Stav, S V Trstu, v petek januarja J920 Letnik XIV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah fn praznikih, zjtitaj. — Uredništvo: ulici •v. Fi« :či§ka Astfkega štev. 20, !. nadstropje. — Dopisi naj se poiiljajo ured-aHtvu. — Nefranklrana pisma te ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodin«. — Lastnik konsordj listi Edinosti. — Tlak tiakarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L , pol leta L 18-— in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva In uprave Štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi sa računajo » Srokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stol; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., ogiasi denarnih zavodov mni po 80 stot Mali oglasi po 10 stol beseda, najmanj pa L I'—. Oglase sprajema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije ss poSljfjo izključno upravi Edinosti. Uprava in tnseiatni oddelek se nahaja U v Trstu, ui. sv. Frančiška As 20. Iz J&igoslavise. Vprašanje ustave, BELGRAD, 7. »Pravda« javlja: V zvezi z volitvenim zakonom in p* edstoječimi volitvami je viada na zadnji se^i razpravljala tudi o vprašarvju ustavnega odseka. Ker je vprašanje izvršitve ustanovlenga načrta cbenem tudi popolnoma politič. vprašanje, so sklenili, da bodo ta odsek tvorile vse politične stranice razmer-no po svoji moči ter bi bili v njem kot člani tudi neopredeljeni politiki Jaša Prodanovič, dr. Smodlaka in predsednik parlamenta dr. Pavlovič. Da bi bila ustava izdelana na podlagi pravnih načel, bi bilo za člane odbora pozvanih tudi 6 vseučU'ščnih profesorjev iz Belgrnda, Ljubljane in Zagreba. Viada je sestavo ustavnega odbora zasnovala tako, vendar pa ni mnogo nade, da bo res tudi sestavljen. Zelo verjetno je, da bo opozicijski blok [ odbil vsako sc-delovanje v tem važnem poslu. Danes se smatra, da se ponovi isti primer, kakor se je odigral pod kraljem Aleksandrom, ico so ra-dikalci cdbili j- delovanje pri izvedbi ustave. Naše mišljenje je, pravi list, da mora v tem primeru vlada sama izdelati ustavo ter tla kot veščake in sodelavce pozove vseuči-lišene profesorje. Priprave za volitve. BELGRAD, 7. Ministrski svet je pretresal razna načela, po katerih bo imel minister za konslituanto dr. Paieček izdeJati u'cdiiev volitve narednih poslancev. V demokratskih krogih se trdi, da bo ta ureditev gotova v enem tednu. Pravijo, da ho manjšinam zagotovljeno večje število poslancev, kakor je bilo dosedaj v kraljevini Srbiji. Nove volitve bi bile 16. aprila, med tem ko še ni odločeno, ali se bedo obenem opravile tudi volitve za konstituanto. Podpis mirovnih pogode??. BELGRAD, 7. »Beogradski Dnevnike poroča o položaju: Vlada bo v k-atKcra času podpisala sainigermaiiisko mi:ovn) pogodbo. Poredba bo objavljena v >SI« '.enih Novina h v obliki r.aredbe. Na ta način bo prešla naša država v mirovno stanje z Avstrijo. Potem pride na vrsto ratii.kacija miru v Bolgarsko in .Madžarsko. Iz diplom?.?s!*f> rtežbe. BELGRAD, 7. Novopostavljeni poslanik v \Vashingtcnu Jovanovič je prišel v Pariz, da se prijavi pri ministru za zunanje ctvari dr. 1 rumbiču. Naš novi poslanik v Londonu dr. Gavrilovič je prispel tjakaj. BELGRAD, 7. Naš znani književnik Ivan Nučič, tajnik I. razreda pri poslaništvu v Madridu, je z ukazom imer»ovan za svetnika poslaništva v činu generalnega konzula III. raz. reda. Nič popuščanja glede Banata. BELGRAD, 7. »Politika« prinaša brzojavko iz Bukarešte o namišljenih razgovorih med našo in romunsko državo glede nekih teritorijalnih vprašanj v Banatu ter pristavlja: To brzojavko prinašamo samo zato, da bi se še enkrat pokazalo, na kak način ljudje iz Bukarešte, naj se imenujejo Bratianu ali Vajda, gledajo na naše med-ebojne odnošaje. Absurdno §e že samo misliti na kako popuščanje v Banatu, kjer bi mi po tej vesti morali še dalje odstopiti cd svojega narodnega teritorija v zameno za materijal, ki so ga nam Romuni nasilno in brez razloga zadržali. Agrarna zastopstva. BELGRAD, 7. Ministrstvo za egramo reter-mo bo odredilo razpust dosedanjih agrarnih zastopstev in volitev novih cbčinskih, okrajnih in komitatnih agrarnih odsekov, ki bodo kot posvetovalen organ sodelovali pri pripravi in izdelovanju agrarne relorme. Volitev novih agrarnih odsekov se bo vršila konec tega meseca. Prvo delo teh odsekov bo proučevanje seznamov interesentov in razdelitev interesentov v kategorije. Na ta način se bo poizkušalo popraviti napake, storjene pri prvi sestavi imenikov za interesente. General Fraschct d'Erperey v Eclgradu. BELGRAD, 7. Glavni poveljnik zavezniške vojske na vzhodu general Franchet d'Esperey, je iz Carigrada prišel v Belgrad. Na kolodvoru ga je pričakoval vojni minister general HaJiič z načelnikom štaba vrhovnega povelj-mištva. D Esperey je naslednji den posetil ministrskega predsednika ter je odpotoval iz Be'grada v Scgeain. Masarykovo novoletno voščilo regentu. PRAGA, 7. Predsednik češkoslovaške republike Mr.-aryk je poshprestolonasledniku regentu Aleksandru nastopno novoletno vo- t ščilo: Prvi dan Novega leta si usojam pozdraviti \ aše Visočanstvo in izraziti Vam ka- ! kor tudi vsemu jugoslo venskem u narodu v imenu našega naroda najiskrenejše čestiike in voščila za bodočnost. Mirna doba stavlja po trdih vojnih stiskali nove ne lahke naloge obema prijateljskima narodoma. Združeni v preteklosti ostanemo združeni tudi v 'bodočnosti, da lažje izpolnimo veliko nalogo, ki nam jo nalaga človeštvo. Predsednik Masaryk.« Izseljenci v Macedoniji. BELGRAD, 7. V Macedoniji in v stari Srbiji je naseljenih okoli 20.000 rodbin iz Čme-gore, Hercegovine in krajev, ki so pripadli Romuniji. Kolonizacijski red se mora boriti z velikimi tehničnimi in finančnimi težavami. Promet med Kotorom in Cetinjem ustavljen. BELGRAD, 7. Iz Pcdgorice poročajo, da je promet med Kotorom in Ce t inje m prekinjen radi velikega snega. Ukrenilo se je potrebno, da se ta važna prometna zveza čimprej vzpostavi. Odstop Še ril a Arnautoviča. SARAJEVO, 7. Šerif Arnautović se je zahvalil za službo vakufskoga ravnatelja ter je uradne agende oddal 31. decembra 1919. Oskrbovanje vojaških grobov. BELGRAD, 7. Podpisana je naredba o ureditvi in vzdrževanju jugoslovenskih vojaških grad. grobov doma in na tujem. Te grobove bo-do oskrbovali duhovniki, ki bodo zato postavljeni po vseh krajih, kjer se nahaja večje število jugeslovenskih vojaških grobov, kakor v Solunu, na Krfu, v Južni Srbiji, Albaniji, Franc;ji, Afrika, na Korziki, v Bolgariji in na ozemljih bivše Avstro-Ogrske. Duhovniki bodo imenovani s kraljevim ukazom. Onim, ki prej niso bili- ukazni uradniki, se bo štel ves čas njihovega službovanja, ako ne presega 10 let, alco pa čas njihovega službovanja presega imenovano dobo, se jim šieje le 10 let. Ustavljene tvornice. BELGRAD, 7. Vslcd pomankanja premega in sirovin so ustavljene vse tvornice, ki proizvajajo amonjakovo in kristalno sodo. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje ne bo dovolilo izvažanje teh predmetov, dokler tvornice ne začno zopet z delom. Poljedelska fakulteta t Belgradu. BELGRAD, 7. Na seji vseučiliškega plenuma se je definitivno rešilo vprašanje ustanovitve poljedelske fakultete na vseučilišču v Belgradu. Profesorji dr. Simo Lozanič, dr. Bogdan Gavrilovi-č in dr. Gjcrgjevič so določeni, da pripravijo in urede vse potrebno, da se pouk na imenovani fakulteti začne meseca septembra. BELGRAD, 7. Minister za obnovo zemlje bo ustanovil v najkrajšem času, ako bodo dopuščale denarne razmere, višjo strokovno poljedelsko šolo z obrtnim oddelkom. Za tujski promet. BELGRAD, 7. Minister za obnovo zemlje je predložil ministrskemu svetu načrt zakona, s katerim se dovoljuje narodno-turistovskemu odseku, da najame posojilo 30 milijonov za zgradbo hotelov in restavracij in za ureditev avtomobilske službe v krajih, kjer so se bile bitke, da se olajša potovanje turistom, ki si hočejo ogledati nekdanja bojna polja. Odškodnina vojnim oškodovancem. SARAJEVO, 7. Skupščina po vojni oškodovanih Srbov v Bosni in Hercegovini je sprejela nastopno resolucijo: Zahtevamo, da država nadomesti gmotno škodo vsem enim, ki so bili za svetovne vojne oškodovani na zasebnem imetju, ali po omejitvi osebne svobode vsled zapora, internacije in prisilnega dela, ali vsled izgube obiteljskih članov, ki so umrli na meriščih, ali ki so doma in v ječah vsled na-silstev izgubili svojo zmožnost za delo. Nadomeščen sanitetni materija!. BELGRAD, 7. Srbskemu Rdečemu križu se je posrečilo, dobiti od bolgarskega Rdečega Kriza na domestilo za oni sanitetni materijal, ki so ga Bolgarji za časa okupacije zarubili. Centralizacija proizvajanja tobaka. BELGRAD, 7. Po nekoliko konferencah med zastopniki tobačnih tovarn in upravo monopola je prišlo do sporazuma o centralizaciji proizvajanja tobaka. Knjižnica belgrajskega vseučilišča. BELGRAD, 7. Po dolgem iskanju so našli in spravili v Belgrad knjige iz knjižnice belgraj-skega vseučilišča, ki so jih Bolgarji bili spravili v Sofijo. Velik del knjig politične in zgodovinske vsebine je zmankaio, ker so Bolgarji take knjige uničili. Kontrola železniškega osobja. BELGRAD, 7. Ministrstvo za promet je iz- burašev, in sicer ravno pred prihodom brzo-vlaka. Ta postajenačelnik je bil takoj suspendiran ter se .je uvedla proti njemu sodna preiskava. Vrnjene lokomotive. BELGRAD, 7. > Pravda« javlja: V Bolgarijo je odposlana komisija, da prevzame tam lokomotive. Komisija je ugotovila, da je od onih lokomotiv, ki jih imamo dobiti, 20 v dobrem stanu, drugih 20 pa bo mogoče po malih popravkih uporabiti za promet. Začetkoma so bile bolgarske oblasti voljne ustreči našim zahtevam ter je komisija zahtevala od prometnega ministrstva, du pošlje potrebno oso-bje za prevzetje prvih 6 lokomotiv. Medtem pa je nastala na Bolgarskem železničarska stavka, ki služi za izgovor, da se nam naše lokomotive ne izroče. Zdi se, kakor da hočejo bolgarske oblasti oddajo železniškega materijala zavlačevati, da preteče rok treh mesecev, ki je določen v mirovni pogodbi. Ker so te lokomotiv e važne za naš železniški promet, so bili namerjeni vsi koraki, da se nam lokomotive takoj izroče. Zato je zastopnik prometnega ministrstva Vulovič govoril z nekim ententnim generalom, ki je dospel v Bel- Trgovinsko zveze z Nikaraguo. BELGRAD, 7. Minister za zunanje stvari je dobil od republike Nikaragua dopis, v katerem vlada reputblike izreka željo, da stopi z našo državo v čim tesnejše trgovinske zveze. iz eeskcsSsvss&s. Češki izum v elektrotehniki. PRAGA, 7. Kakor poročajo listi, je češki inženir Červenka konstruiral za vojne v Parizu električno žarnico, ki bo igrala v bodočnosti veliko ulogo. Gre za takozvano »regeneracijo« žarnic, pri kateri se morejo zgorele ali izrabljene žarne niti izmenjati z novimi. Več velikih zapadno-evropskih in ameriških tvornic je že kupilo Červenkovo iznajdbo. V čehcslovaški republiki jo je kupila delniška družba za izdelovanje žarnic »Lux«, ki bo spomladi pričela z gradnjo tvornice in lastne steklarnice. SZ S1ISIJS. Indija išče zvez z Rusijo. BERO L IN, 7. »Abendr. javlja iz Bazla: List »Izvestija« poroča, da je dospela v Rusijo deputacije iz Indije, da pogaja glede zveze Indije z boljševiško Rusijo. Kclč-ikov poraz. BEROLIN, 7. »Lokala nzeiger« javlja iz Hel-singforsa: Kakor poročajo iz Irkutska, je sedež vlade admirala Koltaka dne 23. decembra brez boja padci v reke socijalnih revolucijo-narcev, ki so zasedli tuSi žcleznico, ki vodi v Vladivostok. Vladne čete se niso branile. Socijalni revclucijonarci zahtevajo, da se takoj sklene mir z rusko sovjetsko vlado. 9z Boigsrshe. Železniški in poštni promet na Bolgarskem ustavljen. BELGRAD, 7. »Politika« javlja iz Pircta: Po vsej Bolgariji je ustavljen železniški in poštni promet, ker so železničarji in poštarji prijavili stavko. Vlada je pozvala pod zastave tudi rezerviste. Trdi se, da je na mnogih mestih došlo do spopadov med stavk uj očim i in policijo. Poostreno obeedao stanje v Sofiji. BUKAREŠTA, 7. Romunski dopisni urad »Dacia« javlja, da je v Sofiji proglašeno poostreno obsedno st?n^e. Voditelji komunistov so bili aretirani in izročeni vojnemu sodišču. Po sedemnajstih ne sme nihče več na ulico. Iz Madlarske. Boljševičko divjanje na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 7. Kakor poroča »Az EsK je poslal terorist Arpad Kerekes-Cohn dan pred usmrtitvijo višjemu državnemu pravdni-ku PoganyjtU pismo, kjer je izjavil, da pri javni razpravi ni izpovedal resnice. On da ima 44 umorov na vesli. Spremil je Tibora Szamuelyja na njegovem popotovanju v provincijo in je samolastno ustrelil 44 ljudi, da bi si pridobil Szamuelyjevo naklonjenost. nja vsled česar je moral pogoltniti marsikatero grenko kapljo ne samo s strani nemških', temveč tudi s strani avstrijskih pangermanistov in listov ki niso hoteli spoštovati ne njegovih plemenitih idealov ne njegovega glasu, ki ga je užival kot prvovrsten pravnik, ne njegovih sivih lasi. Ko je uvidel da je polom stare monarhije že neizogiben, je predlagal bivšemu cesarju Karlu izpremenitev monarhije v zvezo avtonomnih narodnih držav pod habsburškim žezlom. Karel je sprejel njegov predlog, v katerem je videl zadnjo rešitev, toda bilo je že prepozno. Na dan, 28. oktobra 1918., ko je bil Lammasch imenovan za ministrskega predsednika, so stale na mestu trhle zgradbe stare monarhije že ruševine: Čehoslovaška in Jugoslavija niste več bili del Avstroogrske; odklonili ste odločno vse nadaljne sladkosti in dobrote z Dunaja. Lammasch se je tudi udeležil mirovnih pogajanj v Saint Gerinainu kot avstrijski delegat, a se je potem umeknil iz javnega življenja, da preživi zadnje ure svojega življenja v miru. Rennerjevo potovanja v Prago. DUNAJ, 7. (S.) iNeue Freie Presse« piše: Snoči ob 20 Ne\v York Herald« priobčuje pogovor z italijanskim ministrskim prediodrrikcm Nittijem. Nitti se smatra sicer, da bo reško vprašanje rešeno tako hitro, taca vendar upa, da se rešijo vsa sporna vprašanja še pred koncem januarja. Z LIoydcm Occr-georn je imel ipegovor, v katerem se je sicer razpravljalo o načinu rešitve reškega in drugih vprašanji, toda do določnih predlogov pride šele j na -konferenci v Parku. Na vprašanje, kaj misli o vesteh, da bi mogla Italija sprejeti kak mandat ali protektorat na Orijentu kot odškodnino za e-vcntuaLno neugodno rešitev rešketca vprašanja, je odgovoril Nitti: »Ne morem povedati drugega, nego da so se že predlagal ti prejlegi, toda točneje se niso še določili.« Dcpisni'k ga jc nato vpraša! o pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo. Nitti mu 4e odgovoril, da se jc o tem že vdiko govorilo, toda vsa pogajanja z Jugoslavijo se morajo vršiti potem mirovne konference. On in njegovi tovariši so zc!o zavzeti daje spomenica, ki iso jo bile izr za t.pcrazum z Jusoslovcni, teda -zaradi italij-cn-[ seča decembra 1. 1. viio tri ovirane dr/ave: Fran- V teh dr.eh pride jadransko vprašanje zopet na dnevni rod pariške konference. Že neštetokrat jc razglasilo svetovno časopisje ta težki porod,- a do končnega stadija vsekakor ni nikeli prišlo. Preveč koristi je v .igri, da bi mogla najti stvar svoj pravi zaključek. Ozračje, v katerem se giblje danes jadransko vprašanje, jc nekoliko drugačno nego k-^aj prej. Nasprotnika, ki sta ii sta'a dozihij zagrizeno nasproti, sta nekoliko ubhži'a vsaj na zunaj svoj nastop. To lahko trdimo o Italiji a ozi-rom na njene zadnje oficijelne izjave. Kako jc z državo SHS, še ne vemo, ker njenega stališča ne bomo sodili po žcHuh italijanskih Jistov, ki so vse iprej kot resnicoljubni in se po!uluj?jo vseli srcJ-stev, samo da navajajo »vodo na svoj mjiiu! Mislimo pa, da bi bi!a najbrž i Jugoslavija pripravljena na tak korak, ker jc tudi ona zainteresirana na tem, da kolikor mo.cioče hitro idtobi trdne meje in se potem nanovo organizira. Ratzume se ;amo po sebi. da z morebitnim sporazumom, ki bi ne bil pravičen, ni še odpravljeno nasprotje med narodi, ker se krivice, tudi če so odobrene od državnih naCvišjih organov, ne dajo izbrisati s samim -podpisom iz človeških src. Nasprotje tedaj osianc in živi vse dotlej, dokler ne cbv Jja pravioa na vsa!io stran. To jc naravni zakon, -ki sa ne zmaga nobena moč. Nastaja seda; vprašanje, ali se bo rešilo -jadransko vprašanje tudi potem sporazuma na pravični aH pa spjt asa krivični podlagi. Vpogled v to nam ite Italiji mo- škega naroiinesa čustvovanja z ene in pogojev j coska, Anglija in Arncrikie. Zadostovalo bo, če na pregledane londonske pogodbe z druge strani se J kratko označimo koncesije i z ozirem na naše kra-zdi, da niso posebna itaHjansko-tugoslovenska po-'ije, ki i?h je Amerika po svojem predsedniku \\'H- gajanja ne 'zaželjiva -r.e primerna. NSttf je naglašal italijanstvo Reke in njene volje po združitvi z Italijo in pripomnil: »Toda jez želim isrodvsesn prijateljsko rešitev, ki bi omogočila prijateljski sporazum z Jugcelovem.« Italijanski ministrski predsednik je imel pogovor tudi z urednikom -lista »Pall Mali Gazette^, fLatcremu ie naglašal svoje simpatije do Jugctsio-\enov, pripomnivši enočasno, da napolnjuje reško vprašanje s strastjo celo Italijo. :Cela Italija je polna želje — rje rekel Nitti — da bi se vključila Reka v italijanske meje. Naše čisttf politične zahteve temelje na eni »strani na neoskrumjivosti pogedeb, a na drugi na nauki o samoodločbi; :z drugimi besedami: lomd'cnska pogodba -nam prisoja dalmatinsko obaJ skoraj do Reke, toda brez mesta; če se pa udiejstvi načelo pravice do samoodločbe, pripada Reka Italiji. JLuaviti jTiru-iot da ^oiili čitstm isikre- sonu daia Italiji. Vzhodna njena meja bi tekla ipo takozvani Wi!sonovi črti cd Raše do Karavank z vštetim la-binjskeim okrožiicm, tako da bi žive+o preko 350.(KK) Jugoslovenov pod njeno absolutno obh-stjo. KrŠcnjK,- etniškega principa se jc izvrv! ) v imenu ekonomskih potreb, ki jih je uve!ja\ Ha Italija v Višjem vrhovnem svetu. Da se zavaruje Italija napada a.': države SHS, se ustvari v masna reška državica z 200.000 Jugo-slovcni in 40.000 Italijani. Država se postavi pod oblast Zveze narodov, ki mora skrbeti, da ostane Reki avtonomija, kakršno je uživala Se pod avstrijskim gospodstvom. Temu principu v čast se nevtralizirajo oziroma razorožijo vsi otoJu v Da K-maefiji Ln njih vodovje od Pe'agruža do Reke. Ista irsci;'a zadene tudi okrožje Jesenic. V Dalmaciji, ki ostane sicer ipod gospodstvom drŽave SHS, dnbi mesto Zader avtonomijo, a I talili se Priznava last naslednjih otokov: Pebgruža, Stran IL »EDINOST« štev. 8. V Trstu, dne 9. januarja 1920. 'Vsa. Lošinia in nekaj manjšilr. Prebivalcem otoka pravi, da smo v zadnji fazi reševanja. .Visa mora Italija dati popolno krajevno avtono-lilijo. To b! bile ter c i. v kratkem rove dan o, vse koncesije, ki ]ih je \Vrfscn v svoji spravičnoeti« dal praviceželjni Italiji. Oficijelna Italija pa zahteva Se več in sicer: Diplomatsko nadzorstvo naji mestom Zadrom. Po-•p-.lno ločitev »nesla Reke od režke državice, ki bi t^ko postalo abfeohtten .jrospodar .pristaniška in že-7v u:j. Zvezo Reke z estaio Istro ipo ozkem pasu, m bi »c! od texa mesta do Vo3oske Ju bi tako i zapadla iriiiiaiiskenrj gospodstvu cela l:!ra. j Podali smo v par potezah vse, kar je /c rešenega na jadranskem vprašanju hi zraven še nerešene zahteve oficijelne ItaUje. Ta rešitev je se-\c-_a delo diplomatov v Parizu i;i vprašaji!c je še, a k:.liko ta bo država Si IS sprejela. 33 Glejina požunmo resnici u V zadnji lazi T V -vo;i spomenici, izročeni italijanske m u ministru za vranje -tvari, opozarjajo državniki Anglije. Francije in Amerike, da se sedaj začenja zadnja i.iza na reševanju mirovnega vprašanja. Že radi te nap«; ve-Ji je ta listina in iiroki svet najpomemb-• ejša med vsemi, kolikor so iih doslej poslali v javnost mogotci v Parizu. Gfe-, da stojimo na predvečeru velike rc-itvc, ki ima -določiti bcd.Sio n?odo tolikih narodov, ki na} podel- Človeštvu te 'i za/eijeni mir, ki rraj prinese pomirjenra po io-1 !-.c:n vztrepeceaju ' t razburjpn u med upom in strahom: ta gks mora odmevati in pretresati srca vrom Evrope, ir.ora napetost pričakovanja pognati do viška-. Ali ta listini Je neizinerne pomembnosti še iz drr -,ili razlogov. Prinaša narodom veliko, grenko -?zci vanje. Z vso jasnostjo jim postavi a pred oko resnične namere mogotcev, ki -so tzatria-H vvetu, da so šii v 1k4 za uresničenje plemenitih idej in BaŠdL hairnr jih je M preglasil predsednik Ze-diajenih držav \Vils n: svobode, enake zaščite - e:n narodom, predv em pa načela samoodločbe. Narod« v'jijo sedaj pred' sebo-j veliko la/, metode . :ure cvrop >ke kabinetne ■ diplomaei"e. Ki nima za vr'jo narodov, ki r.e vprašuje ieteh, ampak odloča sama irt svojevoljno o njihovi usodi ter kroji svet in mu določa uredbo po nagonih svojega — imperijalizma. To je grenko presenečenje. Pazite, da b; te razumeli vso neiskrenost, lažnivost in nr.siTrr.st, ki ih ovaja ta listina! Pravijo, iTa ". so hoteli doslej :-.javiti svojega mnenja, ker so pričakovali, da se Italija sporazume v VViJso-j" ,:n. ki je prc-gl;: 1 ; , čelo samoodločbe narodov! Mari ne bi bila nadnaravne "a "m najlogičnej^a posledica te:-a n:;čc!a ta, da bi prepustni narodom, naj «e najprej sami sporar.vr.ejo med seboj o »pornih vprašanjih, i:i da bi potem mirovna konferenca le sankcioniral. kar so določili in dego-< rili narodi sami?! A kaj se je dogodilo sečaj? Ravno v času. ko so se začeli na obeh straneh po?a\Ijat» nel-.i znaki nekakega razpoloženja za lirektna podajanja med ]tnii;?.ni in Juffosfovem; kf. bi morali ententai državniki — ako H bili res Iskreno vd-ni vei'-kenu načelu samoodločbe narodov — pc~ .-ravnati te pojave z vso radostjo in izpodbuiati ntpdDttf si tšnššz dajte, sporazu-Tirtc se, da bo možno rešili vprašanje po naši vclji: ravno sedaj, so nastopili s svojo spomenico, ;: kar nareki je z absolutistično i:i »mperlialistie-ro samovoljo: tako smo določili n ', teko mera 1 ii: ;.-rvj:.jite. ker icer bi bil ogre/en — evrep-i mir, ker bi bila velika nesreča, čc bi se konica razšla, predan se reši jadransko vprašanje. !cj se jin: ni nič mudilo. Sedaj pa. ko so se da a-.tra.-.l: nevarnceti. da bi se lt !ija in Ju-avlja sporazumeli med seboj, se boje, da bi i ie -irožw - njihove koristi: ?d. i se jim likrufti prašno mudi i:i bi hoteli hiteti! V siva- .o razmotrivaoje rešitve , kakor jo narekuje spomenica, e ne- spuščamo za danes. Pribiti pa moramo nehotično hinavstvo, ki je v tem. da zatriajo. jim sveto r čelo samoodločbe Seja po/it. društva »Edinosti« se vrši 13. in ne 14. t. m. Ceiioslo»aško-ita!ijaiiska pogajanja v Trstu. Italijanski generalni civilni komisarijat nam sporoča, da je včeraj, 8. t. m., pričela poslovati v Trstu čehoslovaško-i-taHianska konlcrcnca, kateri :'c namen dosega trgovinskih stikov med Čcholovaško in Italijo preko Trsia. Otvoritveni seji, ki se je pričela ob 17, je predsedoval Italijanski generalna civilni komisar v Trstu, gospod Mosconl, posebej poverjen po italijanski vla-di s predsedstvom konference. Na njegov otvoritve ni nagovor, v katerem je želei najboljših uspehov pogajanjem, se je zahva&eval dehoslovaški .polkovnik gospod Žeba. Za- pred-ednika sta bila nato izvoljena izmed Čehoslovakov gcsipoi3 Fohl, načelnik čehoslova-škega odposlanstva, in izmed Italijanov generalni konzul gospod Camkda kot zastopnik italijanskega ministrstva za zunanje stvar}. Glavno tajništvo se je poverilo višjemu nadzorniku v italijanskem trgovinskem ministrstvu, gospodu dr. Anzifcttiju, in -tajniku čelrosl o vaške ga odposlanstva, dr. Ru-žički. !zvc#U so se nato štirje pod odseki, katerim se ie izročilo podrobno delo in sicer: odsek z.i železniški prevoz in poštni promet, odsek za železniške tarife. odsek za brzojavni in telefonski premet in odsek z? pristaniška in pomorska vpra-šaDe-io v odsekih se je pričelo takoj. Po ken-č„ai prvi seji je generalni civilni komisar povnbil udeležence k sebi na čaj. Zvečer ob 20 je bil v hotelu Savoja obed, ki ga je priredilo udeležencem konference mesto Trst. Tu je pozdravil Ceho-slcvake v imenu italijanskega Trsta izredni komisar za mesto Trst, gospod cente Noriš napijajoč predsedniku Ma:aryk:i. čehoslovaškemu narodu in njegovim zastopnikom. Zahvalil se je po češko sospe-d Polti na bratsko-prijateljskem sprejemu, žeteč, da bi konferenca dosegla najboljše uspehe glede medsebojnih stikov med Cehoslovaško in I rali jo. ki so potrebni obema državama. Pc uiita rfcl je t itd i, kako prijateljski sprejema Trst iz Sibirije se vračajoče čehosiovaško vojaštvo čn dejal, da je bila tako Italija prva, kjer je domov se vračajoče češko vojaštvo navlo ljubezniv sprejem na cvropsk'h tleh. Nazdravil- je itaHiainikemu kralju, italijanskemu narodu in mestu Trstu. Generalni civi'.ii komisar gospod Mosceni je proslavljal če-hos:ova>ko-itaiijansko vojno bratstvo, izrazil že-'jo, da naj bi stiki med obema nar&eicma postali še presrčnejši in kcnčr.o dejal, da je še tem go-toveje pričakovati najboljših uspehov sedanjih po-gajanj. ker se pričenjajo na pomemben dan, rojstni dan italijanske kraljice, ki naj -se njeno ime v zdru-v'cah pridružite imenu predsednika čehoslovaške republike in italijanskega kralja. (Živahno odobravanje pri Cehoslovakih.) Govorili so še drugi ko-vornikl. ki so vsi poudarjali potrebo najožjih trgovinskih tzvez med obema državama, nakar se je družba razšla. Danos i.n jutri se bo delo v od-natj-iFevalo, in je, kakor se pravi, upati, da se pogajanja zaključijo že jutri, in sicer ugodno. O sklepih, kolikor nam bodo na razpolago, bomo poročali. Zanj ni več mesta v narodu! Posneli smo po Slov. Narodu« vest, da je med »Slovensko Ljudsko Stranko« in dr. Šusteršlčem, tem aigeiitom Habsburzcnov in spletkarjem proti uedinjenju narode "n njegovi državi, prišlo do pobotanja ter »Ja se temu zk ifchu naroda fcua omogočiti povratek med narod. Mi enostavno ne moremo verjeti tej VvSti, kakor «rmo že povedali. Poizvedovali smo lted ra.mimi ttrkajšnjimi pristaši SLS, a vsi so nam •zitririi, da istoiako enostavno izk'rjučajo tako poravnavo. Za to morejo lxt: — so rekli — kvečjemu kaki ostar.ki šustaršičijairstva v našem narodu. nikakor pa ne stranka kakor taka! Ne verujemo. Ali če bi obstajala res kaka taka namera, iž avl'amo na ves slast čc si hočejo popolaor-ia odtujiti \es naš narod na zasedenem ozemlja brez razlike poHikrnega mišljenja, naj le poizkušajo! Tu "e soaba splošna: pza Susteršiča r.i več mesta v slovenskem narodu! Veliki Ciril-Mctodov ples. Scnto dva dni nas ločita ^e od velikega C ril--Metodove^ a plesa, ki napol:'", sodeč pa zanimanju ki vlaJa zanj. vse prostore našega N-roduega donta. Kdor je malo- dem: 1. A. Sejbold: Ccncerto, 2. Cajkovsky: Chauson trUte, 3. Wieziavsky: Legenda. Odmor! 4. Vieux tempo: »Divertimento« pri ruski pesmi, 5. Mendelsohn: Jarni piseu, 6. Rubin s tein: Melodie ceiebrc, 7. V. Monti: Czardas. Slovenski tržaški železničarji, '.sedaj službujoči v Zagrebu, želijo vsem zavednim primorskim sotrpinom sreče in veselja polno novo leto. Skabar, Valentine ič, Podbršček. Cadcž. Sever. Rus tja. Ci-goj. Viher. Ostrovška, 1'enko, Bcštjančič, Birnat, Frelih, tla.be, Gorjanc. Kralj, Tancik, M a ca rok Taučar, Vernik, Medveščck, Šiainbcrger, Mihelj, Čahler, Cvetko, Sterle, Lajpanja. Ludvik Kovač, Tancar, PavliČ, Simončie, filipčič, Manič. Obad, Medved. Gortiša-, Čelik, Kebale, It a ve c, Brajnik. Bizjak, Korošec Lcjze, Mlekaš, M-vriČ, Toplak, Kovačič, Korošec Blaž. Cena sveži govedkii. Mestni magistrat je določil nasledite cene sveži govedini, veljavne od S. t. m. dalje: prednji deli s priklado L 5*60 kg. zadnji deli s priklado L 7'20 kg. stegno L 9"— kg. Cene zmrznjeni govedini ostanejo, kakor so bde. Mestna zastavljalnica. Danes, v petek, dopoldne se bodo prodajale na čavni dražbi razno dragocenosti, zastavljene me-eca marca leta 1919. na zastavne listke serije 144. popodne pa razni nedra-goceni predmeti, zastavljeni meseca aprila leta 1919. na zastavne listke serije 14-4. Slovenski stesogralski tečaj v Trstu. Pouk se prične v soboto, 10. t. m., cb 17 v poslopju Družbene šole v nI. Acquedotio št. 20, III. n. Nadaljnje prijave sprejema vsak dan šolski sluga v omenjenem pc^slopiu. _ Vlomilec Mtcheluzzi — zopet v zaporu. Vlomilec Michc'mzzi. ki je zbežal pred nekoliko dnevi iz norišnice, jc znal dobro porabiti svojo prostost. Zabaval se ie imenitno. Včeraj se je pri vozil kot velik gospod v avtomobilu v Koper, da obišče .svoje znanec. Govorili so o tem in onem in končno je izvedel-, da so mu zaprli brata, sila so izaprl« sestro in strežnike, njegove prijatelje iz norišnice, in da so gospodje pri policiji v velikih skrbeh zaradi njega. Ce me imajo res tako redi, da še drugih ljudi ne puste v miru zaradi mene — tsi je mis£! — pa naj bo: povem jim, ca še živim Tako je tudi storil. Poslovi! se je od svojih prijateljev in stopil k poveljniku koprskih zaporov ter ga poprosil, naj za 'božjo voljo javi v Trst, da se Michetazzi ni izgubil, da je še na svetu in da je pripravljen priti vsak čas zopet v Trst, — če ravno nočejo drugače. Poveljnik koprskih zaporov je kar obstal, ko je videl, kako imenitnega gosta ima pri sebi. Zagotovil mu je, da izvrši njegovo prošnjo takoj, in mu ponudil medtem najlepšo -sobo- v svojem dvoru. V Trstu v ulici Co-roneo se vrše med tem velike priprave za nje-igov sprejem. Sprejema se med drugimi udeleže tudi njegov brat, sestra in strežniki iz norišnice, ■kajti gor-.oda v uiici Coroneo mu hočejo na vsak način privoščiti veselo svidenje s prijatelji, čeravno se ti nekoliko — upirajo, češ da ne zaslužijo te velike časti. Nesreča v Žavljah. Snoči ob IS je trčil vlak št. 8511 na poti iz Poreča pri Žavljah v voz, na katerem sta se vozila Ana -Kraiič isi Ivan Sancin. Sancin si je zlomil pri padcu desno roko, idečkn se je Kralič le lahko rauHa. Saucma so odpeljali v mostno bolnišnico. Najdeno. Pred tremi dnevi se je našla v kinc-inategraiu »Bel ved ere c torbica, v kateri je 40 Hr. Torbica se nahaja na belvedersk-i orožuiški posta}?. MALI OCiLUŠg se računaj po 10 stet. beseda Najmanjša pristojbina L I'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša prisčoibina L ?*—. P2BE3S3 MLADENIČ vešč slovenskega, italijanskega, nemškega, francoskega in hrvatskega jezika iiee i službo kot a sen t ali koreispondent. Ponudbe na • •:ns. odd. ifdšnosti pc.j ^Mladenič«. 7če«-, ki naj bi opra-| dušen, na! le pride: pogled r.a :o \~eliko maso na- ?ga občinstva ga gotovo okrepi. Kakor .-mo že '.;>ev-.!a njihovo i. dajstvo r.a teu načelu!! Poživljamo naš narod, naj odpre oči! P« ebno pa naj. rošaki v za-očenem c^ctnlju kar pogumno pogledajo res:tL-i v obraz, pesetmo pa dejstvu, du iau spomenica izrecno besedo edinole za popoino ...to::, uijo — ctt.:re. Trsta, vipavske doline. Goriške — nima spcme^ca :ii:i ena besede v tem pci-dcJu. A, se motin: >, je med \Vil-enovi ni načeli ludi zaščite manjšin, a \V>isor.ova načela odl^Cfcc skr..,r.lh .p. -leaic; ne spominja načelo, ki n. j bi se uveljavijo v so entetnim v lastim menda sveta! licemerstvo v spomciviei -e sicer scizi radi dejstva, da se rve mcrc-jo vsi odlomki vsakega naroda priključiti 5 .šini naro_ni dr/a\i. da se ne more uresničiti načelo sair pa ive drv itekako nadomestilo za eno prvo, tGgu&jeno, navelo i->:otako sveto« ki ga je tudi \Y:!Iujc o tem oelt>m-kom to. eesar spomenica ne daje: \sa iamst\a za njihov obstanek in njihovo življenje! Seveda si bomo morali oprti na taka jamstva, putem t^i sami zagctovljati ta obstanek: s SNojirn delom in snovanjem, z veočanjem svoje notrarCe moralne VTcdncvti in gospodarske moči. z u\eljavljenjem svoje narodne zave ti in politične zrelosti! Iz sebe smo se branili proti avstrijskemu režimu. Iz sebe si bomo morali odslej graditi bodočnost! Spomenica pravi, da konferenca mora, preden se raiziiiie, rešiti vprašanje ia dovesti do mira; \wCraj poročali bo obilo zalvve za mlado in staro. Vstopnica znaša 5 lir na c-ebo, lože ?pa. stanejo razun vstopnic še 50 iir. Vstopnice za lože se dobilo pri vratarici v Slovanski Čitalnici. Vsi oni, ki so jih rezervirali, :iaj pridejo ponje še tekom današnjega dne, ker drugače se prodajo drugim, kaj:i povpraševanje po njih ie zelo vciiko. Darovi zc paviljone v jestvinah in pijači naj se -pošljejo go-pe Juliji Ferioljevl, aH pa na dan prireditve v veliko dvorano Narodnega doma, kjer j:h bo sprejesnaia naša odbornica. Lrad za %oj:te odškodnine pri Sv. Luciji ob Soči išče v tej siroti veiecga uradnika. Z glasiti se je takoj pri omenjenem uraOu. Lsiniljenim srcem priporočamo siroto, ki bi rada stupiij v kako slovensko trgovino. Deklica je Lir.; 14 kt. zelo nadarjena hi popolnoma nepokvarjena. Nasicv: Julija Cesnik, Zagorje na Krasu št. 7S. Slovensko gledališče. V nedeljo, 11. t. m. ste dve predstavi. Popoldne c*b 15 se ponovi Etbin Kristanova socijalna drama v štirih dejanjih »Tovarna*. To je brezdvomno ena najboljših •dram, ki jih .imamo. Snov je vzeta iz delavskega življenj-a. Predočuje nam težko borbo delavstva proti gospodujocemu kapitalizmu. Obsodbe vTcdno bi bilo, ko bi se Jtaše delavstvo ne udeležilo v velikem številu te predstave. Zvečer ob 20 se u-prizeri vclezabavna burka v treh dejanjih »Nje-sova hišna -. Glavne uloge so v rokrh g. Sile. gde* M^zgCw'wVe, g. Požarja in g. Kralja. Ta komad je kakor nalašč .za predpust. Zapletljrji so tako du h.»viti, da se mora gledalec nasmejati do solz. — Vstopnice in sedeži so v predprodaji kakor navadno od 10 čo 12 in od 15 do 17 v vež* -Narodnega dcma<% Glasbeni yečer g. Fr. Guliča (gosli) in g. A. Pcrvanje (klavir) sc bo vršil v nedeljo, 11. t. m., točno ob 2o v dvorani Konsumnega dtiištva pri Sv. Jakobu (trg sv. Jakobu 5) s sledečim spore- Borzna poročila. Trst, dne 8. jaauarja 1920 Tečaji: Jadranska .banka Co-suiich (Austroamericana) Dahnstia (Parobr. dr.) Cerolimich Lloyd Lussrno Martiaolicli Navi^azione Libera Tricstina Oceania Prem uda Tripcovicli Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka Ladjedelnica v Tržiču Tržaški Tramway 240— 245 690— 705 350— 370 2100— 2150 1150— 1250 2300— 2400 500— 515 1180— 1200 490— 510 680— 700 690— 710 570— 590 345— 360 402— 410 2200— 2250 290— 300 398— 403 415— 430 225— 230 IŠČEM poštenega trgovca ali treovko kot družabnika. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod št. *314*. 3350 ZOBOZDRAVNIŠK1 KABINET VILJEM TUSCHER v ol 30. okfoSra (mi Ccnermo) št, 13 ostane zaprt 60 24. januarja. IŠČE se vdova brez otrok ali bolj priletna gospodična, ki bi biva zmožna v gospodinjstvu in trgovini. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod št. 100«. 3330 f^ f| PE Strsj" živanjs in vezanja puri Džin^i jz3.--; {[£ Seidel & r^eumann in •fiszsssiffi^g ,Singer4 Gast & Gasser Trst, ul. Campanile I') Mehaničn. delavnica za vsaKj popra-, lianja. STROKOVNJAK pripravlja k spre!emu in odpustnim izpitom v vseh trgovskih predmetih. Ponudbe pod sRcdni in vestni učenci« na ins. oid. Edinosti najkasneje do 5. januarja. 39 IŠČE se učitelj -za algebro. Naslov pove ins. odd. Edinosti pod št. 69. 69 POSTRE2NICO išče majhna družina (3 osebe), od 10 do 5 pop. Ulica Comnierciale št. 9, 111. nadstr. levo, vrata št. 37. Dobi kosilo in plačo. B 106 PRODA se ra.ii selitve angleška, velika lepa, skoraj nova spalna soba, 2 omari, 2 postelji, omi-valna miza -s krasnim ogledalom in mramorjem, vse iz trdega lesa za 2500 lir. G. M., poste re-stante. Postojna. 3352 KUPUJEM VREČE in cunje, grande št. 20. Babič, ul. Moli n 61 CiOSPOD želi vstopiti v službo kot trgovka ozlr. blagajni-čarka. Dovršila je 8 razredno šolo, vešča treh jezikov (slov., nem. in hal.) v govoru in pisavi. Ponudbe na ieser. odd. Edinosti pod štev. 2S1. a ziflrarni«rarnsca Trst, €o?sa itev. IS Kupule»i« srebrne krone in SeldiFJarja po najpišjih cena}?. malo rabtjen, najrajši znamko »Saurer«, 3tonski afi Btonsk«. — Ponudbe na Inser. oddelek Edinosti pod »šiev. 3025«. Razpisuje se služba v Zagorju n t Krasu. — Kak penzijonist ali rokodelce bi imel lepe postranske dohodke. P.ača po dogovoru. — Zglasiti se je osebno. Cerkveno predstojnisivo. t Josip Bizjak je dasies. v dobi 45 let. po dol^i in mučni bolezni urimo v Gospodu premimrl. Žahi.oča mati Marija, sesire Frančška por. Mer-zek. Lucija vd. Hrovati«. svakinja Viktorija, svak Josip Mer/ek i:i nečaki, naznanjajo to žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil 10. t. m. ob 14 rz mrtvašnice mestne bolnišnice j^a pokopališče k Sv. Ani. TRST-OPČiNE, 8. januarja 1920. Novo pogrebno pod'etje Corso V. E. III. 47. [JUiVIIMi! prej dr. BODO Zožoz&mnlk fir. E. C18HFER0 — in dentist STAHKG PE8HAUEC Tnl trg GoMoni stav. 11, H. noč;!?. sprejemata od 9-12 in od 15-1 ^ Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, žlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo t o moderni tehniki ZOBOZDRAVNIK CB2S£X1®®SI Corso 24, F. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-0 pop. ErTiUateinG \i(\\m zob. plurtiraiis in mM mjs Jutri, v sgLoSo, 10. lan., oU S, ss prodalo mm razni sodi in drugi predmeti iz skladišča; vin v ulici Lazzaretto vcccliio štev. fttfii' Delu. jj!i/. K Rcs;rve K3.33J.OJO Centrali: T»Sr Mm Jiai^rti) 5 -fiii. Sm 9 PodruŽni.e: Dubrovnik. Dunaj, ftoto-, I-jiir ljaaa, Metković, ip.itiji Split. Šibcni'c ZaJa Ekspozitur«: Kranj. O'Jivija vse v bi:ič:u st;)';j r4ulijjl: p)i!a Sprana in a vlo^a na !iranil:ie kr.jižice prjli »i-'j®^ let ii n n'iri" stim v banco^iro-prometu proti -J» * let ii i a' bresti.n. lia odpovel navezane znes'oj sprejema po najugodiiejš li poi*jji!j, ki se i.n.ipj pogoditi ud slučaja do sluti ji. EeIb 7 Baj33 V3I3)Sfn2 jnilll (il'u JlllliJi;). Blagnjria posluje oJ 9.30—12.30 in 11.30—11 to-«"'' 25- i III.......RT?*-V--V ZAHVALA. Podpisana se tem .potoni najiskrenije zaliva-ljuie vsem sorodnikom, prijateljem in tznancem ter vsem onim, ki so spremili našo nepozabno isoprogo ozir. nrater, so>po ■k zadnjemu počitku. Dobravljc-Sv. Križ cesta, 8. jajruarjsa 3920. Žalujoča družina HROBAT. -k«'i^O ^ : S. . - u A^aL^ JU — frif Cijd SUl CCP59 V. E. Kil. stevr. 47. 11432 GoSežonijev irg). Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostne}ših s kristali. — Prevažajo sc mriiči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstn'h oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, radi.ne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. V primeru izrednih ur se sprejmajo naročila v lastnih pro storihpodietja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvaških potrebščih J. AlERŽEK, Opčine 170, pri sež. c^sti. Deležnik in upravitelj H. ST1B1EL.