaaJopani odsaki Ljubljana, Celje, Konjice, Ljutomer, Botfenk. Guatanj, Rogatec in Ptuj. Številne borce, samo zagorele obraze, ki se poznajo že 17 in več let, je s prav gk>-bokoobeutenimi besedami pozdravil prad-sedniflt Zveze g. prof. dr. Anton Dolar, ki je po prečitan]u pozdravne brzojavke Legije koroških borcev posebno pozdravil navzočega zastopnika politične oblasti Ln Člana ZMB tov. dr. Seaekaviča, area^ega načelnika v Mariboru, nadalje častnega člana Zveze pokk. g. Avgiiita Skrabarja, zastopnika CM D. g. eolskega upravitelja truma, delegata Zveae vojnih dobrovoljeev bivij. narodn. poslanca g. dr. Ludvika Pivka in drusre V svojem globokoobČutenem pozdravnem sovoru je orisal reprezentančno delo Zveze in se spH>mnil vseh žalostnih dogodkov v problem poslovnem letu, ko so nae po vrati zapustili zlasti pa divah največjih žrtev Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in generala Rudolfa Maistra, katerega obletnico smrti smo letos dostojno proslavili in Či-Tttr zapuščina je naša Zveza.
Z vaklkom »Le roi est mort, vive le roi!« K "lj e mrtev, kralj naj živi, so vsi nboro-valci zaklicali Kralju Petru II trikratni Živio! —
V nadaljine-m govoru je g, predsednik orisal deio Zveze, ideologije velikega generala Maistra ter povdaril idejno plat organizacija, ki je v slučaju, potrebe pripravi j "kc na vse! Zasluženo pritrjevanje je dokazalo, da je tov. predsednik govoril vee«n iz duše.
Prav iscrpno tajniško poročilo i p podal nesebični in neumorni Zvezin tajnik tov. Polde Lipovi, katerega obširno poročilo podajamo radi pojnanjkonja prostora v izvlečku: Zveza Šteje danes 6o7 aktivnih in 1 častnega člana brez članstva odsekov. — Upravučeno je grajal malomairnost nakete-rfh članov, ki pozabVjajjo na svoje dolžnosti a tudi mnogo resničnih borcev se radi raznih predsodkov obotavlja, pristopiti k zive-zi. Sej je bilo 18. uradnih ur 157. intervencij nad 100 pni rannih obla«tvih.
Zv^aa ima svojo himno »Slovenski fant-je< in koračnico »General Maister", katere je usrlarfbil tov. Kli.ma.
Praiv zanimivo gmotno borbo je pokazalo poročilo Zvezkiega blagajnika tov. Ft. Luk-narja, ki se je v samo njemu lastnem šaljivem tonu apomnd-1 raznih dobrotnikov, ki so preprečili pasivnost blagajne, ki razen pič-liii članarin ni fanela drugih dohodkov, pač pa neizogibne izdatke. Tudi njegovo poročilo se je sprejelo z velikim odobreavAmjem.
Po podarnib poročilih imenovanih zvezi* nih fumkcionarjev je tov. predsednik otvo-rilg debato k poslovnim poročilom. Bila je prav živahna. Iznesen ih je bilo mnogo predlogov in načrtov za bodoče uspešno delovanje zveze. Med diru-jimi tso govoril' de-lepat tov. dr. E. Mejak, ki ie obžaloval mlečnost članov i« ee»l ;«keca okrožja in dal ^eč modrih smerni«, kako avišaitl finančno ak-Hvnosi Zveze, ki ima čez dalje več potreb. Do talen S se je tndri knjige Maistrovih spominov m podal dragocene nas-vete za socialno samopomoč članov. Prav nazorno je govoril k poročilom dr. Julij Guštin, ki je razložil težave glede vredne redakcije teh za nas najvažnejših spominov. Tov Malenšek Joie je načel problem socialne pomoč ter apl-oiral na bresporgojno tovarištvo med člani. Tbv. Roman Beutle je povdaril potrebo po končnem arerjačenju Maistrovih borcev s privilegiji drroein podobnih organizacij-Ko ječasfcni član ZMB pofic. Av*\ Iksbar arpregovoril par Iskreni* bodri tel h besed na ftatnetro, je spregovoril §e g. dr L. Piv-■■■H u   ■■■ if — --
knipčrjsko barantanje in bil je razoro-žern. Vendar, nazaj ni več mogel, to bi pomenilo dokončni polom. Zato je dejal skoraj brez globljega premisleka:
»Brez vsake cene, gospodična Silanova. Nisem prekupčevalec.«
To je pa bil udarec, ki je zadel Sido. Pričakovala je, da ji bo dejal: »Cena je vasa ljubezen, vaša roka...« Pa ji je ponudil čisto nepričakovano rešitev, ne da bi zahteval iarko':, vsaj rahlo upanje, vsaj prazen obet. Sida je obujmila Vedela je že davno, da je kljub vsemu njegovemu, nerodnemu in nem ozkemu slabaštvn v bistvu srčno dober človek, a tolike plemenitosti od njega vendarle ni pričakovala. Čustvo tega spoznanja jo je prevzelo bako globoko, da je skoraj gnojena planila k njemu:
»Gospod Ervin, vi hi to storili brez plačila, brez ođfr* Je to mogo-
če?-
»Zakaj hi ne b*o?« je odvrnil gin jene, s skoraj jofcajoelm glasom »Naj gradim svoje bogastvo na propasti drugih, kakor moj oce? Cemn? Zase? Ne potrebujem ga. Samotna je bila moja dosedanja pot, m ako bo samotna tudi poslej, komu naj dam, kar bi nagrabil? Neki smisel bi imelo sele tedaj, ako bi našel dušo, ki hi hotela sama, iz odkritosrčnega nagnjenja do mene združiti z menoj svojo usodo. A našel je najbrže ne bom...«
V njegovih očeh je zaibleste^a sotea, ki Siđi ni ostala prikrita. Ta sotea jo je zmedla, navdala s hipno silno globokim sočutjem.
ko v imenu Zveze jUgcaL uobrov. »i jo« n Na
podlagi svojih bogatih skušenj je povedal marsikaj novega in vzpodbudnega.
Predsed nik nadzornega odbora tov. ppolk. Orim je podal poročilo na<ia»»mtva ter &e je upravnemu harekla soglasna zaupnica, nakar je bil pri sledečih volitvah s vzkli.kom soglasno izvoljen stari odbor 6 preult-rdnikom dr. Dolarjem na čeki.
Požar na Laborah pri Kranju
V t^reda prmi jutru je vadi^nilo iz postelj zvonenje plart. zvona nekatere prebivalce Raokega vrha. »Koga je le zdaj doletela požarna nosre&a«? so se ^ra^ovali, saj je bdi to v teh dneh ze tretji pmzar v neposredni bližini.
Tokrat je ogenj izbruhnil v v in Mariji Kocbeka Andreja v RačKom vrbu t »k znane Kapele pri Ra^loncih. Ko se je žena prebudila in poklicala Se nu>&a, je bila že vsa bića v plamenih. ćwdno je, da se so-pet ne ve, kako je nastal cngenj. Kt^r se je nasreca zgoiiila oh 3 panoca, se d<«niH\:i da je bil potita*njen.
Vlničarija krka e elamo, je pogorela d<v tal, le nekaj kosov pohištva sk> re&ili is hiiše. Zg<»relo je tudi nekaj slame in cena. Na pomoć so prihit**Ji gasilci 1« Kainnle rn Radencev tn oforanili nesreče Klaet: sose<l. nje s cd amo krite hiee, kamor je pilial ne. varen veter.
Gospodar vin to* ar ye, je tc^lar Ql*aapt Švedov ia Hrastja Mote, kjer se je kot niski ujetniik po vojni etalno naletel. Vliniea-r\ijo z maltan vlnogradoan, tel nm le vabtj pogorela je kupil sele pred krat k hm. Skoda je krita s 2»varovalnino.
Novo kriminalistično sredstvo
V Ameriki so ai dan že mnogi totovaa nadomestiti kožo na prstnih biasinicah m kožo z drugih delov telesa, da bi uah tako izdajalskim prstnim odtisom. O tem so zaceli takoj razpravljati zxh*avniki m policijski uradniki, zdravniško društvo je pa seveda pozvalo svoje etene, naj takm operacij ne delajo. Zdravnike so opozorili na njihove doktorske obljube, ki take operacije naravnost izključujejo. Ameriški kriminalisti se pa s tem ne morejo zadovoljiti, temveč so skleiiih pomagati si sami.
Na kongresu policijskih šefov v Atlantic City v državi New Jersey je znani ameriški kriminalist newy«naki komisar dr. C. Simon dokazoval, da se je poticaji že posrečilo najti drago zanesljivo kriminalistično sredstvo, s katerim se dajo prstni odtisi parekontrohrati. To je vaoree iz živčnih vlakene m *iHr na mreni človeškega očesa. Ti vzorci so tako raznCnl pri poedinih ljudeh, kakor so raztotm prstni odtisi, ln vse življenje ostanejo ne-izpremenjeni. kakor tudi prstni odtisi. Tolovaji si sicer lahko dajo operirati konce prstov, najbrže pa ne bo nlhce imel poguma, da bi žrtvoval svoje oči. Vzorec na oćesnd mreni se lahko fotografira a posebno fotografsko kamero, kakrftno rabijo oceani Bdtravpfld, ko pretefcujejo očesne boieaail
—ICihce ni mogel misliti, da bi se vasa hčerka kdaj poročila. Najbrž noti ona tega ni mislila kn vendar se je onnožrla Kdo je ta srečnež?
_ Srečnež sam jao, — odgovori njen oCe.
VBrtfA OVIRA
— No, afi ste uRtaoovifc damski kteh, gospa?
— Kaj Sel Ko >e padel pred4og, da bodi predsednica najstarejša med nami, se je zborovanje razbilo, brez predsednice pa tudi ne gre.
»Gospod Ervin!c je vBkftkiitta, »»Zakaj govorite tako pesimistično? Tako pdejnerrrt človek zasluži najlepdo usodo. Žetim vam iz vsega srca, da najdete, kar iščete,«
»Vi mi to žefiteN: je vsnnax!loscen vzkliknrrl Rogan* »Vi mi zares fceJite?«
»Zares, gospod Ervin.«
»Hvara vam! Potem vem, da je nekje solnce, četudi morda se za gorami«
»In jutro pride-, morda mnogo prej kakor ga pricsJkujete,«
»Vase besede so vcHka ofcfl^tba.«
»Silanovirra se je podrla? Kdo pravd to? Udarim ga s stanovsko roko v obraz. Silanovina se ni podrla in se nikoli ne bo. Prej se bo podrl Maribor, v ravnino bo zdrknBo Pohorje, m Drava bo tekla na Korofiko... Sfflanovina stoji! Kriza? Seveda, mala grrpa, nenevarna mfluenca, to je vse. Jutri aii pojutrišnjem bo spet vse dobro; vse bo kakor je bflo prej. Ne, tako nagk> Silani ne padano,*
»To smo sf tudi misHftVc, je dejal nekdo in dvignil čašo: »Na zdravje Josipa Silana, kralja pohorskih gozdov in novoga tekstftnega magnata!«
»Na zdravje... Na zdravje,..« so se pridružili oa#aH.
Sftan je trčil z vsemi po vrati, iz-praamil caso do dna in dejal:
»Propadejo lahko samo bedaki, a Silan rd bedak. Oe me tudi obzidajo s kitajskim zidom, ishod bom vendarle našel. Napravi! b! si ga, os bi bflo treba tudi s protom vrtati ruta jo.«
Si ran 4
Ponedeljek, 12. avgusta 1935
18!
Ceste samo za avtomobile
Prvi je začel graditi tako cesto italijanski senator
dr. Puricelli i. 19Z2
Kritikastri  so   imeli   dolgo  obalo gradiva
za svoje nerganje, v velikem načrtu so videli samo smešno utopijo. To pa mož deda m odvrnilo od načrta, šh so svojo pot in kmalu se je pokazalo, da imajo prav samo oni, ki so načrt zgraditve avtomobilskih cest z navdušenjem pozdravili.
seveda s tem delo še ni bilo končano, to je bil šele začetek. Treba je bilo izdelati podrobne načrte in abratd denarna sredstva. Družba je stala pred najtežjim vpra-šaJijern, kako dobi-1 i denar. L>va irzhoda sta bila, zJbra-ti potrebna denarna sredstva bodisi z n oviran davninami ali z zasebnim kapitaJom. Družvba je zahtevana povišanje prispevkov za uporabo avtomobilske ceste, toda te-j zaiutervi ee Je upirala tafcrat-na vLada. Sklonjeno je b&o, da se bodo gradile Hatraba cesto v aklaon z njihovo rtmtaoilitato m da bodo ma kritje stroškov porahljemj tudtl tokofei dohodki, kar je pa zahtevaio zrvaSanje x»riape>vkor aa uipo-rabo. Dolgo so tekla pogajanja med dirus-bo, ki Ji je predsedoval kuna umrla tajni svetnik Otaen, in državnim prometnim mi-mimstrstvom* Id je imelo gotove pomisleke proti grawittvi oeeft samo za avtomobile. V tehničnem pogledu so priprave tako napredovale, da bi bili lahko zaceli prvi odsek ceste takoj gradita, toda na krmi ki države so staJi možje, ki se niso mogli odločiti ta tako velike načrte, šele iapre-metniba režima, zmaga hitlerjeveev, je prinesla odtloSftev, v kratkih mesecih je bilo storjeno tx>, kar se ni dalo premakniti z mrtve točke ekoaa dolga leta.
Prva odsek državne avtomobilske oeete je bflo 720.000 delovnih dni, v začetka >e je hfl začet do decembra 19M kot prosto kot prisilno delo. Od 20. decem/bra 1963 je bilo 720.000 delovnih dni, v zaračetlra je delak) 4.000 delavcev, proti koncu pa Se nad 60O0. Tisoči brezposelnih so ftakafli na delo in ved so hoteli delati na novi cesti. Naval brezposelnih delavcev je bil ogro-imen. Vso to množico je bflo treba organizirati in disciipliniirati. Inženjerji so dela*! več mesecev pozno v noč, da so premagali težke tehnične nalosre. Samo 14 dni eo rabili, da so izdelali načrte za temelj na 23 km dolgi progi r^nkfnrtJ^ann-stadit, čeprav našo imen na ra^pola^o dobrimi zemlje vidov.
čflovekn ee nehote vsttijnje vprašanje, koliko mora veljati taka cesta in odkod se vzame denar, že za to, kar so agradd doslej, je šlo bliizu 500,000.000 mark, toda ne v gotovini. Denar je delo in delo je denar. Začeli so z delom. Začetek dela je zahteval prvo menico na bodočnost. Čitm je pa tako vel liko javno delo začeto, gre naprej sam oi sebe. Pomisliti je treba na stotisoče brezoselnih, ki dobivajo pri gradnji cest hrano kot plačalo. In za hrano gre v prvi vrsti tam, kjer so ljudje lačni. V obtok spravljenu denar v tej ali oni obliki so pa pretaka neprestano po žilah gO-sp lanskega organizma, ter prinaša delo im plačilo v vseh panogah gospodarstva. A državna blagajna dobiva vedno nova denarna srodstva v obliki javnih dajatev. Pr" vii denar pa. ki je bil potreben za začetek dela, in onti neznatni, ki so v krogotoku ne proizvaja vodno znova sam, bo nosil bogate sadove v obliki novih prometnih možno-sti kot temelj programa motori zao irje.
Težko je v naših razmerah razumeti pomen trditve, da je denar delo in delo denar. Pri nas se dela saimo proti gotovini, še nobenega javnega dela nismo napraviTi s prostovoljnim ali prisilnim delom. Zato tudi no ra7,um^mo, kako je mogoče zaeeti tako vHiika javna dela, kakor je gradnja velikih cest samo za avtomobile, če ni na razpolago za to potrebniih denarnih sredstev. V Rusiji so storili s prostovoljnim delom toliko, da bi bili za ta dela tudi miljardni krediti premajhni. Za uporabo avtomobilskih cest bo treba seveda plačevati prispevke, ki bodo v skladu s prihra-njendmj prometnimi stroški ter vecio var-
: s t jo In točnostjo avtomobilskega prometa. To vpr atša nje bo končno veljavno rešeno na poi-ila?! izkušenj, ki ji(h dobe na prvih novih avtomobilskih cestah.
Nove ceste pa niso samo mejnik v razvoju avtomobilizma, temveč prinašajo še droge velike gospodarske koristi, v redko naseljenih ali postita krajih bodo pod>ias?a za naseljevanje, krajem daleč od mest bodo omogočili industrijalizacijo, tam se bodo ustanavljali mali in srednji obrati. Izravnali bodo pa tudi velike razlike v gostoti prebivalstva, saj ima Nemčija v vzhodni Prus i ji na kvadratni kilometer 5-8 prebivalcev, v Posaarju pa do 3So. Tudi po dru eri h držarvah so že zgradili m še grade take ceste, toda Nemčija ho prva, ki
Rezultati p avalnih tekem za državno prvenstvo
Letošnje tekmovanje M državno prvenstvo jumiorjev v plavanju, vaterpolu in skokih je končano. Na -NUiri bonske m otoku so se po tridnevnem tekmovanju določili novi prvaki, ki so si ponosni naslov priborili v najhujši konkurenci. kot jo doslej še na bilo na nobenem tekmovanju. V petek in soboto so se ves d>a>n vrštti rztočnfrna tekmovanja m so se za finalne tekme, ka so se vrSle včeraj, plasirali najboljši med na/boij&mt. Paialuo tekme so bale asadfao-rri zek> napete in —Arfaa ter so b£Ei v nekaterih dnscrp!in«h postevleni nojravnost od-KiSnri časi, v spiošnem pa so se na letošnjem tekmovali^u dosegli nepirimenno bofljSi Ke-
pa ji je dodelal 4. mesto! Vrhovni sodnik senator Doležal iz Splita in starter Kra-maršlč sta izjavila da je G-ros.leva tretja, toda sodniški zbor je šeđ preko teh izjav. Vratni red: 1. Beara (Jadran) 1:19.4; 2. KoschHT (KS-U) 1:20,5; 3. Dra*rić (ZPK) 1: 21.«: 4. Grošelj (Hirirfa) 1:21.2; 5. Radlca GTadran) 1:23; 6. Sttfea (Hirirta) 1:35.5.
Točke: ZPK .1«; Jng >; Jadran 18; V4k-tartja 13; BOT-.5; Bfcrrja 4.
J—laajg 100 m hrbtno (fi tetemoroicevl- KoiAureoca Ja bila m-k> ostra med Hirtjanom SeheBom m Ta-škanom (K9U). Obe sta ptovala v kraanesn stan. Vrstni rod:   1. SctveTi fTrhrfja.) 1:*>;
Najboljši plavači na mariborskih tekmah
Plavači in plavačice
zultati kot lani v I>ubaovnJku, k» sta manj kali Viktorija s Sušaka in Jadran rz Splita. Ostra konkurenca je vpfchnaAa. T*a vse tekmovalke in je vsak da.1 iz sebe, kar je mogel Placement v nekaterih dSscaolitniah sicer ni vedno v <aklaxhi z dosežniimi časi, to pa zaradi tega, ker sodniški zbor ni bil na vrišrni in je zlasti prikrajšal ljubljansko Ilirijo. V naslednjem loončni rezultati v po-samezTrrh disciplinah:
Finale 50 m junior ji, prosio L Bezjak (Vdktorija) 292; 2 E>efrldpis CZPK) 20.4: 3. Ciganovič (Jug) 29.4; 4. Blei-weis (ZPK) 29.7; Petrašič (Jadran) 29.6; 6. Vukadin (JadTan) 39o.
Finale juniorke 100 m prosto
L Beara (Jadran) 1:10.4; 2. lCoschir (,KSU) 1:20.5; 3. Dragic ^ZPK) 1:21.6; 4. Griroschel (Ilirij«a) 1:21.2: 5. Radlca (Jadran) 1:23: 6. Siska (Ilirija) 1:253.
Fma+e   juniorke   100  na prosto.
(S tekmovalk). Tudi v tej disciplini je prdšk> do protestov in sicer je Ilirija protestirala proti placamentu (Jrošljeve, ki je prispela na cilj kot tretja, sodniški zbor
ž. Ttožkan <KSU) l^OA; Z. Gteanovic (Jo«) 1:33.4 4 Negvetić fV*ktori[Ja) IrJ6; K. Beton (ZPK) lt3oJk; d Vtfelmar (V*-tortJa) SehoJfl je svoj krafcoletzal reaaa*-ta*t na < irža mem pj-v>ene*t.v« popra»vQ aa Z-45 seteond.
finate J—JppJM   100  m p#ano.
(8 teicmovalk.) /.magala je Greta Baer i.VLktorija) v eaan 1:37; i. Orlic (Jog) 1: 3S^; 3. Bander »iirija) 1:43^; 4. l>vorea* (ZPK) 1:43; 5. Sohlesiittger (KSU) 1M3.*; 6. Bioadic (V^orija) 1^46^.
Točke: ZPK 31; nirtja. 22; Ju,c 16; Jadram l£;  Vife-torioa Si;  KKU tR.
Finale štafeta jobk>tj«?v 4>CSO m prosto. ts štafet na starta). Ta dleeiipldna je ao-pet dala povod aa proteste in etcer je Iterija protestirala proti določ*4tvi place-menta svoje štafete, ki je prižla sicer kot druga na oiij, 9odnifiki zbor pa ji je določili tretje mesto. Pankcionarh' Ilirije eo celo gTozili, da bo irrrija. x&pii&ti-la tek-movamje, ker so eodniki neobjektrvni in zapostavljajo Ilirijo. Toda protest je bil zaman in se je določal naslednja vretni red: 1. Jadran i 1:57.1;; 2. Jas I 2:00; 3. Ilirija II OScarpa, Žiža., Lenart, De-monte)  1:5S;  4.  ZPK  I  1:69;   5. Viktorja
Tekmovalo je 8 štafet. Konkurenca je bila zelo oatra ter je nudiJa napet potek. Placement: 1. Vi&torioa I 4:4fi.3; 2. KSU I 4:52; 3. Jadran I 4:53.2; 4. Jug I 4:53.8;
5. Ilirija I (Binder, Ravnikar, Groaei) 4: 56.6; 6. -Uir?ja n fJurievMe, iAvreneie. ftl. aka) 5:03.6.
200 m prosto junior j i
1. Schell (I) 2:32.2, 2. De Filipi* (ZPK) 2. 3374, 3. Bezjak (Vik.) 2:34.1, 4. P en de (Jug) 2:41.8, 5. Slavic (Ju«) 2:41.9. 6. Ferera (Jlig) 2:42.8.
50 m prosto juniorke
1. Dragoc Mara (ZPK) 34.2. 2. Siaka (11.) S4j6, l. RaAca (Jad.) 34.1. i. Grošelj (1) ^4.2, 5. Beara (Jadran) 34.6, 6. Ko*ir CK&V)
mM.
100 m% ftrmmo jurviorji:
1- Ifa^oMe (Jadian) 1:21 A. nov jugoalo-vaiakl rekord, 0tars rakord OruV (Jusr) 1: JB. r Orldć (Jnaj) 1:36». 2. KretuloviC (Jan-ran) 1=26.4, 4. Polic (Viktorija.) 1:27.2 5.
UaovtC (Jug) 1 rT7.1, 6. Bfmanrt (Ja^1r«.n-Brce«3jo-H> i:»2.z.
OcUpćni jAarvmt SK. Jodn-ana r/ Sp)i>ta je v paedpJMui oprema pontaviJ nov dria\'ni rekord v tej disciplini, ki ga je dosegel l.mi Mijenico Ofic (Jug) v času l :22.
100 m hrbtno juniorke:
1_ Beara (Jadran) 1:39.8, 2. Vidak Unci 1:43-2, 2, Piotar (KSU) l:4o, 4. Piontič CVmtuilJa) 1:«j6, 5. Dvorzak iZPKi 1:4^2.
6. Omm&iV (Jadran) 1:61.
Štafeta  3X^00  meiano juniorji
k Jng 2^5.7, 2. Jadran 3:57.2, S. Utrija CBSnOar, Sctoetl. L«iart) 4:02.3. 4. Vlktori Ja 4rOo.4, ». J«k B  4:10.3. 6. ZPK  4:12 8
»tafeta 4X60 m rpoeto juniorke.
1. Jadran 2:26*2. 2. Ilirija i^iška, Grosej. Tavt&ar, Krten) 2:t7-7. 3.   lu- I. 2:37.2. 4 ZPK 2:40l&, 5.  6»Ja%aa|6a I 2:46. t. V4>kto-rtja H. 2rl6.
Končno atanje ioSk v tekmoaanie za pr t<euaew> junjorje v paavanrii  Jadram (Sptit) OX Mig (Dnbrovnik) JOT, Ilirija 8s\ Vik to Sija (Suiak) 8\ ZopaMt pirn^mt kiob 5R, aporteo jAmJii ipt 40 »m Jmšrm*
Sa aftoar Je SaujaiMjag mam oY*r
<WnJk lemod m 50 m paoato na 273 (djoee-danji nfconf Je poattHI Jug a časom
27DtaađDo WtWot. (9«tja^ pa Je zru»l na SO m prosto, ki am je n hrt dkuL binšoe seicund. Novi vemoond Je laOOA
&i je je tolkal Spmtm SU
a> 5oO <3d0&;
priboril SK iqg a D^btomrika,
u
TO.
Jia>   :  Vic to 4b (1K»; 1:1 <Drt>; Vfaaaoja : Gra
(Sf*t)
SK mnja
230 Cthfj)
VAiuOS* gWa*) CW V dookSh af jja priboril
wx a%» |e ZJhrri CO točk: KoboVIB CO MboaM (JE) <0
in Sega CD
m
nje p&ua)
je v eo
pe pokal najboftfe
Tad. voan« ja aa ter aaaJasži pamuBLBtj pohvalo in pamananje. SK boto z^reoer pnredi paš veoer t oaat aoxk6uj\jOh iMmr ter donarjev Plavalim.^i mi tue Veoer je ot-*orf v imen« prarodteetja g. Hnanjo Kwm-ber^or, ki je \umuUM> poamiwa6l aaatapaelai klubor ter f*n avekel dVjlaunliiApoariv no ps je poae|aaa6l aaaataaaa lapaaa g. <k. Lopokla e soprogo, pa^Jfu^iaiei g. R GoeVv uika, meaene^a wmmtomM g. 3aaB6JPI ter «a fltopmaia koniandanta
L»jubljana, 12. avgusta. Cesta Adolfa Hitlerja je izpeljana po strogih zakonih. V prvi vr^ti je upoštevana varnost pri hitri vožnji. Ovinki so izpeljani tako, da se jih avtomobLlietu ni treba bati, pa naj vozi še tako hitro. Zdaj je cesta ravna, zdaj nekoliko zavita, da vožnja na nji ne postane dolgočasna. Vzponi in padci si sJede v skladu e pokrajino. Nove ceste bodo na poseben način zvezane s starimi. Te krasne, izredno praktične in vse posebnosti avtomobilskega premeta upoštevajoče priključke smo videli že na cesti Prankfurt-Darm-stadt. Med avtomobilsko im navadno ce-eto bodo zgrajene povsod vmesne ali »vezne ceste ta sicer tako, da bodo iimeii avt orn ob i I :«<tri vedno nemoten rasisletd na navadne prometne ceste, če bodo hoteli »avirti z avtomobilske ceste na nje.
Misel, graditi ceste eaono aa avtomobile i— na te ceste namreč ne sme nobeno drusro voaik), rasan niotorni-h — je spro-Žil kot prvi leta L9i22 italijanski senator dr. Puricelli. Njegova cesta Miilano-La^hd je postala izhodišče sliičnih stremljenj v evn-pskih in p rek t ■nitvrskih državah, v spu ni ji. Fr.iK-ij5, BeOjgtJi, H* iandiski, Nam-CSvedeki, A^trijii, Grcifji, Egiptu, Japonski in Ztriinjenh državah. V Nemčiji se je h,:ia t^-^a tlela tako zvana »Hafra-ba^, — to je kratica za Vcrehis zur Vor-bereftang »ler AvtoFtraase Hamburg— Frankfurt—.Baci.« — Temeljni kamen za to \r.i'.ko dejo je bil pek žen 11. septembra 1SG&6 v Franki::/ta. Delete, pokra-j:ne^ im/i.a, ti?ov=ke zbornice, industrija, trgovl-na, p« ir -iv-• . •. avtokkrbl in za-eehnfti, vee ee je rdriržHo k skupnemu defb, da , i avtcimcibil v Nemčiji svojo p..;i I'ii'i (<-■.-.. k .i- .' se bo nif.-gel avtomobilizem tu in- teno razvijati. Poslovni vodja te z\i .t-, ki je pozneje vež let vodil borho /j\ uresničenje tega velikega načrta, je bil Wftily Hof. z-laj ravnatelj družbe    Kei<hsa-ut( l)ahTu;ii    v Heriinu.
Uspeli prvih prijirav je pokazal, da je »graditev 900 kan dodge avt« niobilske ce-s?ie tehniJ-no nu-.-< •'•a Ln prometno gospodarsko upravičena. Zveza Je šla takoj na di !o in pripravila podroben načrt. Proga jo b:ia razieljc-na v štiri gradbene odseke: prvi Ha'! r nadte (Hamlrarg, Bremen, Lrfi-heck^ - Hannover, dnu?: Kaseefl, tretja Frankfurt - Darmsta<lt in vzho-lnozapadna pre^ Frankfurt4Mainz-W4 '^l»a-!en in četrti Karleruhe. 53 đelM lih zvezkov, ^ak Obsegaj 20 koti proge, so zavzeli podrobni načrt: s pojasnili, profili it-i. Ti zvezki so bili opremljciiii z veKkiuni s-tens-kimi ■emlJevAdl, moleli in povečanimi fotografijami gradnje ita!:ja:i.-k:h cest izpopolnjeni in razstavljeni v 17 velikih mestih.
Že prve vesti v tiska so izzvale živahno poiemiko. Misli so se izmenjavale in izraža.
le nasprotujoča si mnenja. Tehniki so * bili na strani  pristašev   toga   nafrta.   v dfli-
srem talx>ru so pa stali zagovorniki starih cest in njihove prilagoditve naraščujočemu avlomohilskemu prometu. Politiki bi bili raili porabili javna sredstva v druge na-mo-ne. avtomobili sti so bili na eni strani veseli, da dobe tako krasne ceste, na drugi so se pa bali novih pristojbin, a lajiki so zmajevali z glavami, češ. iz te moke ne bo kruha, to je luksuz.
češ. iz te moke ne ho kruha, to je luksuz.
Lion Feochtwanger: 2
Roman Prva knjiga , Knezi
Kako je završalo takrat po vsej Evropi, ko se je dal takoj v začetku poročiti z grofico kot s svojo drugo ženo poleg vojvodin je. Kar deževale so prošmje. rotenje in grožnje od cesarja, ■ stanovi so lajali kakor stekli psi, vojvod injini sorodniki so bili kar zeleni od jeze in prezira, dnhovniki so pridigo-vali proti njemu s prižnic. odrekali so mu Najsvetejše, vtea dežela je bila v enom samem vrtincu. Pa naj bo, uklonil se je. razveljavil je zakon z grofico, pobotal se je zopet z vojvodinjo. Toda kolikor je slo za naklonjenost in iz nje izvirajoče zakonske stike — zasmejal se je, ko ^ je spomnil lepe fraze, s katero je bil zavrnil cesarja in ki ■sn jo |e bil zanj izmislil srrofiiein brat — iiklonjenost torej in fz nje izvirajoči 1 ':on-ki stiki, to je bilo nekaj, kar je Hlo odvisno od boga in njega samega in k čemur ni mogel noben nepoklicani prisiliti   državnega   kneaa.  Na nova
ostra cesarjeva povelja je poslal potem grofico res daleč iz dežele. Zato si je dal od parlamenta izplačati mnogo denarja in vsa dežela je trrumfirala. Potem pa — zarezal se je, kajti to je bil višek vsega, kar je zagodel avojim nasprotnikom v življenja — je našel fi pomočjo svojih agentov na Dunaju poslušnoga grofovskoga cepca, oženil je
z njo Christl, ga imenoval za svojega deželnega dvornega maršala in grofica se je vrnila kot soproga dvornega maršala, docim je opeharjena Wurtember-ška besnela, a cesar si je v obupu pulil lase. Kdo bi mogel prepovedati državnemu knzu, da bi ne imel na svojem dvoru žene prvega ministra ? In kako od srca se je Christl nasmejala, ko ji je za denar, ki nra ga je bil parlament dovolil za izdatke, kupil grofiji Hop-fingheim in Gomaringen!
Zdaj se je vihar že polegel. Tu pa tam se je sicer še pojavil paskvil na grofico, toda njegovo razmerje do nje je bilo že trideset let dano dejstvo nemške in evropske politike. Stanovi so godrnjali, toda soglašali eo z sroto-vimi prepisi veleposestev na grof^cino ime. Vojvodinja je živela osamljeno, žalostno in udano v težko usodo v stutt-gartskem gradu, njeni sorodniki, na-škrobani deželni grofje, so se zaprli v ogorčen, samozavesten m nI k. V začetku
bo imela zaključeno omrežje najsnodernej-aih cest samo za avtomobile. Gradnja cest je bila vel no javna zadeva in tako je uudi tu. Vlada je pokrenida to veliko delo, nnženjerji, stavbeniki m konstruktorji  eo opravili   priprave,  armada nem-
ju. Snel je Oesno rokavico in «se udaril z njo inenanuno po stegnu.
Kaj pa ni bilo kar tako brez vsakega povoclr. ? Rohneči pruski kralj mu je dajal nasvete, ko je bil oni dan v Ludwig9burg,u. Pobotal naj bi se z vojvodi njo, deželi m sebi naj bi dal drugega dediča za svojo dinastijo naj bi se ne zanašal na edinega prestolonaslednika, kajti katoličani baje že preže na trenutek, ko bodo izumrli protestan-tovski, švabski vojvode. Še tega je treba! Ne. to se ne sme zgoditi! Naj se pobere ta pruska mrcina domov k svojemu pesku in borovcem, s svojo dolgočasno treznostjo in svojim bedastim moralističnim pridigovanjern. ki je bila v njem vsaka tretja beseda o smrti. On, Eberhart Ludvik, je pri svojih pet-inpetdesetih letih se dovolj pri moceli. Naj se po njegovi smrti briga za deželo in njegove dolsrove kdor hoče. naj se le prepira s to ušivo zaleso v parlamentu. Zaradi tesa naj bi se ločil od Christl? Sei ni tako neumen!
Pospešil je korak, žvižsral si je tiho in glasno melodijo iz zadnjega baleta. Kaj je še dejal ta Prus? Da je grofica za vojvodino vecia nesreča, kakor vsi francoski vpadi in najbolj krvave državne voine Ona da ie vzrok in povzročiteljica vseh nadlog, zmed in zla na Wiirtemberškem. Tzžema in navija.
atdb delavcev bo pa caate zgradila. TmM
kmetje morajo doprinesti svoj delež v obliki zemljišč. Ob sodelovanja veega naroda nastaja tako ogromno delo, ki ne bo sam ponos moderne tehnike, temveč hudi izraz novega »ve<ovnepa nazora. — J. Z.
da kriči njeno početje do neba, in ves pot dežele je samo za njen žep. To je vedel. Ta pesem mu je zvenela na ušesa iz neštetih sramotilnih pisem, to omako so mu prilagali stanovi vsak teden k pečenki. Potrebovala je denar, se je zdelo to nezaslišano, toda tako je bilo že trideset let, ljudje so ee navadili in uklonili.
A zdaj, kar na lepem, brez pravega povoda, naj bi se vsi stiki s to žensko zrahljali, prenehali naj bi, izginili?
Mar naj se to res zgodi? On ni rekel na to nič. Ce pa on ni hotel, se ni nič zgodilo.
Vojvoda je stal na blatni cesti sam, odkrite glave na pršeče m drobnem dež-da, da in neprestano, toliko denarja ni bilo v vsej rimski državi, kakor ga je potrebovala ona. Zato se mu je prilizovala, ga opletala s svojimi mrežami, mu srrozila. se jezila in protivila. ('Vsto je stal pred njo brez moči in na robu obupa, ko ni vedel odkod jemati vedno vfč in več denarja. Toda kaj je bilo boljše? Dolgočasna, pusta vojvodinjina domačnost, kjer se ni potrosil niti belič več, nego je bilo nujno potrebno, ali grofičin burni sijaj, kjer so se razleta-vali gradovi, gozdovi in vsi dohodki dvora kakor pestre iskre?
Ne. s takimi razlogi ga ne odvrnejo od nje. Če je pa vendarle dal ta neote-
I 2:02.4; 6. Jo« ki 2:04. Druga kttrtjanaka štafeta v postavi Banko, Tavzes, Watake in Sobeil, se ai piaairala.
Točke: ZPK 27; Ilirija 32; Jug 36; Jad-ran 46; Vtktorvja 36; FCSU 18.
Finale štafete junior* 3X100 m meiano
sani skopuh pobudo m toCfter od grofic, je flgodik) tafco s povsem drugačno, Čisto nedolžno besedo, ki ji najbrž sam ni pa-ipieoval nobenaga pomena. Odpeljala sta ae, 00 sb kmij. m ogled in ko je Brandeaibui aan aa^ledal mehko, valovito zemljo, ko je sagleda! mirne, zelene, blagoslovljene grič* z žitom, sadjem, vinom in gozdovi, je vadihntl: >To je lepota! To je lepota! In če pomislim, da leži na vfptti tem stara žena, kakor mora . ..
Za >moro< bi Eberhartu Lud\iku še ne slo. Toda stara žena! To ga je zadelo v živo. On, Eberhart Ludvik, priklenjen k stari ženi? Vse kletve, grožnje in psovke so polzele po nji kakor voda po oljnatem telesu Toda metara žena!c
Vojvoda se je spomnil na nekatere davne dogodke. Navzlic strogim ukrepom so se neprestano oglašale klevete, da ga je grofica očarala 8 čarovnisktmi sredstvi. Posebno en dogodek se mu je bil vtisnil z vsemi podrobnostmi v spo-— tudi njeno ime je še pomnil, imenovala se je Lampe rtova — je hitela k dvornemu pridigarju UrlepergerjU in mu pripovedovala dolgo zgodbo o brezbožnih in 6arovnie-kih vragolijah, ki jib baje uganja grofica, da bi priklenila nase vojvodo.
Urejuje Josip <županciC, — Za "N^rod&K tiskamo- u*rar - Za uprave ir inaeralzu det usta Oton ChrtatoC — ftal t f Jiililjiiii