Naročnina listu : Celo leto 35 din„ pol leta M (Snu, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Calo teto 65 din. Inseriti ali oznanita se MMbmqfo po dogovora; pri večkratnem MMriranju primeren popast, Upravnfttvo Opwij»mu naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon nterarbm štev. 113
ü£CH)yiSEü POLiTiČEN LIST Zä 5L0VEMSK0 LJUDSTVO
——i—i

!Ml8fciK»l%>ox»y «**».«& Q. nov«me>p« loaa.
Poštnina plačana v gotovini.
„Straže“ izhaja v pondeljek, sredo In petek Uredništvo in upravništvo je v Mariboru Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom v more govoriti vsak dan samo od 11. dc
12.	ure dopoldne. Rokopisi se né vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113.
Letnih XIV.
Od 1. novembra naprej velja posamezna številka
„Straže“ 75 par. Militarizem.
Nositi sove v Atene, vodo v morje in razlagati militarizem, zdi se, je popolnoma odveč. Vsakdo, ki gleda z odprtimi očmi na svet in ne lega na obe ušesi na enkrat k počitku, dočim je vse okrog njega pod neposrednim dojmom svetovne vojne, njenih posledic in strupenih kali, ki poganjajo iz njih, — se ne more ubraniti morečih skrbi za bodočnost naroda in človeštva sploh.
Sedanja doba mehanizma in materijalizma ustvarja človeka sebi kot suženjsko sredstvo, ne pa človeka kot svobodnega gospodarja nad tem, kar je ustvaril sam tekom tisočletij s svojim umom in duhom. Denar, kapitalizem je postal sam sebi namen, duh pa je usužnjen in podrejen nizkim nagibom in živalskim nagonom. Brez volje, da se delovanje duha usmeri k vzvišenim idealom prave svobode potom trdega boja samopremagovanja in uničevanja strasti, je postalo življenje brez globljega smisla. Za označbo tega nevarnega stanja za obstoj človeštva je izraz životarjenje še vedno preveč življenski pojm. To, kar se danes dogaja v človeški družbi, je samo še živo mrlištvo.
Proti temu živemu mrlištvu v človeški družbi se z uspehom bori katoliška Cerkev z versko vzgojo in z udejstvovanjem Kristusovih načel v zasebnem in javnem življenju posameznikov in družbe. Milijoni in milijoni mučenikov pričajo o trdem boju za osvoboditev duha iz krempljev temnili moči, katerim je laž in prevara bistveno obeležje.
Pred svetovno vojno so se države mrzlično oboroževalen češ, da je vojna pripravljenost najboljše jamstvo za mir. Otrokom se je ubijalo v glavo sovraštvo in bojaželjnost z odstavki iz zgodovine krvavih bojev in se tako že v nežnih srcih zastrupljalo plemenitost in velikodušje vere, upanja in ljubezni. Svobodomiselstvo, kot krinka kapitalizma in njegovih izrodkov, je obvladovalo vrhove državnih uprav. Liberalizem si je lastil svobodo, pravico, napredek, narodnost itd. V svetovni vojni in po njej pa se je ta liberalizem pokazal v svoji pravi luči —■ da je laž in prevara njegovo pravo ime.
Kapitalizem je zasužnjil narode in dele naroda, pravico si je ustvarjal sam s krivico, napredek je pokazal v spopolnjevanju morilnega orožja in v duševnem nazadnjaštvu, proti narodnosti pa je- — kjer mu je kazalo, — upeljal raznarodovanje.
To so sadovi kapitalizma, kateremu je imperi jali-zem oblika za dosego nadvladja v svetu. Imperijali-zem pa potrebuje vojske, vojščakov in orožja. Uveljav- j ljenje imperijalizma je mogoče edino potom militarizma.
Militarizem se pojavlja v raznih oblikah. V Nemčiji smo imeli takozvane junkerje, v Italiji imamo fa-‘šiste, ki so se nedavno polastili z nasiljem in terorizmom vlade, pri nas pa imamo — Sokole.
Smisel in namen sokolstva je jasno izražen v geslu, sprejetem na zagrebškem občnem zboru sokolskega saveza: Kdor Sokol — ta vojak, kdor vojak — ta Sokol. Vsem je še v živem spominu, kako je sedanji vladajoči režim položil v usta neodgovornega činitelja v državi kraljev manifest, ki je izzvenel v militarističnem pojmovanju sokolstva.
Militarizem je že sam na sebi jedro in bistvo nasilja^ Nasilje pa ni imelo nikdar niti plemenitih nagibov, še manj pa plemenitih sadov. Ideja pa, ki se je. j zaradi sebe vdinjala za izvrševanje nasilja, je že s tem j samim izvršila samomor, če je kdaj v sokolstvu tudi bilo kaj vzvišenega, je to danes poteptano v blato vsakdanjosti, iz katere se reži ukrutno ciničen obraz brezsrčnega, brezvestnega in krvoločnega militarizma.
• Komurkoli je danes pacifizem iskren izraz miroljubnosti, ta se — po svetovni vojni 1 — ne more navduševati za puške in topove, ampak se mora pridružiti milijonom trpečega in izstradanega ljudstva, iz kate- j rega vznika plemenitost in mogočno stremljenje za raz- j oroženjem. Temu stremljenju se odteguje sokolstvo, ki si je nadelo nalogo vzgajati državljane za — Kanonenfutter.
Da pa se ne bo napačno tolmačilo naše stališče na- j pram vojski, ki je jasno izraženo v našem programu, moramo povdariti, da smatramo vojsko — to potrebno j zlo vseh dob in časov — kot sestavni del naroda z;1 ; obrambo državnih meja in vzdrževanje notranjega miru in reda. Ker pa je vojska, kakor vsaka druga drž. ustanova, podvržena trenutnim škodljivim vplivom, ki j izrabljajo bajonete v svoje prikrite in temne namene. > je torej upravičena naša zahteva, da se redna vojska I preosnuje v narodno milico, kjer ne bo mesta ne «beli«, ne «črni«, ali katerikoli ‘drugi umazani roki.
Toda sokolstvo, ki od sedanjega režima sprejema bogate denarne podpore in druge ugodnosti, dočim -se bolniki mečejo iz bolnišnic in našemu najvišjemu uè- ! nemu zavodu odrekajo sredstva za obstoj, ker «nema ; para«, je s tem pokazalo, da ne more računati na za- ; ‘slombo v narodu. Sokolstvo, ko je postalo odvisno ort
režima in bajonetov se je s tem samo izločilo iz naroda. S trenutkom ko je sokolstvo nastopilo pot brezverstva in odkrito otvorilo kulturni boj proti katoličanstvu, je odprlo na stežaj vrata — politični prostituciji v svojih vrstah. Ge danes sokolstvo v svojih resolucijah po vsem tem «obsoja ponavljajoče se poizkuse zanesti v sokolske vrste politiko«, se nam vse to zdi ravno toliko vredno, kakor obramba devištva poulične ženske. Da je temu tako, dokazujejo tudi resolucije o razmerju napram vojaštvu, četnikom in orjimovcem (fašistom).
Zastrupljeno ozračje, v katerem se sokolstvo giblje, pokazuje tudi popolno demoralizacijo in koruptnost članstva teh društev. Verižniki, «štreberji«, razni «hoh-štaplerji« in druga laka in enaka svojat, si zatika sokolski znak, ker ve, da se bodo ob tem znaku in s primernim «bakšišom« odprla vsaka vrata.
Vse to je končno neizogibna posledica Pašič-Pri-bičevieevemu militarizmu «črno-belo-rukstva« prodane sokolske ideje. Temu militariziranju našega naroda l judstvo ne bo sledilo,'ker je sito vojnih grozot. Kogar pa zdrava koža srbi, temu pa ni pomagati; zanj je torej najboljše, da postane čimprej najemnik in hlapec narodu tujih in ljudstvu škodljivih interesov. Čim vidnejše je obeležje sovražnikov ljudstva in vere, tem uspešnejši je odpor proti, njim, ki iščejo opore v — militarizmu.
•Boj proti sokolstvu je obenem boj proti kapitalizmu, imperijalizmu, militarizmu in njihovim izrodkom: oligarhiji, absolutizmu in korupciji! To je boj za kršč. načela; za poštenost in moralo, za vestnost in pravičnost napram vsem in vsakomur!
Svetovna vojna je oslabila moč militarizma in sokolstvo (fašizem pod drugo obliko in imenom) je ta militarizem podprlo in poživilo. Ali pa bo v tem tudi vzdržalo? Na to vprašanje odgovarja ljudstvo, ki se izogiblje vsemu, kar krepi in podpira sokolstvo in militarizem.
Politični položaj.
Kriza vladne koalicije. Spor v demokratskem klubu se nadaljuje. Skupina Davidov iča trdovratno zahteva, da demokratski ministri odstopijo, skupina Pribi-čeviea pa stoji na stališču, da za sedaj ni nobenih razlogov, da bi se sestavila nova vlada. Davidovičeva skupina naglasa, da naš notranji in zunanji položaj zahteva vlado večjega ugleda in moči, Pribičevičeva skupina pa pravi, da se v sedanjih mednarodnih razmerah ne sme ustvarjati kriza. Predsednik demokratskega kluba Davidovič je dopisniku zagrebške «Stob. Tribune« izjavil, da je mnenja, da je položaj vlade tak, da bo morala podali ostavko, ne pa, da še dalje ostane na krmilu. Na vprašanje, kaksnò stališče bo zavzel demokratski klub nasproti nameram, da vlada ne poda demisije, je g. Davidovič odgovoril, da o tem ne more ničesar izjaviti, dokler se ne izjavijo demokratski ministri, zakaj so spremenili svoje mnenje in se ne drže sklepov, ki so bili storjeni ob priliki volitve predsednika narodne skupščine, da mora vlada takoj po kuma-novskih svečanostih odstopiti. Davidovič je osebno mnenja, da je notranji in zunanji položaj tak, da je treba ugledne in močne vlade, ki bi bila postavljena na širšo podlago. Ta DavidoVičeva izjava zopet dobro osvetljuje ljudi in osebne odnošaje v klubu vladne stranke. Pri radikalcih tudi ni drugače, ne eden ne drugi prvak Se ne more zanašati na svoje ljudi, danes jih ima, jutri jih nima, danes jih je toliko, jutri bogzna koliko, če pa pride do popolnega razcepa med Da-vidovičevo in Pribičevičevo skupino, je gotovo da bo moral pritegniti Pribičevič najmanj 50 demokratov na svojo stran, če bo hotel vsaj številno podpreti Pasica.
Zborovanje demokratskega kluba, ki se je vršio v soboto, ni izčistilo situacije. Večina navzočih poslancev je bila sicer za Davidovičevo zahtevo, da morajo demokratski ministri po sklenjeni in podpisani izjavi podati ostavko, to pa ne more preiti v dejanje, ker na seji zopet ni bilo dovolj demokratskih poslancev navzočih. Izostali so namreč vsi oni. ki se nočejo zameriti ne na desno in ne na levo, zadovoljni so, da je vlada in srečni, da se med njo nekaj zasluži. Davidovič pravi, da bo seja drugič sklicana, ko bodo vsi poslanci blizu.
-Ministrski svet in finančni komunike. V petek je bila seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o zunanji politiki tako, da javnost nikdar ne bo zvedela kaj in finančni minister je podal svoje poročilo o pogajanjih v Pragi, ki je pa takoj dana v javnost. Poročilo se glasi; V razgovorih, ki so se vršili v Pragi med finančnim ministrom dr. Rašinom in dr. Kumanudijem ter med obojestranskimi eksperti, ni bilo niti besedice o kakem posojilu, katerga bi Čehoslovaška dala nam. Ti razgovori so se kretali v prvi vrsti okoli skupnega dela med Narodno banko in bačnim uradom finančnega ministrstva Čehoslovaške republike in o reguliranju kurza dinarja in čehoslovaške krone. To bi se naj doseglo na ta način, da bi se pri bančnem uradu finančnega ministrstva Čehoslovaške rupublike ter pri Narodni banik v Beogradu organiziral in uredil nakup in prodaja čehoslovaških kron in deviz v čehoslovaških
kronah za našo državo in druge balkanske države. Radi olajšanja nakupa proizvodov čehoslovaške industrije bo bančni urad finančnega ministrstva čehoslovaške republike kupoval in eskomptbal ročne devize in menice, kateri bi naši trgovci uvozniki dajali čchoslo-vaškim industrijcem za kupljeno blago. Poleg lega j -čehoslovaška vlada pripravljena pomagati, da stopijo čehoslovaške banke v ožjo zvezo z našimi bankami radi otvarjanja kreditov v čehoslovaških kronah. Končno je bila v načelu sprejeta ustanovitev bančnega konzorcija s kapitalom 200 milijonov čehoslovaških kron. ki bi v naši državi zgradil državna poslopja in uradniška stanovanja. V vseh vprašanjih je bil dosežen popoln sporazum. To poročilo je razveseljivo za vladne ljudi, ker se obeta še veliko sej, posvetovanj in komisij na Češkem z lepimi dijetami. Tudi uradniki se lahko veselijo, če hočejo in če so še tako lahkoverni, da verjamejo vladi, ki še uradniškega zakona noče spraviti pod streho, kaj še le stanovanja s češkimi milijoni
Uradniški zakon. Pašič je dejal uradniški deputaciji enkrat «može«, drugič pa «nemože da bidne« in «nemože« je dejala tudi seja pododbora, ki bi imela v petek razpravljati o uradniškem zakonu. Seja ni bila sklepčna, ker ni prišlo na njo dovolj poslancev. Tako skrbijo vladni ljudje za državne nameščence in tako jim je na srcu uradniški zakon. Potem seveda « ne može, da bidne«. Za danes je obljubljeno, da bo plenum zakonodajnega odbora začel razpravljati o uradniškem vprašanju neglede na to, če bo pododbor končal svoje delo ali ne.
Zakon o sodnikih in odvetnikih. Te dni pride pred zakonodajni odbor zakonski predlog pravosodnega ministra dr. Markoviča o sodnikih in odvetnikih. Večina članov odbora je proti temu predlogu, vendar se čuje, da hoče minister dr. Markovič iz tega napraviti vprašanje. Sodniki, zbrani preteklo nedeljo v Beogradu, so že protestirali proti temu zakonu. Ministru pravde dr. Markoviču je dobro znano, na kaki odpor od raznih strani je naletel njegov zakonski predlog in če bo sedaj v vladi stavljal nekaka vprašanja ter grozil morda celo z ostavko, bo to samo na videz, da se iz partijskih rpzlogov njegov položaj še bolj utrdi in da lahko še brezobzirnejše deli svojo «pravdo«.
Odposlanstvo Društva narodov se mudi že nekaj dni v Beogradu pod vodstvom g. Drumonda v neki posebni misiji. Kaj prav za prav hočejo vedeti ti tuji gospodje nam ni znano, znano pa je, da si naša vlada silno prizadeva, da bi napravila na tuje obiskovalce najboljši vtis. Neprestano prireja tujim odposlancem čajanke, sprejeme, večerje, zabave itd. Take sijajne in dobre stvari spravijo človeka po navadi v tako dobro voljo, da ne vidi resnice, ki ni baš sijajna. Koliko sreče bo imela naša vlada s tujim odposlanstvom, se za zdaj še ne da reči, se bo že še videlo.
Vojni minister hoče demisijonirati. Vojni minister general Miloš Vasič je pisal Pašiču, da hoče podati ostavko, ker ministrski svet ne odobri vseh zahtevanih kreditov. Ta naznanjena demisija bo imela pa še druge razloge. Generala Vasiča napadajo zlasti radikalni listi in to bo znak, da ga odločilna kamarila več ne mara. Govori se, da bo njegov naslednik general Žeče-vič. Tako se vrsti eden za drugim, ko si dovolj nagrabi in napravi dovolj škode, akor n. pr. Žečevič z nezaslišnu rekrutno tragedijo, gre —- s časom pa zopet pride. Eden obtožuje drugega. Vasič je obtoževal Zečeviča radi rekrutov in postal minister, Zečevič vračuje Visiču z obtožbami glede municijskih liferaci j — in postal bo najbrž zopet minister. Neki parlamentarni krogi nameravajo zahtevati enkelno komisijo, ki naj bi preiskovala delovanje vojnega ministra Vasiča, — in če se ta komisija tudi izposluje, se generalu Vasiču ne bo nič zgodilo. Ob svojem času bo postal zopet minister.
Novi vojni minister ni general Zečevič, temveč general Peter Pešič. Je že zaprisežen. Vasićeva demisija, se je izvršila na «brzo roko« — in za njo stoji zopet nadebudni Pašičev sin Rade in ž njim seveda vsemogočni oče Nikola. General Vasič se je razumel na liferacije vojnega materijala ni pa pustil mladega Pašiča in nekega Paniše Račiča, ki je s pomočjo starega Pasica že nesramno izkoristil vse državne gozde po Crni gori, do nekega velikega profita na škodo države. To je bilo dovolj in general Vasič je moral iti, njegov naslednik general Pešič je pa menda že pod pogojem ustoličen in zaprisežen, da bo takoj napasel Pašičevo žlahto na državne stroške.
Zadevo kraljeviča Jurija bb rešil dvorski svet, ki se sestane najbrž dnb 7. t. m. Kakor je znano, se princ Jurij ni pokoril odredbam vlade in dvorskega Statuta. Za rešitev tega vprašanja obstoje tri možnosti: da seccia stvar zavleče in da se na koncu princ Jurij zadovolji z vsem, ali da se reši popolnoma nepovoljno ali pa, da princa Jurija popolnoma zadovoljijo, vendar v taki obliki, da bo očividno, da je doživel fijasko. — Kraljevič Jurij je v zadnjem času večkrat pokazal svojo razburjenost. Enkrat je n. pr. napisal javno pismo na vlado in vladarja ter to pismo priobčil v beograjskem dnevniku «Epoha«. Ker se mu je dozdevalo, da bo ta številka zaplenjena, kakor.se je tudi zgodilo, si je oskrbel od nje 200 odtisov ter jih razdelil med poslance. Drugič je imel opravka v nekem ministrstvu.
2. stran.
Rad bi bil pogledal v zemljevid Jugoslavije in ko mu uradnik reče, da ga ni, steče v prvo knjigarno, nakupi cel sveženj zemljevidov Jugoslavije ter jih potem lastnoročno pribija po ministrskih pisarnah. — Nedavno so na dražbi prodajali njegove konje, nabralo se je obilo radovednega sveta, med njim mnogo žensk in oficirjev in ko so se licitirali konji, se je slišalo mnogo laskavih in pomilovalnih klicev za kraljeviča. — Konji so se razprodali za okroglih 16.000 dinarjev. Od zapuščine kralja Petra, ki znaša v gotovem, kakor pravijo, 7 milijonov dinarjev, razdeljenih na tri dediče, bo kraljeviču malo ostalo, ker je eden milijon prisodil že invalidom in ker ima dolgove za odplačevati. Po Beogradu se vedno bolj trdi. da je kraljeviča sam Pasic sprl z dvorom.
Kronskemu svetu, ki se bo na svoji seji posvetoval o princ Jurjevi zadevi, razgrinja sedaj policajminister celo kopico aktov in spisov o kraljevičevem obnašanju doma in v inozemstvu. Spisi že tehtajo 5 kg in kronski svet bo imel dovolj posla, da jih preštudira. Res, marljivi so visoki gospodje, da sestavijo toliko aktov, bolje bi pa bilo, da s primerno vnemo obravnavajo in opišejo na primer lakoto v posameznih pokrajinah in pa strašno bedni položaj državnih nameščencev in delavstva v tej državi.
—iTiiiifTi h minimiuwìibiiih
Po svetu.
Povečanje poštnih tarifov v Avstriji. Od prvega novembra naprej je povišala Avstrija poštne tarife za 100 odstot. Za navadno pismo se bo plačalo 320 K, za pismo iz Avstrije v Nemčijo 400 K, za pisma v Italijo, Čehoslovaško, Rumunijo, Jugoslavijo in Madžarsko pa 1200 K, za pisma v vse druge države pa 1500 K.
Redukcija uradništva v Avstriji. Po vladnem na Črtu bo reduciranih 40 tisoč državnih uradnikov, na podlagi sporazuma z delegati Zveze narodov, pa bi naj bilo reduciranih v sredini leta 1924 100 tisoč državnih uslužbencev. Avstrijska vlada hoče prodati tudi dunajsko telefonsko centralo, katero bi radi kupili Francozi in Angleži.
Slovenci pod italijansko fašistpvsko vlado. Ko so po južni Italiji fašisti prevzemali oblast, je prišlo na nino gih mestih do izgredov. V Rimar je več ubitih in ranjenih žrtev, po Milanu so izvršena fašistovska nasilja nad delavskimi organizacijami in med fašisti in delavci so še sedaj krvavi poboji. V Julijski krajini je v primeru z vsem tem zelo mirno. Politična disciplina slo venskega ljudstva se je ob političnem preobratu v Italiji popolnoma obnesla. Nikjer ni došlo do nikakih na-, stopov s Slovenci. Izmed kmetskih občin v Istri so fašisti zasedli le Marezige. Tudi splošno se razvija potek dogodkov v Julijski krajini brez vsakih izgredov. Delavsko zbornico v Trstu so zasedli fašisti, «Lavoratomi« je do nadaljnjih odredb zabranjeno izhajanje. List se je odredbi uklonil. V Trstu se je ustanovilo fašistovsko vojno sodišče, ki bo sodilo disciplinarne pregreške. Povodom imenovanja Mussolinijeve vlade so fašisti in nacijonalisti priredili velike demonstracije z obhodom po mestu. Oblast je prešla zopet v roke civilnih oblasti, cenzura je odpravljena. Fašistovska demobilizacija se mirno razvija. Med Factino in Mussolinijevo vlado ne bo dosti razlike. Zakon ne bo za vse enak, ne bo se od vseh uvaževal, fašistovski voditelji pa morajo umiriti svoje tolpe, ker bi jih sicer popolna razdivjanost in razbrzdanost pometla s položaja, ki so si ga toliko zaželeli.
2sovi predsednik fašistov. Ker je prevzel Musollini ministrsko predsedstvo, so izklicali fašisti v Rimu dne
2.	t. m. rac'd burnimi manifestacijami vojvodo d’ Aosta predsednikom fašistovskik organizacij.
Musollini hi odnošaji do male antante. Novi italijanski ministrski predsednik Musollini je povdaril, da je njegov glavni politični cilj: prijateljski odnošaji med Italijo in malo antanto. Musollini nikakor ne misli spremeniti dosedanje italijanske orijentacije napram politiki male antante.
Musomni bo sklical parlament, ki bo razpravljal o provizoričnem državnem proračunu in o spremembah volilnega zakona. Prihodnje volitve bodo na spomlad, a nikakor ne pred marcem in se bodo vršile po francoskem sistemu zaščite večine.
Priprave za monarhistični prevrat v Nemčiji se vršijo in napredujejo. Središče monarhističnega pokrete je Monakovo.
Ekscesar Viljem bi rad potoval. Takoj po ženitvi bi si rad ekscesar Viljem zopet malo ogledal svet in -stopil z njim v dotiko. Iz tega Viljemovega potovanja pa skoro ne bo nič, ker imajo zavezniki s Holandijo posebno pogodbo, po kateri Viljem ne sme zapustiti Doorna, niti za kratek čas ne.
Popustljivost velike antante napram Nemčiji. Delegati angleške, italijanske, francoske, belgijske in japonske vlade so izjavili Nemčiji, da so njihove vlade pripravljene ukiniti vojaško kontrolo nad Nemci, ki je uvedena na podlagi versaillske mirovne pogodbe, in jo zamenjati z garancijskim komitetom, katerega ne bi vzdrževali Nemci, ampak zavezniki. Kot protiuslugo za ukinitev kontrole zahteva velika antanta od nemške vlade, da ona izvede razorožitev. Nemška vlada je odgovorila na to ponudbo, da bo o njej še razpravljala.
Turška država. Z zmago Kemal paše nad Grki je napočil konec osmanskega carstva in sultana, ki je bil igračka velike antante ter je po njenih navodilih obsipal Kemalistično akcijo s celo ploho papirnatih protestov, opominov in obsodb. Vsi pravi Turki so gledali iz sultanije samo v Angoro in danes po zmagi in novem položaju Turkov v svetovni politiki je Angora popolnoma izpodrinila Carigrad. Prišlo je, kar je moralo priti. Turška narodna skupščina v Angori se je raztegnila na celo Turčijo in sklenila je, dosedanjega sultana odsta-
STRA2A.
viti. Za guvernerja v Carigradu je imenovan Kiaziri-kara-bekir-paša. Angorska narodna skupščina si je : pridržala pravico izvolitve novega državnega poglavarja v primernem času. Dalje je sklenila, da se nadome-: sti dosedanji naziv države «Osmansko cesarstvo« z novim imenom «Turška država«.
Prepoved turške mobilizacije v Traki ji in Cari-! gradu. Francozi in Angleži so se sporazumeli in prepo-I vedali mobilizacijo turških čet v Trakiji in Carigradu, j Angorska vlada je namreč razposlala po Trakiji in Ca-i r igra du svoje agente, ki bi naj zbrali 30 tisoč vojakov.
O angleških občinskih volitvah poročajo, iz Lon-I dona, da so pokazale le volitve" popolni poraz delavske j stranke in zmago konzervativcev. Delavska stranka je j izgubila največ v industrijskih središčih severne An-I glije. Ravnokar izvedene občinske volitve bi naj bilo j merilo na predstojeće volitve v parlament.
Beležke.
Muslimani in kumanovska proslava. Srbski vladni listi so hudo napadli muslimane, poslance in ministre, ker se niso udeležili kumanovske proslave, glasilo muslimanske organizacije pa na vse te napade odgovarja: «Vsak narod ima navado, da proslavlja svetle momente iz svoje preteklosti, z obletnicami. S temi momenti je zvezano čutenje cele nacije in zato bi moral na proslavah ves narod očestvovati. Mislimo, da ni potrebno naglasa ti, da se morajo od takih proslav izključiti vsi oni elementi, ki žalijo čut naroda ali tudi posameznih narodnih skupin. Drugače ne more biti govora o kaki skupni proslavi. Oglejmo si kumanovsko proslavo sedaj iz drugega gledišča. Kumanovska proslava ne more navdušiti muslimanov. Zakaj? — Sam program proslave, posebno prvotni s cerkvenimi svečanostmi in ustoličenjem pečkega patrijarha, nas ni mogel navdušiti. V nacijonalni proslavi naroda različnih ver ni in ne sme biti mesta za verske obrede. In če se ima to*pred očmi, takoj je vsakemu jasno, da se mi kot muslimani ne moremo ogreti za kumanovsko proslavo, da ne moremo na njej sodelovati, ko se ji daje verski značaj, če nočemo ali ne moremo zatajiti svojega značaja. Mi smo bili vedno iskreni v manifestacijah svojega mišljenja in značaja in tako hočemo tudi ostati. Mi se nismo naučili, da eno mislimo in čutimo, drugo pa delamo, kakor to počenjajo beograjski oblastniki. -Še en moment nas je odločil, da ne sodelujemo. Pri vseh nedemokratičnih vladah je namreč navada, da z različnimi paradami in sijajem zaslepljujejo mase ter tako odvračajo njih pozornost od pravega položaja, v katerega jih take vlade zavajajo. Mi smatramo tudi kumanovsko proslavo za parado, ki hoče rehabilitirati gnili režim ter mu podaljšati življenje. Vlada, ki je vse storila, da prepreči sporazum med Srbi in Hrvati, ki ne zamudi nobene priložnosti, da prepreči manifestacije jugoslovanske solidarnosti, ki s vsakim korakom izziva do sporov in nezadovoljstva, ne sme od nas niti pod imenom spomina kumanovskih herojev zahtevati, da bi ji življenje podaljšali«.
Za uradnike «može« in «nemože da bidne«. Preteklo nedeljo so bile v Beogradu tri skupščine, ki so obsojale današnji režim, -velika množica zborovalcev treh skupin je po svoji revščini, bedi in zanemarjenosti nastopila kot obtožiteljica današnje vlade in uprave. Nastopili so invalidi — od vojne pohabljeni, od sedanje uprave pa sestradane žrtve, sodniki so protestirali proti reakcionarnemu uničevanju sodstva in končno so prišli še uradniki ter drugi državni nameščen- . ei, da zahtevajo od vlade vsaj toliko, da se lahko tudi j v drugi polovici meseca skromno preživijo. — Dose- j danje plače zaležejo komaj za deset dni in še to za naj- j nujnejše, drugi večji del meseca pa stiska državne nameščence lakota in pomanjkanje. Med zbranimi uradniki je bilo sicer mnogo takih, ki že vedo, zakaj podpirajo sedanji režim. Skušali so marsikaj prikriti ter ustaviti trpke, obtožilne besede, ki so drugim nameščencem kipele iz ust, pa niso imeli uspeha. Uradniški zastopniki iz vseh pokrajin so v pravih barvah iznašali uradniško bedo. Naštevali so se slučaji samomorov, ko oče uradnik ne more več gledati svojih lačnih otrok, ter hoditi med sestradano in golo družino praznih rok iz svoje službe, naštevali so se slučaji hiranja in smrti uradnikov in njih družin po izreku zdravnika — vsled nezadostne, prehrane in končno se je sprožilo tudi to, da nekateri v službi režima dobro živijo, do-čim se druge, ki poznajo samo pošteno in nepristransko spolnjevanje uradniških dolžnosti, preganja in zatira. — Servilnost je seveda tudi pri tem prišla do besede. Uradniki, ki še ne poznajo vseh lastnosti današnjega režima, so skušali tudi drugim vcepiti zaupanje ! v vladne obljube in vladne gospode in tako se je sc- j stavila deputacija, ki je obiskala Pašiča. Pašičev spre- ; 1 jem je bil tak, kakor je pri Pašiču že v navadi. Iz nje- , govega momljanja se je dalo samo razumeti: «Može, da bidne« in «nemože da bidne«. Delegati si lahko to tol-! mačijo, kakor jim drago: ali bo, ali pa ne bo; eno bo, drugo ne bo ali iz vsega skupaj ne bo nič. Delegati bi radi o svojem posetu obvestili svoje organizacije, pa nimajo kaj poročati. «Bidne ali nebidne« uradniki ne morejo vzeti na znanje in so prepričani, da bo vlada še ta uradniški zakon odlagala dokler se bo le dalo. — Uradniške organizacije bodo morale razpravljati o tem, kako bi se dalo pritisniti na vlado, oni, ki trpijo, pa že sedaj vedo, da s tem tudi ne pridejo daleč in da bodo ovirani od on ili uradnikov, ki so stopili v službo režima, vladnih strank ter nehali služiti narodu in državi. Ono uradništvo, ki dobiva od režima razne sinekure za službovanje po strankarskih profesijah, bo vedno oviralo upravičene zahteve uradniške večine.
G. uG, unutra
Dnevne novice.
črna nehvaležnost. Iz Slov. Bistrice nam poročajo. Krščanski pozdrav «Hvaljen Jezus« je tukajšnje učiteljstvo vrglo iz obeh ljudskih šol. Le kateheta je ukazalo pozdravljati še s tem pozdravom. S tem pa kaže ali svojo hinavščino, češ, morda duhovnik ne bo izvedel za to, ker o« še vedno sliši le ta pozdrav, ali pa uči otroke hinavščine. Že sto in sto let je obstojal ta pozdrav uh tukajšnji ljudski šoli, sedaj sta ga pa odpravila voditelja šol.^g. Karbaš in gdč. Feigl, ki se im?ta zahvaliti za svoja lepa mesta baš Slo-čTTjudski stranki.
Grozna nesreča na Videzu pri Slov. Bistrici. Dne 3. t. m. je izbruhnil ogenj v hlevu kmeta Andreja Jug. V nekaterih minutah je bila cela stavba tako zavita v plamen da se ni dalo rešiti ničesar. Zgorelo je poleg sena, gospodarskega orodja, vina itd. 10 glav goveje živine in kar j« naj-žalostnejše, tudi, gospodarjev brat. Škoda znaša blizu pol-drugi milijon kron. Zavarovan je bil samo za 10.000 kron Kmetje, zvišajte času primerno svoje zavarovalnine.
Gibanje kat. del. organizacije v Ptuju. Minuli so viharni dnevi svetovne vojne in sedaj kakor bučeč grom doni po širni zemeljski obli klic: «Obnova na gospodarskem in moralnem polju, obnova ljudi, osobito katoliške delavske mladine«. Temu klicu hočemo tudi tukaj v Ptuju in bližnji okolici slediti, vsled tega iskreno vabimo vso pošteno delavsko mladino na tovariški razgovor, ki se vrši v nedeljo, dne 12. novembra p» poznem cerkvenem opravilu v društveni sobi minoritskega samostana. Tovariši, tovarišice, ne zamudite prilike, da slišite delavskega tovariša iz Ljubljane in da si začrtamo pot za bodoče dneve.
Pobijanje draginje in carinsko postopanje. O padanju cen in o pobijanju draginje ima gospoda v Beogradu okrog zelene mize polna usta, gospoda menda misli, da so državljani po večini naivneži in bédaki, ki bodo vsemu temu na slepo verjeli, zato pa nadaljuje svojo igro brez vsakega stida in obzira. Če bi bil človek še tako naiven, bi moral spoznati laž in hinavščino vseh teh protidraginjskih akcij in obljub. Vsi sloji spoznavajo in občutijo, da je državna uprava največji navijalec cen. V upravi se je ugnezdila velika jata organov, ki pod varstvom beograjske oligarhije donašajo nerodne in skodlijve predpise ter jih tudi kolikor mogoče nerodno in škodljivo izvajajo. Baznovrstne carinske manipulacije na primer nadkriljujejo po svoji zmedenosti ves zemeljski kontinent in vse, kar se je nerodnega kje na svetu ukrenilo. Pride n. pr. vagon blaga v vrednosti in ceni od 100.000 kron. Zato se mora dobiti od Narodne banke dovoljenje, da se blago lahko ocarini in plača. To traja 10 do 12 dni, da Narodna banka ali njena podružnica dobi tozadevno prošnjo, yo reši ter rešeno pošlje prosilcu. Ta čas pa teče ležarma. ki se računa pri nas s 600 odstot. agio, ter pride na vagon okrog 20.000 kron. Ta ogromna svota podraži blago takoj za eno petino. Ko je odobrenje tukaj, se začne i cariniti in pri tem so manipulacijski stroški zopet j okrog 20.000 kron in tako poskoči cena blaga od HMt j tisoč na 140.000 kron, kar mora trgovec zopet zvaliti na ! kupce in konzumente. Za toliko in še več se podraži blago pri normalnem poslovanju, kje so pa nešteti slučaji, ko leži blago po cele mesece na postajah in cari-narnah, da naročnik po njem dolgo zastonj poizveduje, dokler ne dobi končno obvestila, da se je blago na šlo in da teče zanj že toliko in toliko mesecev teèttri-na! — Pii strašni zmedi takega postopanja imajo ko-j risi samo gotovi carinski organi in pa izvoljeni krog j beograjskih trgovcev, ki je oh o vsakem novem «pro-1 pišu« že vnaprej obveščen, da se pripravi in da lahke špekulira.
Proti smrtni kazni in proti režimu. Na dan Vseh svetih je zborovala celokupna zagrebška akademska mladina — razven kakih 20 plačanih jugofašistov — na veliki skupščini, ki je z resolucijo obsodila današnji režim ter zahtevala odpravo smrtne kazni v državi SHS. Četudi so poziv na zborovanje podpisali vsi aka-demični klubi razven ostankov demokratov in radikalov, so naslednji tudi prišli, da bi na znan način motili zborovanje ter če le mogoče s kakim pretepom ati drugim izgredom pokazali svojim gospodarjem, da jih je še vedno nekaj na zagrebškem vseučilišču. Povod zborovanja je bila smrtna obosodba rudarja Keroševi-ča iz znanega tuzlanskega štrajka o Božiču leta. 1920-in pa splošno znana krvoločnost beograjskih oblastnikov, zlasti onih v ministrstvu pravde, ki izrabljajo — kraljevo odsotnost, kraljevo oblast in vse mogoče* da zlasti politične krivce gonijo v smrt in najtežje kazni Na izvajanja govornikov in proti peščici fašistov, ki je skušala motiti, so se često slišali klici: «Doli režim, doli Pribičevič, doli narodni izdajalci, laži-nacijona-listi!« — in sprejeta je bila resolucija, ki se glasi: «Današnja družba je osnovana na razrednih interesih in njena struktura že nosi v sebi kali borbe in antagonizma. Politični aparat, Id se naziva država, bi imel po zagotovilu vladajočih ublažiti razredna nasprotstva ter preprečiti vse nepotrebne razdore in spopade, naši oblastniki se pa v vseh sporih, ki rezultirajo iz gospodarskega. ustroja, postavljajo na stran močnejših in mesti* da bi pustili delavcem organizacije kot edino mogoč« sredstvo za popravo materijalnega položaja, oni delavski razred provocirajo, stavljaj o izven zakona ter mu jemljejo vse pravice. Dogodki, ki so se odigrali oh rudarskem štrajku v Tuzli pred dvenii leti, so bili nujna posledica političnega in ekonomskega nasilja, katero izvajajo naši oblastniki od ujedinjenja pa do danes. Ti dogodki so imeli svoje žrtve: dva rudarja in enega žandarja. Za te žrtve odgovarjajo samo oblastniki, ki so nosilci tega neznosnega reakcijonarnega sistema m ki iščejo še vedno nove žrtve, zahtevajoč okrutno glavo Gjure Keroševiča. Akademska omladina kot najzaved-nejši del naroda obsoja postopanje vlade, ki je odbila
6. novciv-bfa 11-22.
predlog vrhovnega sodišča za pomiloščenje na smrt obsojenega Keroševiča, protestira,, da se ta slučaj tretira kakor navadni umor ter zahteva, da se pomil oščenju Keroševiča od vlade ne delajo zapreke. — Govorniki so povdarjali, da bi se morala smrtna kazen pri nas sploh odpraviti, ker jo režim zlorablja. Predsedstvo zborovanja je resolucijo odposlalo na kraljev dvor. Jugofašisti so jo potuhnjeno pobrali in zborovalci so se mirno razšli. Tako akademiki vseh opozicijonalnih strank, oficijelna «socialistična partija« pa pravzaprav - -nič. Za rudarja Keroševiča so se pri vladi potegovali poslanci hrvatske ljudske stranke, muslimanske opozicije in zemijoradnikov, od sQcijalistov pa — seveda nobeden.
Justifikacija Keroševiča? Usoda nesrečnega rudar ja Keroševiča je v vedno večji tajnosti. Smrtna obsodba, ozir. njeno potrdilo mu je bilo prebrano 25. oktobra zjutraj in/obsojenec se je z nožem zabodel, da prihrani rablju posel. Najprej so listi pisali, da je že obešen, potem so pa popravili, da se je v samomorilnem namenu sam ranil, da je odnesen v bolnišnico, kjer ga bodo zdravniki pripravili za — vislice. Sedaj pa pride list «Jug« iz Osijeka, ki prinaša tole vest, datirano v Tuzli, dne 26. oktobra, torej drugi dan, ko je bila prebrana obsodba in ko se je Keroševič ranil: «Keroševič, ki Sije ranil z nožem, se je ranil tako, da ni bilo zapreke za izvršitev juslifikacije. Danes zjutraj je bil obešen na dvorišču sodnijskega poslopja«. —- Tako «Jug« in lo ponavljajo za njim tudi drugi listi, oblast pa na vse to in na razne deputacije, proteste in resolucije, ki se bavi jo z Keroševičevo zadevo, noče povedati, kaj je m stvari. Eno je že gotovo. Ko je bilo 25. oktobra že vse pripravljeno za izvršitev smrtne obsodbe, sorodniki obsojenca še vedno niso bili o tem obveščeni in že tako postopanje je pravi krvniški cinizem. Sploh pa prekosi trdovratna zahteva 'Pašičeve vlade po Keroševiče-vi glavi že okrutni srednji vek. Toliko se prosi za tega človeka, pravniki spodbijajo izrečeno obsodbo, pošilja jo se deputacije, resolucije, vlada, ki pomilošča roparje in navadne zločince, ga hoče pa na vsak način obesiti in je to z itak že na pol mrtvim tudi najbrž storila. Če se je v barbarskem srednjem veku nad obsojencem temno nebo zjasnilo, če mu je kako dekle vrglo rožo pred noge, gotovo je bil pomiloščen, sedaj v prosvitle-nem veku pod. «demokratično in svobodoumno« Paši-čevo vlado pa mora biti obešen človek poleg vseh ugovorov pravnikov in raznih slojev samo za to, ker pripada — delavstvu in protirežimskemu pokretu.
Izpremembc voznega reda. Od 5. novembra t. 1. dalje izostane na progi Ljubljana gl. kol.—Maribor gl. kol. dosedanji potniški vlak št. 42, ki je odhajal iz Ljub ljane ob 5.40. Namesto tega pa vozi na isti progi potniški vlak št, 42a z odhodom iz Ljubljane že ob 5.24, odhod iz Zidanega mosta ob 7., odhod iz Celje ob 7.48, prihod v Maribor ob 9.33. Na progi Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto izostane z istim dnem mešani vlak št.
1133 z odhodom iz Slov. Bistrice ob 9.10, št. 1135 z odhodom iz Slov. Bistrice ob 12. uri in v obratni smeri vlaka št. 1134 z odhodom iz Slov. Bistrice mesto ob 8.30 ter 1138 z odhodom iz Slov. Bistrice mesto ob 14.20. Namesto teh pa vozijo mešani vlaki št. 1123a z odhodom iz Slov. Bistrice ob 9. uri, št. 1135a z odhodom iz Slov. Bistrice ob 11.45, v obratni smeri pa mešani vlak št. 1134a z odhodom iz Slov. Bistrice mesto ob 8.25 in št. 1138b iz Slov. Bistrice mesto ob 14J30.
Poplave v Črni gori. Dne 28. in 29. m. m. so bili ogromni deževni nalivi v jugozapadnom delu črne gore. Škoda vsled poplav je zelo velika. Narasle reke, ki so se izlile v Skadersko jezero, so tega tako dvignile, da je poplavilo več tisoč hektarjev obdelane zemlje.
Veletrgovina z železnino Pinter & Lenard v Mariboru je znižala sledeče cene: Pri železu, žičnikih in žici za 2 kroni pri kilogramu; vodovodne cevi, kuhinjsko posodo In od stavbenega kovanja izdelke iz medenine pa za 20 odstot.
Izdaja novih kolkov. S prvim januarjem bodo predani prometu novi koleki po: 5, 10, S3, 50 par in po:
1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 din. Koleki stare izdaje se bodo lahko rabili še do 1. februarja in lahko se bodo pa zamenjavali do 3. aprila prihodnjega leta.
Monopolski dohodki na teritoriju Srbije in črne gore znašajo za računsko leto 1920-21: 573.548.30 din. Na teritoriju Banata, Bačke in Baranje pa 32,176.277.78 din. Monopolski stroški znašajo za Srbijo in črno goro 125,271.475.61, za Banat, Bačko in Baranjo 7,093.412.88 din. Za drugo polovico 1921 so bili sledeči dohodki: Na teritoriju Srbije in črne gore 246,367.263.51, na teritoriju Banata, Bačke in Baranje 36,838.968.74 din. Izdatki za to polovico leta za Srbijo in črno goro 87 mi- j lijonov 194.467.21, za Banat, Bačko in Baranjo 9 mili- j Jonov 012.737 din. Uprava državnih monopolov je imela v letu 1920 in 21 čistega dobička 194,379.837.17 din.; a za proračunsko leto 1921 pa 186,998.972.34 din.
Dohodki državne trošarine za mesec september t. I. Pred dnevi smo poročali, da znaša skupna svota dohodkov državne trošarine za inesec september 82,249.043 din., torej 9 milijonov več nego je bilo predvideno v proračunu za ta mesec. Ti ravnokar našteti dohodki so {^razdeljeni na posamezne pokrajine tako-le: V Srbiji in črni gori 16,966.989 din., v Hrvatski in Slavoniji 22,218.697, v Bosni in Hercegovini 6 milijonov, v Sloveniji 14 milijonov, v Vojvodini 18,393.835 din., v Dal-maciji 6,140,078 din.
POSLANO.* *
Poziv! Ker se me osumlja ter se mi javno predba-eiva, da sem jaz dopisnik člankov v «Straži« naperjenih
* Za pod tem naslovom objavljeno uredništvo ne odgovarja.	j
STRAŽA.
proti g. Jakliču, odločno le očitke odklanjam. Zahtevam, da gospod Jaklič v teku 8 dni v «Straži« javno izražene žaljivke prekliče, sicer bi bil primoran, si sod-nijskim potom iskati zadoščenja.
:	F. Itameli.
. Iz Maribora.
Herman Wögercr. V Krčevini pri Mariboru je v nedeljo, dne 5. novembra zvečer umrl tovarnar g. Herman Wögerer. Pokojnik je bil dobra duša, rad je podpiral do-brodelne ustanove. Za reveže, za šole in dijake je imel j vedno odprte roke. V politiko se ni vmešaval. Pogreb bo : v torek, dne 7. t. m. popoldne. N. p. v m.!
Volilni imeniki za občinske volitve v narodno skupščino so še vedno razpoloženi na magistratu. Izpuščenih je na stotine volilnih upravičencev. Reklamirajte, dokler je čas. Kdor ne bo vpisan, ne bo smel voliti. Tudi v tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni (I. nadstropje, desno) so prepisi imenikov našim ljudem na razpolago.
Preiskovalna komisija v mariborski javni bolnici. Pod j vodstvom ravnatelja drž. bolnice ljubljanske g. dr. Katani-; ča se vrši le dni v tukajšnji bolnici komisijonelna preiskava i bolniške uprave. Dr. Katanifu je prideljen g. upravnik J Cegnar, rojen Mariborčan.
Magistratni ravnatelj g. A. Köchler je obolel. Radi lega je odpadla seja mestnega sveta dne 4. novembra.
Demokratski lažnjivci in občinski davki. Nedeljski «Tabor« je prinesel dolg članek o mariborskem mestnem gospodarstvu, ki kar mrgoli navadnih laži, tako, da bi človek mislil, da ga je pisal duševni vodja demokratskega kluba sam dr. Sernec, ki si do danes še ni opral pečata lažnjivca, dasi že dve leti čakamo na to. Lažnjivim trditvam podlega člankarja pribijemo to-le: Člankar govori o socijalistično klerikalni večini, dasi-ravno dobro vc, da je ni. Nasprotno je res, da socijalisti, demokrati in narodni socijalisti zadnji čas očito koketirajo med seboj, ker najbolj kaže slučaj Mestne hranilnice, ki je ravno zdaj zopet na tem, da bo vsled tega koketiranja najbrž oškodovana za milijone. Demokrati, odgovorite, ali ni res tako? Lažnjivi dopisun piše dalje, da «klerikalci« ne vedo drugega, kakor nalagati nove davke. Dr. Sernec in druge korifeje demokratskih odbornikov, ali uvidite in priznate, da je to čisto navadna laž? Odborniki Slov. ljudske stranke so bili dozdaj še vedno edini, ki niso pripustili nobenih no- j vib izdatkov, ako ni bilo kritja za nje; bili so edini, ki so javno in odločno povzdignili svoj glas in protestirali j proti temu, da bi se v plenumu odobravali predlogi po- j sebno finančni, ki niso bili poprej predelani o odsekih. Dr, Sernec, odprite svoja usta in povejte, kdaj je še Vaš klub storil kaj takega. Lažnjivi dopisnik laže daje, da «klerikalci« glasujejo za vse davčne predloge so-eijalistov. Ravno nasprotno je res. V zadnjih sejah so bili samo zastopniki SLS, ki so glasovali proti novim davkom, kar še celo «Jutro« s hudobnim veseljem kon- ; štatira. Naši odborniki so odločno nastopili proti dav- \ ku, na nezazidane parcele, glasovali so proti davku na ! vino in pivo, glasovali so proti davku na gostilniške ra- ! cune, nastopili so proti uvožnini in jo spravili iz dnevnega reda. Da storili so še več in so intervenirali tudi pri vladi, da teh novih davkov ne potrdi. Pač pa so ravno demokrati z dr. Sernecem vred glasovali za skrajno neumni davek na vino in pivo, odobravali in glasovali so za davek na «cehe« in so pomagali te davke sprejeti. In ra vaio isti demokrati, ki so za vse nove davke glasovali, lažejo zdaj po svojih listih, da «klerikalci« glasu- ; jejo za davke. To je višek lažnjivosti in lumparije! Kaj ne, g. dr. Sernec? Ravno tako vlogo igrajo demokrati i pri takozvanem ponočnjaškem davku. Koliko ta davek nese, ne vemo, pa to vemo, da bo nesel več kakor 400.000 kron in da stroški za pobiranje lumparskega davka i ne znašajo 300.000 K. Sicer pa je bil ta davek svojčas \ soglasno sprejet, so torej tudi demokrati glasovali zanj. j Seveda se jim je pozneje ta davek zameril. Demokrati namreč radi polumpajo, zato seveda treba zdaj plačevati lumparski davek Demokrat pa le rad bližnjega skubi,plača pa le nerad in tako so prišli demokratski občinski svetniki sami v konflikt z lumparskim davkom oziroma zakonom in so bili nekateri občutno kaznovani. Zato pa zdaj udrihajo po tem davku. Lažnjivi člankar končno grozi, da demokrati ne bodo več mirno gledali mestnega gospodarstva, ampak bodo to gospodarstvo sami vzeli v roke, da bodo tako Maribor olepšali in povzdignili, da bo vreden postati sedež oblasti. Res, lepi sklepi! Samo ne vemo, kdaj se bodo demokrati polastili mestnega gospodarstva v Mariboru. Volilci jim ga ne bodo izročili, ker predobro poznajo demokratske pijavke, ki gledajo le na svoj žep, za ljudstvo pa se ne brigajo. Toliko v ougovor lažnjivemu Taboritu na njegov članek. Končno pa svetujemo demokratom, naj se za te preklicane klerikalce nikar ne brigajo, dokler ne ureuijo gospodarstva pri Mestni hranilnici v Mariboru, kjer na novo zopet zelo smrdi. Takega gospodarstva, kakor ga demokrati prakticirajo pri Mestni hranilnici, si pač pri občini nikakor ne želimo.
Kaj je Grčar storil kot župan za varstvo vlagateljev mariborske hranilnice? Prav nič! Zastopniki Slov. ljudske stranke so vedno svarili župana, da se morajo glede mestne hranilnice storiti odločni koraki, da se prepreči že v naprej vsaka eventualna nesreča. A slišimo dan za dnevom, da se pri Mestni hranilnici gospodari, kakor če je kozel prevzel službo vrtnarja.
Poziv pokrajinski vladi. Predsednik ravnateljstva Mariborske hranilnice advokat dr. Irgolič stoji pred konkurzom. Po mestu se govori, da si je tudi iz Mestne hranilnice sposodil nad 4 milijone kron. Čisto naravno je, da bo zavod, kojega predsednik je v konkur-zu, izgubil pred ljudstvom zadnje zaupanje. Svojčas pokrajinska vlada ni imela nujnejšega opravka, kakor ■ da je brez,vzroka odstavila pravilno izvoljen odbor, ki
3. st.ax
je skoz in skoz vestno posloval, sedaj v konkurzu -nahajajočega dr. Irgoliča kot gerenta, zato isto tlaciw danes javno pozivljemo, da takoj suspendira sedaj poslujoči odbor in dr. Irgoliča kot predsednika ter posle vanje hranilnice natančno preišče in zavod obvaruj velikanske škode, ki mu preti. Ako vlada tega ne siginosi sama vso odgovornost za svojo brezbrižnost.
Ali je res? Po Mariboru se govori, da direktor me stne hranilnice dr. Irgolič «visi« pri tem zavodu za tri milijone kron. Ljudje, ki imajo v hranilnici svoje pri j h ranke vložene zahtevajo od g. župana, da pojasni, kaj j je na teh vesteh resnice.
Dr. Irgolič v konkurzuI Veliki gospodar dr. Irgolič, ki ga je pokrajinska vlada svojčas smatrala za edino pripravnega moža, da reši mariborsko Mestno hranilnico poloma, je zdaj sam na polomu. Pravi jo, da im» dolga 13 milijonov in še več, kritja pa še niti 7 milijonov nima. Izročil je že sam vsa posestva raznim baa-kam, ki jim dolguje velike svote, da ta posestva razprodajo in si poplačajo posojila. Kam je dr. Irgolič spravi! svoje milijone, nikdo ne ve. Nekateri trdijo, da jih m na varnem nekje v Gradcu pri svoji ljubici. Upamo, « ; preiskava dožene resnico. Dobili pa smo zadoščen,» . kajti pokazalo se je, da smo imeli mi prav, ko smo stu> -čas večkrat v svojem listu zatrjevali, da dr. Irgolič i e sodi za gerenta oziroma za predsednika ravnateljsF i Mestne hranilnice in Kreditnega društva.
Javno vprašanje na Mestno hranilnico v Mariboru. Po mestu se govori, da je Mestna hranilnico, ozir©» i njeno Kreditno društvo posodilo članu, oziroma predsedniku dr. Irgoliču, ki stoji pred konkurzom, nad šti i milijone kron, ki so v nevarnosti, da bodo za hranili» •:> izgubljeni. Mi vlagatelji, ki imamo pri Mestni hram niči vložen denar, trepečemo za svoje borne krajcari , boječi se, da jih izgubimo. Zato poživljamo v od st’ > Mestne hranilnice, da nam to zadevo pojasni in sv<> vlagatelje pomiri.
Proč z načelnikom hranilnice! Iz vrst mariborski obrtnikov smo dobili ta-le dopis: Demokratska stranka e lansko leto pri vladi izposlovala ,da je bil demokrat-advt kat dr. Franc Irgolič imenovan za načelnika (ravnatelje) mestne hranilnice. Irgoliča so naravnost vsilili. Razun ne katerih demokratarjev, kakor so n. pr. Šoštarič, Voglar, Lipold in Koderman ga nihče ni maral. Marsikaj se je namiga vaio. Sedaj se ta namigavanja uresničujejo. Mesti : hranilnica ima baje itak nad 10 milijonov avstr, vojnega j o sojila, katero ne nosi prav nobenih obresti. In dr. Irgolič si je kot zavodov ravnatelj izposodil še 3 milijone! To vse je denar vlagateljev. In mestna'občina še vedno daje jamstvo za ta zavod. V imenu velike večine mestnega prebivalstva ter osobito v ime vlagateljev zahtevamo, da se Ingoliča takj odstavi od ravnateljstva hranilnice. Z našim denarjem ne pustimo vršiti demokratom zračne kupčije. -Irgolič, plačaj vsak vinar nazaj in izgini.
Športni klub «Rapid« je priredil dne 4. t. m. zvečer zabavo pri Götzu. Kakor običajno, so tudi na to zabavo došli nekateri Sokolići Reismanove baze. Hoteli so izzivati. Ku pa so jim za izzivanje odkazali udoben a dovolj moker prostor na prostem, so se vroči demokratiči počutili dotwro.
Zakaj obrat v mestni klavnici ni elektrificiran? A! fires, da se je že montiralo električne stroje, a da se jih Jr zopet moralo iztrgati? Kdo je to zakrivil? Ali ima mesti«, občina res toliko odvišnih tisočakov?
Prva slana. V pondeljek zjutraj je v mariborski okatì ci prva jesenska slana pobelila travnike. Pohorje in Kar.-jak pa imata do vznožja sneženo odejo.
Lepega sulca (ribo), nad 5 kg težkega je ujel včeraj z mrežo v Melju v Dravi mizar g. Kep iz Loške ulice št, i.
Moško truplo je plavalo včeraj okoli 11. ure do poli®» v sredini Drave. Na mostu se je zbrala velika gruča Ifffiil
V	Ameriko odpotuje te dni fotograf g. Franc .Kurnik,
14	kg težko ribo je vlovil v Dravi g. Caf iz Pobrežja.
Aktivni podoficirji mariborske garnizije priredijo, dne 11. novembra zvečer v Götzovi dvorani plesni rem-ček. Začetek ob 20. uri. Dobiček je namenjen za Magajno podpornega društva.
Zgradba Gospodarske banke lepo napreduje, trdni so začeli graditi prvo nadstropje. Velika dvorana zn naše organizacije bo v pritličju na vtru.
Začetek pouka na državni srednji kmetijski šdM v Mariboru. Vsi učenci, ki so vložili prošnje za sprejem v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, naj se zglasijo »zanesljivo v petek, dne 17. novembra 1922 ob 11. uri dopoldne pri direkciji (na vinarski šoli), kjer se jim sporoči, kedaj imajo polagati sprejemni izpit prosilci, hi so absolvirali samo kako nižjo kmetijsko šolo. Pri tej priliki se jim dajo tudi pojasnila in naslovi za stanovanja in hrano v mestu. Sprejemni izpiti se vršijo v soboto, 18. novembra. Ura se naznani pri zglasitvi. V-i&e-deljo, dne 19. novembra je slovesna otvoritev nore Šole in v pondeljek, dne 20. novembra prične redni pouk..
Petdesetletnica vinarske in sadjarske šole v Mariboru se bo obhajala v nedeljo, dne 19. novembra t, L V zvezi s slovesno otvoritvijo srednje kmetijske šole v Mariboru. Želeti je, da se redke slavnosti udeleže «sobito zastopniki oblasti in uradov, kmetijskih šol, kmetijskih korporacij in listov, narodnih poslancev «M,, tudi kmetovalci, bivši učenci, odnosno absolvent« te najstarejše jugoslovanske kmetijske šole in kmetijski strokovnjaki sploh. Ker iz umljivih razlogov ne bo mogoče vabiti vsakega posamezno, naprošajo se tem (potom vsi prijatelji šole, zlasti absolventi mariborske šole in kmetijski strokovnjaki, da blagovolijo ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru sporočiti svojo udeležbo pri petdesetletnici tega zavoda najpozneje do 12. novembra. Podrobnosti se še objavijo.
Podružnica Jugoslovanske Matice v Mariboru pri-redi dne 12. novembra v Narodnem domu žalno manifestacijo v spomin druge obletnice nesrečnega Rapalla.
V	Mariboru se je ustanovila nova zavarovalnin družba «Zora«. Opozarjamo naše p. n. bralce na ornem-
Za obile dokaze iskrenega sočutja prebridke izgube moje blage dobre nepozabljene soproge
Ivane SdotSek
izrekam lem potom mojo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem, dobrotnikom in prijateljem.
Osobito pa se zahvaljujem za krasne darovane vence ter za mnogobrojno častno spremstvo kroz
zvezo društva katoliških žena, poštnih uslužbencev in vseh drugih navzočih za njih trud k spremljanju na zadnji poti' blage pokojnice.
Ivan Sdolšek,
vpokojeni poštni uradni ekspeđitor.
iltós tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Kosu. «(Straža*«
.jen» Jugoslovansko podjetje. Sicer pa glejte današnji -inserat.
Upravni odbor Državne borze dela v Mariboru. —
V saetto dne 8. novembra 1922 ob 7. uri zvečer se vrši v dvorani tukajšnjega mestnega magistrata volitev in konstituiranje upravnega odbora Državne borze dela v Mariboru. Obveščene in prizadete organizacije delodajalcev in delavcev naj pošljejo točno svoje zastopnike. '5ej!a je javna in ima v za to določen prostor občinstvo prost vstop, ‘a v potek seje je vsako vmešavanje prepovedano. — Sef Državne borze , dela v Mariboru: Jože Stabej, 1. r.
Stavbene zadruge in Zadružna gradbena banka. Sila stanovanjske krize je prisilila gradbeno akcijo na odloičl-no pot edine rešitve v samopomoči zadružništvu. Ena skupina drž. nastavljencev se je že odločila za to pot. Potrebno pa je, da isto pot takoj nastopijo tudi vse druge skupine državnih nastavljencev, tako, da tvorijo vsi skupaj veliko zadružno organizacijo. Ravno isto pot naj si izberejo tudi vsi drugi javni uradniki itd., posebno železničarji in seveda tudi privatni nastavljenci in delavci. Doslej najbolj' živahno zanimanje se širi med železniškimi uradniki in malimi obrtniki, oboje skupine so že predložile pravila iz prejšnje, dobe. Ko bodo še druga slična pravila v Mar Stanu na razpolago, se skliče še ta teden sestanek or- * ganizatorjev k razgovoru in izberi najbolj primernih pravil. Važno je, da se bodo prvi prijavljena- po ustanovitvi zadruge tudi prvi vpoštevali kot opravičenci na prve zgradbe. Ker pri naših denarnih zavodih ni dobili kredita za gradbeno akcijo, je samo ob sebi umevno, da morajo osnu-jajoče se zadruge takoj misliti tudi ha priprave za ustanovitev Zadružne gradbene banke, ki naj bo prvi tak zavod v Jugoslaviji! Treba bo takoj na delo. Prijave sprejema Mar Slan.
NOVE KNJIGE. V zalogi Cirilove tiskarne v Mariboru so ravnokar izšle sledeče nove knjige:	1. Moj
stric in moj župnik. Povest. Prevedena iz francoščine. Povest je zelo mična. Knjiga bo posameznikom in društvom dobro došla. Res pozdraviti je idejo Cirilove tiskarne, da izdaja v prevodu dobre povesti iz tujih slovstev, ker so v zadnjem času leposlovne knjige na Slovenskem že zelo redke. Cena broširani knjigi je 4 din., kar je za sedajne razmere zelo malo. Po pošti poslana stane nekaj več. — 2. Srečne hiše je naslov 2. zvezka Knjižnice presv. Srca. Knjižica govori o sreči tistih dr n žin, ki se posvetijo božjemu Srcu Jezusovemu. Nadalje -opisuje delovanje o. Mateja iz družbe Srca Jezusovega ob posvetitvi družin. Knjižica je lična, lepa, prikupljiva ob posvetitivi držin. Knjižica je lična, lepa, prikupljiva in bodo častilci božjega Srca gotovo radi segali po nji. Stane pa s poštnino vred D 1.50. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. — 3. Nov koledarček za leto 1923.
in sicer v žepni obliki jč izdala Cirilova tiskarna v J Mariboru. Cena v platno vezanemu koledarčku je brez | poštnine 3 D, s poštnino vred pa 3.25 D. Koledarček j je zelo,ličen. — 4. Družinska pratika za I. 1923 se dobi ‘ v Cirilovi tiskarni in stane v drobni razprodaji 3.50 D.
Nova mladinska knjiga. Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8, je založila in izdala novo mladinsko knjigo, ki jo je spisal priljubljeni in priznani mladinski pisatelj Ksaver Meško: j Volk-spokornik in druge povesti za mladino.« Knjigo je bogato ilustriral France Podrekar, ki je za vsako povest napravil celostransko sliko. Ker nam še mladinskih knjig zelo primanjkuje, bo ta izdaja občinstvu gotovo zelo dobrodošla, ker je zelo pripravna za darilce našim malčkom. — Cena brošuri 25 dinarjev, vezana 30, D.
Koledarček Jugoslov. kmetske zveze je izšel. Z razpošiljanjem prične tajništvo SLS v Mariboru za mariborsko okrožje prihodnje dni. Opozarjamo na koledarček in njegovo vsebino somišljenike s prošnjo, da skrbi jo za razpečavan je.

SpodejHlajerska Ijt dska posojilnica
v Maritarti, Stdira ulica štev. 6, iv z. z ss z
obrestuje od 1. e omembi a 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti
Vloge na trimesečno odpoved po 5 7a%> večje in stalnejše vloge po dogovoru od 6% do 6'/s%.
2-3
tfinski sediod 100 600 “
trov, sveži, se
limi?’* r s 3 odražčenimi mo- prodajo Koroški kolodvor,tovorno linieri r čmi se takoj sprejme skladišče, Maribor, v Limbuš. Predstaviti se je v Ma-
943
riboni, Slovenska ul. 8, I. ndstr. Sis
ra ris n se °dda dobro HB i Qvufl idoča gostilna v mariborski okolici. Naslov v uprav-ništvu.	527
Radi dviganja dinarja so cene padle in se znižale za
If is «trm hišo v Mariboru &"’■ Itiipilli predmestju. Posredovalci dobe nagrado. Dolajš Lnd-vig, Sv. Jakob v Slov. gor. 92$
3-3
Poljedelci §
10°!o—2©c|o
pri vsem blagu.
J. TRPIN 3,8 CI7AI
Maribsr, Glavni trg 17. WP* I
• Črešnjevec * (Wathtlbshuen) Cote
S E N O
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke ~- kupuje in prodaja —■
OSET ANDREJ, »ARiBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telet 88.	38—333
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Hmelak in drug
Msrlor, Slomške trg 6,
1 j 460
I Zimsko perilo,
H nogavice, roka-	različno modno P
$ vice, kravate, iflljsJISKt*) in galanterijsko i)
I blago na boljše vrs;è	ftlatf O |
g m najceneje nudi Uv&IIC	p
I Jakob ! ah, Maribor,6lavnUrg 2J
Poziv k subskripciji delnic
Ministrstvo za trgovno in industrijo v Beogradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. z dne 10. oktobra 1922, VI št. 4434 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bo nazivalo
jugoslovanske zavarovalne d. d. v Mariboru.
sr	.	...
Izvleček iz Statutov:
§ 12. Trajanje te družbe časovno ni cmejenno.
§ 2. Namen družbe je j revremarje diieklnih in indirektnih življecskih zavarovanj preti cgnju in direktno ter indirektnih življensbih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 3 Delniška glavnica se deleča na 2500.CC0 D in sestoji iz 10.0C0 komadov Ea ime se glasečih delnica po 2E0 Din. nominalne vrednosti.
§ 4. Prevzemna cera vsake delnice znaša 3C0 Din. in mera vsak delričar takoj ob sub-akripciji vplačati a) 50% ncminalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din. pri vsaki delnici, Z ažijskim prebitkom se krijejo v pn i vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu.
§ 5. Za ostalih 50% nominalne vrednosti delnic pa podpiše in izroči vsak celničar menice v prid družbe.
MARIBOR, dne 3. novembra 1922.
§ 15, Prvi upravni svet, ki obstoji 5 članov in 2 namestnikov, volijo koncesionarji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet let.
§ 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupščina delničarjev novi upravni svet sestoječ iz petih članov in dveh namestnikov tuči zà dobo 5 let.
§ 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesojcnarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu izhajajočih uradnih listih.
§ 28. Ustanovna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj tri desetine delniške glavnice.
§. 30, Ustanovni skupšč ni je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi drutbe ter o Statuta; o šta-tutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike: t) volitev nadzorstvenega sveta; c) konstatacija, da je štatutarično predpisani del delniške klavnice v potovin1 že plačan. Ustanovna
5*4 1-4
Ftipratljeliu kcnzorc ji snujoče se zavarovalne d. d „ZORA" v Mariboru, Aleksanddrova cesta 12,
pisarna dr. Karola Slokarja, odvetnika v Mariboru.
skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o ^ statutu s tako večin3 glasov, ki predstavljajo ipjl najmani eno četrtino vseh podpisateljev delnic, ay? ter vseh delnic, ki se emitirajo.
V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutna večino glasov.
§ 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini.
II.	Podpisovanje delnic se začne 5. nov. 1922
in se konča 11. decembra 1922.
III.	Javni subskripciji izročene delnice se bodo podpisovale pri: Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljub'jaaski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah,; Jadranski banki in njenih podružnicah; Trgovski ban ri (poprej Slovenski eskomptoi banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Maribora.