Ravne na Koroškem, 15. maja 1978 Izdaja delavski svet Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka ‘. '* Sftlv'« . .i,: ? 92i.$Area«c* s tinucosiD/AN**.? •v , A8*AJ-; VfUKI OSVOSDDflK! ; .v> vojni UN.otf : V '> I« i v * j{n^A«3 »VELJ^KOfl * vred m mo g . »•.* rA>isif 3AS03«a:..<| OB PRAZNIKU NAŠE OBČINE ^ časih za bežen hip obstrmi-°> da na znani poti ni več arega drevesa. Razmišljati o m že ne utegnemo, še obču-1 ne kaj. Vsakdanjik nam nSl iu)e brezčutnost do majh-* in včasih že tudi do tako lkih stvari, kot so pomniki 0lucije, ki veličastno rasejo tal poci neb o in se preradi ^ s°tno zazremo vanje, ne da p PUstili, da nam kaj povedo. ^ vendar imajo veliko pove-x> od najbolj skromnih, ki evajo kje ob robu gozda, do "i takih, kakršen stoji na Poljani vsem na očeh. Vzpenja se zato, da bi se zavedali strahotnosti vojne nasploh, posebej pa pokolov v 2. svetovni vojni. Z vso nečloveško okrutnostjo so boji še divjali v naših krajih, ko je drugod po domovini že bučala pesem, da bi preglasila vpijočo resnico o krvavi ceni za svobodo, ki je terjala 1,700.000 življenj. Ne, res se ne domislimo tega vsak dan, zato pa ob praznikih, ko jih želimo čimbolj slavnostno obeležiti z vr- sto prireditev in proslav. Na ta način pa tudi dokazujemo, da smo kulturen narod, spoštljivi do padlih za mir in svobodo, da znamo tudi preprosto in iskreno občutiti srečo, da živimo in smo svobodni. In domislimo se še časa po vojni, kakor je primerno ob takih priložnostih. Sprehodimo se skozi udarniške dni, ko je bila naša zemlja razdejana in je vabila pridne roke, do leta 1950, ko smo prvič uzakonili samoupravljanje in nam ustava iz tistih časov pove, da smo znali prav izbirati svojo pot. Skorajda utrujeni smo ob koncu poti skozi več kot trideset let svobode, a ne vdani v usodo, niti ne prav zadovoljni. Ne, ker nas taka občutja ne bi bila vredna, temveč pač zato, ker nas včasih neizprosno preblisne občutek, da dolgujemo mrtvim več, kot smo storili. Tako se ob koncu ozremo po stolpnicah, po naši veliki tovarni in na one majhne, ki so posejane po dolini, na vrtce in šole, ki jih ni dovolj in nenadoma razum začne seštevati, delati bilanco, katere izid je grenak ponos, da smo ogromno zgradili, da pa si za trenutne rezultate ne moremo čestitati s sijočim obrazom, kot bi si radi. Kongres ZK nam je dal napotila za akcijo, praznik pa nas opominja, da bodimo bolj domiselni in iznajdljivi v dobro kraja in občine. Spodrsljajev si ne moremo in ne smemo privoščiti. Komu so všeč izgube, brezposelne žene, mladi ljudje, ki smo jih bili pripravljeni štipendirati, a jih zaradi kratkovidne kadrovske politike ne moremo zaposliti, da so v napoto že samim sebi? Kdo si ne želi vrtca za svojega otroka, zadostnega števila šol in končno tudi spodobnega osebnega dohodka za spodobno življenje, ki ga v naši socialistični samoupravni družbi zasluži sleherni delavec? Stvarnost nas opominja, da življenje teče svojo pot in je le od nas odvisno, koliko in kaj iz njega potegnemo za danes, jutri in pojutrišnjem. Z. Strgar Dodatne naloge za doseganje gospodarskega načrta Počastili so zmagovalce Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti so sprejele gospodarske načrte za leto 1978. Pri obravnavi teh načrtov v komisijah za gospodarjenje, na zborih delavcev oz. delovnih skupinah in delavskih svetih je bilo zlasti v TOZD osnovnih dejavnosti ugotovljeno, da je gospodarski načrt možno doseči in da so cilji sprejemljivi, vendar je ponekod tudi napet. Zato, da bo gospodarski načrt mogoče izvršiti, je poleg tistih, ki so bile predlagane v njem, treba dodatno opraviti še naslednje naloge: Področje komerciale — Pri dobavi surovin za izdelavo jekla (zlasti starega železa) je treba zaostriti kvalitetne pogoje. Staro železo ne sme vsebovati Cu in Sn nad dovoljeno mejo. S po- godbami se je dogovoriti za zavračanje oz. penaliziranje takih pošiljk (TOZD jeklarna). — Z OZD Vatrostalno se je treba dogovoriti za stalnejšo in kvalitetnejšo zalogo ognjeodpornih materialov. Pri določitvi zalog je treba sodelovati s TOZD pripravo proizvodnje in TOZD jeklarno (TOZD jeklarna). — V naslednjih letih je treba pospešiti izvoz predelanih izdelkov v skladu s srednjeročnim planom (TOZD valjarna). — Ojačati je treba referat prodaje stiskalnic, ker so to perspektivni izdelki (TOZD stroji in deli). — Pri načrtovanju prodaje je treba proučiti možnost plasmaja izdelkov v dežele v razvoju (delovna skupnost za gospodarjenje). (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Področje priprave proizvodnje — Poostriti je treba kontrolo nabavljenih materialov, zlasti surovin za jeklarno (TOZD jeklarna). Pri planiranju sarz mora priprava proizvodnje bolj upoštevati vzdržnost talilnih agregatov, število lijakov, vrstni red kvalitet na peči (TOZD jeklarna). Zagotoviti mora pravočasno nabavo in izdelavo orodja in drugih delovnih pripomočkov (TOZD kovačnica). , Pri izdelavi operativnih planov za proizvodnjo je treba grupirati naročila po kvalitetnih skupinah in dimenzijskih grupah ustrezno posameznim strojem (TOZD kovačnica). Pri sestavi operativnih planov in lansiranju nalogov je treba predvsem zagotoviti vložek za nadaljnjo predelavo (TOZD jeklo-vlek). Področje proizvodnje Analizirati je treba nastale izgube v proizvodnji zaradi daljših zastojev agregatov (TOZD kovačnica). Prek kadrovske službe je treba organizirati poseben tečaj za delavce, ki morajo poznati načrte in druge tehnološke predpise, pa si tega znanja niso pridobili z rednim šolanjem (TOZD pnevmatični stroji). Področje spremljajočih dejavnosti Generalni remonti naj se skrajšajo, tako da se delo opravlja po 24 ur dnevno in ne 12 ur (lOZD jeklarna). Področje raziskav in razvoja Pri izdelavi plana zamenjav nadomestil in novih naložb za jeklarno je treba upoštevati tudi veliko orodje oz. stroje, ki bodo olajšali delo in povečali produktivnost (stroj za rušenje peči in ponovc, rotacijska naprava za za-metavanje peči ter dva dvotonska viličarja. TOZD jeklarna). Pri izdelavi plana nadomestil za TOZD pnevmatični stroji je potrebno v okviru možnosti in sprejetih načrtov razvoja planirati nabavo univerzalnih stružnic (TOZD pnevmatični stroji). — Realizirati je treba investicije v TOZD rezalno orodje skladno z dogovori (TOZD rezalno orodje). Pri načrtovanju investicij, ki odpirajo nova delovna mesta, je treba predvideti tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo (TOZD elektrotehnične storitve). — Skupno z drugimi TOZD ugotoviti, kje so proizvodna grla, ki onemogočajo povečanje proizvodnje. Odprava proizvodnih grl naj ima prednost pri investicijskih naložbah, zlasti pri planu zamenjav (odbor za gospodarjenje ZR). Področje delovne skupnosti kadrovsko splošnih zadev — Zagotoviti dovolj zdravih, dela voljnih delavcev s primerno strokovno usposobljenostjo za delo v jeklarni (TOZD jeklarna). — Služba za OD mora izdelati predlog, kako motivirati delavce za delo v težkih obratih, zlasti jeklarni (TOZD jeklarna). — Izdelati splošen akt o ugotavljanju odškodninske odgovor- nosti za kršitve delovnih obveznosti (TOZD jeklarna). — Izdelati skupaj z zdravstvenim domom ukrepe, da ne bodo bolovali delavci neupravičeno ali skrivali neupravičene izostanke (TOZD jeklarna). — Predpisati postopek za disciplinsko ukrepanje, tako da bo najkrajša pot v skladu z zakonom (TOZD jeklarna). — Ponovno je treba izdelati preizkus vrednotenja dela in ugotoviti, zakaj se rang OD/zap. po posameznih TOZD iz leta v leto spreminja (TOZD valjarna). — S primernimi programi je treba organizirati akcije med vsemi delavci v smislu izboljšanja odnosov med delavci in pri delu, ker je osebno zadovoljstvo največja vrednost (delovna skupnost za kadr. splošne zadeve). Področje delovne skupnosti za gospodarjenje — Za posamezna stroškovna mesta je treba izdelati oceno škode, ki nastane zaradi kršenja delovnih obveznosti (TOZD jeklarna). — Skupaj s TOZD energijo je treba izdelati mehanizem cen Lanski proizvodni rezultati, to je leta 1977 po prvih treh mesecih, niso bili posebno uspešni in domala slabši kot leto poprej. V letošnjem prvem četrtletju so bili doseženi občutno boljši uspehi kot v enakem obdobju lani in tudi izvršitev planskih nalog je boljša. Letos je bila samo proizvodnja surovega železa manjša zaradi dvomesečnega izpada elektrore-dukcijske peči v Železarni Štore, kar je vplivalo tudi na desežek blagovne proizvodnje. Proizvodnja surovega železa je 9% nižja, kot je bila po prvih treh mesecih lani. Proizvodnja surovega jekla je 2 % večja od lanske četrtletne in je tudi 2% nad načrtovano za letos. Blagovna proizvodnja v železarnah je letos 8%> večja, kot je bila lani, pri predelovalcih 3 % manjša, in skupno za SOZD SZ 7 % večja kot ob koncu marca lani. Zaostanek za planirano količino znaša 4 °/o. Letošnja vrednost izvoza je 14 % večja od lanske ob četrtletju, za planom pa znaša zaostanek 36 %. Po treh mesecih dosežena vrednost prodaje je 25% višja od lanske v enakem obdobju in 1 % pod plansko vrednostjo. Takšen poprečni prikaz, ki daje sorazmerno ugodno sliko, je poprečje, med posameznimi delovnimi organizacijami so pa velike razlike v rezultatih dela. Proizvodnja jekla je zadovoljiva v vseh treh železarnah. Blagovna proizvodnja je v Železarni Jesenice, čeprav zaostaja energije v odvisnosti od ekonomičnosti porabe (TOZD energija). Področje delovne skupnosti za finance in računovodstvo — Prizadevati si je treba za oplemenitenje sredstev za stanovanjsko izgradnjo s krediti in tako zagotoviti več sredstev za kreditiranje, gradnjo in izpolnitev plana izgradnje stanovanj (TOZD elektrotehnične storitve). — Organizirati je treba, da TOZD osnovnih dejavnosti vsak mesec potrjujejo dejansko nastale stroške, ki so jih z njimi bremenile TOZD spremljajočih in skupnih dejavnosti. Eventualne reklamacije je treba upoštevati naslednji mesec. Preverjeni stroški bodo realnejša osnova za planiranje v bodoče. — V primeru, da so ob koncu leta nenormalne razlike med dejansko nastalimi stroški in vrednostmi, ki jih TOZD osnovnih dejavnosti prispevajo za delo v obliki deležev, se o eventualni spremembi deležev odločata prizadeta delavska sveta TOZD najkasneje do 30. decembra tekočega leta (TOZD stroji in deli). Ravnatelj DS za gospodarjenje: Janez Žnidar 3 »/o za zbirnim planom, 19 "/o večja kot v enakem obdobju lani. V Železarni Ravne in v Železarni Štore zaostajajo za lanskimi dosežki po 6°/o za planom letošnjega leta. V novih proizvodnih obratih se proizvodnja uteka, vendar zaenkrat niti v hladni valjarni na Jesenicah niti v proizvodnji traktorjev v Železarni Štore ne dosegajo načrtovanih količin. Med predelovalci žice so v To-vilu in v Žični izdelali več kot lani ob koncu marca, v Plamenu in Verigi pa zaostajajo. Prav enaka je slika v izpolnjevanju četrtletnega plana, kjer zaostajajo v Plamenu 6 %>, v Verigi pa 15 %. Pri vrednosti prodaje so rezultati od 12 % pod lanskim dosežkom v Žični, do 40 % nad lanskim rezultatom v Verigi. V železarnah so vse tri nad lanskimi dosežki, v Železarni Jesenice celo 33 °/o. V izvrševanju letnega plana sta samo Železarna Jesenice s 13 % in Tovil s 24 %> nad načrtovano vrednostjo po treh mesecih, naj-nižji rezultat z 20% zaostanka je pa v Verigi. Marec je bil v nekaterih delovnih organizacijah po pričakovanju uspešen, kar je nekoliko popravilo zbirne rezultate, vendar tudi ne pri vseh. Plavži v Železarni Jesenice obratujejo dobro in so s 5% presegli poprečni mesečni plan. V Železarni Štore ves mesec niso obratovali z elektroplavžem. V vseh treh jeklarnah so delali dobro in so prekoračili mesečni plan, v Železarni Jesenice in Železarni Ravne po 8 %, v Železarni Štore pa celo 17%. Blagovno proizvodnjo so izvršuj na Jesenicah 101 %, v Železarn1 Ravne 98%, v Železarni Štore Pa 85 %, predvsem zaradi izpada pr°' daje surovega železa. Predelovalci žice so izvršili me' sečni načrt 108% in so samo v Ve' rigi zaostali za 4%, ostali trije s® izdatno presegli mesečne plane. V vrednosti prodaje so preseg11 mesečni plan na Jesenicah *8 24 %, na Ravnah zaostali 6 % 18 v Štorah 12%. Predelovalci M skupno presegli mesečni plan pod planom, in še to le 1 %. sjj bili samo v Plamenu. Naj višji n8 planom so bili v Tovilu, in t0 27%, v Žični 17%, v Verigi s° pa praktično dosegli načrtovan0 vrednost. Takšen je bil torej marec in ra' zen zastoja elektroplavža v Štora0 ne moremo napisati nobenega ob' jektivnega razloga za opraviči1' tistih rezultatov, ki zaostajajo *8 planskimi nalogami. NajpogosteJ' ša težava v proizvodnih obratih j pomanjkanje delovne sile. Nar večji izpadi proizvodnje so zara° nenačrtovanih popravil in zara° prekomernih zastojev, ki so h1 posledica čestih okvar ali podali' šanih popravil. Slab vložek s_ prične pri starem železu za jekla8' ne in nadaljuje prek slabe Pr°'e gramske discipline proizvodni^ surovega jekla za valjarno in t8' ko naprej, do vložka za finali*8' cijo, kar se potem nadaljuje, veda še v ostrejši meri pri naš1 kupcih, ker ne dobijo naročen1 izdelkov. Zanimivo je predvsem to, da 1 pomanjkanje naročil praktič8 docela izginilo iz navedb o te*8, vah in prav tako ni več izgovor0 o pomanjkanju vložka. Vsaj tr° nutno ne. Sedaj je vprašljiva k08, liteta vložka. Težave v osW° z vložkom prete železarni StoL kjer se bore s težavami za prav<,_ časno oskrbo gredic za novo % ljarno, posebno pa še ustrezn1 kvalitet, da bi lahko izpolnjena terminske programe valjanja naročila. ,j Kaj bo prinesel april? RezuU8 bi morali biti boljši in predvs0. enakomernejši v vseh delovn. organizacijah v okviru SOZD ® Milan Marolt, dipl. in^' _________________ POUDARILI SO , NA 8. KONGRESU • Uspeli smo izoblikovati fjL \ goje in temelje za revolucionUj1 i spreminjanje proizvodnih in 0 ' gih samoupravnih odnosov. ^ t • Zavzemati se moramo, d8 r j razvoj našega gospodarstva te i t Iji! predvsem na večji produk1 m ij nosti; pri tem pa moramo seVj(c' )! uveljaviti tudi vse druge k8j, vostne dejavnike gospodarsk razvoja. ‘ J • Se naprej moramo pOSP m. »I vati razvoj energetike, ProT7l,fo' ^ kmetijstva in proizvodnjo sW jji m vin; predelovalno industrij0 ^ *t moramo posodobiti in sprem^; njeno sestavo, sicer se ne 0 jf mogli uveljaviti na domačen1 si, tujih trgih. ,, ‘J • Delegatski sistem je n mo paciente k specialistom, v b , nišnico. S časom bi morali s ^ prekiniti in ustvariti delaje: perspektive za zdravo in va delo. O improviziranih rešitvah & obratne in zobozdravstvene GLEDALIŠČE Mnogi zakonski možje kot v gledališču. En prizor drugemu. predstavljamo našega inovatorja: Kdaj množična inovacijska dejavnost V dokaj zaprašeni stari topilni-1 TOZD jeklarna smo pred ne-avnim srečali ravnatelja Vlada aca> ki je bil na rednem obhodu. u se je že leta 1950 kot mlad . alurški tehnik prvič srečal z ovacijami. Vendar mu študij ni a miru. Tako se je odpravil na vtalurško fakulteto, od koder se ^ Po štirih letih vrnil kot diplo-, *ra.ni inženir metalurgije. Vse od tc.-ra^ naPrei Pa se je srečeval s vZavami v proizvodnji, ki jih je veliki meri odpravljal s tehnič-lrhi izboljšavami. , inovacijami sem se srečal že ok Metalurški tehnik, vendar bo]r.og ^eta 1950 naše tehnične iz-Jsave niso bile prijavljene. °lo prvo tehnično izboljšavo pa Prijavil leta 1963, in sicer lit- £im °reZne®a iekla 0<* sP0(laj, s Vrv.er le bila dosežena lepša po-l)r'Slna ingotov in odpravljen od-^JJsek zaradi struženja ingotov, moja izboljšava je prinesla ecejšen prihranek jeklarni.« g’‘^ai ste za boljše gospodarjenje TQ2^red’li ko* *novator v vaši zay^ak°j Po končani fakulteti sem Jek? ^oti Pri osvajanju novega 5o ,ravnal‘ za grelno žico skupil .Z drugimi sodelavci. To delo, PorG •'3^° kon^no osvojeno pred Va lrn* leti, se lahko imenuje ,ino-lek^3*’ Sai ie Predstavljalo priče-hove proizvodnje. Tudi na-1 smo skupno razmišljali in , 0 Uvedli v normalno uporabo vložek elektro peči odbruse iz Jarne. Te so namreč prej od-vali na haldi. Sodeloval sem lyi, lzboljšavi konstrukcije ,ko-, > s čimer smo znižali porabo d za okrog 30 odstotkov. Do Pič 6S l38 nismo prijavili teh-L, e izboljšave (rekonstrukcija Var Za Prevoz vročih ingotov v nu,iarn°) od prejšnje kvadratne ha okroglo. S tem smo poživljen j sko dobo košar za ianj dvakrat. Seveda pa sem redno sodeloval in še danes sodelujem pri raznih nalogah z metalurškim inštitutom v Ljubljani.« »Kaj menite o inovacijski dejavnosti v železarni?« »Takole bi povedal. Železarna se s čistimi inovacijami ali celo invencijami ne more ukvarjati, ampak deluje skupno z raznimi inštituti v okviru raziskovalnih interesnih skupnosti za znanost. oblike Vefali naim; TEKMOVANJE KOVINARJEV IN LIVARJEV Od 12. do 17. maja poteka v železarni 2. tekmovanje kovinarjev, ki so se jim letos pridružili še livarji. Sestoji lz praktičnega in teoretičnega dela. Teoretični obsega poznavanje ZZD in teorijo stroke ter predpise o varnosti pri delu. Tekmuje okoli 95 sodelavcev različnih strok, kot so: strugarji, rezkalci, orodjarji, livarji in varilci. Potegujejo se za uvrstitev v ekipo železarne, ki nas bo zastopala na republiškem tekmovanju. To bo letos Predvidoma junija v ljubljanskem Litostroju. Za vsako stroko so razpisane tri praktične nagrade. O rezultatih tekmovanja vas bomo obvestili. -ek krijejo samo neposredni proizvajalci. Poglejte, nekateri v železarni še danes menijo, da je inovacija nekaj velikega. Jaz menim drugače in trdim, da ni tako. Poglejte, samo v naši jeklarni II so delavci pred kabino postavili korito z vročo žlindro. Ta dokaj dobro ogreva celotno okolje, v katerem se gibljejo. Kaj so s tem dosegli, menim, da ni treba posebej poudarjati.« »Torej menite, da so tudi nagrade za inovatorje dovolj velike?« »Menim, da imamo v železarni pravilnik o nagrajevanju inovacijske dejavnosti kar v redu urejen ter da so nagrade primerne. Zavedati pa se moramo, da inovacija ne prinese samo nagrade inovatorju, ampak celotnemu gospodarstvu in pozneje tudi v udeležbi pri rednem osebnem dohodku. Ravno zaradi tega smo zainteresirani za množično inovacijsko dejavnost. Res pa je, da tu obstaja majhna nevoščljivost, strah pred izplačilom visokih nagrad, ki so le pri zelo visokih prihrankih. Vendar menim, da se tudi te stvari urejajo in da niso ovira za širjenje množične inovacijske dejavnosti.« »Kaj nam v železarni manjka pri širjenju inovacijske dejavnosti?« »Manjka nam dober informacijsko dokumentacijski sistem. Marsikdaj bi lahko kakšne inovacije uporabili v lastni organizaciji združenega dela, ki so bile izvedene v drugi OZD. Informacije o raznih inovacijah bi marsikateremu dale ideje in korajžo za razvijanje lastnih zamisli.« F. Rotar Kdaj uveljaviti pokojnino Vlado Rac Vendar menim, da je vsaka manjša racionalizacija in tehnična izboljšava del celotne inventivne dejavnosti. Poslovodni organi naj bi ustvarjali v svoji delovni organizaciji klimo in interes tudi za take manjše inovacijske dejavnosti, tako da bi postale množične. Mislim, da nam daje prav samoupravni sistem pogoje za interes slehernega posameznika za izboljšanje gospodarnosti z malimi inovacijami. Ravno te pa lahko od- Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je že sprejela nove količnike za valorizacijo pokojnin, ki se bodo uporabljali za izračunavanje pokojninske osnove po 30. juniju 1978. Tako imajo sodelavci oziroma sodelavke, ki bodo do 30. junija 1978 izpolnili pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine 60 let starosti, 40 let delovne dobe moški, 55 let starosti in 35 let delovne dobe ženske in tisti, ki bodo ostali v delovnem razmerju še po 1. juliju 1978 možnosti izbire zanje najbolj ugodnega 10-letnega obdobja, iz katerega se jim bo upošteval doseženi osebni dohodek v pokojninsko osnovo. V bistvu gre za to, da sodelavec oziroma sodelavka, ki v prvi polovici leta izpolni pogoje za starostno upokojitev in ostane v delovnem razmerju najmanj 6 mesecev v tekočem letu, lahko na osnovi izračuna ugotovi, katera varianta upokojitve je zanj najbolj ugodna in se temu primerno odloči za čas uveljavitve pravice do pokojnine. To možnost dajejo veljavni predpisi statuta SPIZ, s katerimi je določeno, da se lahko upošteva za izračun pokojninske osnove koledarsko leto, v katerem je prejel delavec osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe. To informacijo objavljamo predvsem za tiste sodelavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so težki delovni pogoji in že zelo nestrpno pričakujejo čas, ko bodo izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Te je zelo težko prepričati, da bi s podaljšanjem delovnega razmerja (včasih gre za nekaj dni, včasih pa nekaj mesecev), lahko dosegli za kakšen odstotek večjo pokojnino. Razumljivo je, da pozneje, ko je že vse prepoz- no in se ne da več pomagati, takšno odločitev obžalujejo, vlagajo nove zahtevke, prosijo za pomoč itd. Lažje pa je s sodelavci, ki so na delovnih mestih z ugodnejšimi delovnimi pogoji. Ti lažje dočakajo ustrezen datum upokojitve in eventualno podaljšanje delovne dobe čez predpisanih 40 let moški oziroma 35 let ženske. A tudi pri teh se najde nekaj skrajnih primerov, ko sodelavci iz raznih vzrokov vlečejo delovno dobo daleč čez obvezno mejo. Menim, da bi si morala kadrovska politika pri upokojevanju še bolj prizadevati v tej smeri, da bi imel res vsak sodelavec enake možnosti pri izbiri »dneva upokojitve«, zlasti sedaj, ko je v večini primerov višina pokojnine bolj odvisna od izbire časa upokojitve kot od vloženega dela. Verjetno bi analiza pokojnin (s tipičnih delovnih mest, kjer se nagrajevanje zaradi sprememb pogojev in zahtevnosti dela z leti ni bistveno spremenilo — topilec EP, valjavec, kovač, strugar, brusilec, ključavničar itd.), uveljavljenih v posameznih obdobjih in pozneje usklajenih z ekonomskimi gibanji, gornjo trditev potrdila. V tabelah bi rad na osnovi poprečnega dohodka v železarni prikazal praktični način izbire najboljše variante možne upokojitve. Za primer bi vzel delavca, ki je v prvi polovici leta izpolnil pogoje za uveljavitev pravice do starostne pokojnine in je še nadalje ostal v delovnem razmerju — najmanj do 1. julija 1978. V tabeli 1 je prikazan poprečni dohodek za posamezno leto, izračunana pokojninskska osnova za vse 4 možne variante. Pri tem je treba pripomniti, da je v poprečju za leto 1978 upoštevan planski dohodek za 1 četrtletje in da bo letni dohodek verjetno nekoliko višji. TABELA 1 LETO POVPREČNI OD V 2R KOLIČNIKI VALOR121 RANA POKOJNINA 75 76 77 78 75 - A 76 - B 77 - C 78 - D 1 2 3 6 5 6 J 8(9x8) 'J'' • ■ 10(2x6 1966 876,00 36 1 ,6 2 .985 ,58 1967 830,00 309 .3 386 ,9 2.567,19 3.211 ,27 3.886,68 1968 962,00 282 ,3 353 ,2 608 ,0 2.715.72 3.397,78 6.135,86 1969 1.167,00 265 ,2 306 ,7 356 ,6 622,0 2.861,68 3.579,18 6.167,26 6.926,76 1970 1.603,00 206 ,6 255 ,9 295 ,6 352 ,0 2.870,53 3.590,27 6 . 095 ,30 6.938,56 1971 1.656,00 171,3 216,3 267 ,6 296 ,8 2.833,30 3.566,52 6.687,77 6.875,99 1972 2.135,00 165,5 182,0 210,2 250 ,3 3.106,62 3.885,70 6.621,97 5.363,90 1973 2.623,00 125,6 157,1 181 ,5 216,2 3.063,28 3.806,53 6.670,83 5.238,32 1976 3.096,00 1 00 125,1 166 ,5 172,1 3.096,00 3.870,59 6.353,19 5.326,77 1975 3.769,00 100 1 00 115,5 137 ,6 3.769,00 3.769,00 6.363,00 5.186,16 1976 6.363,00 100 100 119.1 6.363,00 5.196,33 1977 5.161 ,00 100 100 5.161,00 5.161,00 1978 5.612,00 100 5.612,00 kvartal P0K0JN1NSKA OSNOVA 2.986,65 3.701 ,78 6.352,26 5.160,17 POKOJNINA ( 85 *) 2.536,95 3.166,51 3.699,62 6.336,16 TABELA 2 KVALIFIKACIJSKE SKUPINE ' " 1 NAJV 1 S J 1 ZNESKI OSEBNIH DOHODKOV 75 - A 76 - B 77 - C 78 - D NEKVALIFICIRANA DELA 1 3.886 ,00 6 .858 ,00 5.612,00 6.682 ,00 POLKVALIFIC1 RANA DELA 1 1 6.231,00 5.293,00 6.116,00 7.283,00 KVALIFICIRANA DELA 1 1 1 6.630,00 5.791 ,00 6.691,00 7.967,00 VISOKO KVALIFICIRANA DELA ALI DELAVCI S SREDNJO 1ZOBRAZBO IV 5.562,00 6.958 ,00 8.039,00 9.573,00 VI5JA IZOBRAZBA V 6.566,00 8.216,00 9.690,00 11.301,00 VISOKA IZOBRAZBA VI 8.728 ,00 10.917 ,00 12.613,00 15.019,00 V tabeli 2 so prikazani naj viši1 osebni dohodki, ki se lahko za posamezno skupino upoštevajo v pokojninsko osnovo. Iz tabele 3 pa je razvidno, kako se usklajujejo pokojnine, uveljavljene v posameznih obdobjih na raven tekočega leta. Najbolj ugodna je varianta D. Možne so še uskladitve variant (razen D) s !• januarjem 1969. Primer je izračunan na podlagi poprečnega dohodka v železarni. Kandidati za upokojitev lahko zahtevajo izra-čune variant na SPIZ Ravne. Milan Praznik MISLI FRANCETA POPITA Splošna ljudska obramba mora še danes — prek SZDL — postatt množično gibanje delovnih ljudi. Hitreje moramo spreminjati se' stavo slovenskega gospodarstvi’ tako da se bo na podlagi visoke produktivnosti in kakovosti deti enakopravno vključevalo v mednarodno menjavo ter s tem ti' boljševalo plačilnobilančni položaj republike. Razvijati moramo sodobno organizirano, visoko produktiv^ družbeno kmetijsko proizvodni0 ob enakopravnem vključevani kmetov-kooperantov in razmah zadružništva. Omogočiti moramo, da se lahko raznovrstni interesi izražal0 svobodno, brez političnega posredovanja ene ali več strank, torel brez pluralizma strankarskih interesov. Osrednje področje dela social1' stične zveze in njenih organov 1 med delegati in delegacijami. tabela 3 USKLAJEVANJE Z EKONOMSKIMI GIBANJI »0K0JNINSKE OSNOVE IZ OBDOBIJ VIŠINA PRVOTNO ODMERJENE POKOJ. 1. 1. 1976 16 $ + 32 1. 1. 1977 15,5 % 31 . 8. 1977 6 % + 60,00 1. 1. 1978 10 % + 2 % A OD od 1966-1975 2.536,95 - 2,536 X 115,5 2,930,17 2,930,17 x 6 + 600 3.107,38 3.107,38 x 110 + 3.686.67 102 B OD od 1967-1976 3.166,51 - - 3.166,51x106+600 3.332,37 3.332,37x110+102 3.739,91 C OD 1968 - 1977 3.699,62 - - - - 0 30 1969-1978 6.386,16 - - - - g VI RAVNE priloga mladih delavcev Železarne Ravne 1976-1978 DOBRO - 1978-1980 BOLJŠE v Aktivnost Zveze socialistične mladine Zelezarne Ravne od 1976. do 1978. leta je Potekala v obdobju, ki je med najpotrebnejšimi za zgodovino in razvoj naše s°cialistične samoupravne družbe. Zveza ®°cialistične mladine (v nadaljevanju . M) je imela za osnovo svojega delovali predvsem akcijskopolitični program oJVt Slovenije, akcijske programe OK in lastne programe dela. Obdobje, o katerem govorimo, je bilo Vse delovne ljudi in tako tudi za ZSM, Polno raznih nasprotij in problemov. Vse težave, za s katerimi so se spoprijemali sode-'aVci, so prav tako bile osnova za razne javnosti ZSM v železarni. ZSM je imela tem vsekakor veliko vlogo, vendar ni Avala popolne podpore svojih članov, c anov drugih DPO (družbenopolitičnih °rganizacij), samoupravnih organov ter Vs®h sodelavcev v železarni. ko: Vs, a stališča, ki smo jih zavzeli mladi v v^Pgresnih dokumentih, da v razvoju na-1družbe ne sme biti vprašanja, v katerih ^,Sevanja se ne bi morala vključevati tu-^ ZSM, so sprejeta in neštetokrat pou-q tna, toda do realizacije še ni prišlo, snovne organizacije so imele veliko šte-0 sestankov in veliko stvari se je obrav-valo na teh sestankih. Postavljali so se .^Ijučki, prihajalo je do veliko sklepov tališč, vendar se je sklenjeno realizi-^ 0 le poredkoma. Osnovne organizacije » vedno tare problem, ki je pri ZSM v ®zarni postal že kar nekako kroničen — N neaktivnost in nezainteresiranost ve-je e članov osnovnih organizacij. ZSM se . *Zredno trudila, da bi v svoje vrste pri-la vse napredno usmerjene mlade de-vce. Naredili smo program dela, ki je bil *akor zelo ambiciozen. Vso svojo aktiv-t smo usmerili na naslednje: na organizacijsko in kadrovsko kre-P1W ZSM, v '7' na idejno-politično izobraževanje ^ članov ZSM, M^na uresničevanje ZZD (zakona o ruženem delu), ~~~ na področje kulture, ~~~ na področje SLO in DS, na področje športa, na področje mladinskih delovnih ak- cii, na področje informiranja itd. Pj. te in še mnoge druge naloge so bile or tt razprav na sestankih osnovnih Sov niZacii- koordinacijskega sveta in nje-ega predsedstva. i®kf *° °bdobje ie značilno, da poleg ob-W lVr*ih težav in subjektivnih slabosti, s so se borili člani in osnovne or-JZacije ZSM skupaj z drugimi družbe- nopolitičnimi organizacijami ni bilo protisocialističnih ali nesamoupravnih obnašanj. Nesprejemljivo pa je dejstvo, da je med člani ZSM vse več izredno slabih medsebojnih odnosov. Čeprav so bili programi dela posameznih osnovnih organizacij dobro sestavljeni, so v večini osnovnih organizacij akcije zaostajale za skupnimi aktivnostmi ZSM v železarni. To je seveda odraz nespoštovanja dogovorjenih stališč. Da je prihajalo celo do oviranja aktivnosti v določenih sredinah, je krivo vsekakor to, da mladi v teh sredinah niso pravilno razumeli bistva demokratičnega centralizma. Nizek nivo idejne usposobljenosti večine članov ZSM je posledica nezadostnega idejnega dela in izobraževanja, kar pa povzroča nerazumevanje politike ZSM. Neučinkovito in počasno reševanje vseh problemov mladih v železarni s svojimi objektivnimi in subjektivnimi razlogi prav gotovo povzroča nezainteresiranost večine naših članov. Vsi ti problemi narekujejo, da bo moralo marksistično izobraževanje postati Majski p uh množično in stalno v vseh fazah delovanja ZSM, pri čemer bo potrebna široka idejnopolitična akcija in podpora vseh socialistično organiziranih sil v železarni, z zvezo komunistov na čelu. Marksistično izobraževanje bo moralo zajeti tako širino, vsestranskost in biti tako usmerjeno, da bo garantiralo: — da bodo temeljne organizacije združenega dela postale središče idejnopolitičnega dela, kjer se bodo široko izraženi interesi delavcev reševali samoupravno z akcijami samih delavcev, — da bo vsebina marksističnega izobraževanja povezana predvsem s problemi in nalogami, s katerimi so soočeni delavci v svojih sredinah, ter usmerjena k razrednim ciljem in praksi združenega dela, — da se bo z masovnim marksističnim izobraževanjem omogočilo izgrajevanje resnično samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in da se bo vzporedno s tem razvijala zavest delavcev o potrebi marksističnega izobraževanja, — tak sistem enotnega marksističnega izobraževanja, ki bo naši delovni organizaciji dal garancijo, da bo vsak delavec usposobljen za aktivno udejstvovanje v gradnji samoupravnih odnosov znotraj temeljnih organizacij združenega dela. Če ocenjujemo rezultate idejnopolitičnega izobraževanja v železarni, ki so doseženi v minulem obdobju, ugotavljamo, da so bili določeni rezultati doseženi, vendar je prisotnih še veliko problemov. Žal moramo priznati, da so preveč prisotni problemi subjektivne narave, in sicer: — da je problematika idejnega izobraževanja izven rednih aktivnosti članov družbenopolitičnih organizacij, — vse preveč je prisotna nekoordiniranost akcij družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela, — še vedno je veliko članov ZSM v organih samoupravljanja in organih družbenopolitičnih organizacij, ki ne razumejo potreb po marksističnem izobraževanju. Smatrajo ga za nepotrebno in ne kot osebno obveznost in sestavni del vsakodnevnih družbenopolitičnih aktivnosti; — premalo se spremlja delo in aktivnost tistih, ki so končali politične šole ali kakršnekoli druge oblike izobraževanja v raznih tečajih, tako da lahko ti tovariši ostajajo v svojih osnovnih organizacijah in svojih sredinah popolnoma neaktivni in anonimni. Seveda bi pri vsem tem morali misliti tudi na sredstva, ki so bila vložena v njihovo izobraževanje. Pri uresničevanju kadrovske politike bi se morali vedno spoštovati principi, ki so bili formulirani v kongresnih dokumentih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in vseh drugih dokumentih. No, kljub določenim uspehom pa vedno ni bilo tako. Na določena mesta oziroma funkcije so bili kadrovani mladinci, ki jim tam prav gotovo ni bilo mesto. Bilo je veliko pojavov, da so se na določena mesta kadrovali člani, o katerih so odločali posamezniki ali skupine in se niso kadrovali po predpisanem postopku in od pristojnih organov. Kljub vsemu pa je na mnoga odgo- vorna delovna mesta, mnoge odgovorne družbenopolitične funkcije in zadolžitve ter v vse samoupravne organe izvoljenih veliko mladih, kar dovolj zgovorno kaže na to, da imajo starejši v mlado generacijo dokaj veliko zaupanje. Venomer pa je prisoten in nas tare problem, da v našo organizacijo ne moremo pritegniti višje in visoko izobraženih kadrov. Tako lahko v ZSM železarne Ravne resnično govorimo o delavski večini, saj je največja večina članov ZSM prav neposrednih delavcev. Pred kratkim smo v svoje delo vključili še aktiv štipendistov železarne Ravne, ki študirajo na visokošolskih ustanovah v Ljubljani in Mariboru. Prepričani smo, da bo tako sodelovanje s štipendisti že v času njihovega šolanja prineslo določene rezultate, saj je popolnoma prav, da so študenti že v času svojega šolanja seznanjeni z vso dejavnostjo in problematiko, ki se pojavlja v njihovih bodočih delovnih organizacijah. Točne so ugotovitve, da je največja krivda za neaktivnost v posameznih komisijah pri ZSM v železarni in nekaterih osnovnih organizacijah prav v nepravilnem kadrovanju v njihove vodilne organe. Zato bo potrebno v kadrovsko politiko vnesti veliko več pozornosti in nikakor ne odstopati od osvojenih principov in kriterijev kadrovske politike ZSM v železarni. Vse osnovne organizacije ZSM železarne Ravne so bile v začetku lanskega leta vključene v tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo in najboljšega mladinca samoupravljalca. Rezultati te akcije so za mlade v železarni porazni. Več kot polovica osnovnih organizacij je zaradi neaktivnosti izključena že v prvem krogu tekmovanja, ostale pa so z številom zbranih točk tako nizko, da že v občinskem merilu ne predstavljajo pozitivnega rezultata. V opravičilo lahko rečemo, da je temu veliko kriv tudi točkovni sistem, ki osnovnih organizacij nikakor ni mogel navdušiti za tekmovanje, saj je prirejen tako, da ne upošteva nobenih aktivnosti, ki jih osnovne organizacije realizirajo s svojim vključevanjem v uresničevanje zakona o združenem delu in socialističnega samoupravljanja v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, kar pa je prvenstvena naloga osnovnih organizacij ZSM v združenem delu. Morda bi bilo dobrodošlo, da bi osnovne organizacije v železarni ustvarile neki interen način tekmovanja in bi prešli na tekmovanje za najboljšo organizacijo v železarni in najboljšega mladinca samoupravljalca v železarni. Tu bi bila najpomembnejša naloga ZSM, da bi na določen način stimulirala mlade, kakor tudi vse svoje sodelavce v tovarni za večjo proizvodnjo in večjo produktivnost. Pohvaliti pa moramo mlade iz TOZD kovačnice, ki so že tretjič zapored sodelovali na tekmovanju mladih kovačev, ki ga organizirajo vse jugoslovanske železarne, in tam dosegli dobre rezultate. Tekmovanja take vrste niso pomembna samo zaradi dokazovanja kovaških spretnosti. Tam se spoznavajo načini dela v drugih delovnih organizacijah, drugačni tehnološki postopki, kuje se bratstvo in prijateljstvo. Zato je treba takšne dejavnosti mladih podpirati in pozdraviti poizkuse mladih iz naše tovarne, ki si prizadevajo, da bi postali prvi organizator tekmovanja mb' dih delavcev topilcev in livarjev. Ko govorimo o delegatskem sistemu, moramo začeti pri dejstvu, da noben si' stem, ki bi bil še tako dobro zamišljen h1 kakršenkoli že, ne more delovati sam P° sebi, kolikor ga ljudje zavestno ne sprej' mejo in ne oživijo. To se pravi, da je raz-voj in funkcioniranje delegatskega siste-ma odvisen predvsem od angažiranja vseh subjektivnih sil, tako tudi ZSM. Zelo raZ-veseljivo je dejstvo, da osnovne organiza' cije ZSM v železarni posvečajo vse več pozornosti povečanju vloge in odgovor-nosti ZSM za razvoj sistema socialističnega samoupravljanja v posameznih TOZD in delovni organizaciji ter s tem tudi de-lovanju delegatskega sistema. Delovanje mladih v delegatskem sistemu, organih samoupravljanja, sindikatu, vse bolj ornog0' ča družbeno uveljavljanje mlade generacije, njeno odgovorno vlogo v vseh družbenih procesih, ustvarjanje njenih družbenoekonomskih interesov, v sami organizaciji ZSM omogoča pot za realizacijo svojih samoupravnih opredelitev, zaključkom in stališč. Osnovne organizacije ZSM železarn6 Ravne delujejo skupno z vsemi drugi1111 družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Zato nobena osnovna organizacija ne more delovati oddvoje' no, temveč lahko in mora vključevati svoje aktivnosti v skupne družbenopolitične in samoupravne aktivnosti v svojih sredinah. Iz tega jasno sledi, da ZSM v železarni ne more svojim delegatom ali aktivistom diktirati svojih osebnih stališč, temveč mora bitko za svoja stališča izboriti V koordinaciji in dogovarjanju z vsemi drugimi dejavniki v svojih sredinah. Brez koordiniranja akcij, brez dogovarjanja 111 iskanja skupnih rešitev in stališč, s trnastim vztrajanjem pri svojem, je delovanj6 ZSM že vnaprej obsojeno na propad. Ta' ko obnašanje ZSM je seveda tudi nespr6 jemljivo. Uspešno reševanje vseh vprašanj družbenoekonomskega položaja zaposlene zm9' dine je odvisno tudi od njenega aktivne#9 delovanja v organizacijah in akcijah zVc ze sindikatov. Da bi bilo takšno delovanj^ ZSM uspešno, je potrebno čimorej poisk9 ti ustrezne organizacijske in akcijske ob1 ke delovanja. Te aktivnosti morajo om° gočiti ne samo koordinacijsko aktivn0 teh dveh organizacij, temveč tudi skup9 vodenje akcij obeh. Mladi smo že nekajkrat analizirali s° delovanje obeh organizacij in lahko trd1 mo, da smo doslej sodelovali le v skup9* akcijah širšega družbenega pomena, pre j vsem takih, kot so volitve, referendu91 itd. Vse premalo pa smo sodelovali na P0^ dročju reševanja mnogih življenjs*5^ vprašanj mlade generacije. Prav tako ^t premalo sodelovali pri reševanju vseh Pr°;/ blemov družbenega pomena, ki se poj9 ljajo ob uresničevanju politike sociali: stič- Ae l9 nega samoupravljanja v združenem a , in krajevnih skupnostih. Vsekakor Pj ZSM ne more realizirati svoje aktivn09 brez skupne akcije vseh subjektov v zdr ženem delu. Uresničevanje socialističnega s upravljanja in delegatskega sistema, ta , ga, kot ga definira ustava, je vseka15 dolgotrajen proces. Pri tem pa se moramo zavedati, da je lahko ta proces veliko hi-rejši ali pa počasnejši. Toda bo in mora t* hitrejši, seveda le s popolno angažiranostjo in aktivnim prizadevanjem vseh oružbenopolitičnih organizacij ter tako tudi ZSM. ^ sedanjih sodobnih pogojih življenja fizična kultura, počitek in rekreacija, kultura in kulturno zabavna dejavnost podali potreba in nujnost vseh delovnih Judi. Ta področja morajo postati sestavni ol sodobne proizvodnje, saj je to pogoj za °hranitev zdravja, delovnih sposobnosti in Povečanja produktivnosti dela. Odgovornost in aktiviranje vseh osnovah organizacij ZSM v železarni v pretek-obdobju, ni bilo zadovoljivo. Za tako stanje tudi ne moremo najti opravičlji-v'h razlogov, saj take pogoje za izvajanje ^črtane politike fizične kulture, rekreaci-1® in zabavnega življenja, kot jih imamo Pri nas, najdemo le še malo kje. Kljub te-mu pa pri svojem delu nismo uspeli ^tvariti množičnosti in tako se s fizično Ulturo in rekreacijo ukvarja le peščica P°sarneznikov. Zaključek je lahko tak, da ^kreacija in fizična kultura v železarni gresta vzporedno s proizvodnjo, ker le delovni ljudje niso sprejeli kot sestavni el sodobnega dela in življenja. Potrebno Se bo še bolj potruditi na tem področju in tem aktivirati vse družbenopolitične °rganizacije. , področju kulture so rezultati nekoli-0 Ugodnejši. Mladi sodelujejo v raznih ®Kcijah, prirejajo nastope in so aktivni ®raj v vseh vejah kulturnega življenja 1-1 nas. Tu pa naletimo na popolnoma , rug problem. Pogoji, v katerih poteka uhurna dejavnost, nikakor ne ustrezajo °trebam, zato smo lahko z doseženimi re-hati bolj ali manj zadovoljni. Seveda ti rezultati niso tako dobri, da v nasled-obdobju ne bi mogli biti še boljši. v demokratizaciji celotnega družbenega vljenja v naši državi dobiva informira-V vse pomembnejšo samoupravno funk-J°. Vse bolj se naglaša, da je informira-eden od osnovnih pogojev za kvalitet-^ °dločanje delavcev v združenem delu. ^ hi lahko delavec zares gradil nove Uzbene socialistične odnose, da bi lahko , ivno deloval v samoupravljanju, mora 1 vsestransko informiran o vseh bistve-vprašanjih združenega dela. , ^formiranje je sestavni del našega de-a, 111 aktivnosti ZSM. Velikokrat je naša s hmost odvisna od tega, kako in koliko je 0 informirani. V naslednjem obdobju treba uvesti popolno obveščanje znotraj Or organizacij ZSM in navzven do j>Sanov KS, ZSM v železarni, OK ZSM na ^ KS na nivoju sozd SZ, RK ZSMS ^ Preteklem obdobju nikakor ne more-tr°.biti zadovoljni z informiranjem zno-delovne organizacije. O mnogih akci-1 ti{ ’ k* so jih vodile druge družbenopoli- i £r, ® organizacije in samoupravni organi, i v železarni ni bila obveščena in po- di Caila k sodelovanju. Seveda so krive tu-*ahfn°Vne organizacije, saj nismo opazili i- T0 CV ^e~teh po boljšem informiranju, i- jo ^ m°ra informiranje dobiti veliko večji. touUnkcij° v našem samoupravnem siste-» ttiora omogočiti vsem članom naše de- lovne organizacije, da bodo samoupravljali in odločali o vseh vprašanjih svojega dela in življenja. Po nekaj letih bolj ali manj mrtve sezone glede prostovoljnih mladinskih aktivnosti v obliki mladinskih delovnih akcij je v minulem obdobju prostovoljno delo spet našlo prostor v akcijah in programih mladih. Ponovno so zaživele zvezne, republiške in lokalne delovne akcije. V vse te prostovoljne aktivnosti so se redno vključevali tudi mladi iz železarne. Zelo pa pogrešamo takšne prostovoljne aktivnosti članov ZSM železarne, ki bi bile usmerjene v izboljševanje ekonomskega položaja naše tovarne. Vsi mladi bi morali pomagati k še boljši ekonomski stabilizaciji tovarne z večjim lastnim prizadevanjem na delovnem mestu in z uspešnim izvrševanjem proizvodnih nalog. Seveda nikakor ne bi bilo prav, če bi si želeli takih akcij samo zaradi finančnih rezultatov. Nobena delovna akcija mladih ni bila načrtovana samo iz ekonomskih razlogov, temveč je bila vsaka tudi neke vrste šola, kjer se kujejo bratstvo, enotnost in prijateljstvo. Na delovnih akcijah, je rekel tovariš Tito, se pridobiva najdražje znanje — znanje, kako se ljubi in gradi domovino. Zato mora postati naloga vseh osnovnih organizacij v železarni, da postane prostovoljno mladinsko delo stalna aktivnost vseh osnovnih organizacij in da ta oblika dejavnosti pride na vse programe dela ZSM v železarni. Družbena samozaščita je kot funkcija samoupravne socialistične družbe in samo- upravnih odnosov neločljiv del našega samoupravnega socialističnega razvoja. Njena naloga je, da čuva družbeno ureditev tako pred napadi od zunaj, kot pred raznimi notranjimi sovražniki in kriminalci, ki želijo delati škodo naši družbeni ureditvi, pravilnemu delovanju celotnega gospodarskega sistema, družbeni lastnini, pravicam in svoboščinam občanov, bratstva in enotnosti ter neodvisni politiki naše domovine. Ker naša železarna predstavlja za vse naše sovražnike zelo pomemben objekt za njihovo delovanje, zahteva borba proti vsem mogočim protisamoupravnim in protisocialističnim pojavom stalno budnost ter visoko zavest vseh zaposlenih. Zaradi tega mora biti razvijanje družbene samozaščite stalna naloga vseh delovnih ljudi v železarni in še posebej vseh organiziranih socialističnih sil. V minulem obdobju ZSM v železarni ni bila najbolj aktivna na tem področju. Če zberemo vse rezultate dejavnosti osnovnih organizacij pri negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij našega naroda in njihovo vgrajevanje v sodobne tokove in procese samoupravnega socialističnega razvoja, ugotovimo, da bomo morali narediti veliko več. V prihodnjem obdobju se bo morala ZSM lotiti najrazličnejših oblik seznanjanja vseh svojih članov z zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, morale se bodo poiskati še drugačne oblike sodelovanja z mladimi v naši armadi, kot so do sedaj le obiskovanje ob praznikih in še posebej bo treba za- Kuhinja v naravi tično odloča, lahko prevzame takšno odg0' vornost. Mislim, da bi prav to spoznan]e moralo biti izhodišče naše politike do ml3' de generacije.« PREDLOG KANDIDATOV ZA KOORDINACIJSKI SVET OO ZSMS Železarne ravne Železna svetloba četi izobraževati vse mlade za dobro družbeno samozaščito in razkrivanje vseh oblik sovražnega delovanja. V situaciji, ko vsak dan in na vsakem mestu osvajamo novo tehnologijo, vzpostavljamo nove družbene in proizvodne odnose, ko obvladujemo vse procese proizvodnje, so popolnoma jasne vse naloge vseh delavcev in s tem tudi naloge vseh mladih, še posebej članov ZSM, saj interesi mladih niso in ne morejo biti drugačni ali oddvojeni od interesov vseh zaposlenih. S svojim sodelovanjem v proizvodnji, družbenopolitičnih aktivnostih, v borbi za socialistične samoupravne odnose morajo mladi stalno povečevati in vnašati vanjo vso svojo naprednost in revolucionarnost v proizvajalno moč vseh delovnih ljudi. Če želijo mladi železarne v prihodnjem obdobju še uspešnejše opravljati svojo vlogo, potem se moramo takoj nehati zapirati v svoje kroge in v reševanje svojih, tako imenovanih mladinskih problemov ter postati resničen subjekt, neposredni udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih, interesih in potrebah človeka na delovnem mestu v tovarni, mestu, krajevni skupnosti itd. Vse dosedanje delo mladine in njeno sedanjo vlogo je najlepše opisal tovariš Edvard Kardelj v Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ko govori: »To je organizacija, ki zajema najširše množice mladine, ki je svojo prihodnost zavestno povezala s prihodnostjo socializma. Toda ne bom veliko pretiraval, če rečem, da je vloga ZSM v našem političnem sistemu manjša v primerjavi z dejansko vlogo mladine v naši družbi, posebno pa manjša v primerjavi z dejansko vlogo mladine v naši družbi, posebno pa manjša, kot bi to ustrezalo dejanskim družbenim interesom. Sicer so mnogi zaposleni mladi ljudje izvoljeni v delavske svete, delegacije in delegatske skupščine, toda mladinska organizacija kot takšna je še vedno bolj 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Jurak Jože — predsednik sekretar usmerjena na druga področja svoje dejavnosti kot pa na problematiko delegacij v katere so izvoljeni tudi mladi ljudje. Vzroki za takšno stanje so, po vsej priliki, ne toliko v mladinski organizaciji, kolikor v nerazvitosti vseh tistih odnosov, ki morajo povezati družbenopolitične organizacije z delegatskim sistemom. Z drugimi besedami, vse pomanjkljivosti v odnosu in aktivnosti zveze komunistov do družbenopolitičnih organizacij, pomanjkljivosti v njihovih medsebojnih odnosih, vse slabosti socialistične zveze in položaja sindikatov vplivajo tudi na položaj in vlogo ZSM v našem političnem sistemu. Organizirane subjektivne sile naše družbe z zvezo komunistov na čelu morajo zagotoviti takšne družbene razmere, v katerih bo mladina resničen subjekt, neposredni udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih. To je izhodišče za večje družbeno in politično angažiranje mlade generacije. To pa pomeni, da morajo te sile energično obračunavati s tendencami, da mladinsko organizacijo držijo na obrobnih položajih in da mlade ljudi še vedno s premalo poguma vključujejo v vse oblike samoupravljanja in upravljanja družbe sploh. Uspehi ZSM in njen prispevek k razvoju socialistične družbe bo toliko večji, kolikor bo ustvarjala pogoje za širšo in hitrejšo vključitev mladih ljudi v vse vrste družbene odgovornosti in družbenega odločanja v delegatskem sistemu. Kajti tudi mlad človek, kakor vsak drug, lahko samo v življenjski praksi, pri delu in odgovornem odločanju preverja samega sebe, svoje ideje in pobude, pravilnost svojih stališč pa tudi realne možnosti in sposobnosti družbe. Brez takšne družbene odgovornosti in brez takšnega preverjanja v praksi bi se vsako mladinsko gibanje izgubilo v morju jalovih besed ali sektaškega avanturizma. Samo človek, ki prevzema tudi odgovornost za svojo svobodo, je lahko svoboden. Toda samo človek, ki lahko demokra- Miklavc Franjo Kladnik Jurij Garb Miroslav Kocjen Franc Miklavc Silvo Miklavc Janez Svenšek Alojz Šumnik Peter Šapek Cvetka Kret Dani Prislan Sašo 13. Skutnik Andrej 14. Krajnc Maks 15. Herceg Vinko 16. Jamer Olga 17. Kranjec Sonja 18. Veršič Silvo 19. Matavž Štefan 20. Franc Miran Nadzorni odbor 1. Kastivnik Boris 2. Lesjak Bojan 3. Solar Jana Uredniški odbor sestavljajo Jože Pa&djjj Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Fra n>. Miklavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, ki je govorna tudi za vsebino Mladega fužinah8 Vigred Mnenja delavcev: Izbira poklica in štipendiranje to šolsko leto bo kmalu ko Kljub temu, da je do K,nca še slabih osem tednov, se v di-0®!1. družin že na veliko raz-otr t 3’ kam ko odšel njihov °k, ko bo končal zadnji razred e^n°vne šole. Nedvomno je to kov najtežjih odločilnih trenut- saj v za slehernega očeta in mater, .M taki zasedenosti ni lahko prostega mesta na višjih Šobiti °^k, kaj šele štipendijo, želUck mec* našimi sodelavci v ka-ezarnt je precej takih, ki že ne-Jv časa na vseh koncih iščejo jijjZn°sti za nadaljnji študij svo-t0 °trok. Na katere težave pri dQV\tnaletijo in kaj menijo o prijele?* štipendije, smo vprašali kole " ,ic'katere naše sodelavce, ki so ta e odgovorili: lavi?n®ka PIevnik, skladiščna de-*a> TOZD industrijski noži: tr?° otrok dokonča osemletko, je ItU a zanj izbrati primeren po-oDr’ katerega bo z veseljem Pa f tnL Dolžnost vseh staršev ga-3e. da po svojih močeh poma-Sovj !,n,svetujejo otroku pri nje- poklica in zaslužka. Seveda pa starši pri tem želimo, da bi našim otrokom bilo dosti bolje v življenju, kot je bilo nam. Posledica tega pa je, da se večina otrok odloča za štiriletne srednje šole. Menim, da bi morali poklice, za katere je potrebna poklicna šola, prikazati v lepi luči. Le tako bi se veliko več otrok odločilo za poklicne šole. Tako pa ni čudno, da se vanje vpisujejo samo tisti, ki so vse svoje možnosti že zapravili v osemletki in tako ne morejo na srednje šole.« Ivan Dobre, jermenar in vulkanizer, strojno gradbena služba: »2e dosti prej smo morali pričeti razmišljati, kam bo šel naš otrok v nadaljnje šolanje. Seveda pa se naše skrbi najbolj povečujejo pred iztekom šolskega leta. dokaj težki odločitvi, kam v študij. Ko otroku izbiranj p'°klic, izbiramo in oblikujemo I\)iT?v° nadaljnjo življenjsko pot. sPlo«Cna šola ne nudi otroku di snega znanja, ki ga vsak mla-ga ^trebuje v življenju, ampak ,a*no usmerja na neki določen Zadn'°ni n*vo- Zato se starši v S6tiJem času ogrevamo za t. i. de-floDni ? šolanje, saj tisti dve leti ztan u^e*a otrokovo splošno svC|Je- Seveda se moramo pri po-vDafVaniu za bodoči poklic ra-s tei.Po kadrovskih potrebah, saj drU£ki koristimo sebi, otroku in d0va,gojeni mnenju železarna ni treu J Perspektivno nakazala po-gl6(je Po bodočih kadrih. Zlasti *artle štipendij je v okviru žele-bijoes®lab° organizirano, saj do-sopendijo le nekateri dijaki, delavec brez štipendije otf0j!a težko šola, zato želi, da bi cimprej prišel do svojega nih organizacijah sem naposled le dobil štipendijo pri izobraževalni skupnosti. Precej me je takrat tudi motilo, da železarna ni dovolj jasno nakazala svojih kadrovskih potreb po bodočih sodelavcih. Dolgo nisem mogel verjeti, da mi železarna ni pomagala pri štipendiji. Drugače pa moram reči, da je sin vsako leto šolanja dobil delo v železarni med počitnicami. Tudi sam sem že veliko razmišljal o tem, da se vse preveč otrok izogiba šolanju na poklicnih šolah, ki nam dajejo naše bodoče delavce. Pri tem pa tudi mislim, če se nekdo le dobro uči, mu zato tudi moramo starši in družba pomagati, da se bo lahko otrok izobraževal na visokih šolah. Jasno pa nam mora biti, da vsi ne morejo biti inženirji, doktorji in tehniki. Potrebujemo precej več kvalificiranih delavcev, metalurgov, brusilcev itn.« Vinko Zatler, delovodja, TOZD industrijski noži: »Za starše pomeni čas, ko je treba za otroka izbrati primeren poklic, veliko preizkušnjo. Velikega pomena je, da skupaj z otrokom izberejo poklic, ki ga bo uspešno in z zadovoljstvom oprav ljal. Vse preveč starši čakamo do trenutka, ko je treba otroka vpisati na določeno šolo. Morali bi dosti prej ugotoviti nagnjenje in veselje otroka do določenega poklica, ter bi se nam ne bi bilo težko odločati. Sola do sedaj ni storila vsega za poklicno usmerjanje otrok, se pa to izboljšuje. Z uvedbo pred-vpisovanja otrok v razne šole in z razgovori, ki jih organizirajo šole z otroki, ki se želijo vpisati vanje, je stvar precej olajšana. Tako otroci pred uradnim vpisom vidijo, če so sprejeti na zaželeno Tončka Plevnik Ivan Dobre Res pri tem ne ostajamo sami starši, saj nam pri izbiri poklica za našega otroka pomaga tudi šola. Tako smo pred nedavnim imeli starši sestanek na šoli, na katerem so nam pomagali in svetovali, kje naj se otroci izobražujejo naprej. Ker mi v tem šolskem letu končuje osmi razred hčerka, smo se po svetovanju in sugestiji šole le odločili, da bo študirala medicino. Sedaj živimo v upanju, da bo sprejeta v šolo. Tako na tihem že tudi mislimo na štipendijo. Če bi jo dobila pri splošni bolnišnici Slovenj Gradec, bi bilo še najbolje. V nasprotnem primeru bomo morali za štipendijo prositi pri izobraževalni skupnosti. Pri iskanju štipendije nisem novinec, saj sem veliko težav že imel pred tremi leti, ko je osnovno šolo končal sin. On se je odločil za študij na srednji ekonomski šoli. Kot dolgoletni delavec v železarni sem najprej zaprosil za štipendijo v železarni. Žal je takrat baje za te vrste šol niso dajali, tako so mi povedali. Pa kljub temu nisem vrgel puške v koruzo. Po nekajkratnih neuspelih obiskih v delov- R Janko Ban, skladiščni delavec, TOZD komerciala: »Čas za odločitev, da otroku najdeš primeren poklic, je za starše velika odgovornost. Šola dosti pomaga pri izbiri poklica, s tem da obvesti otroke, kje in koliko je prostih učnih mest. Drugače pa se ravnamo pri izbiri poklica, ki jih načrtujejo kadrovske potrebe. Jaz izhajam pri izbiri poklica iz kadrovskih potreb občine. Zato si tudi želim, da naj bi otrok dobil zaposlitev v naši občini. Moj sin se je trdno odločil, da bo gradbenik. Želim si, da bi se lahko učil doma, v občini, pri kateremkoli gradbenem podjetju. S tem bi me šolanje dosti manj stalo. Vinko Zatler šolo ali ne. Le tako se lahko že pred razpisom preusmerijo drugam. Težko se je ravnati po kadrovskih potrebah, če nima otrok veselja in nagnjenja za drug poklic. V železarni pogrešamo plan potreb po bodočih kadrih. Posamezniki lahko dobijo podatke na kadrovskem oddelku, menim pa, da je to dosti premalo. Po javnih občilih, TV, časopisih itn. vse premalo predstavljajo razne poklice. Lažje bi se otroci odločili, če bi jih. Sploh filmi bi tu dosti pomagali.« Janko Ban Na željo šole so učenci izpolnili teste, katere je šola poslala na gradbeno podjetje, vendar do danes še nismo dobili odgovora, koliko učencev bodo sprejeli. Menim, da tisti otroci, ki se odločajo na sugestijo staršev za štiriletno srednjo šolo, se predvsem zato, da se ognejo težkemu fizičnemu delu, ki je slabo plačano. Če bi bila težka opravila bolje plačana kot sedaj, bi se gotovo več otrok odločalo za poklicne šole.« Franc Rcpotočnik, pomožni skladiščni delavec, TOZD jeklarna: »Bo kar držalo, da je čas, ko je treba pomagati otroku izbrati poklic, precej težaven. Jaz sem na tem področju že star maček, saj sem moral pred leti pomagati pri izbiri poklica za dve hčerki. Letos mi osnovno šolo končuje tudi tretja hčerka. Zanjo so na šoli rekli, da bi bilo dobro, če bi šla v gimnazijo. Tako bosta kar dve na gimnaziji. Kot vsi drugi si tudi jaz želim, da bi hčerka dobila po končanem šolanju zaposlitev v železarni. Prav tako sem tudi mnenja, da je železarna precej naredila na področju prikazovanja potreb po bodočih kadrih. Nekoliko pa se baje zatakne pri razdelitvi štipendij. Mislim, da je dobiti štipendijo težko. Ne vem, kako bom zdaj, ko sem zaradi slabega zdravja premeščen na drugo delovno mesto, ki je dosti slabše ocenjeno, izšolal hčerki. Tudi hčerka, ki že obiskuje gimnazijo, nima štipendije. Tega pa že ne morem več tako dobro razumeti. Zakaj smo le taki do tistih otrok, ki se lahko učijo in imajo za to tudi veselje? Menim, da je vsak dinar za njihovo na- Franc Repotočnik daljnje izobraževanje dobro naložen in se bo z leti obrestoval. Kje dobiti štipendijo za hčerko? Podatek, da se vedno manj otrok vpisuje v poklicne šole, bo kar držal. Kot dolgoletnemu sodelavcu železarne, ki sem leta pre- živel ob bučnem talilnem agregatu, se mi tako početje nekaterih otrok in staršev ne zdi v redu. Ze prej sem dejal, da se naj vsak šola, če ima za to veselje. Seveda pa mora imeti tudi dober uspeh in denarno podlago. Če je kdo vsa lota osnovne šole lenaril, mu na koncu res ne preostane nič drugega, kot da gre v poklicno šolo. Poglejte, kaj se danes še dogaja v železarni v našem tozdu. Zgradili smo mogočne proizvodne dvorane (novo topilnico), v kateri talilni agregati zaradi pomanjkanja delovne sile obratujejo izmenično. Če ne verjamete, se lahko prepričate sami, saj tako piše tudi iz dneva v dan v raportni knjigi jeklarne II. Ker se stanje noče in noče izboljšati, bo nujno potrebno, da se na tem področju nekaj ukrene. Starši in otroci bomo morali prejkoslej spoznati, da vsi ne bodo mogli biti inženirji, ekonomisti, doktorji itn., temveč, da potrebujemo precej delavcev v neposredni proizvodnji ob pečeh, pri strugarskih strojih, ob kladivih in še bi lahko naštevali. Najtežje je nedvomno v topilnici, kjer se rodi naš bodoči dinar. Prav tu je pomanjkanje delavcev naj večje.« F. Rotar Druga slran o ..Mnenjih delavcev44 V celoti delim mnenje z anketiranimi sodelavci, da končana osnovnošolska učna obveznost ni le faza v otrokovem razvoju, temveč kar razpotje. Zato izbira prave poti v življenje ne sme biti prepuščena le otroku in staršem, ampak tudi drugim. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje: do kod naj na izbiro bodočega poklica naše mladine poleg staršev vpliva tudi širša družba? Tu seveda ne gre za dilemo, kateri dejavniki naj vplivajo na mladostnikovo poklicno odločitev, kako in ali sploh, temveč bolj za učinek takega vplivanja. Učinek pa ni vedno odvisen od hotenja družbe, temveč v večji meri od pripravljenosti staršev in otroka, ali bodo tak vpliv sploh sprejeli. O tem ni dvoma. To povedo podatki o študirajoči mladini. Izrazite družboslovne usmerjenosti mladine pa ne kaže pripisati le njej in staršem, temveč vrsti drugih dejavnikov. Solo družboslovne usmeritve so na primer cenejše (oprema), zato so šole rasle neodvisno od družbenih potreb tudi zavoljo načina financiranja in podobno. Zadosti je bilo šolo ustanoviti, začeti pouk v stari, dotrajani in za pouk neprimerni zgradbi, v občinskem proračunu ali kje drugje zagotoviti nekaj denarja za začetno financiranje, nato pa vso skrb enostavno prenesti na Republiško izobraževalno skupnost. Razprave o smotrnosti šole, o njeni usklajenosti z načrtovano mrežo šol so bile zatem le še prazne in brez učinka. Danes zato lahko marsikje govorimo o »občinskih« šolah, o pretiranem vpisu na eno usmeritev in podobno, saj vemo, da bližina šole močno ali celo prevladujoče vpliva na otrokovo poklicno odločitev. Zadnjih nekaj let bližina šole kot materialni dejavnik ne bi smela več prevladujoče vplivati na izbiro poklica, ker OZD v vseh občinah naše republike združuje- jo po 0,5% stopnji od bruto osebnih dohodkov tako imenovana združena štipendijska sredstva za materialno izenačitev pogojev šolanja. Čeprav, recimo, samo železarna za ta namen izdvaja letno 2 milijona dinarjev, sredstev vseeno ni zadosti. Zaradi pomanjkanja denarja so bili lani določeni tako imenovani prednostni in neprednostni poklici s kar 100% različno osnovo za pridobitev štipendije. V tem verjetno tiči tudi razlog za veliko željo anketirancev, da bi njihovi otroci prejemali kadrovsko štipendijo železarne. Milan Zafošnik O štipendijski politiki katerekoli OZD lahko rečemo, da je neposredni odraz načrtovane dolgoročne kadrovske usmeritve. Naša železarna glede načrtnosti štipendiranja ni niti pri vrhu niti med tistimi, ki ne vedo, kakšne kadre bodo potrebovali in koliko. Vseeno pa moramo priznati, da so naše kadrovske potrebe za določene poklice še vedno premalo popolne. Res pa je tudi, da za poklice, za katere smo dolgoročno preučili potrebe, med mladimi in njihovimi starši ni zadosti zanimanja. Sem lahko uvrstimo vse metalurške poklice na stopnji dve- ali triletne poklicne šole, medtem ko so se mladi za študij na TS in fakulteti za naravoslovje in tehnologijo zadnja štiri leta zadovoljivo odzvali. Nekaj podatkov: vsa leta sem letno razpisujemo 50 in več štipendij za poklice talilec, valjavec, strojni kalupar, strojni kovač in žarilec, vendar je odziv skromen. Nekaj let nazaj na razpisane štipendije za poklice talilec, žarilec in strojni kalupar ni bilo nikakršnega odziva. Posledica je znana: v jeklarni je poklicni sestav delavcev zelo slab. Podobno je v jeklolivarni, medtem ko sta glede tega valjarna in kovačnica nekoliko na boljšem. Kar zadeva odziv na štipendije za kovinarske poklice, so razmere drugačne, vseeno pa nekako ne moremo razumeti, zakaj se mladi še vedno premalo zanimajo za poklica brusilec in rezkalec. Oba poklica sta lepa, zahtevata visoko strokovnost, spretnost in preciznost, pa mladim, tako kaže, nista zadosti znana ali privlačna. Letošnjo jesen bomo pripravili poseben informator o poklicnem delu v železarni, v katerem bomo opisno in slikovno predstavili vse poklice na stopnji srednje poklicne šole. Nekaj besed o merilih za podelitev kadrovske štipendije. Merila smo leta 1973 oblikovali in sprejeli v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Prvo merilo za izbiro najustreznejših kandidatov je učni uspeh, temu sledijo socialne razmere kandidata, zdravstvena zmožnost za poklic ter rezultat psihološkega pregleda. Po tem, ko smo upoštevali gornja merila, dajemo pri podelitvi štipendije prednost otrokom naših delavcev. Skoraj vsi vprašani sodelavci so imeli pri iskanju kadrovske štipendije v železarni številne težave. Odgovor je preprost: za šolanje na ekonomski in medicinski srednji šoli kadrovskih štipendij že vrsto let nismo razpisali. Oba poklica pa sta uvrščena med neprednostne, zato so zaradi različnih osnov težave tudi za pridobitev štipendije iz združenih sredstev v občini. Iz povedanega sledi, da je razkorak med potrebami naše železarne in poklicnimi odločitvami mladine očiten. Vsi, zlasti pa starši, bomo morali najprej sebi dopovedati, da boljši in debelejši kos kruha ne »režemo« samo tistim s končano štiriletno srednjo šolo, temveč da je zadosti lepa prihodnost otroku zagotovljena tudi z enim od poklicev, o katerih smo že govorili. Da bo otrokom v metalurških in kovinarskih poklicih lepše, kot je bilo nam, je odvisno od nas. Tega se v polni meri zavedamo, saj smo se kar vsi skupaj odločili za modernizacijo jeklarne, kovačnice, livarne... Povsod, kjer je mogoče, uvajamo novo — sodobno tehnologijo, izboljšujemo okolje, v katerem delavci delajo in podobno. Mar ni to zadosti lepa prihodnost za naše otroke?! Delavec pri stroju postaja strokovnjak — specialist, ki stroj — čedalje več je elektronsko vodenih — le upravlja in nadzoruje ter vstavlja ma- terial. Telesno težko, umazan0 delo talilca v zasmrajenem okol)u bo čez nekaj let le še spomin. Ta' ko neugodno pa so letošnje le}0 omenjeni poklic še predstavil1 strokovni delavci Skupnosti z3' poslovanja v pismeni informadJ* o poklicih. Za katere poklice bomo let°s razpisali štipendije in koliko? Za metalurško in strojno faku*' teto skupaj 13, za finančno sm® ekonomije 1, za avtomatiko ele'1' tro stroke šibkotočne smeri TŠ — smer geodezija 1, za T S strojne smeri na Ravnah 8, 1 ^ metalurške poklice na ravni P°' klicne šole 83, za kovinarske P°' klice 59, za elektrikarje 6 (obr° tovni 5 in 1 za elektromehanikal Izbira poklica za svojega otr°^ ka torej ni majhna. Kakšen pa J predhodni vpis na poklicne šoj pri SC Ravne za šolsko let 1978/79? — 56 za TŠ strojništva; 58 kij** čavničarjev; 28 strugarjev, rn r tem ko za poklica brusilec in kaleč zopet ni zadostnega zaa manj a. Za metalurške poklice se za*1* majo le 4 učenci iz osnovne Šde Dravograd. Podatki nam dajo sliti, mar ne? Milan Zafošnik rdi' OBISK IZ KITAJSKE & V organizaciji republiškega s ( kretariata za ekonomske odnos0 tujino in v okviru širše turneje Vj Sloveniji je železarno Ravne aprila obiskala gospodarska de* gacija LR Kitajske. Vodila j° J, Ci Tian, namestnica ministra P.{ vega ministrstva stroj ograd***. MeV LR Kitajske. Delegacija je s . e«' 11 članov, v njej pa so bili Pfl ^ stavniki različnih ministrstev strokovnjaki za posamezna P° „ roč j a strojegradnje. Kitajce spremljali predstavniki sekre■ riata za mednarodno sodelovaje SR Slovenije, zveznega kom** i, za industrijo in energetiko, P stavnik Jumela, predstavnik vinotehne Celje, generalni d h, tor Lenasi kot predsednik K°_. rt' zorci j a za LR Kitajsko pri GoSP^, nf darski zbornici Ljubljana in ‘j kateri drugi jugoslovanski Pr stavniki. M V železarni so si ogledali v del tozdov metalurškega in me- hansko predelovalnega komP rt? sa. Po ogledu so bili krajši raz®j vori, ki so se jih udeležili ®,cfi poslovodnega sveta in neka drugi vodilni delavci. ( Namen obiska je bil naja}**^.. kot spoznavanje z nekaterim* m, sežki na področju strojegra“^,: Gostje so se zanimali za proiz0 - ni program železarne, za s«' proizvodnje in smeri prodaj ef ffl-katera tehnična vprašanja in P^ bleme in načelno za možnosti slovno tehničnega sodelovali Zlasti so jih zanimale moza nakupa licenc. Kljub temu, da je bila del® ^ , cija najavljena kot gospoda! delegacija, ki naj bi se p°ž° jf' j jala o možnostih poslovno teh.« nega sodelovanja in so jo seSnjJ' i ljali večji del ustrezni strokov v t ki s področja mehanske prede. v * ,ii . govoru veliko pozornost nam .j-tudi drugim vprašanjem. Zah POKLICNI GASILCI TUDI UPRAVLJALO CENTRALE Mali težak kl^e.nekaj časa se vsem tistim, ki §e’Cej° telefonsko številko (9) na-nn centrale v popoldanskem in jnem času, na drugi strani žice lep -'? dežurni gasilci, ki so popi* fv°jih zadolžitev dobili še to. ed nedavnim smo lahko brali, Uku dobili sodobne telefonske in rnu • naprave. Na dežurni teleko->. .a'kacijski mizi pa so še drugi kem ’ tak° da bodo v krat-Dr» naPeljane javne alarmne na-s 7® 2 uprave, poslopja ETS in mf. , ke za kemijo in kemijske aziskave. .Kako so gasilci vsemu temu kos, P°vcdal Vlado Vališcr, vodja 8asdske službe: Vlado Vališer w!?es ■'e’ se marsikateri sode-vilkC’ ko P°kl>če telefonsko šte-vPra* 9> se mu javi gasilec, cal p’ morda napak pokli-Prid kra*-kom objasnjevanju pa itjigj? do stališča, da bi morali ki m kalnega dežurnega gasilca, Ijal ' P°leS naše centrale uprav-shižlv telefonsko. Ker pa pri naši dej 1 P° sistematizaciji niso vsa s0 dVna mesta zasedena ter še ni-'-‘t'kr°VrŠenc aku-mne naprave, za-pre 7 naša dežurna služba še ni ^rUp x obremenjena. Nekoliko ob ce pa je popoldne, ponoči in Praznikih, ko mora dežurni v° je a Zg n x • so se z^as^ zanimali i 3ohcfriis*s*-em formiranja cen in za jih v k°vne odnose ter relacije, ki k^d ?a<^n-'em ^asu vzpostavljamo iartii • delovnimi organizaci-ln sozdi ter poslovnimi zdru-aoijg 02iroma drugačnimi asoci-^Zviri1*' Iz ie med drugim ?>vti ’ da na Kitajskem inten-0 razmišljajo in raziskujejo ti5nj družbenoekonomski in poli-v bistvu analizirajo kioiJ:i()niranje našega sistema sa-' opravljanja. 1 Ho oc^°du so Kitajci izrazili 1 tig 0 nadaljnjem sodelovanju !' zažejS,e.k omenjenih področjih in J Up j, * delovni skupnosti železar- avne uspešno delo. dej a gasilec opravljati poleg svojih obveznosti še dela s telefonsko centralo železarne.« »Verjetno boste gasilce razbremenili dela pri telefonski centrali?« »Naši gasilci bodo razbremenjeni dodatnega dela pri telefonski centrali šele, ko bo dovolj zaposlenih. Kolikor pa vem, bo ob prostih dnevih, nedeljah in praznikih ostala centrala v upravljanje gasilcev. Če pa bo tako, bo treba centralo predelati za toliko telefonskih klicev, kot jih je sedaj v enem dnevu. Kajti ena vhodna in izhodna linija nista dovolj. Ker zdaj ne moremo vselej takoj izvršiti želja sodelavcev, večkrat pride do nezadovoljstva.« »Kaj bi ob tej priložnosti sporočili zaposlenim?« »Vsi, ki potrebujejo pomoč gasilcev, naj kličejo 222. Prosimo pa krajane, naj prizanesejo gasilcem, ki upravljajo že tako preobremenjeno centralo. Naj ne kličejo v železarno toliko zasebno, ker s tem otežkočajo pogovore, ki so pomembni za neposredno proizvodnjo.« F. Rotar POČITNIŠKA PRAKSA IN POČITNIŠKO DELO Zanimanje za počitniško prakso in počitniško delo je iz leta v leto večje. Sprejem praktikantov predstavlja za kadrovsko službo in druge službe ter obrate, kjer praktikante sprejmejo, dodatno delo in odgovornost. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da je dobro organizirana počitniška praksa in počitniško delo sestavni «jel splošnega vzgojno-izobraževalne-ga procesa na vseh vrstah šol, zato je tudi prav, da na počitniško prakso in počitniško delo učence in študente sprejemamo ter poskrbimo, da bodo polno zaposleni in zagotovimo, da bodo imeli določene delavce, ki jim bodo dajali delovne naloge ter jih seznanjali z organizacijo dela. Kadrovska služba razporeja praktikante glede na dane potrebe, ki jih dobi iz TOZD in DS; trenutno še ne moremo objaviti podatkov, koliko potreb po praktikantih bo v posamezni TOZD in DS, ker jih še niso vsi poslali. Povedati moramo, da je že sedaj veliko zanimanje za počitniško prakso učencev TSS kemija ter TSŠ elektro šibki tok. Službe, kjer lahko nudijo ustrezno prakso, pa dajo omejeno število potreb po praktikantih, in sicer zato, ker so njihove zmogljivosti, da bi jih lahko sprejeli več, majhne. Lansko leto smo odklonili kar 15 učencev teh šol. Bojazen je, da bo letos povpraševanje še večje. Za opravljanje prakse v železarni imajo prednost: 1. štipendisti železarne, 2. otroci delavcev železarne Ravne, 3. ostali. Zaradi netočnih podatkov, ki jih je sprejemala kadrovska služba prejšnja leta, bo letos poslala na tajništva TOZD in DS ter vratarjem prijavnice, kjer jih bodo lahko dvignili tisti, ki se bodo prijavili na prakso. Prijavnico bo izpolnil praktikant sam oziroma njegovi starši in bo za podatke tudi odgovarjal. Prijavnice bo možno dobiti po 12. maju na omenjenih krajih. IZVIRNA DELA Mitja Gorjup, Kitajski dnevnik, potopis. MK Lj., 320 str., 179 din. To nenavadno zanimivo delo je pokojni Mitja Gorjup zasnoval med svojim obiskom na Kitajskem. Prijazni in ustrežljivi gostitelji so mu na več tisoč kilometrov dolgi poti odprli številna vrata, ki so bila dotlej za tujce zaprta. Videl je marsikaj, česar drugi Evropejci niso opazili ter si zapisal to in ono. Prizadeval si je biti objektiven, zato v njegovi knjigi zasledimo več dvomov kot kategoričnih trditev. Srečko Kosovel, Pesmi in konstrukcije, izbor. MK Lj., 176 str., 59 din. Od izida Kosovelovih »Pesmi« je minilo že pol stoletja, pa vendar smo tega nenavadno zanimivega in raznolikega pesnika po-bliže spoznali šele v novejšem času. Po objavi »Integralov« smo namreč odkrili docela drugega umetnika, mojstra širših in globljih razsežnosti. Pričujoči izbor prinaša 151 pesmi in konstrukcij. Anita Hudi, Slike samostanskega vrta, kratka proza. MK Lj., 48 str., 39 din. Koroška rojakinja je pri nas razmeroma malo znana, zato je izid njenega, po obsegu sicer skromnega knjižnega prvenca pri naši naj večji založbi z več vidikov pozornosti vreden dogodek. V knjižici se srečujemo z izrazito avtobiografsko obarvanim in Počitniško delo lahko opravljajo le učenci, ki so do nastopa dela že izpolnili 15 let in so za delo zdravstveno sposobni. Sprejem praktikantov na počitniško delo s končano osemletko je tudi omejen zaradi same narave dela v železarni; za delo v proizvodnji težkih obratov lahko sprejmemo le učence, ki so že izpolnili 18 let. Koliko praktikantov bo železarna letos sprejela na prakso, bo glede na potrebe TOZD in DS odločil odbor za kadrovsko splošne zadeve. Vsi praktikanti bodo nagrajeni za opravljeno delo po postavkah sindikalne liste. M. G. z globoko intimnostjo prežetim pisanjem z vso mikavnostjo in obenem z vsemi slabostmi, značilnimi za tovrstno tradicionalno literarno izročilo. Lojze Zupanc, Deklica in Kač in druge pripovedke, izbor pravljic. MK Lj., 240 str., 128 din. Le malokrat se zavedamo, kolikšno bogastvo se skriva v našem besednem ljudskem izročilu. Za ohranitev te neprecenljive dediščine pa moramo biti hvaležni peščici strokovnjakov, pisateljev, zgodovinarjev, ki niso dovolili, da bi šlo sto in sto pravljic, basni, legend, bajk v pozabo. Eno častnih mest med temi možmi gre Lojzetu Zupancu, ki je pripravil tudi izbor za pričujočo knjigo. PREVODI Julijan Scmjonov, Sedemnajst trenutkov pomladi, roman. MK Lj., 350 str., 158 din. Ruskega časnikarja in književnika Semjonova smo imeli pred meseci že priložnost spoznati, ko smo na TV gledali nadaljevanko »Sedemnajst trenutkov pomladi«, zdaj pa smo dobili prevod tega njegovega najpomembnejšega dela v knjižni obliki, zato lahko to vznemirljivo in detektivsko napeto pripoved spoznamo še neokrnjeno, v celoti. Agatha Christie, Zavesa, roman. MK Lj., 222 str., 138 din. Roman Zavesa je znamenita pisateljica zasnovala že v štiridese- S KNJIŽNE POLICE H:.; MENTORSTVO ZA LITERATE - ! AMATERJE V Sloveniji ni ljudi, ki jih veseli pisanje, nič manj kot onih, ki radi slikajo, pojejo ali nastopajo na odru. Po zgledu slikarskih kolonij so se ponekod lotili organizacije večdnevnih srečanj piscev — amaterjev. Na njih berejo svoje tekste, jih kritično pretresajo ter obravnavajo predvsem možnosti objavljanja. Če povemo, da je v Društvu slovenskih pisateljev nad 200 članov, da pa premore Slovenija le dve redni literarni reviji, je jasno, da tudi že uveljavljeni pisatelji neredko kar precej dolgo čakajo na objavo. Tem težje prodrejo v javnost pisci — amaterji, ki se večkrat ubadajo še z obrtniško platjo pisanja. Tu je piscem — amaterjem priskočila na pomoč Zveza kulturnih organizacij Slovenije s svojim literarnim odborom. Po eni strani se trudi organizirati ustrezno število mentorjev, to je strokovnih svetovalcev (pisateljev in profesorjev), ki jih tako delo veseli, po drugi strani pa pri- j pravlja izdajanje posebne revije, v kateri bi imeli pisci — amaterji možnost objavljati svoja dela. Seveda takšna revija prinese spet nove oblike dela in sodelovanja, saj je treba tako objavo kot zavrnitev objave primerno utemeljiti, treba je pisno ali ustno kontaktirati s sodelavci itn. Na sedežu ZKOS v Ljubljani obljubljajo, da bo na voljo imenik tistih mentorjev, ki bodo pripravljeni na pogovore s posameznimi avtorji ali skupinami avtorjev. Torej — pisci amaterji bodo v prihodnje imeli dovolj možnosti za dobro delo. -k _________________________________________________________i BILANCA SLIKARSKIH KOLONIJ tih letih, vendar je izšel šele leta 1975. To najbrž ni naključje, saj se je v tej zgodbi tudi poslovila od svojega nenavadnega junaka Poirota. Razplet je za bralca seveda povsem nepričakovan, kar daje tej napeti kriminalki še poseben čar. Giorgio Bassani, Vrt Finzi — Continijevih, roman, DZS Lj., 253 str., 225 din. V likovnem salonu na Ravnah je bila od 26. aprila do 5. maja razstava del osmih dosedanjih slikarskih kolonij. Ko se morda odločamo o nadaljnji usmeritvi te akcije, je prav, da osvežimo v spominu njeno rast. Leta 1970 je bila v okviru proslav 350-letnice Železarne Ravne pri nas prva slikarska kolonija, potem se jih je zvrstilo še sedem. Več kot 50 slovenskih slikarjev je v tem času prišlo na Koroško. Bili so pripadniki različnih rodov in stilov, realisti, ekspresionisti in modernisti, možje, ki že imajo svoj prostor v zgodovini slovenske likovne umetnosti, in mladeniči, ki šele iščejo pot vanjo. Slikarska kolonija je nastala preprosto zato, da bi približali umetnost ljudem v krajih, ki jim ni dana kot nekaj samo po sebi razumljivega. Od blizu naj bi videli delavci in mladina, kako nastajajo slike od prve poteze s čopičem do trenutka, ko v okvirjene prvič zagledamo na steni. Laže je prodreti v svet umetnosti, če ima človek vstop v ustvarjalčevo delavnico, tem laže pa, če take »delavnice« v času kolonije za deset dni zrastejo v železarni, na ulicah in po okolici. Noben slikar tudi še nikoli ni odklonil odgovora na vprašanje o svojem delu ali umetnosti nasploh. Tako so stiki z umetniki možni ves čas njihovega bivanja na Ravnah. Veliko je torej načinov in poti za približevanje in razumevanje likovne umetnosti. Najtrajnejši kontakt z njo pa je gotovo zbirka del, plod osmih dosedanjih slikarskih kolonij. To je bogastvo, ki ga velja uporabljati in večati v stalno zbirko, namenjeno vsem delovnim ljudem. Italijanski pisatelj Bassani je v tem kratkem romanu prikazal s psihološko poglobljenostjo, ki nasploh odlikuje njegova dela, usodo Zidov v Ferrari, potem ko so bili tudi v Italiji po Hitlerjevem zgledu na pragu druge svetovne vojne — leta 1938 — uveljavljeni nacistični zakoni. (Po Knjigi 78) Iz skromnih začetkov je zrasla ravenska slikarska kolonija v eno najbolje organiziranih na Slovenskem, njeni rezultati pa so pred nami. Ovrednotimo jo, kakor si zasluži! Marjan Kolar NESREČE PRI DELU ¥ APRILU Ivan Močnik II., TOZD jeklarna — pri premeščanju zaboja s pomočjo električnega mostnega žerjava ga je ta stisnil za levo nogo. Stanko Tamšc, TOZD kovačnica — pri izbijanju zagozde se je od-krušil delček ter mu priletel v obraz. Viktor Mlinšck, TOZD jekloli-varna — pri obračanju lite plošče s pomočjo električnega mostnega žerjava se mu je ta skotalila na nart leve noge. Franc Planšak, TOZD kovačnica — pri kovanju gredice je dobil tujek v oko. Ivan Suler, TOZD valjarna — pri valjanju materiala na drugem valjarskem ogrodju mu je škaja priletela v oko. Jože Ovčar, TOZD valjarna — pri ravnanju gredice na ravnal-nem stroju se mu je ena skotalila na desno nogo. Miran Hermonko, TOZD jeklarna — pri odpiranju vrat elektro obločne peči je žlindra brizgnila iz peči ter ga opekla po desni nogi. Florijan Podjavoršek, TOZD valjarna — pri zalaganju ogrevne peči se je ob gredici spotaknil, pri čemer si je poškodoval gleženj. Peter Mungus, TOZD valjarna — zaradi nenadne slabosti je padel na valjarski progi ter si poškodoval roke. Špiro Skrobonja, TOZD valjarna — pri adjustiranju valjanih profilov se mu je eden skotalil na levo roko ter mu poškodoval prstanec. Jože Scdar, TOZD kovačnica — pri kovanju obročev mu je izbilo iz rok nastavno železo, ki ga je udarilo v podtrebušje. Zdravko Bcrložnik, TOZD je- klolivarna — pri izpraznjevanju peskalne komore se mu je ulitek skotalil na levo nogo ter mu poškodoval gleženj. Roman Polajner, TOZD valjarna — pri odstranjevanju zaščitne plošče pri krožnih Škarjah ga je ta stisnila za sredinec leve roke. Stjepan Perčič, TOZD jekloli-varna — pri obračanju ulitka na delovni mizi se mu je ta skotalil na zapestje leve roke. Janko Kraševec, TOZD valjarna — pri ravnanju ploščatega valjanega materiala se mu je en profil skotalil na desno roko in mu poškodoval sredinec. Vekoslav Konečnik, TOZD jeklarna — pri izpraznjevanju zaboja s pomočjo električnega mostnega žerjava ga je veriga stisnila za prstanec in mezinec desne roke. Jože Drozg II., TOZD industrijski noži — pri zalaganju nožev v popustno peč mu je eden zdrsnil in ga stisnil za prstanec leve roke. Drago Oder, TOZD pnevmatični stroji — ko je pomagal sodelavki pri montaži rezkalne glave, se Jc urezal v zapestje desne roke. Avgust Ladinek, TOZD vzfl1?' tarna — pri krivljenju vezi ga ^ stisnilo za kazalec leve roke. Jože Kanovnik, TOZD elektr^ tehniške storitve — med vožnj0 / kolesom na popravilo v acetilar. no si je zlomil palec na levi r0 , Franc Tratnik, TOZD komei^ ala — pri zlaganju montažnih lic ga je stisnilo za sredinec le roke. Janez Kokošinek, TOZD traPs' port — pri demontaži kolesa prikolice je med odvijanjem kov obroč platišča popustil, P, čemer mu je vrglo kolo v obfa Tomaž Dretnik, TOZD elekt^ tehniške storitve — pri izbijaPL sornika z ročnim kladivom ža sodelavec udaril po levi roki- Feliks Petrič, TOZD stroj", gradbeno vzdrževanje — 10 struženjem obdelovanca mu je jek priletel v levo oko. Branko Volcr, TOZD strojj gradbeno vzdrževanje — pri,0j. penjanju obdelovanca na struz", ci ga je stisnilo za mezinec ie roke. Niko Rubin, TOZD raziskav^, razvoj — pri brušenju si je obr sil palec na levi roki. Ida Topler, TOZD raziskave^ razvoj — pri poliranju obruscN -j vrtljivi plošči jo je obrus uda po palcu desne roke. Ivan Vučko, TOZD raziskala razvoj — pri pospravljanju S . derobe je postavil stol na ot?aa a mu je priletel na glavo ib poškodoval. .? Aleksander Tutunovič, TO , komerciala — na službenem P°,)(i vanju mu je med vožnjo raznio' sprednjo gumo osebnega avto:P> bila, pri čemer je dobil od uda^ prelom rebra in rano na leV ramenu. Likovni salon rekreacija in Šport Kotnik iz valjarne s 432, drugi Janez Horvat iz vzmetarne s 424 keglji, na tretje mesto se je uvrstil Bernard Rebernik iz TRO, ki je podrl 423 kegljev. Več kot 400 kegljev so še podrli: Rane, Trstenjak, Šumer, Havle, Medvoz, Hadžiagič, Šuler in Kolar. V ženski konkurenci je bila med registriranimi najboljša Medika Prinčič, 236 kegljev, med neregistriranimi pa Ivanka Sabler iz TRO s 173 keglji. Priprava proizvodnje mehanske proizvodnje je organizirala v Slovenj Gradcu interno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Pri moških je bil najboljši Leopold Rane, 208 kegljev, za njim sta se uvrstila Tasič in Rezar, pri ženskah je zmagala Majda Satler pred Vebrovo in Jamerjevo. prvenstvo Železarne v "^gljanju za posameznike J Kraljevanju prvenstva želeje ne v Regljanju za posameznike n,astopil° še 75 tekmovalcev v eiplini 50 lučajev mešano. Nor-na5'v? dru£° k°lo je doseglo še 11 hnr- delavcev. Tokrat so bili naj-bin : Jože Kotnik, SGV, 211, Al-Str Kapeli> valjarna, 208, Jože j .Uc> priprava proizvodnje, 205, jYj.ze Konečnik, valjarna, 204, in keglja Germadnik, SGV, 202 sam druSem kolu tekmovanja pomnikov v kegljanju na 100 u al.ev mešano je nastopilo 31 Rijavcev. Najboljši je bil Jože mr fiiatelim fila NjLTPI i uku uvvirj ^ FILATELIJA filatelija filatelija fila NASe ZNAMKE — LETALA tgPj3 dnevu jugoslovanskega le-JUb 121. maj) je dala skupnost V Slovanskih PTT že 24. aprila .Prodajo serijo priložnostnih 1mJi za štiri vrednosti z motivi t ‘..konstruiranih pri nas. Le-stru.ln. drugi zrakoplovi se kon-sed lrai° in proizvajajo pri nas že rrl0..rndeset let. Zato so tudi za bjii1Ve omenjenih znamk upora-r0 ^Oodele, ki predstavljajo izbi-ttij j.ed več kot petdeset različni-®lizi domačih konstrukcij, re-•j.Jooimi v povojni Jugoslaviji. dir»a -° ie na vrednosti za 1,50 prikazano lovsko letalo stru. A, ki so ga leta 1949 kon-Sl0blrali inženirji Kosta Savičev, Vjf 2 n Zrnič in Svetozar Popo-VgL. rlisko so ga izdelovali v to-Uvetm “Ikarus« v Zemunu in ga Prv0 v našc vojno letalstvo kot tli „ y°ino letalo po drugi svetov- L ni- al° »galeb« je prikazano na let^nosti za 3,40 dinarja. To je sk0 Z n? reaktivni pogon, team-v 2 Projektirano in konstruirano tutu koplovnem tehničnem inšti-NaV arkovu pri Beogradu. Prij. zhamki za 4,90 dinarja je ftier)j Zan° letalo »Utva 75«, na-'i0 za osn°vni pouk pilotov k0nsWovne zveze Jugoslavije. k>VaJ uirali so ga strokovnjaki iz ke GTVA iz Pančeva. Ic-tg, aktivno dvomotorno bojno žgzj.0 *°rel« je največji uspeh na-Jaijj ak°Plc>vne — tehnične ustvar-ta i0s“: Prikazano je na znamki tij v.,, .ttiarjev. Ta aparat je skup-kom.-^kt VTI in IMFICA iz LR °Pra aiie- Prvi let z njim je bil ko ‘len 3i. oktobra 1974, ob «VoT. 1976 pa so izdelali verzijo lij da tega letala. ^Uzp- e za serij° so izbrali v 610v jugoslovanskega zrako-graji»Va v Beogradu. Likovna in siika Pa °kdelava znamke je delo S° hat^ Pu®ana Lučiča. Znamke *i:'nko v zavodu za izdelavo tlom ^cev v Beogradu v večbarv-0b°' v P°lah P° 50- i ie dai1Zr°čitvi te serije v prodajo - zh£trnL? skupnost biroja za poštne 1 % ptt v prodajo prilož- i fotjjg1 °Yitek za 4,50 dinarja ozi-^,3n ?vttek prvega dne FDC za dtnarja. f. u. NOGOMET V tekmovanju za jugoslovanski pokal sta bili na sporedu polfinalni tekmi koroške regije. Na Prevaljah je Korotan premagal Holmec z 2:1, v Dravogradu pa Fužinar z enakim rezultatom Ojstrico. V tekmovanju koroške regije sta bili na sporedu prvi koli spomladanskega dela članskega prvenstva. Popoln uspeh sta dosegli ekipi Fužinarja in Radelj. Fužinar je na Prevaljah premagal Leše z visokim rezultatom 7:1, na Ravnah pa Holmec z 2:0. Radlje so na domačem terenu premagale jesenskega prvaka Akumulator s 5:3, na Prevaljah pa Leše z 2:1. V Mežici sta se z neodločenim rezultatom 2:2 razšla Korotan in Holmec. Na Prevaljah je Korotan premagal vodilno Peco s 3:1. V Črni je Peca premagala Ojstrico s 3:0, v Dravogradu pa sta Ojstrica in Akumulator igrala neodločeno 0:0. Po devetem kolu vodi Peca s 14 točkami, drugo mesto si delita Fužinar in Akumulator, ki sta zbrala po 13 točk. ROKOMET V vzhodni republiški mladinski ligi sta bili na sporedu tretje in četrto kolo spomladanskega dela. Mladinci Fužinarja so bili obakrat uspešni. V gosteh so z visokim rezultatom 40:15 premagali Griže, na domačem terenu pa Slovenj Gradec s 23:19. Najuspešnejši strelec je bil Hrastnik, ki je na obeh tekmah dosegel 21 zadetkov. O prvaku vzhodne lige bo odločala tekma med Celjem in Fužinarjem, ki bo v maju na Ravnah. NAMIZNI TENIS V enotni republiški ligi je mlada ekipa Fužinarja odigrala štiri dvoboje. Dvakrat so izgubili: z ljubljansko Ilirijo s 5:2 in s Hrastnikom s 5:0. V borbi za obstanek v ligi pa so dobili srečanje z neposrednim tekmecem: premagali so Gorenjsko s 5:3 in Kajuh s 5:2. Dekleta so imela tri dvoboje: s 6:0 so premagale Ljubljano in Soboto, s 3:6 pa so po nepotrebnem izgubile proti Hrastniku. Kljub temu edinemu porazu so si naše tekmovalke že zagotovile naslov republiških prvakinj. Na spominskem turnirju na Jesenicah je dosegla Trbižanova iz- Bojan Pavič reden uspeh, ko je v finalnem dvoboju premagala favorizirano Ljubljančanko Čadeževo. Naši tekmovalki Ačkova in Logarjeva sta uspešno nastopali za reprezentanco Slovenije na mednarodnem turnirju na Danskem. KEGLJANJE Na kegljišču v Preboldu je bilo ekipno prvenstvo Slovenije za mladince, na katerem je nastopilo 24 moštev. Mladi kegljavci Fužinarja so osvojili drugo mesto in se tako uvrstili na državno prvenstvo, ki bo v Novem Sadu. Za Fužinar so kegljali: Belaj 841, Fe-raric 819, Lasnik 803 in Cede 777. Rezultati so skromni, ker je kegljišče izredno »težko«. Slovenski izseljenski klub Triglav iz Miinchna je organiziral prvenstvo naših delavcev, ki delajo v deželah zahodne Evrope. Na to tekmovanje so povabili tudi moško in žensko ekipo Fužinarja, ki sta v konkurenci organizacij iz Jugoslavije osvojili prvi mesti. Med posameznicami je osvojila prvo mesto s 190 keglji Medika Prinčič, le kegelj manj sta podrli Erika Lesnik in Ančka Spanžel. V moški konkurenci je bil prvi Mirko Hrovatič, ki je na 100 lučajev podrl 440 kegljev, drugi pa je bil Rajko Podojstršek s 413 keglji. ODBOJKA V drugih zveznih in republiških ligah sta bili na sporedu zadnji koli. Moška ekipa Fužinarja je doma z lahkoto premagala Salonit s 3:0, na gostovanju na Reki pa izgubila s prvakom s 3:1. Mežičani so dosegli pomembno zmago proti Karlovcu s 3:2, na gostovanju v Kanalu pa so Mežičani zapustili igrišče v petem setu pri rezultatu 14:12 za Salonit, ker so gledalci namerno ovirali izvedbo servisa in ovirali normalen potek igranja. Po končanem tekmovanju je prva Reka, drugi Metalac iz Siska in tretji Fužinar, ki ima ob enakem k. številu točk kot Maribor le za sedem tisočink boljši količnik. Mežica je obstala v ligi in si deli s Salonitom sedmo mesto. Zenska ekipa Fužinarja je dobila zadnji tekmi. V Pulju so dekleta premagale Pulo s 3:0, doma pa z istim rezultatom novomeško Krko. Naša dekleta bodo konec maia igrala kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvo zvezno ligo s prvakom območja druge zvezne lige — center, ki pa še ni poznana. V moški republiški ligi je Žerjav izgubil zadnji tekmi s 3:1, in sicer v Izoli ter doma proti Kamniku. Žerjav je osmi in bo še naprej tekmoval v enotni republiški ligi. Zenska ekipa Mežice je v Mariboru izgubila proti istoimenski ekipi s 3:2, doma pa premagale Glin s 3:0. Mislinja pa je dobila oba dvoboja: v Celju je premagala Golovec s 3:0, doma pa Maribor s 3:1. Po končanem prvenstvu je Mislinja druga, Mežica pa četrta. ŠAH V nadaljevanju koroškega moštvenega prvenstva je Fužinar doma premagal Radlje z 8,5:1,5 ter igral s Slovenj Gradcem 5:5. Na letošnjem pionirskem moštvenem prvenstvu občine Ravne so pri fantih nastopile štiri ekipe z osnovnih šol Ravne, Prevalje in Mežica. Zmagali so Ravenčani pred Prevalj čani in Mežičani. Aprilskega hitropoteznega turnirja za pokal »Fužinar 78« se je udeležilo 13 šahistov. Zmagal je Ristič pred J. Jesenekom in Motnikom. V skupni uvrstitvi vodi Ristič pred J. Jesenekom in Kolarjem. g F KLEOBULOS Najboljše je mera. Očeta je treba spoštovati. Kroti poželenje! Ne delaj ničesar na silo! Otrokom vzgojo! Ne pričkaj se z ženo in n« vedi se ošabno v navzočnosti drugih: zakaj eno označuje bedaka, drugo norca. SOLON Ničesar preveč! Ne sedaj na sodni stol, če ne, te bodo toženi sovražili! Ogibaj se veselju, ki rodi žalost! Pečati besede z molkom, molk s pravim časom! Če od drugih zahtevaš račun, ga tudi sam dajaj! Česar nisi videl, ne pravi! Do svojih bodi blag! OBVESTILO Socialna služba obvešča vse zaposlene, da je treba do 30. maja 1978 v zdravstvenih knjižicah vseh zavarovancev in njihovih svojcev spremeniti registrske številke in nazive tozdov. Zato je treba najkasneje do tega datuma odnesti knjižice na tajništva tozdov, da bodo tajnice vlepile vanje nalepke z novimi podatki. Zdravstvena služba po 30. maju 1978 ne bo sprejemala knjižic brez nalepk, zato prosimo vse zaposlene, da to upoštevajo. Vodja socialne službe Fanika Korošec Gibanje zaposlenih v tovarni od 21. marca 1978 do 20. aprila 1978 Tek. št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Odkod je prišel PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA 1. Adam Janko 18. 1. 1960 NK delavec jeklolivarna 2. Crepulja Pero 17. 10. 1937 NK delavec valjarna 3. Cern jak Terezija 17. 9. 1946 NK delavka rezkalno orodje 4. Čuš Mirko 21. 7. 1953 NK delavec valjarna 5. Debelak Zdenko 2. 2. 1950 NK delavec jeklolivarna 6. Dizdarevič Zehida 27. 8. 1948 NK delavec družbeni standard 7. Gros Vili II. 11. 6. 1957 NK delavec jeklolivarna 8. Horvat Josip 5. 3.1938 NK delavec valjarna 9. Janet Marija 30. 11.1945 NK delavka energija 10. Kac Ivan, dipl. inž. 3. 11. 1951 VŠ dipl. inž. met. valjarna 11. Klemenc Milan 27. 5. 1949 NK delavec jeklarna 12. Kobovc Peter 28. 6. 1953 KV elektrikar rezalno orodje 13. Konečnik Zdenko 3. 7. 1954 SS elektrotehnik jaki tok DS za finance 14. Koprivnik Angela 19. 9. 1945 NK delavka rezalno orodje 15. Lupuh Roman 29. 12. 1958 SS metalurški tehnik jeklarna 16. Marflak Stanislav 20. 3. 1954 NK delavec jeklolivarna 17. Naraločnik Branko 20. 8. 1954 PK zidar jeklarna 18. Obretan Metod 27. 2.1946 PK žerjavovodja jeklarna 19. Pavše-Retko Ana 24. 7. 1948 VSŠ predmetna učiteljica DS KSZ 20. Pisar Valentin 9. 2. 1948 PK zidar jeklarna 21. Poberžnik Alojz 27. 5. 1962 NK delavec komerciala 22. Šimenc Pavel 1. 9. 1953 NK delavec jeklovlek 23. Šuler Marjan 15. 10. 1955 KV RTV mehanik ETS 24. Vaupotič Marija 28. 11. 1940 NK delavka rezalno orodje 25. Zagernik Štefka 14. 12. 1954 KV krojačica rezalno orodje 26. Zečič Ivan 14. 5. 1956 NK delavec valjarna 27. Zvikart Bojan 27. 6. 1955 NK delavec stroji in deli iz druge delovne ponovna zaposlitev iz druge delovne iz druge delovne iz druge delovne iz druge delovne za določen čas iz JLA iz inozemstva iz druge delovne za določen čas iz JLA iz druge delovne iz druge delovne štipendist 2R iz druge delovne štipendist 2R druge delovne druge delovne druge delovne druge delovne druge delovne prva zaposlitev iz druge delovne iz JLA iz druge delovne za določen čas iz druge delovne za določen čas iz druge delovne iz druge delovne organizacij v 2R organizacij organizacij organizacij organiza1 cij® organizacij® organizacij® organizacij organizacij® organizacij® organizacij^ organizacij organizacij organizacij organizacij® organizacij® organizacij® organizacij^ organizacij Tek. št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel IZGUBILI LASTNOST DELAVCA 1. Kaštivnik Marjan 19. 7.1957 KV žarilec obločne peči jeklolivarna samovoljna zapustitev dela 2. Kraiger Hinko 8. 10. 1915 PK livar jeklolivarna starostna upokojitev 3. Kralj Rajko 21. 1.1956 KV strojni ključavničar stroji in deli dana odpoved 4. Mihev Valentin 6. 2. 1946 NK delavec jeklolivarna samovoljna zapustitev dela 5. Pečnik Franc I. 21.12. 1912 KV gasilec DS KSZ starostna upokojitev 6. Plevnik Mara 3. 4. 1932 KV ind. laborantka kontr. kak. umrla 7. Podhovnik Franc 26. 9. 1941 NK delavec rezalno orodje dana odpoved 8. Stropnik Bojan 25. 7. 1957 KV žarilec obločne peči kovačnica dana odpoved 9. Štumberger Bernard 25. 11. 1956 KV strugar rezalno orodje dana odpoved 10. Trost Ivan 11. 5. 1954 NK delavec valjarna dana odpoved IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJ Pridobili lastnost delavca ZAHVALA 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 2 — 1 — 18 — VS dipl. inž. met. VSS predm. učitelj SŠ elektrotehnik jaki tok SŠ metalurški tehnik KV RTV mehanik KV krojačica PK zidarja KV elektrikar NK delavcev Izgubili lastnost delavca 1 — KV strugar 1 — KV ind. laborant 1 — KV strojni ključavničar — KV gasilec — KV žarilca obločne peči — PK livar — NK delavci NAŠA UPOKOJENCA ZAHVALA Sodelavcem topilnice I, skupini pomožne dejavnosti PD in VFP skupini tovariša Založnika se iskreno zahvaljujem za lepo darilo in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov. Hiniko Kraiger Franc Pečnik, roj. 21. decembra 1912, v železarni od 21. aprila 1947, nazadnje v DS KSZ kot gasilec. Star. upokojen 31. marca 1978 Hinko Kraiger, roj. 8. oktobra 1915, v železarni od 18. februarja 1946, nazadnje v jeklarni kot skladiščnik. Star. upokojen 31. marca 1978 Ob smrti naše matere Alojzi Navotnik se iskreno zahvaljuL mo sodelavcem priprave PeSjj in livarne za darovani venec cvetje. Iskrena hvala tudi g0'® ^ nikom za poslovilne besede ^ vsem, ki ste jo pospremil' zadnji poti. 2alujoči: sin Jože in hčerka družino ter drugo sorodst''0 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage se® ( in tete Marije Mori se isKr ^ zahvaljujemo ravenski s pevskemu zboru upokojencev^ Prevalj in gospodu župnik" j} poslovilne besede. Iskrena hVjC/ vsem, ki so jo spremljali na jj ni zadnji poti ter ji dar° vence in cvetje. _ ji Žalujoči: brat Vili z družino, t,, čakinja Truda z družino ter " go sorodstvo V Fotografije za to številk?^ prispevali: F. Kamnik, F. " in služba za informiranje.