GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1938-39
DRAMA
NESTROY:
1/ UTOPLJENCA
Din 2-50
17
NESTROY:
UTOPLJENCA
Priporoča se Vam
..SLAVIJA"
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split
Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ul. 12
Telefon štev. »7« ln 2276
Ljudska posojilnica v Ljubljani
reglstr. zadr. z neom. Jamstvom
Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive
obrestuje po 4°/0, proti odpovedi do 5°/0
Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža
HROVAT & Komp.
LJUBLJANA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1938/39	DRAMA	Štev.	17
NESTROY:
UTOPLJENCA
PREMIERA 29. APRILA 1939
Prav tako je človeku pri srcu, ko da sreča starega, dobrega znanca, po dolgih letih ... In pa še nekaj: pri tem srečanju ima človek zavest, da je ta stari, dobri znanec tudi prijatelj, ki je zvest in ki te ne izda nikoli ... — V našem gledališču je bilo vselej tako! Kadar smo se srečali s starimi kolegi, smo naenkrat začutili skladnost in tisto zavest, ki bi ji človek skoraj dejal: svoji k svojim! Igralca Shakespeare in Nestroy sta bila v našem teatru vselej doma in z veseljem in z vso vnemo jim je služil ansambel.
Kako tudi ne! Kje najde gledališki človek več onega, po čemer hrepeni, česar si želi.. . Vsaka uloga, pa tudi najmanjša, ima svoj raison d’etre in v vsaki je toliko krvi, da utegne postati vidna, upoštevana celo občudovana. — Skahespeare in Nestroy, kakor čudno zveni morda ta bratovščina, sta bila vrelo, iztočnica za kariero marsikakšnega igralca. — Tudi pri nas smo imeli priliko doživljati take primere ... In slučaj, golo naključje je, da stojita bratovsko na listi dnevnih skušenj dva največjih teatralikov sveta: Shakespeare ir Nestroy — »Othello« in »Utopljenca« ...
Minilo je deset let od druge uprizoritve na slovenskem odru. O prvi, ki je bila 1908. leta ve povedati samo Skrbinšek — tedaj je
149
igral Verovšek znamenito vlogo Buče, katero je prevzel kot slavno dediščino Cesar, ki si je lahko svest, da se »Utopljenci« po njegovem odhodu dolga leta ne bodo več igrali . . . Kreacije Buče in ključavničarja Jakca Smole, sta bili odločilni pri oni prvi uprizoritvi pred desetimi leti. Značilno in kot anekdota se sliši, čeprav je fakt, da so podeželski odri prevzeli »Utopljenca« in podeželski Buče so vsi igrali v istih hlačah, klobuku, maski to vlogo — kot si jo je prikrojil Cesar. Facit: zdaj, ko uprizarjamo komedijo na novo, se je pokazalo, da ni več Cesarjevih hlač, ne klobuka. Vsekakor fatalna zadeva? No, Cesar je ostal hvala Bogu, tudi hlače smo našli, tako da je publika lahko brez skrbi — vse bo v redu . . . Glede garderobe Kraljeve gre ista povest — nič zato!
Čudno je to! Ta Nestroy, igralec, pisatelj, dramaturg in ravnatelj, ki je v stoletju zabaval stotisoče, je bil ob svojem času čmernež, sitnež in malkontent. Imel se je za opernega pevca, baritonista in res mu je bilo dano, da je nastopil celo v dvorni operi na Dunaju. Imel je uspeh, a ne s tiste plati, kot si ga je želel sam — nasprotno. Suhemu, dolgokrakemu dedcu se je publika smejala, smejala homersko.. . Nestrov je bil pa nesrečen in postajal je čim dalje bolj zagrenjen ... In iz zagrenjenosti je prebijal vedno bolj jedek dovtip, zasmeh nad samim seboj, nad družbo, nad dobrotami, ki so jih deležni izbranci božji... Pa vsega tega ni še dovolj — kupa pravega humorista mora biti zvrhano polna gorja, da pride pravo spoznanje .. . Bratec in kolega Nestroy je bil deležen tudi sicer v življenju številnih nevšečnosti . . . Ljubezen mu ni dala dehtečih rož, pač pa trnja v obliki satanskih, histeričnih ksantip teaterske provinience. Grenile so mu življenje, polastil se ga je preplah — bežal je pred življenjem, ki si ga je sam snoval in v družbi sotrpinov je po dunajskih krčmah pozabljal ob kupici Gumpoldskirchnerja erotiko in etiko zakonskega življenja ...
Kdor sede na večer predstave Nestroyevega komada v teater, ima garancijo: smejal in zabaval se bo, kar se le da! Oni pa, ki mu
i5o
smeh ni navada, ki ne utegne pozabiti in odpustiti dnevu gorja, ki mu ga je prizadejalo življenje, — lahko mirno posluša z resnim obrazom, ker slišal bo resnih in resničnih besed na pretek ... V Nestroyevih komadih je modrosti in filozofije, življenjskih resnic in spoznanj skoraj toliko, kot jih srečamo pri Shakespearju — samo z druge plati so gledane . ..
Kdo ne pozna »Lumpacija Vagabunda«, kdo ne pozna pesmice čevljarjeve »kar prifehtamo, vse zažehtamo« ... — Pa se je našel ostroumen režiser Ost, ki je svoječasno to komedijo, to prirodno šalo moderniziral v novem prevodu: »kar priprosimo, v grlo stresimo« ... Vse je lepo in prav — ampak ta greh, ki sem ga storil, bom še popravil . . ., kajti »Žnidar, šuštar in tišlar« t o so junaki »Lumpacija Vagabunda«, pa naj me vzame pri tej priči vrag! Vsaki stvari pravo obiležje — pa bo prav. —
»j.
Da, da! Iz vsega življenjepisa in horoskopa velikega kolega Nestroya veje en sam nauk. Ta nauk je koristen pred vsem za bojevnike in oprode lepe boginje Tali je. Ta nauk je zdrav in velik. Nestroy, ki je hotel za vsako ceno biti bariton in silen traged — je bil silen komedijant, šaljivec gospoda Boga, kateremu niti čas ne doba ne večna izpremenljivost okusov niso odvzeli vrednosti. In kar je več — uspeha! To v premislek in svarilo, v bodrilo in nado!...
»J.
Glede »Utopljencev« pa med nami, ki ste v parterju — povem sledeče. Saj je človek režiser, saj je človek šef — ampak, če vam ga na odru lomijo, potem padejo vse te »šrange« in smejal in zabaval sem se, kot najbolj naiven gledalec, ki je posetil prvič teater. To je prijetno, to je dobro, to je zdravo, to je koristno! Posebno danes, posebno ob teh dnevih! Posebno v življenju, kjer so same brige, skrbi, dolgovi, nevšečnosti. . . Izvolite nadaljevati po svojem okusu ...
Za dve uri pozabljenja pa jamčimo: Buča, Smola in jaz . ..
Ost
151
Premiera	Predstav
30. VIII. 1925	6
1. XI. 1925	9
4. XI. 1925	10
11. XI. 1925	7
21. XI. 1925	11
30. I. 1926	10
20. II. 1926	'3
12. V. 1926	7
A. Slovenska dela uprizorjena od otvoritve gledališča dne 29. septembra 1918 do 15. januarja 1939
Sezona 1925/26.
Golar: Vdova Rošlinka Župančič: Veronika Deseniška Milčinski: Krpan mlajši Cankar: Za narodov blagor Golar: Zapeljivka Finžgar: Naša kri Jurčič-Golia: Deseti brat Cankar: Jakob Ruda
V sezoni je bilo uprizorjenih 25 del z 215 predstavami; med temi 8 slovenskih del s 73 predstavami.
Sezona 1926/27.	n	n ,
'	Premiera	Predstav
Župančič: Veronika Deseniška	—	1
Cankar: Za narodov blagor	—	1
Cankar: Hlapci	4.	X. 1926	7
Golia: Triglavski bajka	11.	XII.	1926	12
Golia: Peterčkove poslednje sanje	—	4
V sezoni je bilo uprizorjenih 26 del z 180 predstavami; med temi j slovenskih del s 25 predstavami.
Sezona 1927/28.
Cankar-Skrbinsek: Hlapec Jernej Leskovec: Dva bregova Golia: Peterčkove poslednje sanje Tominec-Gregorin: INRI Cerkvenik: Roka pravice Novačan: Herman Celjski
V sezoni je bilo uprizorjenih 28 del s 197 predstavami; med temi 6 slovenskih del s 43 predstavami.
Premiera	Predstav
15. X. 1927	6
5. XI. 1927	7
—	2
1. IV. 1928	14
12. IV. 1928	6
6. V. 1928	8
S e z 0 11 a 1928/29.	Premiera	Predstav
Novačan: Herman Celjski Cankar: Pohujšanje v dolini Šent-	7. IX. 1928	7
florjanski	26. IX. 1928	6
Golia: Triglavska bajka	2. XII. 1928	1
Cankar: Lepa Vida	11. XII. 1928	7
Golia: Betlehemska legenda	23. XII. 1928	8
Golia: Peterčkove poslednje sanje	—	3
Golar: Vdova Rošlinka	21. II. 1929	9
Tominec-Gregorin: INRI	24. III. 1929	13
Cerkvenik: Greh	18. V. 1929	3
V sezoni je bilo uprizorjenih ;j del z 225 predstavami; med temi 9 slovenskih del z 57 predstavami.		
S (‘ z 0 11 a 1929/30.	Premiera	Predstav
Golia: Peterčkove poslednje sanje	26. XII. 1929	5
Špicar: Pogumni Tonček	2. II. 1930	4
Lipah: Glavni dobitek	8. III. 1930	9
Tominec-Gregorin: INRI	—	6
Golar: Vdova Rošlinka	27. IV. 1930	7
V sezoni je bilo uprizorjenih 27 del z 205 predstavami; med temi 5 slovenskih del z 31 predstavami.		
Sezona 1930/31.	Premiera	Predstav
Šnuderl: Pravljica 0 rajski ptici	2. X. 1930	6
Leskovec: Kraljična Haris	11. X. 1930	S
Golia: Peterčkove poslednje sanje	—	3
Lipah: Glavni dobitek	3. I. 1931	8
Golia: Princeska in pastirček	6. I. 1931	11
Finžgar: Divji lovec	9. II. 1931	9
V sezoni je bilo uprizorjenih 27 del z 204 predstavami; med temi 6 slovenskih del z 42 predstavami.
Premiera	Predstav
23. IX. 1931	6
26. IX. 1931	8
4. XI. 1931	12
		4
—	2
10. I. 1932	8
23. X. 1931	1
Sezona 1931/32.
Grum: Dogodek v mestu Gogi Cankar: Kralj na Betajnovi Golar: Dve nevesti Golia: Princeska in pastirček Golia: Peterčkove poslednje sanje Golia: Jurček Levstik Fr.: Jun tez
V	sezoni je bilo uprizorjenih 28 del z 202 predstavami; med temi 7 slovenskih del s 41 predstavo.
S o z o 11 a 1932/33.
Kreft: Celjski grofje Bartol: Lopez Golia: Srce igračk Vombergar: Voda Golia: Jurček Tominec-Gregorin: INRI
V sezoni je bilo uprizorjenih jj del z 231 predstavami; med temi 6 slovenskih del z 58 predstavami.
Sezona 1933/34.
Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Golia: Kulturna prireditev v Črni mlaki
Golia: Peterčkove poslednje sanje Tavčar - Marija Vera:	Visošk	i
kronika Tominec-Gregorin: INRI Kreft: Celjski grofje
V sezoni je bilo uprizorjenih 3} del z 252 predstavami; med temi 6 slovenskih del s 47 predstavami.
154
Premiera	Predstav
17. IX. 1932	17
24. IX. 1932	6
13. XI. 1932	8
18. XII. 1932	16
—	2
—	9
Premiera	Predstav
17. IX. 1933	8
17. XII. 1933	17
	4
7. III. 1934	9
		7
		2
S o z on a 1934/35.	_	.	„
Premiera	Predstav
Cankar: Hlapci	27.	X.	1924	7
Linhart: Matiček se ženi	15.	XII. 1934	16
Golia: Peterčkove	poslednje sanje	—	2
Golia: Jurček	—	2
Golia: Kulturna prireditev v Črni
mlaki	—	1
Šorli: Blodni ognji	16.	II.	1935	7
Kreft: Malomeščani	n.	IV.	1935	8
Gregorin: V času obiskanja	14.	V.	1935	15
Vombergar: Zlato tele	26.	V.	1935	6
V	sezoni je bilo uprizorjenih 29 del z 222 predstavami; med temi 9 slovenskih del s 64 predstavami.
Sezona 1935/36.	n	„ ,
'	Premiera	rredstav
Kranjc: Direktor Čampa	4.	XI.	1935	13
Golia: Bratomor na Metavi	1.	XII.	1935	10
Golia: Uboga Ančka	8.	XII.	1935	8
Gregorin: V času obiskanja	—	7
V	sezoni je bilo uprizorjenih 29 del z 238 predstavami; med temi 4 slovenska dela s 38 predstavami.
S e z o 11 a 1936/37.	p	p ,
'	Premiera	Predstav
Cankar: Za narodov blagor	24.	IX.	1936	10
Žigon: Kadar se utrga oblak	11.	XI.	1936	6
Gregorin: Kralj z neba	23.	XII. 1936	8
Brncic: Med štirimi stenami	24.	III.	1937	6
Golia: Uboga Ančka	—	3
V	sezoni je bilo uprizorjenih 28 del z 219 predstavami; med temi 5 slovenskih del s 33 predstavami.
M5
S ozon a 1937/38.	Premiera	Predstav
Pahor: Viničarji	28. IX. 1937	6
Golia: Princeska in pastirček	—	5
Golia: Peterčkove poslednje sanje	—	4
Golia: Snegulčica	16. I. 1938	I T
'Zupančič: Veronika Deseniška	22. I. 1938	IO
Šnuderl: Lopovščine	13. V. 1938	c
V sezoni ]e bilo uprizorjenih 26 del z 221 predstavami; med temi 6 slovenskih del z 42 predstavami.		
Predstav
do 15. januarja 1939.	„
•'	A	Premiera
Finžgar: Veriga	24.	[X.	1938	7
Cajnkar: Potopljeni svet	8.	X.	1938	9
Golia: Dobrudža 1916	30.	XI.	1938	7
Golia: Snegulčica	—	2
Gregorin: Kralj z neba	—	2
Do 15. januarja je bilo letos uprizorjenih 15 del z 89 predstavami; med temi j slovenskih del s 27 predstavami.
Od 29. septembra 1918 do 15. januarja 1939 je bilo uprizorjenih 592 del z 4.521 predstavami;
med temi 133 slovenskih del z 970 predstavami
(h arhiva Drame)
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik-Oton Zupančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
156
Titi sfe že pokusiti 6on6one,
čokolado in kekse od tvrdke
Hon - Hon
Če še niste, oglasite se na
Miklošičevi c. 30. Tel. 44-42
in ostali boste naš stalni odjemalec.
NAUMANN
lAefon št. 2Z-68
UeJtotCo.
§mdJsce št. 10
Utoplenca
VESELOIGRA V TREH DEJANJIH. S%STROY. POST OVFNTi P hotta
Štefan, kapitalist .
Štifler	I	.1
Robič	n>e?ov'
Senica	I	Priiatel,i |
Vodetova .	.	.
Jaka Smola, ključavnic Buča, najemnik Štefan^1 tva Katrica, njegova nečak1 Notar	.	■
Anton	|	uslužbenci
m££	I	P"
Prvi hlapec 1 Drugi hlapec , pri BU Tretji hlapec )
Gostje, slu8c tl delavke. Prvo dejanje se vrši na domu pri Štef^
Sodel°
ESTROY. POSLOVENIL P. GOLIA.
REŽISER: PROF. O. ŠEST.
Levar
Sever
Gregorin
Jerman
Rakarjeva
Kralj
Cesar
V. Juvanova M. Skrbinšek Potokar Gale
I. Boltarjeva Presetnik Murgelj Brezigar
' tretje par dni kasneje na pristavi Buče. 40. pp.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Za^tO,
Konec po 22
B naffepšimi modefi in naj6ofjšim defom I
mrmrni se priporoča
DAMSKA KONFEKCIJA
A. PAULIN
LJUBLJANA
Šelcnburgova ulica št. 1
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih *
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16