Leto LXXL, St. 180 a Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — rnnftratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaeratl petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek poeebej. — >SlovensJci Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA« Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 81-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska tslsflosj st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uUca L telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st- 10.351 španski Španiji Nova pobuda Anglije za rešitev Španskega konflikta - Po sklenitvi premirja naj bi se takoj umaknili tuji prostovoljci, nato pa pričela mirovna pogajanja London, 12. avgusta, br. Zavlačevanje umika tujih prostovoljcev s strani generala Franca je izzvalo v angleških krogih veliko nevoljo. Angleški generalni agent v Burgosu Hodgcson je včeraj po nalogu svoje vlade ponovno interveniral pri burgoški vladi in zahteval odgovor na noto glede umika tujih prostovoljcev iz Španije v smislu angleškega načrta, ki ga je odobril londonski odbor za nevmešavanje. Dočim je va-lencijska vlada takoj dala svoj pristanek, zavlačuje general Franko odgovor odnosno svoj pristanek, tako da je vsa akcija prišla na mrtvo točko. V angleških krogih prevladuje prepričanje, da general Franco nalašč zavlačuje z odgovorom, želeč med tem izvojevati kako odločilnejšo zmago, da bi imel pozneje pri morebitnih pogajanjih lažje stališče. V angleških vladnih krogih se s tako taktiko nikakor ne strinjajo in napovedujejo ostro demaršo v Burgosu, če do sobote ne bo pričakovanega odgovora. Ob enem se vodijo med Anglijo, Francijo in Italijo razgovori o nadaljni ureditvi španskega vprašanja. Francoski odpravnik poslov Blondel je včeraj obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in odločno zavrnil trditve italijanskega tiska, češ da Francija ni zaprla svoje meje napram Španiji v Pirenejih, da se na tej meji izvaja samo površna kontrola in da namerava Francija mejo napram Španiji v kratkem zopet odpreti. Ker je špansko vprašanje glavna ovira za nadaljevanje pogajanj med Francijo in Italijo, izražajo tako v Rimu kakor v Parizu željo, naj bi se španski problem čimprej likvidiral. To stališče zastopa tudi Anglija. Med omenjenimi tremi velesilami se vodijo sedaj informativni razgovori o tem, ali ne bi kazalo doseči v Španiji najprvo premirje, kar bi zelo olajšalo umik tujih prostovoljcev, ob enem pa omogočilo pogajanja za končno ureditev španskega vprašanja. Danes je že docela jasno, da v bodoči Španiji ne bo vladal ne izrazito republikanski, ne izrazito frankov-ski režim, nego da se bo moralo špansko vprašanje rešiti na podlagi kompromisa s sestavo režima, ki bo predstavljal nekako srednjo pot med sedanjimi ekstremi. Novo pobudo za sklenitev premirja v Španiji je dala angleški diplomaciji sklenitev premirja med Rusijo in Japonsko, ki je stopilo včeraj opoldne v veljavo. Angleška diplomacija bo že prihodnje dni stavila konkretne predloge v tem smislu. V zvezi s tem je včeraj obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana tudi angleški odpravnik poslov. Angleži še vedno upajo, da bo ta akcija uspela, čeravno prevladuje v Rimu mnenje, da mora v Španiji odločiti orožje in da je zmaga generala Franca izven dvoma. London, 12. avgusta. A A. V londonskih diplomatskih krogih pripisujejo angleški vladi namero, da obema španskima taboroma predlaga premirje, ki naj bi preprečilo težke posledice v Evropi. Zaradi vedno novih komplikacij v Španiji so te težke posledice vedno bolj možne. Krožijo glasovi, da je bil ruski predlog o arbitraži za določitev man-džursko-ruske meje sugeriran iz Londona zaradi prvih uspehov poslanstva lorda Runcimana na Češkoslovaškem. London, 12. avgusta. AA. O včerajšnjem sestanku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in angleškega odpravnika poslov v Rimu piše »Times« med drugim, da sta ob tej priliki govorila predvsem o Španiji. Med drugim je angleški odpravnik poslov izjavil, da bo italijanska vlada proučila in se prepričala o resničnosti poročil, o katerih je govoril angleški odpravnik poslov. »Dai-ly Telegraph« in nekateri drugi listi pripominjajo, da je angleški odpravnik poslov podal grofu Cianu gotova obvestila ne kot mnenje angleške vlade, pač pa kot takšne, ki jih je dobil iz Pariza. Rezerviran optimizem v Londonu London, 12. avgusta. AA. Nekateri jutranji listi se bavijo z današnjo konferenco, ki sta jo imela predsednik vlade Chamberlain in lord Halifax. Listi poudarjajo, da sta ta dva državnika na konferenci, govorila o splošnem svetovnem položaju. »Times« pravi, da sta po- sebno razpravljala o položaju, ki je nastal zaradi neprestanega odlašanja z odgovorom, ki bi moral priti od generala Franca. Piše tudi, da sta govorila tudi o poslanstvu lorda Runcimana v Pragi. Angleški merodajni krogi ocenjujejo splošen položaj, kakor piše omenjeni list, z besedami »rezerviran optimizem«. Zahteva Španije v ženevi Pariz, 12. avg. r. Španski zunanji minister Del Vayo je brzojavno pozval tajnika Društva narodov, naj se sprejme na dnevni red prihodnjega zasedanja Društva narodov tudi razprava o zaščiti civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. Kakor poročajo iz Ženeve, je tajništvo Društva narodov ugotovilo, da je ta zahteva popolnoma v skladu s statuti Društva narodov in bodo zato na 19. plenarnem zasedanju zares razpravljali o tetn vprašanju. Poleg tega je še vedno aktualen tudi protest španske republikanske vlade zaradi intervencije tujih velesil v Španiji, o katerem bi morali razpravljati že na zadnjem zasedanju Društva narodov, a so tedaj razpravo odložili. Pragi V sredo se bodo začela konkretna pogajanja med vlado in Nemci Praga, 12. avg e V razvoju politične situacije je prišlo do važnih dogodkov. Doznava se, da je bil dosežen sporazum glede novih pogajanj med predstavniki češkoslovaške vlade in vladnih strank na eni ter Nemcev na drugi strani. Zadnje dni so bile namreč razširjene veste, da bodo henleinovci odklonili vsak nadaljnji stik z vlado in da bodo svoja meritorna pogajanja vodili samo z Runcimanom. Medtem pa se je na sestanku, ki je bil v predsed-ništvu vlade in na katerem so bili poleg ministrskega predsednika dr. Hodže minister notranjih del dr. Černy, pravosodni minister Derrer in minister prosvete Franke ter predstavniki šestih strank vladne koalicije, na drugi strani pa zastopniki su-detskih Nemcev, poslanci Kundt, Peters, Rosrhe in Sebekovič, po daljši razpravi dosegel sporazum, da se bodo nocoj nadaljevala pogajanja glede rešitve vseh aktualnih vprašanj. Ta pogajanja bo vodil za čsl. vlado predsednik vlade in odbor šestorice vladnih strank. Določen je bil takoj prvi predmet pogajanja: razprava o reformi politične uprave, in to predvsem vprašanje samouprave in vprašanje avtonomije. Predstavnik henleinovcev Kundt je zahteval, da se pogajanja prično že v sredo. Smatrajo, da je to prvi konkretni uspeh Runcimana na Češkoslovaškem. Nemčija utrjuje zapadno mejo Ob meji grade velika podzemska letališča in druge utrdbe Pariz. 12. avgusta, h. (Večerna vest) »Pariš Soir« objavlja obširno poročilo o novih nemških utrdbah na zapadni meji. List poroča, da so Nemci okoli 100 km za mejo ob Renu zgradili velika podzemska letališča, ki naj bi zapirala dohod francoskim letalom preko Nemčije v Češkoslovaško. Te dni je bilo otvorjeno veliko letališče na terenih Rena, ki ima prostora za 200 lovskih letal. V najkrajšem času bosta izročeni enakim namenom še dve letališči v Hausrucku in Taunusu? Berlin. 12. avgusta, b. Organizacija lastnikov tovornih avtomobilov za okrožje Brandenburg-Berlin je snoči pozvala po radiu vse svoje člane, naj se nocoj zberejo na določenem mestu vsi lastniki tovornih avtomobilov nad dve toni. Naprošeni bodo, da stavijo vse svoje avtomobile na razpolago za važna državna dela v Porenju, zlasti za prevoz raznega gradbenega materiala. Delavci, ki jih bodo lastniki odstopili, bodo prejemali za svoje delo polno plačo. Obveznost predaje avtomobilov velja za nekaj mesecev. Avtomobili se zberejo v Frankfurtu, od koder bodo dirigirani na posamezna mesta. Curih, 12. avg. e. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da so nemške oblasti v zadnjem času uvedle nove varnostne mere na zapadnonemški meji. Na vsej levi obali Rena se lahko svobodno gibljejo le tisti, ki imajo tam svoje stalno bivališče, vsi drugi pa morajo imeti posebna dovoljenja. Podobni ukrepi so uvedeni tudi v vojni coni na desnem bregu Rena, v Es-senu in drugih mestih vse do Karlsruhea. Zgradba nemške Maginotove linije je skoraj dovršena in zdaj bodo začeli delati utr-| jevalna dela v drugih ln-*?*?i ^*-žave. Turčija in Rusija Protest turške vlade proti japonskemu rovarenju na turških tleh Carigrad, 12. avgusta, b. Tu zaseda že tri dni poseben svet japonskih diplomatov bližnjega vzhoda od Turčije do Egipta pod predsedstvom japonskega poslanika v Ankari, da prouči stališče bližnjega vzhoda nasproti Japonski. List »Ulus« zavzema nasproti tej konferenci kritično stališče in piše: Turčija ni država, v kateri bi se mogle organizirati zunanjepolitične akcije, naperjene proti katerikoli drugi državi. Turčija ne daje v svojih zunanjepolitičnih odnošajih prednosti nobeni državi in je v prijateljskih stikih tudi z Japonsko, vendar pa je potrebno poudariti, da ne more na svojem ozemlju trpeti nobene akcije, naperjene proti Rusiji. Carigrad, 12. avg. e. Snoči je bila tu zaključena konferenca japonskih diplomatskih predstavnikov iz vseh držav Prednje Azije in jugovzhodne Evrope. Konferenca ni bila prijavljena turški vladi in turški | tisk je zelo ostro nastopil proti njej, ker se je izvedelo, da so se te konference, ki j naj bi obravnavala le gospodarska in trgo- I vinska vprašanja, udeležili tudi vojaški atašeji iz vseh preje omenjenih držav. List »Axa« piše: Ne gledamo radi japonskih diplomatov, ki so se zbrali v Carigradu, kajti mi smo prijatelji Rusije. Turška vlada je poslala poslaništvu v Ankari noto, v kateri pravi, da so nekateri listi prinesli vest, da so se japonski diplomati zbrali v Carigradu in da so na konferenci pretresali politična vprašanja, ki so bila naperjena proti Sovjetski Rusiji. Vlada turške republike ne more verjeti tem vestem, ker Turčija ni primeren kraj za take konference in bil tak sestanek tudi nerazumljiv, ker je turška politika napram Rusiji posebno iskrena. Turška vlada ne more tiho preiti preko tega, da se v njeni državi pripravlja akcija, ki je naperjena proti drugi prijateljski državi. Konferenca je bilo snoči zaključena, a o njej ni bilo izdalo nikako poročilo. Japonsko poslaništvo še ni odgovorno na noto turške vlade. Rasistična akcija v Italiji Rim, 12. avg. o. Rasistična akcija v Italiji se razvija po načrtih, kakor jih je razvil generalni tajnik fašistične stranke in minister Starace v okrožnici, ki je bila pred kratkim dostavljena vsem pokrajinskim zvezam fašistične stranke. Te dni se je zbralo v Rimu ob priliki tečaja za telesno vzgojo srednješolske mladine 3.700 srednješolskih profesorjev. Snoči so imen ti profesorji poseben sestanek, na katerem so prejeli nova navodila glede rasistične propagande po šolah. Z novim šolskim letom otroci Židov, ki niso italijanski državljani, tudi v srednje šole ne bodo več sprejeti. Za židovske dijake na italijanskih univerzah bo uveden numerus clau-sus ne glede na to, ali so tujci ali italijanski državljani. Nova rasistična politika je naletela, kakor znano, na odpor v Vatikanu. Papež ie na to opozoril že v raznih svojih izjavah, sedaj pa je pripravil encikliko, v kateri je ex cathedra obsodil sleherno plemensko politiko. Zanimivo ie. da enciklika za enkrat Se ni bila objavljena Maribor na delu za tujski promet Včeraj je imela Tujsko prometna zveza v Mariboru občni zbor Maribor, 11. avgusta Tujskoprometna zveza v Mariboru si je s svojo iniciativnostjo, razgibanostjo in marljivostjo ustvarila sloves, ki sega preko meja naše banovine in ppeko državnih meja. To se je pokazalo zlasti ob letošnji svečani proslavi zvezine 10 letnice, pa tudi na današnjem z vez in em rednem občnem zboru. Tud: v preteklem letu je namreč Tujskoprometna zveza v Mariboru pazljivo motrila vse pojave, ki so bili v kakršnikoli zvezi z našim tujskim prometom. Budno je zasledovala vsako akcijo m je sodelovala pri vsakem prizadevanju, ki je šlo za zboljšanjem obstoječih tujskoprometnih prilik. Pri svojih prizadevanjih za zboljšanje železniškega prometa je zveza našla popolno razumevanje in vsestransko podporo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. Zveza je tudi v preteklem letu nadaljevala akcijo za uvedbo motornih vlakov, ki bi bili našemu tujskemu prometu v veliko korist. Zveza se je zavzela za uvedbo motornih vlakov predvsem na progah Maribor— Dravograd. Maribor—Ptuj—Slatina Radenci, Celje—Rogaška Slatina in Celje—Dravograd. Vpostavljen je nov direktni vlak med Celjem in Rogaško Slatino ter nov vlak iz Maribora po Dravski dolini do Pre-valj. Nadalje je zveza intervenirala, ko so se posamezni turistični kraji čutili zapostavljene ter niso uživali njihovi obiskovalci ugodnosti železniških olajšav. Tudi se je zveza zavzela za uvrstitev nekaterih novih planinskih postojank v seznam krajev z ugodnostmi. Letos je železniška uprava temeljito spremenila dosedanje predpise glede železniških olajšav v tujskem prometu ter je z novimi predpisi ukinila vsako diferenciranje turističnih krajev in omogočila železniške ugodnosti obiskovalcem vseh krajev brez razlike. Izredno važnemu vprašanju naših cest je zveza posvetila tudi v preteklem letu vso svojo pozornost. Poštno upravo je ponovno opozarjala na obstoječe nedostatke v telefonskem prometu. Ponovno se je zavzela za vpostavitev avtomatske telefonske centrale v Celju, za položitev telefonskega kabla Maribor—Beograd ter za pomnožitev telefonskih številk v naših mestih. Dočim je bila gradnja ceste St. IIj—Maribor—Ljubljana—Sušak uvrščena v program najnujnejših cestnih del, ni bila žal v tem programu upoštevana gradnja cestne zveze med Madžarsko in Slovenijo, to je gradnja ceste od madžarske meje preko Ptuja v Maribor. Nadalje je zveza posvečala preteklo zimo vso svojo pozornost zimskemu sportu in zimskemu tujskemu prometu. Svoji najvažnejši nalogi, to je tujskopro-metni propagandni akciji, je zveza posvečala tudi v preteklem letu prvenstveno pozornost in je žrtvovala v propagandne namene 194.264.55 din. Najvažnejša skupna edicija z ljubljansko zvezo je bil reprezentativni prospekt zdravilišč in letovišč Slovenije. Razen tega sc bile izdane še druge važne edicije. Zveza si je prizadevala, da spravi čim več propagandnega materiala v inozemstvo, da izpopolni svoj fotografski propagandni arhiv in da je v stalnem kontaktu z domačimi ter inozemskimi časopisi in revijami. Vso pozornost je posvečala tujskoprometnim razstavam drma in v inozemstvu. V sodelovanju z ljubljansko zvezo je vodila mariborska zveza priprave za prvo veliko študijsko in propap ndno potovanje predstavnikov domačih in inozemskih turističnih birojev po Sloveniji, prav tako tudi potovanje madžarskih zdravnikov in novinarjev po zvezinem področju. Veliko propagandno akcijo za naše Pohorje predstavlja zvezina odločitev, da prevzame v svoje varstvo razgledni stolp na Pohorju. > Tujskoprometne pisarne in propagandne poslovalnice, ki jih vodi zveza v Mariboru. Celju, Ptuju, Rogaški Slatini ter na glavnem kolodvoru, v St. Uju Gornji Radgoni in Dravogradu pa predstavljajo skupno a široko razpredeno tujskoprometno propagandno ter informacijsko službo hrbtenico zvezinega komercialnega poslovanja, ki je glavni vir dohodkov za zvezino delovanje sploh. V preteklem letu so zvezine biletar-niče v Mariboru, Celju. Ptuju in Rogaški Slatini prodale skupno 52.05.3 voznih kart vseh vrst za skupni znesek 4,468 096 din. Iz leta v leto narašča delo pri organizaciji izletov v razne kraje naše države, pa tudi v inozemstvo. Spričo deviznih predpisov, ki vse bolj omejujejo izvoz efektivnega denarja iz posameznih držav, dohodki iz nakupa in prodaje denarja stalno padajo. Aktiva in pasiva izkazujejo 1.420.107.^8 din. Zvezi se je tudi v preteklem letu kliub velikim izrednim izdatkom posrečilo skoraj v celoti kriti svoje Izdatke /a obsežno, vsestransko poslovanje. Vse to ogromno delo se je razodclo na današnjem XII. rednem občnem zboru mariborske Tuiskopromctne /veze. ki se ie vršil v veliki dvorani pri »Orlu« Otvoril in vodil ga je zaslužni predsednik inž. Šlaj-mer, ki je pozdravil navzoče predstavnike posameznih korporacij ter odličnike. Med drugimi so prisostvovali občnemu zboru zastopniki banske uprave sreski načelnik dr. Šiška, načelnik banovinskoga turističnega odseka Sotler ter inž Vanek. nadalje sreski načelnik Filetz, dr. Jegiič kot zastopnik železniške direkcije v Ljubljani, predsednik zadruge Mariborski teden dr. Li-pold, postajenačelnik Permc. narodni poslanec dr. Veble. ravnatelj Krejči kot zastopnik Aerokluba. Ferdo Pintcr kot zastopnik Avtokluba. MHoš Oset kot zasto kA ftvobo4M#a nacional negi ter sasiii jjiu ■Mpenja nov7xflgmli akrre# >§*rflx*m, je risba imenovati psedvsecn našo SnaA^afco kmJOmico. Ifetan ovijana je bila % namenom, da zbere vse dragocenejše kopga, ki so bHe dosegljive, in da postane center msizjoisltea* znans4*anega in kui-frsaaaaj dela po zgledu ljubljanske licejske knjižnice. Prvi ravnatelj Studijske knjižnice je bil upokojeni podpolkovnik g. Žun-kovič. će je bilo n j ©gor o deio orgaoieator-no, potem je njegov naslednik prof. Janko Gtaser šel v globino in Slino, tako da se je Studijska knjržnica raarviia do stopnje ene največjih, najvzorneje urejenih knjižnic v naši državi. V lepih prostorih Kazine ima svoj sedež s prostrano čitalnico, kjer se zbira mladina z drugimi ljubitelji lepe knjige, V načrtu je še razširjenje Studijske knjižnice v tem smislu, da se ji priključi velika kazinska dvorana s sosedno gledališko pevsko sobo. docim naj bi gledališče dobilo nadomestilo za te prostore i nadzidavo nadstropja na dosedanje upravno poslopje v Slovenski ulici. Poanemben razvoj študijsk-e knjižnice v letih odN^lS do 1938 naui kaže temeljita in vzorno sestavljena statistika na jubilejni kulturni razstavi na Mariborskem tednu. Od 5000 JMJMi l leta 191* jato •» «tev*o dvignilo do leta r*23 m TŠŠk pa 9t je število »vdatOv na^o ripUlJat kri-*u: Leta 1925 šteje SrašijalHI iajižnica 1X473, naslednje lato 14,14*, 1937. leta 15^16, sledeče lote 17.14/, 1#2°. L 19.157, 1930. L 21.920. To število se dvigne do leta 1935 na 32.886. naslednje leto da 34316, 1937 1. na 36,336. 193* pa na 3#.376 svsakov. Precej poučen pa je tudi prikaz zanimanja za knjige. To zanimanje je izraženo na podlagi sorazmerja izposoji! v preteklem letu. Na slovenske knjige odpade količnik 22. na srbohrvatske /, na nemške 16, fm francoske 10. na ostale 1. Ta povojni razvoj Maribora je ustvaril precej postojank, na katere je Maribor lahko ponosen in ki jih Lahko pokaže najbolj razvajenemu tujcu. Med iaitsnkni znanstveno kulturnimi postojankami tef ustanovami je poleg muzeja, banovlnskega arhiva, tudi naša Studijska knjižnica, ki je pod spretnim vodstvom doživela tako sijajen in presenetljiv razmah- Tudi na svojo študijsko knjižnico je Maribor Lahko p onosam, saj je le neznatno število znanstvenikov in publicistov, ki prihajajo v našo državo zbirat gradivo po raznih knjižnicah in arhivih, ki bi jim bila neznana ta mariborska pomembna ustanova in ki ne bi s pridom uporabljali njenega dragocenega bogastva. Mariborske In okoliške novice — zeparska sodrga. Drzni žeparji si obetajo dober plen zlasti ob času Marib. tedna- Ob letošnji otvoritvi so jih polovili precej, nekaterim pa se je posrečilo, potuhniti se. Tako je postal žrtev drznega žeparja delavec Pran Kopic, ki mu je tat izmaknil denarnico, v kateri je bilo 600 din. Po drugi strani pa mu je izmaknila denar neka nevarna Micka. — Kolo v avto. Na Grajskem trgu se je znašel delavec Andrej Haderlap s svojim kolesom pred avtomobilom. Karambol je bil neizogiben. Kolo se je vse razbilo, Hader-lapu se k sreči ni pripetilo nič^hudega. — Razstavo Mariborskega tedna so si med drugim ogledali tudi izletniki iz Bruslja, ki so z velikim avtobusom na potovanju po naši državi. Mariborski teden jim je zelo ugajal. — Protiplinska razstava je sedaj na koroškem kolodvoru, kjer ostane do 15. t. m. odprta in sicer od 8. do 12. ure. — Ostavko je podal mariborski okrožni odbor obrtniških združenj in sicer v zvezi z zahtevo banske uprave, da se skliče občni zbor, ki naj sklepa o razidu okrožnega odbora, Radi ostavke odbora bo imenovan komisar s funkcijo likvidatorja. — Iz Kamniee. Lepo se je postavila kamniška podružnica CMD z vprizoritvijo »Divjega lovca« na prostem. Med sodelujočimi so se nekateri vprav imenitno postavili tako, da je bil uspeh zelo lep. Pozdraviti je treba poživljenje kamniške podružnice CMD! — Športne novice. V nedeljo 14. avgusta bo gostovala v Mnriboru osi ješka Slavi ja. ki bo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti odigrala nogometno tekmo proti SK železničarju. — 50 praSlcih konservatoristov je včeraj prispelo v Maribor pod vodstvom profesorja dirigentske šole praškega konservatorija P. Dčđička. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki tuk. JC lige in češkega kluba. Prisrčne pozdravne besede sta spregovorila Bgin predsednik dr. V. Kukovec in fin. svet- nik Knop za Češki klub. Toplo zahvalo je izrekel za sprejem P. Dediček. Včeraj popoldne so si ogledali Mariborski otpk in Falo, Zvečer pa je bil koncert, na katerem so s sijajnim uspehom absolvirali program češke in slovaške narodne pesmi. — Mariborski jeziki. O čem govori Maribor? ^ ' V __i ~-v Potem o neki gospe, ki se je poganjala v nekem avtomobilu na Marib. tednu, pa se ji je ves Maribor od srca smejal. O neki ugledni dami, ki je dala prednost veronalu pred dobro kapljico... O tragikomični dogodivščini na Mariborskem otoku, ki bi malone povzročila ločitev zakona. Pa Še o drugih stvareh, ki jim bomo v kratkem, če treba, posvetili potrebno pozornost. — Studenške novice. Naši vrti gasilci pod vodstvom g. A. Kaloha bodo zgracffii nov enonadstropni Gasilski dom, ki bo stal ob vogalu Kralja Petra ceste in Krpanove ulice. Zadevne načrte je napravil stavbenik I. špes. ki so mu bila oddana tudi stavbna dela. V prvem nadstropju bo med drugim slavnostna dvorana. Svečana položitev temeljnega kamna bo v ponedeljek 15. t. m. ob 14. uri. — Kako bo s trgovinami ? Spričo odpovedanega tabora bodo marib. trgovine v nedeljo 14. t. m. dopoldne odprte, v ponedeljek 15. t. m. pa ves dan zaprte. — Zveza naprednih nigosTovenskih starešin bo imela svoj redni občni zbor v ponedeljek 15. t. ni. ob pol 10. uri v Narodnem domu. Občnemu zboru bo sled Ho skupno kosilo, popoldne pa avtobusni izlet v okolico. Izven ljubljanski tovariši naj pošljejo svoje prijave na naslov: dr. Fran Li-pold, odvetnik. Maribor, Cankarjeva 1. — Zlato brofto z dvema smaragdoma v vrednosti 3000 din je izerubila v novem delu mestnega parka g. M. Miklavčičeva. — Novo hočko tovorno skladišče je prevzela te drti komisija ljubi j. žel. direkcije. i V kratkem bo bi a gos1 r»vi t nnvotrn tovor-; nega skladišča. Prisilne delavnice se boje nivoima taktika vlomilcev in tatov ~ Svoj zločinski posel opravljajo združeni v celice Ljubljana. 12. avgusta Vlomilci in tatovi se združujejo v tolpe, le z združenimi močmi jim uspejo večji vlomi in tatvine. Pred malim senatom so čedalje bolj pogoste skupine treh ali štirih obtožencev, ki imajo na vjssti zločine zoper tujo imovino. Tudi Radoševič Matej, rojen v Sinju, po poklicu soboslikar, Drolc Urban, rojen v Dortmundu, pristojen v Trojane, in Fran žužek iz Mirne peči so se združili in vlamljali kar na debelo. Pa je že tako, da pride prej ali slej po kakšnem neumnem naključju vse na dan. Taktiko imajo sicer tak^ vlomilske bande dobro, toda sleherno človeško udejstvovanje je adruženo z večjo ali manjšo srečo in smolo. Taktika j. v tem, da se združijo, po uspelih vlomih pa se ločijo. Podjetnejši med njimi ustanove novo vlomilsko celico, manj spretni se pa tudi pridružijo drugim tolpam. Na ta način zaijrišejo za seboj sledove. Ako so za-sačeni in ako njih prejšnji pajdaši drže jezik za zobmi, se njih krivda omeji samo na ponesrečen vlom, stari grehi ne pridejo na dan. Radoševič, Drolc in Žužek so bih. obtoženi, da So dne 3. maja skušali vlomiti v gostimo Kosija Tomaža v Zgornji gi-SfcL Radooevie sam je bil še obtožen, da je ufcradel Vladu Roška r ju v Florijanski utkd površnik in šal, kar je bilo vredno 600 din, žužek sam je dne 13. maja v Vrteti v družbi z nekim Juhartom in z ne-ktm Majericem vlomil v hišo posestnika Ferda Lasnika, a jo odnesel le bankovec za 100 din, ker je Lasnik vlomilce ob pravem času prepodil. Istega dne je žužek v družbi obeh pajdašev vlomil v hišo Marka-ca Josipa t Vrheh. Vlojnilci so bih prepo-deni, odnesli so le 25 jajc in nekaj drobiža. Obtoženci so priznali, da so prežali na priložnost za viom v Kosdjevo gostilno v Šiški. Ogledali so si najprvo gostilniške prostore. Dne 3. maja so se zbrali na Rožnika m čakati, dokler niso. gostilne zaprli. Radoševič je odstranil kit na šipi, Drolc pa je bil nekoliko neroden, kajti šipa mu Je parno, iz nok. Ža£venfoetak> je ▼ nočni rsnari, -tfomilci ao se poskrili za vogalom m čakali, kar} bo. Woo stotih, da je Ko-srja žvenket prebudtL Ker Je bilo t M« vse mirno, so dobfti fbgfem. Radoševič se je splazil do vrat in pomolil roko skozi okno, da bi dosegel ključ in vrata odprl. Tedaj je počilo. Kosi je stal za vrati in nameril svoj samokres proti zločinski roki ter sprožil. Krogla je RadoševiČu prevrtala dlan, vlomilci so jadrno zbžaH v temo. Ranjena roka je pozneje izdala zločince. Po ponesrečenem vlomu so se napotili proti Kamniku. Med potjo so Radoševiču za silo obveza H rano, toda V Kamniku se je banda razšla. Radoševič se je napotil proti Celju. Na poti se mli je rana privadila, moral je iskati zdfavnišTto pomoč v celjski bohiišnici. kjef se je prijavil pod lažnim imnom. Kljub temu so ga razkrinkali in aretirali. Glede površnika se je Radoševič zagovarjal, da ga ni ukradel, temveč dobil Od nekega Bosanca. Tatvine površnika mti r?s ni bjlo mogoče dokazati, žužek se je zagovarjal, da je_ bil samo pomagač Juha rtov in Ma Jeriče v, ko so kradli na Vrheh. Kmetje so vlomilce ujeli, a Juhjart in Majerič sta se jim izmuznila, samo Stiska so kmetje zvezali in ga nato izročili orožnikom. Vpričo km "tov se žužek ni upal priznati, da je odnesel bankovec za 100 din Ferdu Lasniku. pred sodniki pa je to tatvino priznal. Rekel je, da bi ga kmetje do smrti pretepli, če bi tedaj tatvino priznal. Drolc in Žužek sta bila tudi izgnana iz Ljubljane, pa sta se kljub temu vrnila in začela opravljati svoj zločinski posel v Ljubljani in okolici. Zagovarjala sta se, da sta iskala dela. Zanikala sta, da bi se potepala brez dela Že več mesecev in sta naštevala gospodarje, pri katerih sta delala. Vsi trije obtoženci so stari znanci sodni je. Obsojeni so bili že večkrat v sudnjih letih ha kasen strogega zapora m tudi že na robijo. Zaradi tega so bili to pot primerno hudo obsojeni. Vsi trije so dobili robijo. RadoSeviču so prisodili 1 !e* to in 4 mesece rOblje, Drokru i leto in 8 mesece rdbije, žužku pa 1 leto In 7 mesecev roblje. PO (I 52 H. R. sta bila Raxb= ševie ih žužek dbsojena tudi na prisilno delo. Po prestani kazni bosta oddana za nedoločen čas v pristmo dteftavnftoo. kjer sta nagnjena k zločinom in sposobna m delo. Obsojene! so fcaasn sprejeli, Radoševič in žužek sta Se pritožila «mo gle- ttajtmi) boje svobode v parrvađi, še*"! M_ _ »o*o mesto 11. anrusta »a tnayinski kmetijski ioti na Grmu pri Ko*«*n ssBSta se pri ene sovo šolsko leto «^tlco4ifjtvembra 1988. ftoia ima . Le*na gola tra* ja e*x> Wto. zimska pa dr?« zimi po 5 ma. s^pev. T# »mo, ki flflide, as vrši samo 11. teža-j. Lstos se tare j sprejemajo učenci samo t talsletas ista. Vsi vsemi stanujejo v Mrfodu (interna-tn), kfer Httajo «jq ortcrtpo. Sprejmejo se P**n>rr», dow*j fladarjeni sinova kmečkih starsov« ki bodo po končanem solangu ostati ne kmetiji. Lastnoročno pBeane prošnje za celoletno šolo* koUcovane x banovinskim kolkom za din 10 je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske So*c na Grmu pri Novem mestu čimpret najkasneje pa do 10. septembra t. L Prošnji je priložiti: 1. krstni list. 2. domovnico. 3. zadnje šolsko spričevalo. 4. spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake dnis fife Sole, 5. izjavo »taršev odnosno varuha (banovinski kolek zs din 4). s katero se MTfeSffjb plačati stroške šolanja. 6. obvezna izjava staršev ari varuha (banovinski ko* lok za din 4). ki reflektira jo na banovinsko ali kako drugo štopendik) iz javnih sredstev, da bo njih srn ah* varovanec ostal pozneje na do moči kmetiji, v nasprotnem primeru pa. da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem pTedfasu ter družinskih in premoženj;: skih razmerah starišev fkakor števil ono stanje družine, posebne razmere, kohko rede konj. sove je živine, prašičev in pod.). Starost najmanj 16 let in najmanj z dos brfm uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstoipu v *olo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slorvensdine in računstva, katerega rso oproščeni absolventi dveh ali reč razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Me* sečna oskrbnina znaša od din 300 do 75 po premoženjstoih in družinskih razmerah pro* silca in se plačuje meserno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano rnestfo morajo priložiti pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posdstva in višini letnih davkov z navedbo družinskih mi gospodarskih razmer. Z živilskega trga Ljubljana, 12. avgusta Vsak, ki ima kaj opravka na ljubljanskem živilskem trgu. mora priznati, da je vsaj za silo urejen, kolikor je pač v danih razmerah mogoče. Toda nobenemu ne gre v glavo, zakaj okoliške prodajalke sadja premeščajo iz enega konca trga na drugi konec, kakor za stavo. V zadnjem pokirugem letu so bile premeščene te prodajalke nič manj kakor sest krat z enega prostora na drugega. Ko je prevzel nadzorstvo živilskega trga sedanji nadzornik, so imele okoliške prodajalke sadja sivo j "'prostor že leta in leta ob Jugoslovanski knjigarni, kjer jih ni nihče preganjal. Kmalu po spremembi tržnega nadzorstva pa so bile premeščene na spodnji konec živilskega trga. Ko so se tam komaj dobro navadile prostora, so bile že premeščene ob levi strani trga nasproti bivših mesarskih lop. Od tam so morale iti na zgornji konec živilskega trga. S tega prostora so bile prestavljene z,opet na to stran k semenišču. Pred kratkim pa so bite zopet premeščene od semenišča na-nasiprotni konec trga h kokošaricam, kjer je najmanj primerno za prodajo sadja, zlasti v poletnem čas«, ker se od tam nameščenih kokoši širi prav občuten smrad. Prodajalke pravjjo. da bi bile zadovoljne t vsakim prostorom, samo da bi jih pustili pri miru, ker komaj se kupovalke navadijo hoditi kupovat sadje na en prostor, £a so zopet prodajalke premeščene bog ve am na drugi konec trga. Pri zadnji prestavitvi je bilo tarnanja, joka in prošenj, da se je aloveku trgalo srce v prsih. Bilo pa je vse zaman. Odposlanke, ki so šle na tržno nadzorstvo prosit, so zapodili iz pisarne, obenem pa so jim zagrozili, da bodo kaznovane z denarno globo, če bodo izražale nezadovoljstvo. Do pred dobrim letom so imele te prodajalke okoliške obrtne liste za prodajo sadja. Nato pa jih je tržno nadzorstvo pri-sihMo zaprositi za obrtno pravico pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani kot prodajalke sadja brez lokala. Namestu najemnine za lokal plačujejo mestni občini Vsak dan gotov znesek za stojnino na trgu, poleg tega pa plačajo se vse občinske in druge d oklade, predpisane na podlagi prkiob-nine. Zato ne razumemo, kakšen interes naj ima kdo na tem, da se s poštenimi ljubljanskimi davkorplačevoJkami tako postopa. Iz Kranja _ VagatMeter 3:2 (3:1). Dokjo pričakovana borba med navedenima rweprotniko-ma za pokal >Združenue trgovčeve je končana rti se bodo yvagaTii< do prihodnje borbe ponašali kot lastniki prehodnega poka. la. Tekma se je vršite v nedeljo ob 6 po* poldne, sodil pa je g. Janša v obojestran* sko samovoljnost. Takoj v priče*ku se je pokazalo, da imajo >vagarji« v svoji sreda par povprečno dobrih igralcev, kar so wne. trovci« občutili, ko so kmalu eden za drugim padli vsi 3 goii. Toda tudi vmetrovca«: niso obupali. Posameznike kot na nr. Lo-zarja si videl povsod, »daj v obrambi, zdaj v napadu in je tretji gol padel po njegovi krivdi, ker se ni držal svojega mesta, TtL. di njegova ambiciozen zel^a, da bi >vagar« jenve zabil aoi, se ni uresničila; Vendar so tudi ostali >metrovci< pokasati vofrjo, da rezultat popravijo. Branilec Kovačič je večs krat brcnil v zrak. kot v žago s. jjj»er Je publike mnogo zabaval. Pri publiki zelo povulanui Bajd je iffral tako, da se je bati da ga kot novo nogometno zvezdo ne sfca-prac kak svetovni klub. V sredini drugega polčasa je pa moral meti prenizkega aoW-ca ja pasi iti tesen. Prodno pa je posoliš igsa, as p WOi T dta*?etn pofeasa so se napadi štev miemia**Jli. Pri >vagi< ie mo- m >) Hussar, ki je sto odstosno , haifa pri Mnetru< Franeeljna. Tadi dosjp Pogačni |e s kakšnim driblingom dokazal, da je včasih «ral v reorezentaoci FaroisV ioke. Razne anmiene akette obeh mentol so dopolnjenraM ie razni dobri <*m tapt. Proti koncu druae^ra oolča^i je prese, netil >va«oc, kot tudi publiko fcivko, ki Je s solo akuijo preitrral halfa in obram*x) in postavil revultat 3:2 ter žel ogTomen aplavz. Tedaj Je pa >vaga< postala divja, hoteč rezultat cvisati. kar sta pa preprečila oba famosmi beka, še ve« pa sreča. Klasa jase je bil tudi golman >metrac, Metrovd ohra-hreni po drugem zgoditku bi bili še 9t*&*T* no reaultat isenacili, da ni sodnik že skoro v mraku igro zaključil. Tekmi je prisostvovalo precej občinstva, mod driurim tudi g. župan z o. soprogo in g. Ijerjak, predse^airariem< izročil prehodni pokal. Iz Šoštanja _ Povefanje kolodvora, feaštanjski kolodvor je maihna, pritlična zgradt^ ki že dokro ne zadošča veP prometu in potreUim. Tako skromen je, da ga opazil Sele, ko butneš vanj. Pri tem pa osebni in tovorni * promet radi zdravilišč;} Topolšiea in industrijskih podjetij stalno narašoata in bo treba misliti na izdatno povočan;je kolodvora. Pred dnevi so sicer . za je polnil stroj, ki ga ie pri delu zgrabil za roko in mei odtrgal dva prsta, na dp*ni roki. Taka dr hi zahtevajo kvalificirane moči in ni prov. da jih opravljajo ^jenci. Fant se zdravi v bolnici. — Briftnikov Jože se jo v prei>iru s svojim očimom zatekel v soseeU obstovo branjarijo. Da bi odprl vrata ie udaril z roko po šipi. steklo ra rnu je prerezalo žile. Tudi on se zdravi v bolnici. Iz Ljutomera _ Nova čebelarska podružnica. PtaVfla celelarske poP^>nos za ponos*-. Malomedeljeki diletantje so znani po svojih mnogih vpri-zoritvah, zato vltnia že sedaj za vprizoritev veliko zanimanje. *- Sokolska tombola za naraščaj in deco. Marljivo mlado sokolsko društvo v štrfiro^ vi. ki je nedavno kupilo dom, je pred te* finom ustanovilo sokolski strelski odsek, ki mu načeluje brat Zitn'k ter kole«arpki odsek, ki ga vodi br. Rep. Temu je sledila tombola. prirejena izključno za sokolski naraščaj in, deeo. Voglih lic se je zbrala mlada sokolja armada, ter pozorno sledila Tomboli ki so jo spremljali akordi klavirske harmonike. Prvo tombolo je dobila s. Golenkova. drugo pa s. Turkova, vsi ostali pr.. fo '""'«-d-; tudi lepe dobitke. Iz Celfa —c Neprevidnost je plačal z življenjem. V sredo okrog 18. se je peljal rudar Anton Brodar s kolesom iz Celja proti Tremerju. Med vožnjo ga je prehitel neki tovorni avtomobil iz Radeč. Brodar se je oprijel avtomobila in se tako vozil zadaj. Pod cerkvijo v Tremerju je tovorni avtomobil srečal neki osebni avtomobil, šofer tovornega avtomobila je zjnanjsal bitrost. Brodar je spustil avtomobil in krenil s kolesom na sredino, ceste. V tem trenutku je švignil mimo osebni avtomobil in treščil s tako silo v Brodarja. da mu je zdrobil lobanjo. Bro-darja so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer pa je že ob 20. izdihnil. —c Zagoneten napad s samokresom. V četrtek okrog 14. je šla 43-letna Ana Sokolova iz Beograda, ki je na letovišču na Dobrni, na sprehod v gozd nad dobrnskim zdraviliščem. V gozdu ji je prišel nasproti neznan mlad moški. Ko je šel mimo gospe, je opazila, da ima v roki samokres. Gospa se je v strahu okrnila, v tem pa je neznanec pomeril a samokresom proti njej in hotel sprožiti. Dvakrat pa je samokres odpovedal in šele tretjič se je sprožil. Krogla je oplazila gospo po desnem sencu. Gospa je začela klicati na pomoč, nakar je napadalec, ki jo je bfl hotel najbrž oropati, izginil v gozdu. Gospo, ki k sreči ni težko poškodovana, so spravili na njeno stanovanje. Orožniki so aretirali več oseb. StorOca bodo najbrž kmahi ugotovili, ker si je gospa dobro zapomnila njegovo zunanjost. —c V oeijsld bolnici je umrla v četrtek 14-letna steklarjeva hčerka Anica Djani-čeva z Broda pri Humu pb Sotli. —c Za gostovanje sarajevske Slavlje, ki bo nastopala v ponedeljek 15. t. m. ob 16.30 na celjski Glaziji proti SK Celju, vlada splošno zanimanje, saj se obeta Celjanom in okoličanom izreden sporjfcni užitek, ker bo nastopila Slavija v kompletni Hgini postavi. TŠnajstorico SK Celja Čaka torej zelo trd oreh. —c Dr*, radarska šola v Celju sprejema prošnje novih kandidatov za sprejem do torka 16. t. m. Vpisovanje in popravni izpiti bodo 12., 13. ih 14. septembra. Redni pouk se bo pričel 15. septembra. —c Tri nesreče. V Mali Brezi se je v kamnolomu veulo kamenje na 13-letnega po-sestnikovega sina Stanka Mačkovška in mu nalomilo desno nogo; Pri Sv. Pongracu pri Grttah je konj brcnil 58 - letnega* hlapca Alojza Bevca m mu zlomil levo nogo. Na cesti v Krapini je padel 36-letni poslovodja ■ Ivan Premrl iz Rogatca s kolesa m si na-lorrrfl levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski btAricL "Umrl Je na svojem vinogradu prt ViiMjargi* zadet od ka^i v starosti 58 let g. rvao SalBOTon; Sefezniski ursjđnfk v Oe-rju. Pogodb bo v sdbdto iS. t. m. db 17.30 Ik mrtvašnice na rnestnem pokepališčHl v Cefjn. I^jkojnenin bodi ohranjen lep šjw-mfei, s^ojeeni nase iskreno šožalje! KOLEDAR M Petek It. avgusta katoiicani: Klara DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Ples v operi Kino Union: Moderni Romeo Kino Sloga: Zakon prerije Kino Moste: En dan smeha (Bratje Marx) in Kraljica džungle Dl ILR.NE L.EKABNE Dane*: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-novec. Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Crovpodje, k f miafo asssas pri sasJci SJm- vi ji in njeni novi palači. morJa misfijo, d* ninutmo v LjubUanL foko d(^*rih rrHZtgrjev in kamnosekov, J«* bi jim bilo mogoče oddati miznrska in k&rttnosuška deta v novi palači. Točno tole sicer ni povedano in je treba zrno ali jedro irkafi med \Tsticami, toda drugače ne gre. Razpisan je bit za kamnoseška defa favn t in oglasila 9o se trt (jcbljanska podjetja, Fhv sta bili pripravi jeni prevzet: dela za 3.100.000 din% tretje pa za 2.400.00O din. Razlika je zna-fefa torej celih 9*0.000 din. In kal se je r<.Hydi!r>? človek bi pričakoval, da bodo oddana dela najcenejšemu ponudniku. To pa ni rpodilo. Tretjina del je bila o+ldana v Zagrebu, ostali dve tretii-ni pa tvrdkama, ki sla bt/V .* ponudbo mno-po drržff. Za knmnoseiH - J .' - pora- bili nad dve tretjini it al i jati tJbegfl marmorja, čeprav imamo doma dovolj dobre ^oto niso te besede naperjene proti nji. Opozoriti ije, verujemo v Boga. ker nam fe dat vlado JRZ in čudežno obvaroval našega predsednika dr. Stojadinoviča pred rk>-činskiml streli tako zvanih narodnih poslancev, ker je Bogu bilo že dovoli trpljenja httšega naroda. Zato tudi fanatično veru jemo v uspeh vlade JRZ in fanatično hočemo urediti bodočnost pod režimom JRZ. Gustav te Bon piše, da fanatiki trstvarjajo zgodo\*ino narodov. Tako bo tudi dr. Sto-jadinovtć s s\*oj'> omladino ustvarit veliko zgodovino jugoslovenske države, našo veliko bodočnost, a slovenska katoliška omladina je prepričana, da bo pri tem delu imela odlično mesto. S temi besedami sem iznesel, je zaključil g. Kociper, naš politični čredo, da naši bratje vidijo, da smo m> Slovenci strorto državotvorni element. Protižidavski val v Italiji Italijanski tisti nadaljujejo s protižidov-sko kampanjo in stavlja jo celo vrsto predlogov za izvajanje nove fašistične rasne politike. »Resto del Cartino* predlaga uzakonitev prepovedi ženitev med Italijani in Židi. List dokazuje, da so^bi/i v zakonih z Židi italijanski zakonski drugi vedno zapostavljeni. Poleg tega so bili otroci iz takih zakonov po ogromni večini židovsko vzgojeni, ali pa vsaj brezverci. »Resto del Car-lino« misli, da bi moral tak zakon pozdraviti tudi »Osservatore Romano*, ker bi samo zaščitil italijansko družino, ki je danes steber katoliške cerkve, V zvezi s protižido\>sko kampanjo pripravljajo v Italiji tudi policijsko štetje vseh v kraljevini naseljenih Zidov. Po mišljenju italijanskih listov žtvi v ltaliti kakih 6Oj000 Žtdoi' italijanskih državljanov in kakih 50jOOO židovskih emigrantov, ki jo se naselili v zadnjih desetih letih predvsem v Se\'emi Italiji in po večjih mestih. Listi o obisku dr. Mačka V nedeljo zfutraj odpotuje v spremstvu članov vodstva Kmetsko-demokr&tske koalicije v Beograd predsednik HSS dr. Maček, V Beogradu bo ostal tri dni in se sestal s tamošnjimi voditelji beograjske združene opozicije. Govoril bo tudi na zboru zaupnikov vseh skupin združenih v beograjski opoziciji ter jim tolmačil hrvatske zahteve. C 1 u / . M« V w * . *- a % * £ A *>" i -.t* a « 4" S , t *. * * * 7" f - li * ****** . A i* s k, J n a X i J I i 4 r>v/o^y^ B t? v v, r. /. •# vfi .a »#•»*. •L* *' ^ ^. /j»Vi7 po,*/ »•»''«/ /^i'e ~ei * J JJLJ0JT OfraOCI MED SEBOJ Jorfeek pravi svoji sestrici: — &a se bosa očka in mamico in jaz se snenam*1 s fetoog pa^JBatfc — 3akaj pa? Saj ti laVami naVaar storila. — Kasso nearnaa si. Nekdo vendar joo-na sačeti