Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako drugo soboto. ® Naročnina mesečno 1 dinar. © Uredništvo in uprav-ništvo je v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva. Štev. 5. V Ljubljani, dne 18. marca 1922. Leto 18. Ker smo izdali tokrat »Našo moč« na osmih straneh, se je dva dni zakesnila. Uredništvo. ter ................ . ---- Srečko Žumer: Praznik sv. Jožefa — delavski praznik. Pokojni sv. oče Benedikt XV. jc lansko leto izrazil željo, da naj krščansko-so-oialno delavstvo časti sv. Jožefa kot svojega zaščitnika. Jugoslovanska strokovna zveza se je odzvala tej želji sv. očeta in proglasila dan sv. Jožefa za svoj praznik. Z Veseljem so pozdravile to misel skupine 'ISZ in že lansko leto po možnosti praznovale ta dan. Tudi letos se pripravljajo vrste I krščanskega delavstva, da dostojno proslave ta dan in se zatečejo k sv. Jožefu, svojemu zaščitniku. Sv. Jožef naj nam bo vzgled v celem •lašem življenju. Ako bomo uravnali svoje Življenje po njegovem, imamo cilj, po katerem nas vodi naša organizacija, dosežen. Kako ljubeznjiv in skrben varuh je bil svoji družini in s kako srčnostjo je varoval malo Dete, komaj rojeno in že preganjano. Ni se ustrašil polnočnega povelja angela, Ja naj beži v Egipt in tako reši Njega, ki je prišel rešit ves zasužnjeni rod Ni pomislil na težkoče in neprijetnosti, ki ga čakajo, »mpak pri srcu mu je bilo samo nežno Dete. Brez ugovora je vstal in že ga vidimo s popotno palico poleg oslice, na kateri jezdi Marija s svojim Detetom. V ljubezni in srčnosti naj nam bo sv. Jožef vzgled. Čista in nesebična ljubezen klora prevevati nas vse skupaj in vsakega člana organizacije posebej. Blagor vsakega posameznika in cele organizacije nam mora biti v krvi in mesu tako zelo, da bomo težave drugega čutili kot svoje. Sv. Jožef Pa ni samo to ljubezen kazal kot na papirju, prišel je čas, ko je bilo treba to ljubezen pokazati tudi v dejanju in tu je dal sv. Jožef svoji ljubezni pečat vrednosti. Srčnost in neustrašenost je dokaz ljubezni in tudi organizacija mora biti poleg organizacije ljubezni tudi organizacija neustra-Ženosti. Ne smemo kazati ljubezni le do hieje svoje sebičnosti ali pa samo na jeziku, v srcu pa ne, ampak kakor sv. Jožef moramo na povelje svoje vesti zatreti kal sebičnosti v srcu ter z neustrašenim nastopom dati svoji ljubezni pečat vrednosti. Naša organizacija, ki ima začrtano to pot, naleti večkrat na velikanski odpor, kate- rega pa more odstranili samo z neustraše-nostjo svojih članov. Ko bodo naše vrste prežete nesebične ljubezni in potrebne neustrašenosti, takrat se bo kazal sad našega dela. Ljudje, pre varani po laži-socialnih prerokih, bodo videli v naših vrstah ljubezen, polno odkritosrčnosti in iskrenosti, pripravljeno na največjo požrtvovalnost. Občudovali nas bodo in njihova želja bo, da se združijo z nami. Vse nadloge in trpljenje današnjih socialnih razmer se bodo z našim nastopom razblinile in pričela se nam bo doba blagostanja. Za dosego tega cilja naj nam bo sv. Jožef vzgled in priprošnik. Zatecimo se k njemu in skušajmo biti njemu podobni v celem svojem življenju. Gustelj Cvikelj: Izobrazba. Moč strokovne organizacije po številu ni moč, ki bi jo danes delavstvo rabilo v svojo obrambo. Ne izbojuje se zmaga s silo temveč z duševno močjo. Zaradi tega je treba misliti kako si svojo strokovno organizacijo izpopolnimo tudi v tem oziru. Naša kršč. socialna strokovna organizacija je danes po številu zelo močna da rečemo v Sloveniji najmočnejša, da pa bo res močna in trajna je treba, da pridemo do jasnosti kako započnemo delavsko izobraževalno delo. Delavec mora priti do zavesti čemu živi, kaj je njegov namen in kakšne pravice oziroma potrebe ima. To pa mu je nemogoče dati z mezdnimi gibanji temveč z intenzivnim sistematičnim izobraževalnim delom. Kršč. soc. delavstvo lahko rečemo je brez izobraževalne organizacije, v kateri bi dobilo potrebno duševno hrano za svoj obstoj. Izobraževalna organizacija, ki jo imamo, ne nudi delavstvu tega, da bi ga vleklo v njo, da bi — čutil potrebo družiti se v nji. Zato je treba izpopolnitve v tem oziru čimpreje: Posebno se čuti to v mestih in tudi po deželi bi šlo lažje. Dosedaj je nekoliko te naloge prevzelo okrožje J. S. Z. Ljubljana ali to tudi ne odgovarja. Urejeno mora biti vse smo-treno, da so potem uspehi ne samo v enem kraju temveč mora biti izobraževalno delo sporedno s strokovnim. Zato bi bila na mestu edino le speei-jelna delavska izobraževalna organizacija, ki je v delu popolnoma samostojna vezana samo načelno. Ta izobraževalna organizacija bi se delila v razne odseke, ker mora biti za mladino povsem drugi način kot za starejše delavce. Prišli bodo najbrž razni ugovori ali teh naj se ne straši. Potreba je nujna in čimdalje se odlaša tem slabše je. Poprijeti se dela in čez eno leto se bomo z veseljem ozrli na preteklo, čemur vzrok bodo uspehi. Delavstvo, ki je dovolj izobraženo bo imelo uspehe in bo želo. To naj nas priganja k delu ne k rovarjenju temveč k resnemu delu. Da pa ne bo nesporazuma se naj zbere ljudi, ki bi bili pripravljeni delati ter zainteresirane organizacije in se pri enem razgovoru pride do definitivnega sklepa kakbr glede dela tako razmerja. Ako hočemo imeti strokovno organizacijo, ki bo trajna, tedaj moramo izpopolniti to vrzel. Dohodninski davki in delavec. Pred vojno in deloma tudi še v vojni dobi je prišel delavec le izjemoma v položaj, da bi se mu predpisala dohodnina. Vzroka sta bila dva. Prvi vzrok je ta, da je bil eksistenčni minimum, t. j. oni znesek, ki je bil še prost dohodninskega davka, razmeroma visok. Nadaljni vzrok davčne prostosti je bila okolnost, da so bile plače delavcev pred vojno precej nizke. Vsled padca denarne vrednosti so se pa razmere cisto spremenile. Plače so se zvišale, med tem, ko se davka prosti eksistenčni minimum ni znatno spremenil. 1’osledicn je, da davčne oblasti na podlagi obstoječih davčnih zakonov delavce vedno bolj in bolj obdačujejo. Finančna uprava sama pripozna, da je obdačba delavcev nesocialna, a vztraja vzlic temu na svojem pravu. Zgovarja se, da je država v silnih denarnih težkočah, tako da se ne more odreči tem prihodkom. Položaj je torej tak, da mora delavec računati z dohodnino in eventualno tudi še z drugimi davki. * Potreba, da jo delavec orientiran v davkih. Zato je pa nujno, da je delavec tudi orientiran v davčnih zakonih. Ako ne pozna davčnih zakonov, ne zna ali in kake pravice da ima, nili katere dolžnosti mu nalagajo davčni zakoni. Ako pa ne ve ne prvega ne drugega, se tudi ne mor uspesno braniti proti eventualnim preobdačbani. Namen našega članka je, pojasniti, kaki davki odpadejo na delavčevo plačo, mezdo in dni" službene prejemke, dalje, kako se li davki pr’ računajo in končno, kake pravice in dolžnosti v. c-bujejo dotični davčni zakoni. Kaki davki zadonejo delavca? Uvodom poudarjamo, da se naš članek nanaša edino le un obdačbo službenih prejemkov. Za te dohodke veljajo namreč posebne davčne olajšave. Za druge dohodke veljajo zopet druge davčne določbe. Toliko v pojasnilo. Predvsem nas zanima, katere davke bo plačal delavec od svojih službenih dohodkov. Davki so sledeči: a) Dohodnina, ki sestoji iz temeljnega zneska, iz samske doklade in končno še iz vojne doklade. b) Plačarina; v gotovih slučajih se plačuje poleg te še 70%ni enotni državni pribitek in avtonomne doklade. c) Invalidski davek. Podrobnosti o teh davkih navedemo pozneje. Davčni zakoni. Predvsem moramo pa vedeti, na podlagi katerih davčnih zakonov se prirejajo davščine. Najvažnejši so sledeči: 1. Zakon z dne 25. okt. 1896, drž. zak. št. 220, ki se imenuje običajno »zakon o osebnih davkih c. 2. Novela z dne 23. jan. 1914, drž. zak. št. 13. 3. Ces. naredba z dne 28. avg. 1916, drž. zak. št. 280, ki urejuje vojno doklado k dohodnini. 4. Ces. naredba z dno 16. marca 1917, drž. zak. št. 124, ki vsebuje davčne kazenske zadeve. 5. Začasni finančni zakon za leto 1920-21 (Uradni Ust št. 136/436 iz leta 1920), ki urejuje eksistenčni minimum, obdačbeno mejo za plača-rino itd. 6. Začasni finančni zakon za leto 1921. (Ur. list št. 90/240 iz leta 1921, ki odreja davčno jamstvo delodajalcev in vsebuje posebne davčne olajšave za delavce. Komu se predpisujejo davki? Drugo, načelno važno vprašanje je to, ali plača te davke, ki odpadejo na delavčevo plačo, delavec sam ali njegov gospodar. V tem oziru vlada nejasnost! Gotovo je, da ima gospodar moralno dolžnost, skrbeti za telesni in duševni blagor svojih nameščencev. Delavec ima torej pravico zahtevati, da mu daje gospodar primerno odškodnino ali povračilo za trud in delo, ki ga uporabi v korist gospodarja. Slednji mu mora tedaj nuditi primerno eksistenčno možnost. Ako je vsled davčnih predpisov ogrožena eksistenčna možnost nameščenca, je dolžnost podjetnika, da prevzame davčno breme. Žal, da davčni zakoni tega ne upoštevajo. Nasprotno, § 238. zak. o osebnih davkih iz leta 1896 (drž. zak. št. 220) stoji na načelnem staUšču, da se dohodnina ne sme prevaliti na kakega drugega. Z drugimi besedami: Kdor ima dohodnini zavezane dohodke, naj tudi iz svojega plačuje dohodninski davek. Položaj je sledeč: Gospodar po davčnih predpisih ni zavezan plačevati davke, odpadajoče na plače, mezde itd. delavcev, če pa službodajaleo prostovoljno prevzame to davčno breme, mu davčni zakon tega ne zabranjuje. Kakor bomo pozneje videli, zakon o osebnih davkih nalaga gospodarjem, da ob vsakokratnem izplačilu pobero sorazmeren del davka, ki odpade na plačo delavca. V lem slučaju je gospodar le nekak davčen izvrševalec. DoUčne odbitke mora podjetnik ob gotovih rokih odpremiti na davčni urad, kjer se zabeležijo kot davčna vplačila. Vzlic temu pa ostane načelno stališče davčne zakonodaje, da se je predpisal davek le nameščencem in ne pa gospodarju. Radi tega dobi tudi vsak nameščenec posebno obvestilo, kaki službeni prejemki so se mu ugotovili in kaki davki pa predpisali. Kateri službeni prejemki so obdačljivi? Nadaljno važno vprašanje je sledeče: Kateri službeni prejemki so obdučljivi. Zakon je tu zelo ozkosrčen. Po zadevnih principih naj velja načelo, da je vsak služben prejemek obdačljiv, naj si bo te ali one vrste, izplačljiv na ta ali oni način. Slično velja tudi glede pokojnin. Dohodki (obdačljivi) iz službenih in mezdnih prejemkov in pokojnin obsegajo zlasti: 1. Plače, osebne doklade, dejalnostne doklade, nagrade in vse druge, naprej ustanovljene (stalne) prejemke v denarju ali prirodninah (na-turalijah) uradnikov in drugih nameščencev. 2. Vse druge tem osebam iz njih službenega razmerja ali njih poklica ali z ozirom na tega ideč« uiitke, kakor n, pr. tantijeme, mezde po dogovoru in po kosu, provizije i. 1. (Premenljivi prejemki.) 3. Pokojnine in preskrbnine vsake vrste in pa užitki, ki jih prejemljejo vdove in sirote od 9lužbodajalca ali iz zakladov in blagajnic, v katere plačujejo službodajalci prispevke. Že iz tega primera, ki pa ni popolen, je na prvi pogled jasno vsakomur, da finančna uprava obdačuje skoro vse prejemke iz službenega razmerja. Davka prosta so le povračila za dejanske službene stroške. Kadar so službeni prejemki le deloma določeni v kritje službenih stroškov, je ločiti mea davka prostimi službenimi stroški in obdačljivimi prejemki. O tem se zasliši predvsem gospodar, ako davčna oblast domneva, da se take prejemke ni pravilno ločilo v neobdačljive in obdačljive. N. pr.: Stavbeno podjetje pošlje svoje uslužbence v kako drugo mesto, ki se nahaja izven sedeža podjetja oziroma bivališča nameščencev. Radi tega jim prizna priboljšek, in sicer deloma kot povračilo stroškov pri vožnji in v kritje stroškov vsled dvojnega gospodarstva. Povračilo stroškov vožnje je davka prosto. Navedeno velja tudi glede odškodnine za dvojno gospodarstvo, v kolikor to i>ovračilo ni pretirano. Drug slučaj: Livarna da svojim delavcem posebno doklado za delavno obleko. Doklada je davka prosta, ako je v dejanskih razmerah utemeljena in primerna. Izrecno poudarjamo, da so razni deputati, n. pr. prosta kurjava, razsvetljava, stanovunje itd. tudi obdačljivi. Navesti je ono vrednost, ki ti deputati dejansko predstavljajo v oni dobi, ki je merodajna za gotovo priredbeno leto. Priredbcnu načela. Važno vprašanje je to, na katerih načelnih principih sloni odmera dohodnine in plačarine. Načela so sledeča: a) Čim višji so službeni prejemki, tem višje naj bo davčno breme. b) oni davčni zavezanci, ki imajo preživljati večjo rodbino, naj plačajo nižja davčna bremena. Radi tega plača samec takozvano »samsko« doklado. Za samce, kamor spadajo tudi vdovci brez otrok, znaša slednja 15% temeljnega zneska. Kdor preživlja le ženo, odnosno vdovec z enim otrokom, plača 10%no »samsko« doklado k temeljnemu znesku dohodnine. Poročeni, ki imajo ženo in vsaj enega otroka, so prosti samske doklade. — Načelo: višji dohodki, višja davčna bremena, se je izvedlo na več načinov, in sicer: a) S progresivnim davčnim merilom, t. j. čim višji dohodki, tem višji je tudi odstotek, ki se uporabi pri obdačbi službenih prejemkov. b) S plačarino. Ako presegajo službeni dohodki gotovo višino, se plača poleg dohodnine tudi še plačarina in eventualno tudi še državni pribitek in avtonomno dokiade k plačarini. c) Gorenje načelo je izvedeno tudi še pri invalidskem davku. Čim višji je dohodek, tem višja je tudi dohodnina oziroma plačarina in vsled lega tudi še invalidski davek. Nastane vprašanje, ali je finančna uprava upoštevala tudi težki eksistenčni boj, katerega vodi delavec. Delavec, kakor vsak nameščenec, bodisi zasebni ali državni, veliko težje nosi davčno breme kakor drugi davčni zavezanec. Trgovci, tovarnarji itd. lahko prevale dohodnino na konsumenta. To se tudi zgodi, če ne celotno, pa vsaj delno. Dotičua davčna bremena se vkalkulirajo v režijske stroške, v prodajno ceno itd. in jih nosi končno konsument. Delavec 'tega ne more storiti! Dejansko jih vtrpi iz svojega. Odreči si mora marsikaj, da zadovolji finančno upravo. Da, vtrgavati mora včasih celo svoji rodbini, svojim otrokom, da zadosti davčnim predpisom. Ta položaj upošteva finančna uprava žal premalo. Le finančni zakon za 1. 1921. (Uradni list št. 90/240 iz 1. 1921.) določa, da se službeni prejemki zasebnih nameščencev ne obda-čijo v celoti, ampak samo z gotovimi odstotki. A to velja pa le do gotove meje. Sploh se opaža, da davčni zakoni niso prožni. Temeljijo v obče na razmerah, ki so veljale pač v predvojni dobi, ki pa ne odgovarjajo sedanjim časom. Finančna upra-■ va ne koraka v tem oziru s časom, vsled tega so razne davčne olajšave, ki imajo namen odbiti vsakovrstne davčne ostrine, vsled slabih valutnih in težkih dragitijskih razmer — danes popolnoma brezpredmetna. To je zelo obžalovati, Časovno ruzmerje pri davčnih priredbah. Davku zavezani dohodki se obdačijo po znesku, katerega so dosegli v zadnjem letu pred davčnim letom. N. pr. delavec je imel v letu 1920. dohodkov 19.000 K, v letu 1921. pa 30.000 K. Kda) in kako jih bo obdačila davčna oblast? — Dohodki leta 1920. bodo obdačeni v letu 1921. (ki se imenuje davčno leto) in dohodki leta 1921. pa se obdačijo v davčnem letu 1922. Razlikovati nam je torej: a) bilančno, koledarsko leto, v katerem sem imel dohodke, b) in temu letu sledeče, takozvano davčno leto, v katerem se obdačijo dohodki. Kako je pa obdačiti in fatirati dohodke, ako niso obstojali še celo leto. N. pr. delavec je do j 15. julija 1921 zaposlen v domačem gospodarstvu, /j S 15. julijem 1921 pa stopi v službo h kakemu trgovcu. Za ta slučaj velja sledeče načelo: Kadar dohodki niso obstojali še eno leto, tedaj jih je vzeti v poštev po domnevanem letnem znesku. V višje označenem slučaju je stopil delavec prvikrat v službo 15. julija 1921. Polmesečno prejema 1500 K. Letna plača bi znašala torej 3fi tisoč kron. Za prvo davčno leto 1922 (ki sledi letu vstopa v službo) se torej obdačijo celoletni dohodki po 36.000 K. Vendar to ne velja v vseh slučajih. Izvršilni predpis pravi namreč: ako so v takem slučaju pa dohodki davčnega let" (n. pr. v našem učaju 1.1922.) že znani, se obdačijo dejanski dohodki leta 1922. Če je delavec v I. 1922. prejel mesto 36.000 K 42.000 K, bo davčna : oblast odmerila davke od slednje vsote. Ker je celo vprašanje precej zamotano, priobčimo sledeč pregled: A. Delavec je že več let zaposlen pri kakem gospodarju. Dohodnina se mu v tem primeru odmeri na podlagi dohodkov predidočega leta. Dohodki leta 1920. so se obdačili v letu 1921., dohodki v letu 1921. se obdačijo v letu 1922., dohodki leta 1922. se bodo obdačili v davčnem letu 1923., itd. B. Delavec doslej še ni bil nikjer v službi. Službo nastopi med letom. Za prvo koledarsko leto se ga ne obdači-Prvo davčno leto je ono, ki sledi vstopu v službo. V prvem davčnem letu se odmeri dohodnina ; od dohodkov, ki se preračunajo na eno leto. če so pa dohodki davčnega leta že znani, se za prve i davčno leto odmerijo davki na podlagi dejanskih dohodkov, ki jih je imel v tem davčnem letu. Ti dohodki tvorijo pa obenem tudi še od-merno podlago za drugo davčno leto. Nato se b° postopalo tako kakor v prvem primeru. Morda je to na prvi pogled nerazumljivo. Da se pa lažjo | sledi temu — navajamo sledeče pojasnilo: Davčna oblast obdačuje pravzaprav načelu«) dohodke davčnega leta. Torej dohodke leta 192L v davčnem letu 1921. Ker pa se odmera dohodnine mora izvršiti po davčnih predpisih že v prvi polovici davčnega leta, ne more davčna oblast čakati do konca leta, dft ugotovi dejanske dohodke davčnega leta. Radi tega pravi: dohodki leta 1921. so ; v obče enaki onim iz leta 1920. Dohodnino za davčno leto 1921. tedaj priredi na podlagi že znanih dohodkov predidočega leta 1920. Po tem pojasnilu bo lažje razumeti prired-beno postopanje davčnih oblasti. Kar smo zgoraj navedli glede dohodkov, velja tudi za odbitke. (Dalje.) Občni zbor tobačnega delavstva. Dne 8. t. ra. se je vršil v konsumovi kleti redni letni občni zbor tobačnega delavstva. Udeležba ni bila ravno sijajna, vendar so bili vsi spodnji prostori konsu-move kleti napolnjeni. Občni zbor je otvorila točno ob 5. uh predsednica Zor Polona. Oddala je besedo tajnici Čamernikovi, ki je p<>' dala tajniško in blagajniško poročilo. Pj>' ročilo je bilo soglasno sprejeto. Nato je podala tov. Simončič Ivanka poročijo i o podpornem društvu. Ko. je bilo .poro#10 sprejeto, je dala predsednica besedo glavnemu tajniku JSZ tov. Sušniku, ki je poročal o reorganizaciji Jugoslov. strok, zveze. Po sklepu lanskega občnega zbora Jugoslov. strok, zveze se imajo vse stroke organizirati v samostojne zveze, tako tudi tobačna stroka v '.-Strokovno zvezo tobačnega delavstva«. Potrebe, ki jih bo stavila taka samostojna zveza, bodo večje kot doslej, ker bo imela zveza svoje tajništvo, ki bo moralo skrbeti, da se čim preje združi i krščansko delavstvo drugih tovarn v »Strokovno zvezo tobačnega delavstva«. Tudi je potrebno, da dobivajo vsi člani strokovno glasilo »Našo moč«. Raditega predlaga, da se članarina zviša na 3 krone tedensko, člani pa dobivajo potem vsi "'Našo moč«, ne da bi jo šele posebej naročevali. Predlog je bil soglasno sprejet in jo torej nova Članarina 3 krone tedensko. Zato pa dobivajo vsi člani »»Našo moč«. Poslanec Gostinčar jo potem poročal o svojem delu za tobačno delavstvo, v vznesenih besedah je slikal mišljenje današnjih izkoriščevalcev in slikal naloge, ki jih ima krščanska strokovna organizacija: ne samo, da se bori za telesni blagor delovnega ljudstva, krščanska organizacija je predbojevnica krščanske misli, krščanskih načel v vsem javnem življenju. Teh dveh nalog se morajo člani zavedati. Zatim je prešel občni zbor na volitev skupinskega odbora. Po daljši in hudi debati — če jo smemo tako imenovati — je bil z veliko večino izvoljen ta-le odbor: Bezlaj, Slapar, Plestenjak, Zor, Čamernik, Simončič in Kocjan. V nadzorstvo: Cunder in Novak. Nato so se izvolili delegatje za glavni občni zbor »Strokovne zveze tobačnega delavstva«. (Ti delegatje bodo volili načelstvo »Strokovne zveze tobačnega delavstva«.) Izvoljeni so bili: Velkavrh, Kosec, Dolinar, Povše, Cerar, Hvale, Tomše, Besov, Čamernik, Plestenjak, Vode, Kante, Hainc. Šurk, Križman, Šarc. — Volil se je nato še odbor podpornega društva ter kuhinjski odbor. V kuhinjski odbor so bili izvolieni: iz pne tovarne Dolinar Ivana in Pavlin Cecilija, iz druge tovarne pa Kosec Ivana, Bitenc Ivana, Bezlaj Josip in Novak. H koncu sta se oglasila k besedi še g. Smodej in tov. Kremžar ,ki je odločno pozval člane in članice, da se složno strnejo v organizaciji, ne zavirajo dela z notranjimi prepiri, nego baš danes, ko nas vse tare skupni sovražnik, enodušno stojijo vsi za organizacijo proti tistim, ki nam ne daio niti najpotrebnejšega za življenje. Občni zbor je trajal 2. uri. Kdo je kriv? Na naš Članek pod tem naslovom v >Naši možic od dne 17. febr. t. 1., kjer smo ugotovili, da so edino le narodne železničarske organizacije krive, da se vlada drzne gaziti zakone in brezvestno izzivati železničarje, nam odgovarjajo :>Zvezar-skit voditelji: •Rili so časi, ko ste imeli v rokah vso politično moč. Zakaj niste učili delavstva političnih naukov. Cemu ste prepovedovali vedno in povsod iz vseh prižnic, vseh cerkev in na vseh shodili delavstvu, čitati politične časopise in to pod kaznijo smrtnega greha?* — Na to odgovarjamo: Ko je imela SLS vso politično moč v rokah, je tudi učila delavce političnih naukov, po shodih, društvih, potom časopisja itd. tako, da ravno v tistih časih si je delavstvo in revno kmetsko ljudstvo v svoji kulturni, gospodarski in politični zavednosti ustanavljalo izobraževalna, gospodarska in lconsumna društva kakor še nikdar poprej in poslej. Prepovedovalo se je čitanje svobodomiselnih časopisov pod kaznijo smrtnega greha in to se tudi danes prepoveduje vsemu ljudstvu od strani duhovščine in cerkve, kakor tudi od vseh organizacij in stranke, ker čitanje liberalnih in socialističnih svobodomiselnih časopisov je za revno delovno ljudstvo največje zlo, kar Vj sami na sebi lahko najbolj občutite, ker sto po tisti politični izobrazbi, ki ste si jo pridobili iz tistih časopisov, ki so od naše strani prepovedani, postali že popolnoma slepi, ko pravite, da Vam je vseeno, naj Vaši člani pripadajo katerikoli politični stranki in naj volijo ob volitvah kogar hočejo. Če Vam je ros vseeno, četudi še nadalje vladajo slovenski in srbski demokrati, radikalci in »Samostojneži', potem ste brez dvoma vsi skupaj, kolikor Vas je, res na duhu bolni. Da niste pri zdravi pameti, se vidi jasno iz lega, ker govorite in delale tako resno. Pomislite vsaj nekoliko! Ali niso ravno narodne železničarske organizacije krive, da se sedanja vlada in vladne stranke za naše zahteve nič ne brigajo, ker vedno in vedno povdarjate, da Vam je vse-euo, koga Vaši člani ob volitvah volijo? Tovariši! Sodita in presodite, kdo je kriv vse naše bede in vsega našega gorja! Ali niso to politične stranke, katerim pripadajo po svojem mišljenju vse narodne strokovno organizacijo? Žolezničarji! Delavci! Naša rešitev je edino le, ako smo v strokovni organizaciji tako politično zavedni, da moremo politično stranke prisilili, da na merodajnih mestih izvršujejo to, kar mi hočemo! — Kdor v strokovni organizaciji tako govori in dela, kakor to delajo »Zvezarskk voditelji, ta je izdamlec delavskih koristi in kriv našega gorja in krivic! »SAVEZ« NIMA INTERESA NA KOALICIJI. Tako se je izrazil sodrug Prijatelj, član pokrajinskega koalicijskega odbora v Ljubljani na seji pokrajinskega koalicijskega odbora v torek, dne 7. t. ni. Povedal je tudi. da »Strokovna komisija/, ki ima baje včlanjeJiih 17 organizacij, bo tudi izstopila iz akcPskega odbora in sicer zato, ker se baje noče pustiti terorizirati. Da so gospodje sodrugi nevoljni, ker se jih prišteva k zagovornikom verižnikov, vojnih oderuhov in vlade, to razumemo. Ne moremo pa razumeti, ko so ti gospodje sodrugi pritožujejo, da se jih terorizira, če so oni sami tako predrzni, da Se niti na sklepe javnih shodov ne ozirajo, kakor so to storili zadnjič ko so na shodu 19. febr. t. 1. v ►Unionu«' pravilno sprejete resolucije proti volji zborovalcev in zaupnikov nekaterih organizacij vrgli v koš ,namesto da bi jih predložili na merodajna mesta. Sodbo o teh delavskih osrečevalcih naj si vsak sam napravi. VELIK ŽELEZNIČARSKI SHOD V MESTNEM DOMU V LJUBLJANI. Za dne 9. t. m. je sklical pokrajinski koalicijski odbor za Slovenijo v Ljubljani javen železničarski shod, na katerem so poročali zastopniki koal. odbora o zadnji intervenciji pri g. ministru saobračaia v Belgradu1. Železničarji so na shodu, ki je bil zelo dobro obiskan, vzeli z ogorčenjem na znanje izjave g. ministra in so protestirali proti brezvestnemu izzivanju od strani žel. uprave, ki ne more imeti drugega namena, kakor da izzove odpor v železničarjih, da bi uprava mogla zvrniti krivdo za nered, ki ga je sama zakrivila, na železničarje. Na shodu, Id je bil zelo živahen in mestoma tudi zelo buren, je bila sprejeta sledeča resolucija: »Na javnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani dne 9. marca 1922 zbrani železničarji vseh kategorij ogorčeno protestirajo proti brezbrižnosti vlade, ki z ene strani ni doslej ukrenila ničesar učinkovitega proti naraščajoči draginji, z druge strani pa rešuje bedo enega dela železničarjev, to je nastavljencev, z obljubami na povišanja dravinjskih doklad, ki so popolnoma nezadostne, do-čim za delavstvo ni ukrenila ničesar. Tako se skuša z navideznim zboljšanjem položaja enega dela železničarstva razbiti enotnost železničarskih vrst. Mesto da se dovoli železničarjem zahtevano prepotrebno zboljšanje, se jih izziva in izigrava. Pozivamo vlado, da z ozirom na kritični gospodarski položaj celokupnega železničarstva ugodi zahtevam, ki so bile že neštetokrat priznane kot upravičene. Ljubljana,' dne 9. marca 1922. Shod je pokazal, da železničarji vedo ceniti važnost koalicije, ter znajo presojati delo kolieij-skega odbora. Odkrita obsodba tistih zastopnikov v koaliciji, ki so dali povoda, da jih železničarstvo obsoja zaradi njih obzirnosti in klečeplazenja, namesto odločnega nastopa proti vladi in ministrstvu sa-obračaja, nam je v dokaz, da se bodo tudi gospodje, od > 7,veziv- morali privaditi na iskreno in pošteno delo, če bodo hoteli imeti še kaj članov v svoji organizaciji. Upamo, da bodo voditelji ZJŽ spoznali, da jih ni več med železničarji, ki bi se pustili z obljubami tarbati, ali pa s čakanjem in po- trpežljivo mazati. Čudno se nam zdi, da niso imeli poguma priti na shod nobeden izmed Zvezarskih voditeljev in tudi tistega najin tel igentnejšega in najbolj izobraženega dela železničarjev, ki je baje* včlanjen v Zvezi«, je bilo zelo malo videti. Kakor se vidi, so zvezarski voditelji in inteligeuti določili Blaža, da bo delal pokoro za njih grehe. Značilno jo tudi, da se niso nič pokazali na shodu zaupniki Saveza in uradniškega društva. Res je, da so bili gospodje od ene kakor druge organizacije lahko zadržani, vsekakor pa bi bil moral biti o tem predsednik Korošec obveščen. Zdi se, da imajo gotovi voditelji interes n« tem, da se koalicija razbije, ker ne morejo več tako železničarstva slepiti in za nos voditi, kakor so bili navajeni. Ali ne rečemo drugega, kakor da kdor- hoče dobiti odlikovanje kot izdajalec železničarskih koristi, naj ruši koalicijo. Da so gospodje, ki se ne sramujejo ščititi in zagovarjati verižnike, vojne oderuhe in današnjo vlado, vsega zmožni, to verujemo. Ko jo bilo glasovanje: kdo je proti koaliciji, se ni upal nikdo dvigniti roke. Zato smo radovedni, ali bo te gospode in sodruge enkrat pamet srečala. Viničarji. Po zaslugi samostojnega ministra Puclja torej novega viničarskega reda zaenkrat še ne bo. Kaj naj storimo, kaj naj stori organizacija? Organizirani viničarji bodo morali % lastno silo ustvariti sebi vzdržne razmere. Viničarji se morajo organizirati po okrajih: Slovenske gorice, Haloze, Ljutomer, Bizeljsko. Za vsak okraj moramo sestaviti zahteve viničarjev, ki bodo viničarjem zboljšale položaj. Treba bo pritisniti na vinogradnike, da iz lastnega nagiba zboljšajo viničarske razmere. Predvsem moramo to zahtevati o* 1 krščanskih vinogradnikov. Težje bo pri tistih viničarjih, ki služijo mestni gospodi. Tu bo treba s pomočjo socialnega skrbstva posredovati in doseči zboljšanje. Eno stoji: mi na to ne moremo več čakati, da se beograjskim ministrom zljubi, potrditi viničarski red. Organizirani viničarji sami si bodo morali s pomočjo svoje organizacije zboljšati svoj položaj. POSLANEC GOSTINČAR ZA VINIČARJE! Dne 2. marca je bil naš predsednik, poslanec Gostinčar pri ministru za poljedelstvo g. Puclju, ter je pri njem posredoval zaradi viničarskega reda, ki je obležal pri ministru Puclju in ga ta nikamor ne spravi. Minister Pucelj se .je izgovarjal, da viničarskega reda ni mogel predložiti zako- nodajnemu odboru, ki ga mora potrditi, in sicer raui tega ne, ker ga je dobil od niii nistra za socialno politiko en dan — prepozno, tako da ga ni mogel predložiti zakonodajnemu odboru. Minister Pucelj pravi, da se zdaj ta stvar ne more rešiti drugače kot z rednim zakonom. Poslanec Gostinčar je izjavil, da bo ministru podal pismeno svoje mnenje. Tako je torej! Minister Pucelj se izgovarja na ministra za socialno politiko in pravi, da je dobil viničarski red en dan prepozno. Za viničarje seveda, mislijo ministri, je vsak izgovor dober. Viničarji! Ali vidite, da ta vlada niti najamnj ne kaže razumevanja in volje, vam pomagati? Treba bo boja — in v ta boj morate stopiti vsi složni, organizirani v svoji vStrokovni zvezi kmetskega delavstva in viničarjev«. Občni zbor Prometne zveze se vrši v nedeljo dne 2. aprila 1922 ob 10. uri dopoldne v spodnjih prostorih Kosuranega društva na Kongresnem trgu 2 v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Sklepanje o pravilih in poslovniku. — 3.'Volitev novega odbora. — 4. Slučajnosti. Vsaka skupina naj skrbi, da pošlje zanesljivo svoje zastopnike. — Vse skupine opozarjamo, da se dogovore in stavijo morebitne predloge, katere naj pravočasno sporočijo načelstvu, da se bo o njih na občnem zboru obravnavalo. Ker se bo sklepalo na občnem zboru o nadaljnjem enotnem delovanju vseh podružnic, naj pošljejo vse podružnice zanesljivo svoje zastopnike. Vodstvo Prometne zveze. PRO TI DR AGIN JSK A SHODA V ZAGORJU IN TRBOVLJAH. Preteklo nedeljo sta se vršila proti-draginjska shoda v Zagorju in Velenju. Na shodih so govorili za JSZ tovariš Sušnik, za Strokovno komisijo Svetek, za NSZ Rupnik in za ;>Zvezo rudarskih delavcev« v Trbovljah Bogve. Na shodih je bila sprejeta resolucija proti draginji. Shoda sta glasno dovolj govorila, da je delavstvo pripravljeno na odločen boj proti onim, ki povzročajo draginjo. I)R. KOROŠEC MED RUDARJI. Dr. Korošec je imel v torek shod rudarjev v Trbovljah, v sredo v Velenju, v četrtek v Mežici. Na shodih so izrekli rudarji dr. Korošcu in Jugoslov. klubu svoje zaupanje. (Obširneje bomo poročali prihodnjič.) Kongres »Strokovne zveze rudarjev« v nedeljo dno 26. marca 1922 ob 10. uri dop. v društvenem domu v TRBOVLJAH. Vse skupine rudarjev morajo poslati na ta kongres svoje zastopnike. Krščanske rudarske pozdrave! Pripravljalni odbor »Strokovne zvezo rudarjev«: Stanko Keše 1. r., Hribar Anton 1. r., Jordan Avg. I. r., Kukman Edvard 1. r., Deželak Ivo 1. r., Flisek Viktor 1. r., vsi rudarji'trb. premogokopne družbe. GOSPOD JUH, KDO VAS JE ZATO — PLAČAL? Guštanj. Odbornik skupine »Osrednjega društva kovinarjev«, sooijalpatriotični sosvetnik v občinskem odboru Guštanj, širi pri svoji znani bistroumnosti med tukajšnjim jeklarniškim delav-stom strašno novico: »ta črna organizacija" — tako namreč imenujejo socialpatriotje našo organizacijo v razliko od ta »rumenet (ali če hočete po Kristanovem: ta zlate) organizacije, to je so-cialpatriotične! — »hoče vpeljati 12 umi delavnik. Tore jpristopajte k edini delavski organizaciji, to je k social patriotični!« G. Juli, povejte, kje in kedaj ste slišali to .novico*: ter jo dokažite, sicer Vas moramo imenovati prav ordinernega — lažnika! Ali Vas tega ni sram? In gospod Juh! Ali veste, da je danes bolj kot kdaj treba sloge med delavstvom? Ali veste, da so v Ljubljani vse strokovne organizacije — Ludi Vaša — sklenile, da bodo šle sporazumno v boj, ne ena proti drugi, nego v boj proti draginji, Vsakemu puščamo njegovo prepričanje in ga spoštujemo, isto zahtevamo pa tudi zase. Gospod Juh! Kdo Vas je pa tu v Guštanju zalo najel, da sejete prepir med delavstvom, da hujskale in lažete? G. Juh, ali Vas za to kdo — plačuje, da delate mod delavstvom neslogo? Gospod Juh! Danes se je delavstvo že povsod spametovalo, tudi pri nas v Guštanju se bo — in potem bodo taki hujskači kot ste Vi, nemogoči. — Več guštanjskih delavcev. Kmetski dclavci in viničarji! Ali ste si naročili »Našo moč«? Če eden ne more sam, pa si jo dva naročita skupaj — saj dve kroni boste žrtvovali za svoje glasilo vsak mesec! Iz organizacij. STROKOVNA ZVEZA TOVARNIŠKEGA DELAVSTVA. V preteklem tednu je imela zveza tri mezdna gibanja, katera so se končala kot kažejo sledeče priobčene pogodbe: ZAPISNIK o mezdni razpravi v Tržiču 10. marca 1922. Navzoči: Za pokrajinsko upravo: komisar dr. Sku-Ii i c. ; za podjetje: Peter Kozina, M a 11 y in Demberger in Klofuta r, lastniki za zvezo industrijalccv z ing. H n k I j o. Za delavstvo: zastopnik organizacije C v i k e I j in zaupniki. Tvrdka »Peko* je pripravljena zvišati delavske mezde na ta način, da se vpelje akordno delo, kateri predlog sprejmejo zastopniki delavstva s pristavkom, da se morajo storitne akordne postavke revidirati, če se izkažejo v teku treh tednov previsoke. Ta revizija sc mora izvršiti sporazumno z delavstvom. Tvrdka »Peko« bo dala vsakemu delavru letno po dva para čevljev, družinskim članom delavca pa po en par, iu sicer po lastni tovarniški ceni. Tvrdki Mally & Demberger in Klofutar regulirata delavske mezde sorazmerno s povišanim akordnim zaslužkom delavstva pri tvrdki »Peko« v enakih kategorijah, kar bo znašalo najmanj 10 odstotkov več nego dosedanja plača. Povišane mezde veljajo za teden dni nazaj in sc izplačajo pri tvrdki Kozina dne 10., pri tvrdkah Klofutar in Mally & Demberger pa dne tl. marca 1922. Prebrano in zaključeno. Za podjetje: Peter Kozina I. r., Mally & Demberger 1. r., Klofutar 1. r., Ing. Suklje 1. r. — Za delavstvo: za Strokovno zvezo tovarn, delavstva Ovikelj 1. r.; zaupniki: Prešern 1. r., Tomazin 1. r. Zn pokrajinsko upravo: dr. Skubic 1. r. ZAPISNIK o mezdni razpravi v pisarni Jugoslovanske industrije olja in barv v Medvodah dne 9. marca 1922. Navzoči: Za pokrajinsko upravo: Komisar dr. Skubic; za podjetje: Rudolf Huter ing. Vodo- pivec; za delavstvo: zastopnik organizacijo C v i k e 1 j ter zaupnika Jarc in Marrija C v a j -n e r. — Po daljši razpravi je bil sklenjen sledeči dogovor : 1. Vsem delavcem so zviša mezda za 30 odst. 2. Delavec France Bečan sc uvrsti v kategorijo odraslih delavcev, ki so imeli dosedaj dnevne plačo 00 kron. 3. Povišek mezde velja od 25. febr. dalje M vse. — 4. Delovodji Korantorju sc zviša mesočna plača s 1. marcem na 3500 kron. Prebrano in zaključeno. Za podjeijo »JUB«: Hutter 1. r., Vodopivec 1. r. Za delavstvo: za Strokovno zvezo tovarniškega delavstva Cvikelj 1. r., zaupniki: Peternel 1. T., Jarc I. r., Marija Cvajncr 1. r. — Za pokrajinsko upravo: dr. Skubic 1. r. Pogodbe od tretjega pogajanja še nimamo in jo priobčimo v prihodnji številki. (Ono iz Škofjeloke namreč.) Cene .so zadnji čas rapidno poskočile) vsled tega tudi številna mezdna gibanja. Guštanj. Dne 19. februarja se je vršil občni zbor naše skupine. Na občnem zboru smo videli, da je skupina v preteklem letu živahno delovala. Odbor je deloval za to, da se omeji odpuščanje delavstva, da preskrbi odpuščenim delo, da brezposelnim zasigura podporo. Na občnem zboru se je ugotovilo, da naša skupina ni nikdar trgala skupne fronte delavstva, nasprotno je prednjačila v tem oziru vsemu delavstvu. Pač pa se je opažalo v nasprotni organizaciji neko pasivnost. Od' bor se je izvolil sledeči: predsednik Alojzij Glavar; podpreds. Grega Kokalj; tajnik Fr. Sušnik; blagajnik Franjo Rutar; namestnik Ivan Kokal; odborniki Martin Ježovnik in Franc Prevalčič. Za nadzornika: Anton Ko-nečnik in Val. Pori; za zaupnike: Ivan Ja-strovnik, Gašper Grevol in Peter Ladinik. JESENICE. Na dopis S. Z. T. D. je tukajšnja skupina sklicala občni zbor v Dvorani K. D. D. Predsednik otvori občni zbor in pozdravi navzoče. Nato pojasni položaj preosnovitve naše centrale J. S. Z., kar se sprejme z občim odobravanjem na znanje, posebno radi tega, ker ima vsako stroko posebej, obenem pa skupno centralo. K tej debati se je stavilo več vprašanj, osobito radi mesečnih prispevkov in bolniških podpor. Ker odbor ni še docela o vsem tem na jasnem, se jim prečita samo sestav prispevkov, kateri se je sestavil na sestanku vseh zaupnikov ter celega odbora dne 10. febr. 1922. O tem smo tudi takoj obvestili centralo. — Nato je bil stavljen predlog od odbora in članov, da naj Zveza kar najprej ugotovi načelno poslovanje in skliče občni zbor Zveze, potem pridejo posamezne skupine do lažjega poslovanja. Nadalje smo sprejeli dopis od zv.eze, ki nas je obveščal radi poviška 20 odstotkov temeljne plače, veljaven od 1. januarja 1922. K temu pripomnimo, da naj stoji naša Zveza v tem oziru v tesnem stiku z nami in z oddelkom za socialno skrbstvo v Ljubljani. Kakor se vidi po vsakdanjih naših potrebah, bo treba s podjetjem sklepati nove zahteve. Zato se članom predlaga, da sedaj malo premislijo, kaj bi ukrenili radi premoga, drv in drugih reči. Kar se enkrat stori, se ne more lahko zopet preurediti. Vsak nas član naj se zaveda in se ob pravem času na sestankih oglaša, in pove, kar mu teži srce, da se sklene, kar je večini prav. Potem prebere t. č. zapisnikar resolucijo glede davkov in njih odmero; resolucija je bila soglasno sprejeta ter odposlana Jugoslovanskemu klubu v Belgrad. Predlagalo se je, da se odbor obrne s prošnjo na glavni odbor K. D. D. in Dramatični odsek, da bi darovali enkratni čisti dobiček od predstave v prid naše skupine bolnih in revnih Članov. Končno je predsednik vprašal navzoče, če soglašajo z preosnovitvijo Zveze in odobre delovanje sedanjega odbora, nakar se je občni zbor zaključil. G. D. U. Ljubljana. — Tovarna za klej. Podpisani se zahvaljujem za sprejetih 400 K, ki so mi jih naklonili tovariši in tovarišice za časa moje bolezni. — Karl Kunc ČLANOM PROMETNE ZVEZE V VEDNOST! Glede naročnine za list »Nasa Moč« pojasnjujemo vsem članom »Prometne zveze«, da smo določili za vse naše članstvo naročnino po 6 kron mesečno, ker smo tudi zahtevali od konzorcija lista za P. Z. dve celi strani, medtem ko ostaja za vse druge stroke in inserate na razpolago samo dve strani. Vsak bo razumel, da če plačajo člani drugih organizacij po 4 krone mesečno, ko nimajo vsi skupaj toliko prostora na razpolago kakor samo P. Ž., da je naša dolžnost, da za list tudi primerno več prispevamo. Priznamo, da je od naše strani bila napaka, ker vam nismo že zadnjič tega bolj pojasnili, — to pa zato, ker smo bili mnenja, 'da bo vsak že sam to uvidel. Povedati moramo tudi, da se bo izdajal list tedensko za isto naročnino, kakor smo že zadnjič povedali, ako bodo člani list količkaj med delavstvo razširili m za tiskovni sklad prispevali po prostovoljnih doneskih. Upamo, da bodo člani s tem zadovoljni in da bo vsak po svoji moči storil vse, da nam bo mogoče že v kratkem izdajati list tedensko. Ker je tudi takih članov, ki ne marajo biti obenem tudi člani posmrtninskega sklada, povemo, da od članarine, gre po 2 kroni mesečno posebej v posinrtninski sklad, kdor bi ne hotel biti v posmrtninskem skladu, plačuje po 2 kroni manj kakor drugi člani, torej 10 kron mesečno, 6 kron za list in 4 krone za organizacijo. Kdor hoče pa tudi posmrtnino, plača pa 12 kron mesečno. Zvedeli smo, da se to nekaterim zdi dosti. Tem [»vemo, da »Prometna zveza« ne sili nikogar, da bi k nam pristopil. Vsak naj bo organiziran, kjer sam hoče, saj če smo vse organizacije v koaliciji, je končno vseeno, naj bo kjer hoče. V naši organizaciji ne moremo za 12 kron mesečno dati članom več kakor dajemo, 2 kroni gre v po-smrtninski sklad, C kron za list, 4 krone pa ostane za izredne podpore, pravno varstvo in vse upravne stroške. Vsak lahko razvidi, da če bi v naši organizaciji morali plačevati vse tiste, ki delajo in se žrtvujejo, da bi gotovo ne mogli izhajati. Vse članstvo prosimo, da nam vposlje službene turnuse vseh kategorij iz vseh postaj in da nam poroča točno in hitro v vseh nerednostih ali krivicah, ki se zgodijo kjerkoli, da se bo vse potrebno potom koalicije ukrenilo in po potrebi tudi javno obravnavalo. Vsa poročila in pritožbe motajo biti točne, jasne in resnične m kolikor mogoče s pričami navedene, da je postopanje lažje m usttešneise. Pri tem pa opozarjamo vse naše člane, da se morajo varovati in brezpogojno izogibati vseh prestopkov malomarnosti, svojevoljnosti ali brezvestnosti v službi, ker le na ta način moremo uspesno zastopati in braniti nase članstvo na merodajnih Vodstvo Prometne zveze. „ ZA JUŽNE ŽELEZNIČARJE. Obratno ravnateljstvo južno železnice Ljubljana, btov. 112—1. Ljubljana, 11. februarja 1922. OBVESTILO št. 20. Predmet: 8-urni delavnik za delavce. Vsem postajam! Iz došlih vprašanj, ob priliki izdanih brzojavnih navodil za državni praznik z dne 1, de- cembra 1921 smo opazili, da mnoge postaje niso zadostno poučene o določilih člena 5 začasnega Pravilnika in zadevnih pojasnil. Glede 8-umega delavnega časa se dele delavci v 2 kategoriji: 1. v delavce, za katere velja čisti 8-urni delavnik, z odpočitkom ob nedeljah in določenih praznikih (delavci v delavnici, v kurilniških delavnicah, progovni delavci, delavci brzojavne in elektrotehniške delavnice v Ljubljani in delavci mate-rijalnega skladišča v Mariboru) in 2. v delavce, za katere velja v principu sicer tudi 8-urni delavnik z upoštevanjem faktičnega dela, vendar pa brez odpočitka ob nedeljah in določenih praznikih, katerim pritičeta dva odmora (po 24 ur) v mesecu, katera se jim plačata; sem spadajo vsi drugi nekvalifikovani delavci. Iz te delitve delavcev z ozirom na delavni čas, izhaja ona razlika glede dela ob nedeljah in določenih praznikih. Iz tega tudi sledi, da ne smejo n .pr. delavci v delavnici v Mariboru delati ob nedeljah in določenih praznikih, ozir. se jim mora zaračunati to delo kot čezurno delo, če jih pritegne te dni uprava k delu, medtem ko morajo n. pr. skladiščni delavci ob nedeljah in določenih praznikih delati z normalnimi prejemki. Nadalje smo doznali. da so si postaje v nejasnem glede delavnega časa za svoje delavce, ki ne opravljajo službe v turnusu. Za delavc ev turnusu in za one delavce, ki opravljajo službo nastavljencev (uslužbencev), (kretnikov, zaviračev, premikačev, vratarjev, slug itd.), veljajo predpisani službeni razporedi, sestavljeni na jmdlagi faktičnega dela z eventualnim 2-kratnim odmorom (po 24 ur) v mesecu. (Gl. Sl. L. 30/1920, odredba št. 327.) Vsi drugi delavci v turnusu, ki opravljajo le po dnevi službo (skl. delavci itd.) imajo v mesecu pravico do dveh odmorov po 24 ur brez odpočitka ob nedeljah in praznikih. Ako ti delavci ne delajo samo nekaj ur, se jim sme zaračunati samo na delavne ure odpadajoče prejemke, ne pa celotnih, za vsah 8 ur (člen 8 začasnega pravilnika). To je vzmislu Pravilnika, člen 5 in člen 8. Preko teh določil pa izjemoma dovoljujemo, da smejo dati g. načelniki, počenši z 26. I. 1922 do nadaljnega, oz. do preklica v odstavku B omenjenim delavcem, razen dveh odmorov, ki jim v mesecu pritičeta, tudi ob nedeljah in praznikih deloma ali v celoti prosto, če dopuščajo to službene potreb©, za kateri prosti čas se zaračunavajo normalni prejemki. Pri tem pa opozarjamo, da nimajo delavci, ki vrše službo ob nedeljah in praznikih, menjaje se, po v naprej določeni razvrstitvi in imajo po tej razvrstitvi najmanj 2 nedelji, ozir. praznika popolnoma prosto, pravice še do nadalj-nih dveh odmorov po 24 ur. Izrecno tudi povdarjamo, da ne vsebuje ta oprostitev od službe nikake pravice za delavce, ampak je to le izjemno, začasno dovoljenje od ravnateljstva. Pričujoče obvestilo je zabeležiti pri členu 5 in 8 začasnega pravilnika. Ravnatelj: Bračič s. r._ JAVNA PROŠNJA PRIZADETIM. Vse dopise o najrazličnejši!! pritožbah glede krivic, nerednosti in v veliko slučajih prav brezvestnem postopanju raznih predstojnikov napram jx>drejenemu uslužbenstvu in ‘ delavstvu, smo za danes odložili, ker smo trdno prepričani, da če objavimo samo senco tega, kar si premnogi predstojniki dovoljujejo, bi to moglo spraviti v najslabšo luč našo železniško upravo. Ker upamo, da vendar še ni popolnoma zamrlo pri prizadetih predstojnikih sočutje z ubogim sestradanim in izmozganim uslužbenstvom in delavstvom, se tem potom obračamo na vse prizadete z javno prošnjo, da se naj vendar že enkrat neha tisto prav nečloveško ravnanje in postopanje z revnimi, pa poštenimi ter vestnimi ljudmi, ki vpije do neba po maščevanju. Za danes nočemo nikogar imenovati in nič omeniti, da bi mogla koga javnost spoznati. Gospodje naj se zavejo, da če ne krenejo na pot sočutja in pravičnosti, bodo sami krivi, če bodo razgaljene brezobzirno, vsa gniloba brezvestne in brezčutne krivičnosti in korupcije, kar bo gotovo njim v sramoto in v škodo celokupnosti. Gospodje! Ne ustvarjajte vedno večjega prepada med predstojniki in podrejenim uslužbenstvom, ker s tem kopljete grob železniški upravi in državi sami! Vodstvo »Prometne zveze«. VABILO NA SESTANEK. V nedeljo, dne 19. t. m. bo sestanek podružnice »Prometne Zveze« v Grosupljem ob 2. uri popoldne. Vabljeni so tudi vsi člani iz kočevske in dolenjske proge, da se skupno razgovorimo o naših stanovskih zadevah in težnjah ter da se določijo delegati za glavni občni zbor Prometne Zveze, ki bo 2. aprila t. 1. v Ljubljani. Ker je v interesih službe, kakor tudi v interesu celokupnega železničarstva, da vlada med vsemi predstojniki in podrejenim osob-jem medsebojno spoštovanje in složna vzajemnost, vabimo najvljudneje na sestanek tudi vse postajne in progovne predstojnike, ki bodo imeli priliko se prepričati, da je naše prizadevanje prav tako v korist službe kakor v korist železničarstva. Posebej vabimo tudi še vse naše nasprotnike ,naj se sestanita udeleže, da si odkrito, kakor pošteni možje, pogledamo v obraz, in si pojasnimo, če je morda’ še kaj nejasnega med nami, da nam bo mogoče v koaliciji delati tako, Itako rto zahtevajo poštenje in stanovske koristi. — Sklicatelj Franc Beltram, t. č. predsednik podružnice Grosuplje. Maribor. Ustanovni občni zbor podružnice »Prometne zveze« Maribor se je vršil dne 4. marca t. 1. Podružnica si je izvolila na svojem ustanovnem občnem zboru za leto 1922 sledeči odbor: predsednik Lajk Franc; podpreds. Žižek Avguštin; tajnik Grobovšek Leopold; blagajnik Starec Franc; odborniki: Obman Miha, Volk Slavko, Urankar Karl, Breznik Franc, Kostanjšek Anton; pregledovalci računov: Avguštiner Jakob, Šrimpf Janko, Lenarčič Martin. Odbor je na svoji prvi seji dne 7. marca sklenil, da se bo plačevala članarina za en mesec vnaprej. Vsaki prvi torek v mesecu bo odborova seja, drugi torek pa sestanek, vsaltikrat ob 7. uri zvečer. Uradne ure vsak torek od 7. do 8. ure zvečer v dvorani JSZ. Ljubljano. V soboto, dne 11. t. m. je bil občni zbor podružnice P. Z. Ljubljana, na katerem se je izvolil sledeči novi odbor: predsednik Koleša Anton, podpreds. Trunkelj Fr., tajnica Kolesa Marija, taj .nam. Mizerič V., blagajniki: Kodelja Alojz, Šorn Miha in Verbajs Fr. Odborniki: Voje Ignac, Arko Anton in Lotrič jože. Pregledovalci računov: Vizjak Alojz in Repnik Franc. Podružnica Ljubljana sklicuje za 19. t. m. ob 10. uri v konsumovih prostorih sestanek članov, da se razgovore o prihodnjem občnem zboru vodstva P. Z. Ljubljana — tobačna tovarna. Prva odborova seja se je vršila dne 10. t. m. Na tej seji se je sestavil odbor sledeče: Predsednica Zor Polona; podpredsednik Bezlaj Josip; tajnica Kocjan Ivanka; blaga jni-ca Čamemik Frančiška; odborniki: Plestenjak, Slapar in Simončičeva. Ljubljana — skupina Krek. Dne 9. marca je poslala Jugoslov. strokovna zveza sledečo spomenico: P. n. načelstvo Gospodarske zveze, Ljubljana. Delavstvo zaposleno v Vašem podjetju, organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi, je sklenilo sledečo spomenico: 1. Napredovanje iz raznih plačilnih razredov v višji plačilni razred naj se uredi tako, da dosedanji način napredovanja iz tretjega v drugi plačilni razred ostane kot je bil doslej v praksi, iz drugega v prvi plačilni razred pa naj se pomaknejo vsakokrat vsi oni delavci, ki so eno leto zaposleni v podjetju. 2. Delavci, ki so zaposleni eno leto pri podjetju naj imajo pravico do enotedenskega plačanega dopusta na leto; oni pa, ki so zaposleni dve ali več, do štirinajstdnevnega plačanega dopusta vsako leto. Ako p. n. na- čelstvo ugodi tem zahtevam, smatramo razmerje med p. n. podjetjem in delojemalci vzorno urejenim in bo našemu krščanskosocialnemu gibanju mnogo koristilo, ako lahko pokažemo na Vaše podjetje, ki je iz-' polnilo najbolj perečo zahtevo delavstva, to je zahtevo za plačanim dopustom. Take dopuste smo že ponovno utemeljevali in se-nam ne zdi potrebno, jih p. n. naslovu utemeljevati. (Ravnateljstvo je na to našo spomenico dovolilo vsem, ki so eno leto stalno•< nameščeni, vsakoletni enotedenski plačani dopust.) Kateri advokat nas bi branil teden za? tednom, mesec za mesecem, za štiri krone : na mesec? »Naša moč« je zagovornik vaših pravic — ali ii ne boste žrtvovali vsak po 4 K na mesec? V Tržiču je delavstvo zelo zavedno in je strokovna organizacija v lepem razmahu. Kako le to, da je naročnikov za »Našo moč« , tako malo?! ___________________________ imelo v petek, ilnc 10. marca t. 1. mezdna pogajanja. ki so se vršila v občinski pisarni. Usnjarsko delavstvo vloži svojim gospodarjem v kratkem času spomenico in tudi prcdilniško delavstvo se pripravlja, da stopi v boj za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Ker draginja dan na dan raste, zato je tudi delavstvo opravičeno, da zahteva višjo plačo za svoje delo, kc rdrugače bodo delavske družine umirale od lakote, katero že itak trpe občutno po-manjkaire. Pri tem mezdnem gibanju pa je treba slovge in vztrajnosti med delavstvom. Kdor bo pri tem kršil solidarnost, ta ni vreden, da nosi ime delavec, kaj še, da bi He imenoval delavski zastopnik. Omenjam ose to, da. so v predilnici na različne umazane, lažnjivc in smešne načine agitirali socialni demokratje za svojo strokovno organizacijo. Naše delavke pa. so bilo dovolj korajžne, do so jih odločno zavračalo. Ko bodo tisti ljudje, ki so jim nasedli na njihove limanice, spoznali to, takrat upamo, da se bodo preselili od njih v Strokovno zvezo tovarniškega delavstva. Brezverstvo, ! materializem pa hoče priklicati na zemljo nebesa, pa kakor skušnja uči, kjer vlada materializem — bodisi pod liberalno ali socialistično lirmn — se delavnemu ljudstvu slabo godi. Zato kličemo slehernemu delavcu ,da pride v vrste krščansko socialne strokovne delavske organizacije v »Strokovno zvezo tovarniških delavčeve, če hoče imeti bolšo bodočnost. — S krščansko-socialnim pozdravom Jan. Mujcršič. Dopisi. MEŽICA. Ko je lansko loto prevzela tukajšnjo rudnike neka. angleška družba, se je v višjih in merodajnih krogih zatrjevalo, da sc bode sčasoma odpravilo vso nemško uradništvo, ki ga je bilo takrat še precej, iz Mežice. Danes pa vidimo, da so godi ravno nasprotno. Kar zaporedoma so nastavlja vedno več nemških uradnikov. Neverjetno He nam zdi, da bi v Jugoslaviji ne imeli zmožnih ljudi, ki bi opravljali to službo gotovo tako dobro, če ne boljšo, kakor ti nemški elementi, ki iina o posebno v narodnem oziru zelo temno preteklost Gosp. Dr. Marna pa bi pri tej priliki lepo prosili, da nam čisto brez prikrivanja pove, da smo prodani v prvi vrsti Nemcem na milost in nemilost in naj nas ne tolaži, kakor lani dne 10. oktobra. Saj je itak jasno kot beli dan. Poslodicc suše občutimo tudi pri nhs precej, posebno še delavstvo. Radi pomanjkanja vode se delo v rudniku ne moro vršiti, kot bi so moralo. Tako n. pr. že dalj časa ne deluje polovico izbiral-nice v Žerjavu in mora radi tega skoro vsakih 14 dni ostati nekaj delavk na dopustu. Pri tem zopet kažejo naši sociji svo;e človekoljubje in pra-vičnost. Po našem mnenju bi bilo pravično odino-' le. ako se ta dopust razdeli tako, da ga bodo deležne vse delavke brez ozira na desno in levo. Pokazalo pa se jo, da morajo ostati brez dela samo one delavke, ki niso organizirane in pa članice JSZ, z odo besedo, one. ki ne trobijo v rdeči rog. Da to ni morda obrekovanje, povemo, da se jo naši mčlanicam, ki so že v drugič dobile 14-dne-ven dopust, medtem ko večina onih, ki so organizirane pri nasprotnikih, še niso imele dopusta, in so se radi tega zgražale, da so dela pristransko, zabrusilo od predsedrire »Svobode« v l'{! delavstva in sc pridružijo k nam, kajti le na Iia“' strani vlada ljubezen in sočutje *lo ubogega delavstva, ker ni' smo si vzeli na pot našega organizacijskega dela krščansko podlago. IZ KROPE. Naša delavska skupina šteje le 72 elanov, in sicer 53 delavcev in 11) delavk. Vseh raznih delavcev in delavk v Kropi je okoli 200. Torej večina delavcev in delavk ni včlanjenih pri nobeni organizaciji. Tovariši, povejte no, ali je to prav in pametno? Kje je naša delavska zavednost? Organiziran je kapital, organizirani so močnejši stanovi: Uradniki, učitelji, kmetje, trgovci itd., le mi, najšibkejši stan — delavci — se nočemo organizirati. Potem pa tožimo, da se nas zatira, da nimamo pravice itd. Ako bi pri tem sam ne trpel, bi klical: prav se nam god i,vsega smo sami krivi! Pa pravite, saj smo v zadrugi, saj smo saini svoji gospodarji, ne potrebujemo »Strokovne zveze«. Res smo v zadrugi, a ne vsi! Pa vkljub tem potrebujemo svojo organizacijo: strokovno zvezo, ki smo jo že večkrat potrebovali in jo bomo gotovo še. Poleg tega imamo mnoge potrebe in zahtevo, ki nam jih more prav rešiti le država, 11. pr. starostno zavarovanje, preskrba dela, podpora za brezposelnost, preskrba c« nejših živil itd. <’e ne bomo delavci organizirani, bomo vedno šibki in država in sovražni nam kapital nas ne bo upošteval, delavei ne pridemo nikdar do svojih stanovskih, gospodarskih in političnih pravic. Da bomo kot najšibkejši kaj dosegli, da bomo močni, strnimo se zato vkup v združene vrste na krščanski podlagi; zato pa vsi brez izjeme v Strokovno zvezo tovarniškega delavstva, ltodimo zavedni in solidarni z drugimi delavci. Le v tem bo naša moč! KAMNAGORICA. Prejeli smo Vaš dopis glede »Naše moči«. Vzrok, da Vam nismo takoj sporočili je ta, ker sino imeli občni zbor in je izvoljen novi odbor. Sklenilo sc je na prvi seji, da se naročimo kolikor mogoče vsi na naš delavski list »Našo moč«. Zaenkrat nam pošljite 31 izvodov; upamo pa, da se to število pomnoži. To naj Vam bo dokaz, da se zavedamo dolžnosti, ki jih nam nalaga gas. Tovarišem po drugih skupinah pa kličemo: Na delo! Podpirajmo »Našo moč«, ki je res naša! KRANJ. V soboto, dne 4. t. m. so je vršil občni zbor tukajšnje skupine S.Z.T.D. Skupina se dobro razvija in bo napredovala na vso strnni. Poročal jo na občnem zboru zastopnik centrale o preuredbi našo organizacije. Le v združitvi' je moč in rešitev! — VELENJE. Velika hinavščinu socialističnega voditelja Valenčaka Terd., kateri jo žo meseca aprila lanskega leta najhujše zabavljal čez g. obrt. vodja Čuček«, in čez g. oskrbnika išpička, tako da je ves čas hujskal svoje tovariše zaupnike in sploh vse delavstvo, in sedaj, ko je pognal v boj svojega tovariša Martinšeka ,se pa zviti lisjak ruja vi skriva za njiin in sc pred g. čučekom in g. ftpičkom lepega dela. Samo da je pognal s toni ubogega Martinšeka na cesto, ker je ta domačin. Vse to prihaja is nesramnega gnojišča Jugoslov. Socialne demokracije iz Velenja. Čas je žo, da pokažete vsi rudarji hrbet njemu in njegovi trhljcni Cobalovi Uniji, in ognite se smrdljive luže — Valenčakovo pol. stranke. Združite sc vsi v »Rudarsko zvezo«! Več velenjskih rudarjev. LJUTOMER. V zadnjem času sc oglašajo po časopisih različni vinogradniki, ki opisujejo svoj težavni položaj in draginjo, ki jih tare. A n aeno, kar je glavno pri celi stvari, na ubogega delavca, se nobeden ne Rpomni. Pač pa računa, kakor 11. pr. g. Košar v Slov. Gosp. amortizacijo in obresti tirja, zavarovalnino etc, kar je popolnoma pravilno, a ubogi delavec pa je odpravljen s svojimi desetimi kronicami dnevno, ako je v delu, pa potem pri tem živi ali pogini, to je gospodarju pač vseeno. Samo da so njegove blagajne in kleti polne. I>a njegov delavec strada iu hodi medel in razcapan okoli, ka nič ne briga . Govoril sem z nekim odličnim gospodom-vi-““Ifradnikom o viničarskem vprašanju. Položaj je lezavon, a pomagati? Bi boljšo plačali, a viničarji 'hi zapravili in zapili. Tako! Tukaj je torej kljuka! Ker sc gospodarji boje, tia ne bi viničarji zapili in zapravili, pa jim raje malo plačajo. Večkrat pridejo v vinograde gospodje s svojimi prijatelji lu prijateljicami in udinjajo tam orgije, da je še delavci sram. A za nje to ni sramota, tla so le Židane volje. A Če ubogi delavec spijo na svoj prazen želodec kozarec vina, je pa že pijanec in zapravljivec. Pridemo toraj do tega, kako pomagati viničarju .Najprej moramo vzdigniti viničarja gmotno in moralno, širiti med neukim ljudstvom izobrazbo in zavednost potoni organizacij. Od vlade odločno zahtevamo, da viničarski red nemudoma reši, da se tako enkrat uredi razmerje med gospodarjem in delavcem. Delavski prejemki se morajo urediti v razmerju obstoječih dravinjskih razmer. Laž je, da vinogradniki niso v stanu, delavstva pošteno pla čati. — Gosp. Košar (glej »Slov. Gosp.« z dno 12. jan. 1 \>2Z) je računal za 1. 1921 delavca po 35 K. Ako odštejemo dnevno 1 liter jabolčnika po 10 K, ostane 25 K. Delavcu je morebiti plačal 10 do 15 K. Kdo ima pa ostalo? Na enem oralu vinograda priraste povprečno ’> 0 polovnjakov, t. j. 27 hi vina, kar znaša po ceni n. pr. 30 K liter skupaj 81.000 K. (Stroški za eu ' oral znašajo po g. Kosarju okrog 20.000 K, kjer so všteti vsi izdatki za vinograd, davki in drugo. Ostane teduj od enega orula kosmatih 60.000 kron, a vendar vinogradnik ni v stanu svojega delavca tako plačati, da bi se lahko pošteno preživel in oblekel. Položaj ubogega viničarja je nevzdržen — kakor za posameznika, tako za cele družine. Nujno potrebno je, da se naši poslanci pobrigujo za ta liajbeduOjši sloj naše severno meje in ponovno zautevajo skorajšnjo rešitev viničarskega reda. Uveljaviti je treba načelo, da smo vsi ljudje; predvsem pa morajo posedujoči stanovi dobiti rešpekt pred napornim delom zinučcnih delavčevih moči, s pomočjo katerih se kopiči njih imetje. Najboljša odpomoč pa je organizacija. ŠTORE PRI CELJU. Dne 5. marca je imela tukajšnja socialna demokracija sestanek, nu katerega je prišel tudi neki Krušie iz Trbovelj, meneč, da ozdravi bolno soc. demokracijo, katere so je lotila tudi španska. Toda Krušit ni imel kaj zdraviti, ker se mu je zgodilo kot v Savinjski dolini. Krušičeva zdravilu pač delavci že predobro poznamo, zato nas ne bo mazilil. ZABUKOVCA PRI GRI2AH. Ker prihajajo od rudarjev različnih strani pritožbe radi dohodninskega davka, se oglašamo tudi mi. Z novim letom so nam namreč, mesto da bi plače zvišali primerno cenam, ki so grozovito poskočilo, naložili še ta davek. Zahvaljujemo se g. Cobalii, ki jo pomagal, da so nam odvzeli aprovi-zacijo, katero smo imeli po nizkih cenah, primernih zaslužku. Nepravilno je bilo to postopanje, kor je bil premogovnik aktiven. Vse bi še bilo dobro, ko bi bil g. Cobal vsaj zahteval po odpadu apro-vizacijo diferenco, izplačano v denarju,, katero smo imeli žo zagotovljeno. Soveda se g. Cobal izgovarja, da so bili zastopniki delvastva poklicani k diktatnemu naznanilu, saino to se nam je čudno zdelo, da razen Valenčaka, ki je popolnima njegov pristaši, ni dobil nihče besede. Ravno tako pravi sedaj, da Be radi dohodninskega' davka ne da ničesar pomagati. Seveda mu verjamejo samo £e njegovi privrženci — soc. deinokratje. Mi pa, ki vemo, da oni nočejo pomagati, so obračamo na naše gg. poslance, ki so se še vedno potegnili za ubogo delavce. Trdno smo prepričanj da bodo ti kaj ukrouili na inerodajuih mestih, ker draginja raste dan za dnem in tiče večji družinski očetjo globoko v dolgeh. . Rudarji. (Naši poslanci so se z ozirom na krivično odmero dohodninskega davka v Belgradu odločno zavzeli zato, da »e naj dohodninski davek predpisuje samo onim, ki imajo letno več kot 4&000 K dohodkov. Prepričani smo, da jim bo njihovo prizadevanje uspelo. Op. ur.) HRASTNIK. Kaj so pravi delavstvo izzivati, to vam ve nu-tunčno povedati ravnateljstvo v Hrastniku. 2« zadnjič smo poročali, kako malo smisla jo za stavbo, ki je namenjen« za delavce, namreč kopališče in čakalnica. Po njihovi obljubi bi morala biti gotova že pred enim letoiu. Delavstvo pa še vedno hodi po skrajno nevarni ledeni poti v staro čakalnico, ki pa je daleč vstran. Delavstvo trpi in pričakuje, in no šc. Gospoda pa s svojim delom tudi čaka. ZAGORJE OB SAVI. Tovariši! Prazna blagajna je svetilka brez olja. Kukor ne moreš biti lep, (la bi nič ne »štel«, tako ti je nemogoče, biti član organizacije, rta bi nič ne plačal. Da človek težko utrpv/ je res; da pa še težje pogreša članarino od pol leta, kot oil meseca,, je umevno. Zatorej, tovariši, prosimo reda! Kadar “boste zadostili tem navodilom, bo precej pridobljeno. Vaši vzornosti bodo sledili uspehi. Iz nič ne pride dunes nič! Prosimo itmevanja in upoštevanja! Pritisk, pod kojim živimo, in breme, ki ga nosimo,, nas pripogiba k tlom. Redni mesečin sestanki naj se obnove in zastavijo naj se smernice, koje nam ugladijo tla, našim težnjam pa pribore uspehov. Pogosto združevanje članov m menjava misli jo predpogoj ostalemu. Nedelavnost pa je opora kapitalističnemu življu. Sledite torej navodilom vodstva in pomagajte do uspehov. Rudar. HRASTNIK. Kaj ovira notranji razvoj vsake strokovne organizacije? Vzrokov je dovolj. Tu hočem omeniti samo dva, katera se mi zdita najbolj velika. Prvi je alkohol. O tem nimam namena razpravljati. Pridem na drugega, kateri jo sin prvega. Delavstvo je premalo izobraženo. Imel sem priliko opazovati del. strokovno organizacij^, katerih delovanje popolnoma oič no odgovarja njihovemu na papirju napisanemu progra'mu. Sploh je v večjih krajih tako, da ni niti enega zmožnega človeka zu tajništvo. Ali pa n. pr. te jo treba voditi kako večjo akcijo, n. pr. mezdne boje. V takih slučajih se obrnejo na centralo za pomoč. A centrala ni vsled nesposobnega krajevnega vodstva dovolj poučena v lokalnih zadevah, zato tudi večkrat sklone pogodbe, katere nasprotujejo delavskim željam, ker ima pri takih okoliščinah tudi vodstvo velike težavo. Svetujem JSZj. da prične prirejati organiza-torične tečaje, na katere naj bi poslalo posamezne skupine svoje uka željne člane. To bi bilo umestno po načinu OZ. Na tak način bi udeleženci, % njim vred organizacije, veliko pridobili. Druga možnost, sicer slabša od prve, bi bila), da bi pokrajinske strokovne organizacije z izobraževalnimi organizacijami skupno prirejale take tečaje. Vodstvo JSZ bi bila dolžno, skrbeti za strokovne učitelje. To je danes moje skromno 'mnenjo. Želim pa, da bi si vsi poklicani, posebno pa vodstvo JSZ, moj nasvet osvojili, da ne bi ostal glas vpijočega v puščavi. Ker le na tak način bo zagotovljen razvoj in napredek krščansko socialnega gibanja. J. A. (Nasvet je zelo na meBtu. Predložili smo ga. načelstvu JSZ, ki bo, čim se nredi reorganizacija JSZ, takoj pričelo z izobraževalnimi točaji pri skupinah. Tovarišu, ki jc sprožil to misel, smo hvaležni. Op. ur.) TRBOW,JE. Vedeli smo, da se pri nas snuje novu organizacija, to jc »Zveza rudarskih delavcev«. In prepričani smo bili, da bodo v ti novi organizaciji našli svojo organizacijo neorganizirani komunisti. Toda kaj se jo zgodilo? V svoji 55. številki pri-poroča staroliberalni, demokratski »Slov. Narod* to novo organizacijo. Odkod to? Pa ne, da organizirajo kapitalisti sami — komuniste? To »mo res radovedni, ali si bodo tisti rudarji, ki so člani te nore »Zveze rudniških delavcev«, dali dopasti tako priporočilo za njihovo organizacijo — r kapitalističnem glasilu »Slov. Narodu«. TRBOVLJE. Socialpatriotični voditelji že ne vedo, kako bi zlovili delavce na svoj lihi: V Ljubljani so začeli širiti pšenično valuto, ki je sama na sebi zelo pametna, samo socalisti jo popolnoma osmešijo. S (0 svojo pšenično valuto so se povzpeli celo tako daleč, da »Napreja« ne prodajajo več po dinarjih »Naprej« stane na mesec dva in pol — toda no dinarjev ali kron! — nogo dva in pol kil — Pšc nice; ena številka »Napreja« pa stane pol kilo — otrobov, saj drugega vred™i ni. Kdor ne verjame, n« pogleda v »Napreju« Tako socialpotriotje v Ljubljani. - V Trbovljah pa na drue način V Trbovlje pa pošiljajo Podbevšku* ki sam o sebi pravi, da je pesmk, ki v družbi učitelja Seliškarja prireja »uinetmške« večere, na katerih m drugega slisati kot napade uu krščanstvo in Kristusa, jakemu pametnemu človeku so zdijo nastopi takih Podbevškov nečastni. In nam Trbovlj-(onom se zdi za malo, da noin socialpatriotje po- Stran 8. »NAŠA MOČ« 1922. * Štev. 5. - - —— <•: .v ■ -.i .-- _ ■•■:—_: - -- . ._■ „i- ■....- ~..-■ ■■ - LISTEK. Stavkokaz. šiljajo take izmečke, ki jih drugod smatrajo za nemoralne), za prismojene, nam pa naj bi bili preroki . . . JESENICE. (Odgovor »Delavčevemu dopisniku« št. 5 z dne 4. marca 1922.) Kako znajo ščititi naš osemurni delavnik naši nasprotniki klerikalci in drugi — (dopisnik rai podtika nekega narodnega socialista) — mu povem, da nimam z narodnim socialistom nobenega stika in nobenega komkromisa. Ker pa dopisnik uamigava, da sem kršil osemurni delavnik, ker nisem hotel iti na ulivamo, zato ker sem prenfalo »Šihtov« naredil, povem dopisniku to-le: v enem tednu imamo šest delovnih dni in v enem mesecu štiri tedne, torej po mojem računu bi bilo štirikrat šest 24 šihtov. In sedaj pa, ljubi dopisnik, naredi račun po 87 kron na dan in tistih deset odstotkov, pa veš, koliko zaslužim in vzemi v poštev, da moram preživljati tri osebe in plačevati osebno dohodnino, in potem mi pa povej, kako naj živim, da bom zadostil sebi in družini. Zato ti rečem, da si popolnoma tak, kakor oni, ki je rekel: da sem le jaz sit, za druge mi ni mar! Ker sem pa zahteval toliko plačo, da bom mogel živeti, se mi je pa reklo, da naj delam ob nedeljah in se mi bo pripisalo nekaj šihtov. Tukaj ti zopet podam jasno sliko, ako delam vse delavnike in bi delal tudi v nedeljah, bi gotovo kršil osemurni delavnik, ker je postavno dovoljeno na teden le 48 umu delo, torej vem, da mi bo dopisnik zopet očital, da sem kak upornik in da se mora po pravilih izvršiti. Tudi jaz priznam to. Toda ker hoče dopisnik mene in stranko oblatiti s tem, mu povem, da ne boš ne mene oblatil niti moje stranke ne, ampak boš osmešil sam sebe, ker je v kovinarski organizaciji največ tistih, ki kršijo osemurni delavnik. Torej svetujem dopisniku, naj dobro pazi, kje se krši in kdaj se krši osemurni delavnik, ako ne, mu bom drugič še bolj natanko dokazal in tudi lahko z imenom imenoval dotične, ki kršijo osemurni delavnik. S- V. MENGEŠ. Pri nas ni in ni pravega organizacijskega življenja. Ljudje — ne vsi, pa mnogi! — niso niti vredni organizacije. Vsi oni, ki bi hoteli vzpodbujati za organizacijo, so z odborom vred v vedni nevarnosti, da jih kak tovariš-sotrpin, za katerega se odbor poteguje, prav po Judeževo ne izda podjetniku, kaj da namerava organizacija. To je žalostno, da so med delavci samimi najhujši škodljivci delavskih koristi. — Pri nas delamo že sedem tednov čezurno delo brez procentov. Podjetnik je pritrdil na vrata delavnice list, kjer pravi, da kdor hoče za nekaj časa delati čez ure, in hiimt brez zakonitih proeentov. S tem je bilo zadovoljnih le par gotovih ljudi, ki jim gre podjetnik na roko; drugi pa smo se iz strahu, da ne pridemo ob kruh, tudi temu udali. Tako delavci sami teptajo in odpravljajo težko priborjeni osemurni delavnik. Prosimo obrtno nadzorništvo v Ljubljani, da napravi tukaj red. Služkinje! V prihodnji številki »Naše moči«, ki izide dne 30. marca, objavimo osnutek za starostno zavarovanje služkinj,, kot ga bo predložila Jugoslovanska strokovna zveza Poselski zvezi, da ga predlaga vladi. Tovarišice opozarjamo radi tega na prihodnjo številko »Naše moči«. V Trbovljah je »Naša moč« še mnogo premalo razširjena. Kje je zavednost rudarja, ki svojega lista ne naroči in čita? Črtico. — F. Viktor. Klonile so roke, prenehali z obratovanjem stroji in započela se je stavka. Iz rovov se je počenjala vsipati raznolika množica rudarjev in zastirati ter obkroževati s svojim dohodom vzvišeni prostor, na katerega se je povzpel eden trpinov. »Tovariši,« je povzel in besede so mu drge-taje pronikale iz ust, »stopili smo v stavko. Objestna gospoda, ki nam le pičlo reže kruh in nas odriva komaj z najpotrebnejšim, je nas v to prisilila. Trdo je naše delo, skromni so naši dohodki. Razcapana naša deca, zaman kliče kruha, ker jim ga njih matere, naše žene, ne morejo dati! Njim se ne smilijo naši nedolžni. Trop pokornih smo jim, trop brezpravnih, z vsem zadovoljnih. Mi pa hočemo pravice, živeti hočemo!« »Živeti, živeti,« je vzklilo iz množice. »I)a, tovariši,« je nadaljeval, »z železno vztrajnostjo si priborimo boljšo bodočnost. Ko pokažemo gospodi našo slogo, našo pripravljenost, klonile bodo njim moči in doživimo uspehov.« »Doživimo, doživimo,« je buknilo iz ljudi. »Zatorej vas prosim in pozivam, naj ga ne bo med nami, ki bi z nami ne pomaga L graditi bodočnosti! Naj ne omamijo Iškarjotovi novci nikogar izmed naših vret, da bi se vsužnjil tlačiteljem in kršil stavko!« vNe bo ga med nami, Judeža,« je zaorila množica. »Ne bo ga,« je zavpil Palčev Peter, hoteč prevpiti vse. »Ne bo ga,« je ponovil tiše svojemu sosedu Zorinu čisto na uho. Zorin, širokopleč, pritiklav mož je privzdignil glavo in zapičil svoj ostro bodeči pogled v Petra z besedami: »Peter, ni še umrl zadnji Judež.« »Ni še umrl zadnji Judež,« je šumelo Petru po glavi, ko je že odhajal proti domu. »Ni še umrl,« si je še ponavljal, ko je že stopil v svojo izbico. Tu se je sklonil v kot in si pritegnil tik k oknu kovčeg, sedel nanj, odrezal skopo kruha ter jedel in premišljeval. Če bo delo počivalo več dni, teden, oškodovan bom, se je spomnil. Da, oškodovan, oškodovan, je zamomljal, pohlastal kruh, se vzdignil, pa že zopet sklonil. Brezšumno je odprl kovčeg, posegel v kotiček in privlekel na svetlo majhno kovinasto škatjico. Odprl jo je in stresel vsebino na roke. Zableščali so cekini, sad krvavih žuljev, trud znoja. Vsakega je ogledal in občudoval posebej. Naposled je začel po-luhko enega za drugim zopet spuščati v škatljo. Ko je končal in skrbno vse spravil na staro mesto, je med premišljevanjem pomeril tla parkrat sem in tja. Stiristotrideset! Lepo število! Še lepša vsota bi bila, da jih je petsto, si je dejal. Pa kakoV Ne doložiš zlepa poleg! Stavka te pripravi ob zaslužek, a jesti moraš. Da, zmenjaš pač enega za drugim, trdo prisluženega. Potreba te bo v to prisilila. Ne, ne, je zadrhtel, nič mi jih ne more vzeti. In če imam postati — Judež!, je dodal. Kot bi hotel odgnati muho, je krenil z roko, da odžene vse misli, ki so mu brnele po glavi in ga spominjale Zorinovih besed. Ha, Peter! se mu je posvetilo v glavi. Nudi se ti prilika, da si bogastvo pomnožiS. Gospoda plača tvoje delo; da pa na njem ne bo Judeževega pečata, plačaš eno sveto mašo v dober namen ... Sklep je bil storjen. Poiskal je zamazano jamsko svetilko, otrl s stenja ogorek in nalil olja, stisnil jo varno pod pazduho, skrbno priprl vrata in se brezslišno’ spustil proti — rovu. Strahu so mu klecale noge in tresel se mu je ves život, kajti dozdevalo se mu je, da vsaka senca, vsak grm kaže nanj in mu kliče: Judež! Judež! Ves izmučen je dospel v temi v rudniško pisarno in izjavil službujočemu uradniku, da je pripravljen delati. Zadovoljen ga sprejme gospod in s pomenljivim nasmeškom potreplje po rami, obetajoč mui sijajen zaslužek in skorajšnje napredovanje v službi. Potem ga pošlje pod varstvom straže na delo. Toda, kot še nikdar, mu je bila danes pot v rov dloga. Zdelo se mu je, da se plazijo tik za njim čudne pošasti, bulijo vanj in kriče: Judež ! Judež! V mrzličavi razburjenosti je došel na kraj, kjer si je stradal kruha, služil novce. Poiskal je prostora sajasti svetilki, zavihal rokave in segel po orodju. Z močnimi, neugnanimi rokami je vrtel pikon in butal po skladeh premoga, da se je luščil, drobil in zbiral okrog njega. Vsak odbit kos mu je bil goldinar, ki pomore številu petsto. Kri mu je nemirno plala po žilah, razgrevala čelo,, dajala moč. Zorina, ki mu je zopet in zopet stopal pred oči, je odganjal s silo. Le kopal je in kopal- Pri tem pa je pozabil na svojo varnost. Nad glavo je grozil opirač, da se uda težki plasti. Peter ni pazil na to, le tolkel je in bil ter se vdajal svojim sanjam. Ko je pa zaslišal hreščanje, zapazil nevarnost, je bilo prepozno. Les, ki se je vklonil pritisku, je napravil prostora plastem, k| so se zvalile na tla in deloma posule Petra. Ni se mogel osvoboditi premoga, zaman je jokal in se zvijal bolečin. Ni ga bilo človeka, nikjer rešitve. Ko mu je že ohropelo grlo in se na ustnah pokazala krvava pena, je zaslišal korake. Nadzirajoči paznik ga je med vikom in krikom, z nadčloveškimi močmi, otel pogina. — Pridne roke so po prestani stavki, po končani zmagi, zopet začele z delom. Oglasili so- so stroji, začelo se je staro življenje. Paličevemu Petru pa ni bilo pomoči; odrezali so mu pretlačeno nogo. Bolezen mu je pobrala prihranek, vsahnili so desetaki. Obrnil se je na nje, ki se jim je prodal. Pa so ga v zahvalo — odslovili. Pokojnina je bilo edino, kar* so mu milostno poklonili. Prisiljen je stopil ob plačilnih dneh med tovariše in poprosil drobiža. Niso ga zavrnili. Deževalo je desetic. Večkrat je stopil k njemu Zorin, ga pogledal v oči, mu poklonil dar in odšel, ne da bi ga pital z — Judežem ... Op. uredništva: Črtico, ki jo prina- šamo, je spisal priprost fant - rudar iz trboveljskih revirjev. Take delavske mladine smo veseli. LISTNICA UREDNIŠTVA. Prevalje. »Naša moč« ^e že silno radovedna-, kaj je pri vas novega. Ali nimate organiziranega dopisniškega krožka, ki bi skrbel za redno dopisovanje v »Našo moč«? Cven pri Ljutomeru. Za to številko niste poslali nobenega dopisa. Zakaj ne? št. Janž na Dol. Kako širite »Našo moče med rudarji? Skrbite za dopise! Javornik—Koroška. Bela. Kaj ste že storili, za »Našo moč«? Ne zaostajajte za drugimi! Železničarje prosimo, da nam oprostijo, kor nismo za danes mogli objaviti več gradiva, ker nismo imeli več prostora. Loški potok — Češnjica. Poročajte nam tudi vi o razmerah med lesnimi delavci pri vas! Štore. Dopis priobčujemo šele danes, ker ga zadnjič radi pomanjkanja prostora nismo mogli. Oprostite! Dopisujte nam redno, za vsako številko nekaj. Urednik: Franjo Sušnik. Izdajatelj: Konzorcij »NAŠE MOČI«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Sami podpirate kapitalizem, ako vseh svojih potrebščin ne kupujete v I. DELAVSKEM KONSUM.NEM. DRUŠTVU. Kjer nimate Se podružnice, zbirajte člane, da čimpreje osnujete konsura.