THE OLDEST WIND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED • STATES OP AMERICA.
Slovenec
PRVt SLOVENSKI LIST V AMEMKL
Gealo: Za two in narod — u pravico in ranico — od boja do zmago!
CEASILO SLOV, KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.	'
ŠTEV. (No.) 98.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. MAJA
&X1C1 1 1
3|
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
URSDAY, MAY 19, 1927.
LETNIK XXXVL
Mala antanta za mir v Evropi.-Poplava razdejala mesto.
BALKANSKI NARODI ZAHTEVAJO OD ITALIJE, DA DR-ŽI ROKE PROČ OD JUGOSLAVIJE. — MALA ANTANTA NASPROTUJE ZDRUŽENJU AVSTRIJE Z NEMČIJO.
Joachimstahl, Čehoslovaki-
ja. — -Mala antanta, ki zboruje v tem mestu, ni podala nobene izjave o stališču, katero zavzema v sporu, ki je nastal med Italijo in Jugoslavijo. Vendar se lahko sklepa iz poročil, ki so jih dali ministri poročevalcem, da je Mala antanta proti Italiji in zahteva od nje, da drži roke proč od Jugoslavije.
Mala antanta, tako pravi poročilo, je močnejša zdaj, kakor je bila kdaj poprej/ Vsi
AMERIŠKE ŽRTVE V NIKARAGUI.
Liberalci v Nikaragui so se zo-perstavili vojakom Zed. drž., ko so jih nameravali razorožiti; v boju je padlo sedemnajst Amerikancev, večje število je ranjenih.
Washington, D. C. — Januarja meseca je vlada Zed. drž. poslala prve oddelke svojega Trije zunanji ministri, čehoslo-! vojaštva v Nikaraguo, da bo v vaški, romunski in jugoslovan-j tej mali republiki, kjer je radi ki. so na konferenci izražali I državljanske vojne ogroženo vojo zahvalo in ljubezen do življenje pripadnikov Zed. Francije, ker jim je naklonjena. Glede Bolgarije in Ogrske o rekli, da upajo, da bosta na kot druga z dobro voljo f»trpeli izgubo ozemlja, ob at era sta prišli po mirovni po-•ftclbi.
drž., čuvalo nad njimi in jim v potrebi nudilo pomoč. Kmalu nato je vodstvo ameriških čet uvidelo, da so ti oddelki prešibki in prosilo za pomoč. Poslali so jih še več in več, tako da je imel Stric Sam v krat-Mitilineu, romunski zunanji! kem času toliko vojaštva v inister je rekel, da ni daleč j Nikaragui, kakor obe bojujo-ko bodo tudi z Nemčijo či se stranki skupaj. Takoj od
začetka je pokazala vlada Zed. drž., da je naklonjena konservativni stranki, katere
išli do dobrih od noša je v. 'rde j u g o s 1 o v a n s k o- i t a 1 i j a n -<>ga vprašanja je Mitilineu
KRALJ ALFONZ PRAZNUJE
25LETNICO VLADANJA.
Madrid, Špansko. — V torek 17. maja so se začele razne slavnosti na Španskem v proslavo petindvajsetletnice vladanja kralja Alfonza, ki bodo trajale tri dni. Alfonz je zasedel pred petindvajsetimi leti prestol kot šestnajstletni mladenič. Kolikor je znano, špansko ljudstvo je zelo naklonjeno svojemu kralju.
ZOPET NOVE ŽRTVE PO POPLAVI.
rekel, da so iskreni prijatelji j vlado je tudi pripoznala in ji
Italije, so pa tudi zavezniki, nudila svojo pomoč. Da to ni
bilo po volji liberalni stranki, ki se bojuje proti konservativni, je samoobsebi umevno. Do kakšnega večjega spopada
pa
Jugoslavije in želijo, da bi se spor med njima izravnal mirnim potom. Romunija je vedno pripravljena pomagati s	_	_ _ posredovanjem med obema dr-! med vojaki Zed. drž. in Nika-. avama za mirno spravo. | raguanci ni' prišlo, le tupatam Mala antanta podpira Fran-1 .ie bilo slišati o napadih malih io. ki je proti združenju A v-1 skupin liberalnih čet na pošalijo z Nemčijo, ker je Av-jmezne vojaške oddelke, ki so -trija dokazala, da se lahko j bile na straži. Vedno pa so ama razvija in ima pogoje zabili taki napadi odbiti, ne da
• »bstoj.
M mistri se zopet sestane jo v Ženevi, predno se bo začelo borovanje ligo. Uradno kon-erenco bodo pa imeli v Bukarešti drugo leto.
-o-
MRS. SNYDER SE DOLGOČASI V SING SINGU.
Ossining, N. Y. — Mrs. Ruth Snyder, ki je s pomočjo svojega ljubčeka H. J. Graya, u-smrtila soproga, Alberta Sny-derja, se dolgočasi v svoji celici v Sing Singu, kjer čaka na smrt. Pravi, da bi rada imela kakšno domačo žival, psa ali mačko, da bi se nekoliko kratkočasila.	'
bi bilo kaj žrtev. Nedavno je pa vlada v Washingtonu sklenila, da bo napravila konec državljanski vojni v Nikaragui, vršila so se*tozadevna pogajanja med nasprotujočima se i strankama s posredovanjem zastopnika washingtonske vlade. Dosegli so nekak sporazum', s katerim pa niso bili vsi voditelji liberalne stranke zadovoljni. Vendar se je reklo, da je spor kenčan in vlada Zed. drž. je ukazala upornikom, da morajo izročiti orožje. Vojaki Zed. drž. so imeli nalogo orožje sprejeti. Rečeno je bilo, če ne bodo uporniki izročili orožja lepim potom, se bodo morali podati sili. Ni šlo mirnim potom ; prišlo je do spopada med
Glavni nasip se je podrl; mesto Melville je porušeno, prebivalci so se rešili. — Poplavljenci so se odpeljali z vlakom na varnejše kraje.
Baton Rouge, La. — Semkaj je prišlo poročilo, da je glavni nasip v bližini mesta Melville, La., voda podrla; iz 800 čevljev široke odprtine je voda drla v mesto, prebivalci, 1028 po številu, so se rešili in z vlakom odpeljali na varnejši kraj; mesto je pa porušeno. Med begunci je veliko takih, ki niti potrebne obleke niso seboj vzeli, tako da je pomanjkanje med njimi veliko. Rdeči križ in druge slične organizacije ter vojaštvo skrbi za nesrečneže, katerih število pa vedno narašča, njih delo je zelo otežko-čeno.
Melville je oddaljeno 130 milj severozapadno od New Orleans in leži na drugi strani reke od mesta Crescent. Nasip, ki se je podrl je bil osemnajst čevljev visok. Kolikor je znano, ob življenje ni prišel nihče, ker so bili prebivalci mesta pripravljeni na katastrofo. Streli straž so jim v torek zju-
NA SMRT OBSOJEN
Slika nam predstavlja Šestnajstletnega Floyda Hewitta, ki je bil obsojen na smrt radi umora Mrs. Fred Brown in njenega sina na domu blizu Con-neaut, O. Dne 10. avgusta bo usmrčen na električnem stolu.
KRIŽEM SVETA.
—	New York, N. Y. — V tukajšnem mestu so detektivi odkrili v razkosner.i stanovanju na West 83. cesti igralnico, katere pohištvo je vredno S100,000. Zaplenili so tri igralne mize, katerih vsaka je cenjena na $4000.
—	Pepin, Wis. — Požar je izbruhnil v hiši Mrs. A. J. Howard. Ko so gasilci pogasili ogenj, so našli truplo gospodinje. Po okoliščinah sodeč, je ženska od kapi zadeta padla po fleh, prebrnila petrolejevo svetilko, ki je zanetila ogenj.
—	Manila, P. I. — Tisoče filipinskih romarjev je prišlo v malo mesto Antipolo, kjer je
znamenita božja pot, Device iz traj ob 6. uri naznanili, da je Antipolo
prišlo, česar so se bali in nakar, __ Napol j, Italija. — Musso-so bili pripravljeni. Večina pre-: lini upa> da se bo prišlo do ve bivalstva je bila še v posteljah, liklh ^viarinv. ki so r»od raz
največ se jih je rešilo v nočnih oblekah.
Ko je avto, s katerim so pripeljali Graya v Sing Sing v o-j up0rnikMn "vojaki "ki~ so "jih Zli skozi Ossinmg, je obsojenec( hoteli razorožiti s silo, v boju rekel, da je bil že nekoč preje je padlo sedemnajst vojakov lukaj, ni se mu pa niti sanjalo. Zed> drž^ večje število je ra_ takrat, da bo zopet prišel v ta ^nih. noorniki
likih zakladov, ki so pod razvalinami mesta Herculaneum, skozi predor, ki ga nameravajo narediti pod mesti Resian in Poritici.
— New York, N. Y. — V jeseni bodo tukaj oddali prometu nov subway, ki ga delajo pod reko Hudson. Tristo policistov bo skrbelo za red v predoru, njih boss bo dobival let-
kraj, kakor je sedaj prišel.
Njuna usoda je zapečatena in bosta morala umreti, vendar pa še upata, da ju bo prizivno sodišče, če bo, rešilo smrti.
-o-
SKLAD ZA POPLAVLJENCE V CHICAGI BLIZU $1,000,000
Chicago, 111. — Naše mesto noče biti zadnje pri nabiranju prispevkov k skladu za po-plavljence. Le malo še manjka do enega milijona dolarjev. Prispevajo velika podjetja, lastniki kabaretov in gledališč, pa tudi delovno ljudstvo pomaga po svoji moči. Poplavljen-ci so v resnici v potrebi, rešili so le gola življenja. Lahko si msilimo koliko stane prehrana za toliko tisoč oseb.
njenih, uporniki imajo 25 mrtvih in tudi nekaj ranjenih.
Med mrtvimi ameriškimi vojaki je tudi kapitan Richard B. Buchanan iz Washingtona, ki zapušča vdovo in tri otroke. Star je bil 34 let. V boju je tudi padel prostak Jackson, star 20 let, ki zapušča mater v Chi-cagi.	*
Kakšne komplikacije bodo nastale iz tega dogodka bo pokazala bližnja bodočnost.
— Westerviile, O. — Proti-salunska liga je začela s kampanjo proti predsedniškim kandidatom, ki niso prijatelji pro hibicije. Največjo aktivnost kažejo proti Al Smithu, new yorskemu guvernerju.
NOVO LETALO ZA STANDARD OIL KOMPANIJO.
Chicago, 111. — Standard Oil kompanija je kupila v Detroi-tu novo letalo, ki je skozinskoz kovinasto, s katerim se bo lahko preletelo v eni uri 110 milj. Letalu so dali ime Stanolind,| ne plače $i0f000. opremljen je s tremi motorji. __ Winnipeg, Manitoba. — Standard Oil kompanija se ze- Skupina saskatčevanskih far-lo zanima za trgovsko zračno marjev> ki so domačini iz se-službo. Stanolin ima prostora verne Rusije, nameravajo im-za osem potnikov in dva pilo- portirati v zapadno Kanado ta; prazen tehta 5200 funtov.' kameiet ki bi nadomestovale Za 230 galon gasolina ima pro-j konje pri poljskih delih . štora in se lahko drži v zraku, — Pariz, Francija. — Tukaj
živi človek z imenom M. Hector, ki si je pridobil veliko bogastvo s tem, da je skrbel za ( pse pariških bogatašev. Ime-Kingston, Jamaica. — Veli-| nujejo ga, pasjega brivca. Ku-ki viharji, ki so divjali nad Co- žete koplje, jim češe dlako, lombia, so uničili ves pridelek j jih masira jn striže kremplje.
pet ur.
VIHARJI V COLOMBIA UNI-ČILI PRIDELEK BANAN.
REVOLUCIJONARNO GIBA-j NJE NA FILIPINAH.
Manila, P. I. r— Semkaj je prišlo poročilo, da je v dveh provincah izbruhnila revolucija pristašev Flor Intrenchera-j do, blaznega domačina, ki se( je sam proglasil filipinskim kraljem. Konstablerji imajo ukaz, da Intrencheradoja uja-
Iz Jugoslavije.
PRI SV. JURIJU V SLOVENSKIH GORICAH JE UMRL G. PROST GREGOR EINSPIELER. — V CERKLJAH JE PREMINUL POSESTNIK KUNTARlC. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
-o-
f Gregor Einspieler.
ga bodo dali v norišnico, čemur pa pristaši nasprotujejo.
OGORČENJE MEDBOLJ-ŠEVIKI.
• • . j . ne m j Iz Sv. Jurija v Slovenskih go-meio in privedejo v Manila, da . .	„ . ,
__	j.«______r_______tncah poročajo, da je umrl g.
prošt Gregor Einspieler. Pogreb je bil v ponedeljek, 2. ma-
ja ob 10. dopoldne.
Gregor Einspieler se je rodil v Svečah na'Koroskem 10. marca 1853. Dopolnil je torej 74 j let. V mašnika je bil posvečen dne 16. julija 1876 in je lani Življenje angleških pripadni-' slovesno obhajal zlato mašo. kov na Ruskem ogroženo.— Do prevrata je služboval na Protiangleških demonstracij Koroškem, kjer se je z vso du-v Rusiji se je vdeležilo nad šo posvetil narodnemu delu ter en milijon oseb. — Angleži ogromno storil za napredek niso našli kar so iskali v sov-'slovenskega življa. Od 1. 1888 jetski trgovski pisarni v Lon- do 1906 je bil župnik v Pod-
j kloštru, potem je dobil prošti-— _	j jo v Tinjah. Od tu ga je pre-
Riga, Latvija. — Člane an- gnala 1. januarja 1919 podiv-gleškega trgovskega poslani-, jana nemška druhal. Od tega štva v Moskvi stražijo močnika pa do 1. junija, ko je do-oddelki državne policije v,bil župnijo pri Sv. Jurij u v Slo-Moskvi, ker je njih življenje(venskih goricah, je prehodil ogroženo. Ogorčenje med ko-!Cei0 Slovenijo kot begunec. — munisti radi vpada policije v(Nekaj časa se je mudil v Pli-sovjetsko trgovinsko pisarno v berku, a med plebiscitom ga je Londonu, še ni poleglo. V so-jmedzavezriiška komisija na
je bil preprost kmet, vendar zasluži ta-le spominek. Predvsem poudarjamo, da je bil mož vzor krščanskega moža in družinskega očeta. Ni mu bilo prihajanje vsako nedeljo, dokler je mogel, k angelski mizi samo nekaj zunanjega, ampak srčna potreba. Kot gospodar je na svoji zemlji trpel za svojo družino od jutra do večera. Ne smemo prezreti, da je bil naš Kuntarič načelnik okr. Kmet-ske zveze za sodna okraja Kostanjevica in Krško od njenega početka. t. j. od 19. marca leta 1919 dalje. Nobenega pota se ni strašil, povsod je bodril in vnemal in delal za ideale naše Slov. ljudske stranke.
-o-
Jugoslovanska letalca v Bom-bayu.
Jugoslovanska letalca kapitan inž. Sondermaver in poročnik Bajdak sta srečno priletela v Bombay. To je prvi velik u-speh in zmaga naših pilotov.— Polet sta absolvirala v štirih
„ __ — I----0..... — uieuzttveziiisttH Komisija na , ,	. „- . . . ,
boto in nedeljo so se vršile ve- prošnjo avstrijske vlade izgna- e*apahi	Sad-Alepo,
like demonstracije pred poslop- ia iz plebiscitnega ozemlja in v j"Alepo-Ba«ora. Basora-Bombay.
angleškega poslaništva V|najhujši zimi so naložili g. pro-'	.	°TT
:vi; tudi v drugih večjihUt« v	nv.L-n Otvoritev postajal.
jem Moskv
eL-'m šta v avto, ga zapeljali preko mestih sovjetske -Rusije je ljud-' eje do 51ižine Prevalj ter gll
stvo prirejalo shode in ogor- postavili v sneg brez vseh sred-čeno protestiralo proti posto-|stev
panju londonske policije. Nadj v'se imetje mu ie ostalo v Ti-, „ . . , . en milijon oseb se je vdeležilo njah. župnišče somu podivjani I"vprf.aa"Jf.1 {e b*lz ™ demonstracij.	nemški kmetje g	.^nostjo lotil bivši občinski odbor
Takoj ko se je v Rusiji raz- «Volkswehrovcev" izropali. 3.iP°d zu^anom Kukovico.
šča v Dev. Mariji v Polju.
V nedeljo, dne 1. maja. se je otvorilo postajališče Device Marije v Polju. Tega važnega
nesla vest o policijskem vpadu v Arcos poslopje v Londonu, je dobro organizirana bolj-ševiška propagandna
novembra 1920 je prišel zopet v Tin je, da reši, kar niso divjaki uničili. Ta poskus bi bil sko-
. . , .	. , masina rQ pia£ai z življeniem. Listi so
začela delovati; v tovarnah m	.	.
, > ., ...	T „ . takrat obširno poročali o trp-
drzavnih uradih so uslužbencu,; , ,	. .
, ,	... , , tljenju, katerega ]e prost pre-
z delom prenehali v soboto m , , ,	.
- .. f .... 'stal, preden se mu je posrečilo zaceli z demonstraciiarm proti ,	, .. ,	„ .
, ....	1 ■ pod zaščito avstrijskih orozni-
. ... . . ških bajonetov zapustiti svojo Ker je Anglija pripoznala , ....
i i -m i j ,, , . . domačo župnijo, boljsevisko vlado v Moskvi, je
postala Rusija dober odjemalec
Za begunca se je sedaj pričelo žalostno romanje iz kraja v kraj, jugosl. vlada mu ni dala podpore, češ, da za to ni no-
Radi
, nenadnega razpusta obe. odbora se je zadeva zavlekla. Novi odbor z županom Gartrožo je započeto delo nadaljeval. Z izredno naglico se je izposlova-lo dovoljenje železniškega ravnateljstva. Velika zasluga gre tudi g. župniku Miillerju, da so se izravnala razna lokalna na-sprotstva. Končno se je dobilo tudi dovoljenje železniškega ministrstva v Belgradu. Dela so bila v rokah domačih obrtnikov.
-o-
POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker
angleških produktov. Kupuje olje, les in veliko drugega. Ta
dogodek bo pa angleški trgo- ,	.	. ,
vini gotovo škodoval, ker bo ^nega fonda, in navezan je bil
rusko ljudstvo bojkotiralo an t** na skromno podporo Gospo-gleško blago. V moskovskem !fetskeJa Zvona in pnvatm-vlad. krogu se sicer zatrjuje'1^	se T ^ bani,
da se bo spor, ki je vsled tega poten* v	Pr\ ^ceku in izdajanje ,ista j
nastal med Rusijo in Anglijo, nazadnje PoldruS° leto Pri Sv-mirnim potom poravnal. Odvis- Lenartu v slov- goricah. Dne 1. no pa je še od tega, kakšne ,junija 1922 pa Je Skof NaPot~ vsebine so dokumenti, ki so nik na smrtm P08^1 Podpisal
jih zaplenili policisti v Londo- dekret' 3 katerim Je imeno~ nu	val za župnika pri Sv. Jurju v
London, Anglija. — Od tu- Slov' £°ricah-kaj prihaja poročilo, da se V najprijaznejšem delu Slo
banan v tako zvanem Santa Marta okraju, kjer se največ bavijo s tem pridelkom in ga pošiljajo daleč na okrog. Ne* sreča, ki je zadela Colombio je
TURKINJE PROTI EVROPSKI ŽENSKI MODI.
Carigrad, Turčija. — 600
- j	-----J-------
pa v korist Jamaici, ki ima tu- članic ženskih organizacij v
di veliko tega sadu za izvoziti drugam, a ji je bila dbslej na poti Colombia, kateri pa ni mogla konkurirati.
-o-
Carigradu je sklenilo, da bodo na veliki plesni veselici, katero bodo imeli v Carigradu, nosile "dostojna oblačila in ne bodo posnemale evropejsko žen-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" sko modo, ki je nedostojna.
vpad v sovjetsko trgovsko pisarno v Londonu ni obnesel, kajti dokumente, iskali, niso dobili, čeprav so vlomili v tajne predale, kakor je bilo že poročano.
-o-
POTRES V JUGOSLAVIJI.
Belgrad, Jugoslavija. — Od tukaj prihajajo poročila, ki pa so še pomanjkljiva, o veliki potresni katastrofi v Jugoslaviji. Tekom dveh dni so čutili sedemintrideset silnih potresnih sunkov. Kateri kraji so prizadeti, poročilo ne pove. -o
—Merchants, advertise in 'Amerikanskx Slovenec."
venskih goric je Einspieler našel svoj novi dom. Ljudstvo se
kakršne so ga je oklenil° 2 ljubeznijo in 'spoštovanjem. In ljubezen njegovih faranov, ki so videli v njem ideal dušnega pastirja, mu je lajšala težke spomine.
Veliko je storil pokojni Einspieler za svoj narod, veliko je zanj pretrpel, sedaj pa je odšel k Bogu po zasluženo plačilo.
Velezaslužnemu narodnemu borcu in pa trpinu bo ohranjen hvaležen spomin.
-o-
f Janez Kuntarič.
V Cerkljah ob Krki je bil pokopan posestnik Janez Kuntarič iz Vel. Mraševega. Čeprav
je v zvezi z
veli-
kimi stroški.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:	t
5°0 Din............••_________$ 9.40
1,000 Din.................. 18.50
2,500 Din-_______________ 46.25
5,000 Din.....................- 92.00
10,000 Din__________________ 182.00
100 lir ............................$ 6.15
200 lir .......................$12.00
500 lir ............................$29.00
1000 lir .....-.....................$57.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
zakraJšek & česark,
455 W. 42n<f ST., NEW YORK, N.Y.
amerikanski slovenec
Četrtek, 19. maja 1927.
rSSMERIKANSKI SLOVENEC
ftrj La miitTijti clorvuki list tAhmtiki, Uttaaovtien leU 1991.
mk dfta svzun nedelj, pon-iftdjlttE te Šmtnrn Po premikih.
^	Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov ttredmStra m uprave:
11849» W. 22nd St., Chicago, IIL
. Telefon: CANAL 0098.
rr	--
Naročnina:
Za leto leto. Z* pol leta..
.$5.00 . 2.50
Za Chicago* JTiptdo in Evropo: Za celo letft 6.00 (Za pol leta- , ------ 3.00
The Firat and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111-
Phone: CANAL 0098.
Subscriptions: For one year— . -For half a year___
.$5.00, - 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____ 6.00
For half a year___3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-Rditvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
Mati domovina spregleduje
• ••
Ljubljanski "Narodni Dnevnik'' prinaša v številki 99. z flne 3. maja t. 1. naslednji uvodni članek, ki ga prinašamo v ponatisu našim čitateljem. Članek se glasi:
SLOVENCI V TUJINI.
da dobi vsaka slovenska celica sok življenja od matere — domovine. Brez sistema, brez metode je vsako uspešno delo nemogoče in zato je Narodni svet — neodložljiva nujnost.
Dosti smo grešili na naslov Slovencev v tujini, toda še vedno lahko svojo napako popravimo. Zakaj ni Slovenca, kateremu ne bi na dnu duše tlela ljubezen do domovine, do njene lepote, a tudi do njenega težkega trpljenja. Treba samo potrkati na mehka slovenska srca in vsako se bo odprlo, pa naj je bilo to srce še tako dolgo odtrgano od domovine.
Napovedani so številni obiski ameriških Slovencev in nam bo tedaj dana najlepša prilika, da popravimo svoje napake in da dokažemo svojim izseljencem, da jih domovina še ni pozabila in da jim ni mogla pomagati samo
zato, ker je sama vsa potopljena v nadlogah in skrbeh."
* * ' *
Ta članek pokazuje, da domovina prihaja k spoznanju, kako napačno je puščati izseljence v brezbrižnost, kakor je to delala doslej na veliko žalost nas, njenih sinov in hčera v tujini. V tej svoji očitni izpovedi to potrjuje. Kaj bi bila domovina lahko storila za svoje izseljence v tujini pa hočemo spregovoriti na tem mestu v jutrišnji številki.
lu, se je družba odpeljala. Zvečer pa je bilo pred S. N. Domom toliko avtomobilov kot en teden prej pred Public^udito-rium, ko so se opere igrale. — Dvorana je bila polna veselih svatov, ki so prišli od vseh strani poveselit se z mladim parom. Bog daj, da bi težo in vročino dneva tega življenja junaško prenašala!
Mr. John Kaplan se je po tritedenskem bivanju naveličal bolnice, in se je v četrtek podal zdrav, a vendar še oslabel domov. Mrs. Pavlin na Kinsman se v postelji bolj počuti kot iz-van nje. Angela Šuin, tam na Garfieldu pravi, da bi ji sedaj najbrž ne bilo potrebno biti
Oklic
NA VSE AMERIŠKE DRŽAVLJANE JUGOSL. POREKLA 1
1
•i
v
"Vse premalo se brigamo za Slovence v tujini. Ne samo zato, ker ne bi smeli kot maloštevilen narod niti enega pogrešati, temveč predvsem zato, ker so v tujini naši najboljši ljudje.
Izseljenci, ki zapuste dom in odidejo v tuje kraje, so vedno cvet naroda in zato je skrb za nje skrb za najboljše sinove naroda. To so izseljenci tudi sijajno dokazali. Ni se brigala domovina za nje niti tedaj, ko so iskali v domovini dela, in ni se brigala kasneje, ko so trpeli in 'nje, pa če jim še več produci-delali v tujih rudnikih in tovarnah, temveč vedno so bili rajo, gledajo še na to, da jim
KAJ JE NOVEGA PRI SV. TROJICI V INDIANA-POLISU?
Indianapolis, Ind.
Delavske razmere niso nič |kaj povoljne. Povsod izkorišča-
znižajo plačo.
Tukajšna društva se živahno gibljejo. Dne 30. aprila je pri-
navezani le na svojo silo in nikdar jim ni bila od nobene strani dana pomoč.
A kljub vsemu temu so v tujini napredovali in nikdar niso pozabili domovine. Na stotine milijonov so poslali Cedilo društvo sv. Alojzija K.S. naši izseljenci v domovino in njih zasluga je, da je bila Ik.J. igre in ples z izvrstnim u-cela vrsta kmetskih hiš obvarovana pred bobnom.	'epehom. Igra je vsem tako do-
Vedno pa smo mi slabo plačali izseljencem njih lju- 'padla, da so bili igralci povab-bezen do domovine. Niti pri osnovanju kulturnih orga- jljeni ponovno igrati tudi na pri-nizacij jim nismo pomagali in edino, kar je imel slovenski reditvi društva sv. Jožefa J.S. izseljenec od domovine so bile večne prošnje za podporo. |k.J., ki se je vršila dne 7. maja Niti toliko nismo bili obzirni, da bi izseljence posvarili, ;z dobrim uspehom v korist kadar so vlagali denar v naše denarne zavode in če ne bi I društvene blagajne. Napoveda-Michalovieh svaril naše ljudi pred vlaganjem denarja v ^jjj je ge več veselic in to je neki pred kratkim propadli zavod, bi bili Slovenci v Juž- 'prav, kaj bomo vedno doma ti-ni Ameriki danes brez svojih prihrankov.	'čali. Pridimo na plan, da se
Ne glede na to, da je bila ta naša nemarnost za Slo- skupno poveselimo in bolj tes-vence v tujini skrajno grda, je bila tudi skrajno škodljiva 'no združimo, saj potrebujemo v materijelnem oziru. Zakaj Slovenci v tujini so kapital, 'eden drugega, ki ga Slovenija ne more niti najmanje pogrešati. Ne sa- | prvj teden v maju je imel mo vsled tega, ker so si s svojim delom priborili imetja,	joe Zevnik p^itnice, sta-
temveč tudi zato, ker so oni vsled svojega ugleda najbolj- 'rejši-sin ugledne družine Zev-ša vez Slovenije s tujino. Ce hočemo, da se enkrat opro- nikove. Počitnice je porabil s stimo tujega posredništva za izvoz naših pridelkov, po- tem, da se je oženil z Miss Ma-tem se nam bo to posrečilo le, če bomo v najboljših stikih ry Grbajs. Da sta oba novopo-s Slovenci v tujini.
Zato je nujno potrebno, da dobimo kataster vseh Slovencev v tujini in ustvarimo redne zveze z njimi in sicer z vsakim poedincem. Naj bo Slovenec na še~tako oddaljeni farmi Avstralije, naj bo v še tako oddaljenem rudniku Amerike, vsaj enkrat na leto ga mora najti pozdrav iz domovine, vsaj enkrat na leto mora vsak Slovenec v tujini spoznati, da ga domovina ni pozabila, temveč, da misli nanj.
Mi moramo ustvariti pravo slovensko zavest, da ni bovih vitezov. Novoporočence-Slovenija samo to, kar je v mejah naše države, temveč da ma-obilo sreče in božjega bla-
reditev. Sedaj,„ ko imamo pa svojo lastno dvorano, nam ne bo treba nadlegovati Mr. Da-nasa.-On pa vrši še druga plemenita dela, kar je meni dobro znano. Zato pa uživa splošen ugled med nami, kakor tudi med drugorodci. Seveda za Gl. Svobode pa nima ficka!
Po stari lažnjivi navadi se je spravil "Potep" na našega vrlega g. župnika. Ta mu je ostal v želodcu in ga v svojem dolgem dopisu večkrat žaljivo imenuje. Kaj ko bi slavni "Potep" vedel, da imamo dva, ki	T,
... ... . Mike Kaucic za vrezovanje sta med nami visoko čislana int..
Spoštovani:—
Orni oblaki so se jeli dvigati nad nami in zlo se nam piše bratje!
Za bodoče zasedanje kongresa v Washingtonu priredili so neki poslanci (kongresniki) raznih držav nekoliko takozva-nih "bilov" (zakonskih predlog), kateri, ako prodro tako, kakor so zamišljeni, pomenijo za nas velike neprilike in še večjo nevarnost.
Od teh predlog najvažnejši so takozvani "Immigration Bill," kateri ima prinesti procent kvote priseljencev v Združene države iz leta 1890., to je leto, v katerem naši ljudje še niso prihajali semkaj in potem se samo po sebi razume, da hočejo biti nam vrata popolnoma zaprta in da še tisto malo nesrečno številce, kateremu je bilo dovoljeno sedaj priti semkaj, ne bo v bodoče moglo priti. Zatem pride predloga, katera predlaga, da se vse liste, ki se jih tiska v tujezemskih jezikih, naj ti-bolna, če bi se po zimi nekoli- 'ska v angleškem jeziku. A najlepša je ona predloga, ki pred-ko varovala. Dekleta, prijate-jlaga registriranje tujcev, to je vseh onih oseb, ki niso ameriški ljice njene, pojdite jo kaj ob- | državljani. Na vidiku je za vsakega deportacija, kateri greši
zoper zakone, brez obzira kako dolgo je že tukaj. To je pač vrhunec sebičnosti gotovega razreda ljudi v tej državi, kateri si prilastujejo pravo, da so proti nam "superior."
Vemo, da se tukaj vse dogaja. Poznamo glasovito "Dry Law," za katero nihče ni volil, pa vendar je bila skovana in obstoji. Moremo biti lahko povsem uverjeni, da lahko vse te predloge prodro, pa najsi bodo še tako bedaste in zlobne, ako ne bo nikogar, ki bi ustal in se boril proti njim. Ali kdo se more in mora boriti proti njim? Mi, katerih se to tiče. Zdramimo se torej iz našega mira, dokler še hi prepozno in preprečimo udarec, kateri se pripravlja, ali pa da ga vsaj ublažimo, ako drugega ne bo mogoče.
Naši protivniki so zelo močni in imajo neizčrpljiva mate-rijalna sredstva. Vse kar imamo MI, je pravičnost"in huma-nost. A da nam bo mogoče se postaviti v bran, je potrebno brezpogojno, da se združimo v eno falango brez ozira na vse naše ostale nazore. Tu je treba, da smo samo eno, a to eno smo ameriški državljani jugoslovanskega porekla, kateri se ne borimo za nič drugega, nego samo za ravnopravnost z anglosaško raso, katera si prisvaja neki privilegovani položaj v tej zemlji, katera je sedaj tudi naša.
V to svrho obdržaval se je sestanek 21. aprila, na kate-mo prav prijazen in svetel pro-' rem se je izbral podpisani začasni odbor, kateri ima sklicati stor. Tamkaj notri sta dva ši- glavni sestanek, na katerem se bo o tem predmetu nadalje po-
iskat, bo prav vesela.—"A. D.*
-o-*-
IZ URADA DRUŠTVA KRSČ.
ŽENA IN MATER.
Chicago, 111.
Na znanje vsem članicam, katere niso bile na zadnji redni mesečni seji 1. maja zvečer! Materinsko društvo bo imelo svoj štant pri karnevalu od 4. do 13. junija 1927. Toraj se prosi vse skupaj in vsako posebej, ako je kateri mogoče kaj darovati, ako bi mogla katera kako ročno delo izvršiti, bodisi karkoli: obleka, vsakovrstno perilo, posteljno pokrivalo, blazine, oblačila itd. Nekatere članice se zelo trudijo in delajo skupno. Prostor nam je dal Mr. John Stayer na 1952 W. 22nd Place, v basementu. Tam ima-
valna stroja. V delavski obrti stopalo.
so formance kakor sledi: Mrs.	Zato se prosijo vsa jugoslovanska društva, bodisi tega ali
ročenca splošno priljubljena, se je videlo 4. maja na ženito-vanju, ki se je vršilo na nevestinem domu. Čestitat je prišlo mlademu paru toliko gostov, da so napolnili vse sobe. Posnemanja vredno je, da so pri poroki pristopili vsi svat je k sv. obhajilu. Ženin je član Kolum-
je Slovenija povsodi, kjer misli in čuti le en Slovenec slovensko. Vse one po svetu razkropljene Slovence moramo
gosi ova!
G. S. je dobil v Indianapoli-
zbrati v eno družino, da bo ena zavest združevala vse ■ su zadnjo brco. V počast tistim,
Slovence. Tem bolj je to naša naloga, vsaj je več ko polovica Slovencev izven svoje domovine.
Z delom pa je pričeti takoj, ne pa prepuščati izseljence svoji usodi. Samo v Argentiniji je letos že 5000( slovenskih izseljencev, večinoma Primorcev. Kaj smo storili, da se pomaga tem našim ljudem, kaj smo ukrenili, da jih ohranimo narodu?
Če bi bile pri nas razmere urejene, potem bi bilo naše delo lahko, ker bi posredovali naši konzulati vez med izseljenci in domovino. Toda žalibog naši konzulati tej nalogi niso dorasli in zato si moramo pomagati sami.
In tako prihajamo zopet do Narodnega sveta, ki je predpogoj sanacije slovenskega problema. Ne moremo obstati brez lastne centralne organizacije, ki bo skrbela,
ki,so milostno prisodili že davno zasluženo brco, je nedolgo tega napisal neki "Potep" cele kolone laži in obrekovanja. — Spomnil se je tudi Mr. Danasa, ki ima v naši naselbini gledališče, da mu slabo gre, ker mu baje dela župnik konkurenco.
Njegovo gledališče je vsaki dan napolnjeno in ga namerava povečati. Mr. Danas podpira vsako dobro stvar. Že dvakrat je dal njegovo krasno gledali-
v resnici spoštovanja vredna, katera se z neupogljivo ljubeznijo žrtvujeta za naš dušni in telesni blagor.
Sicer pa nas veseli, da nas graja. Kaj bi bilo z nami, ko bi nas Gl. Sv. hvalil!
Tiste njegove literarne bisere, kot "barabe," "teleta," "za-rukanci," "nevedni zaslepljen-ci," itd. naj pa "Potep" kar lepo v svoj žep utakne, ker njemu najbolj pristojajo. Eden njegovih spremljevalcev se je izrazil tako-le: "Zdelo se mi je, kakor bi spremljal eno v . . ." Najbrže zato je "Potep' mu obljubil, da ga ne izda . . . Capi-to ? !	M. Česnik.
-o-
KAKO SE GIBLJEJO PRI SV.
LOVRENCU V NEWBUR-GHU?
Cleveland-Newbury, O.
Precej časa je bilo slišati, kako slavček poje pesmico ljubezni, ki se je užigala toliko časa, da se je užgala v dveh mladih srcih. Ta pesem ljubezni je odmevala v duši slovenske deklice Antonije Kuhelj iz Mansfield Ave., in slična melodija je odgovarjala v srcu slovenskega fanta Jožefa Glavič iz 82. ceste. Glasovi so se vje-mali, srca sta bila kot ustvarjena eden za dragega. Bilo bi brezupno delo ustavljati se tej harmoniji. Čutila sta to Jožko in Tončka. Devet parov sta pripeljala s seboj v cerkev. Po slovesni sV. maši, med katero so
in	onega namena, da izbero in pošljejo na ta sestanek vsaj po
šivanje, Mrs. Albin Zakrajšek	par članov državljanov, a obenem razglasijo vsem in vsakemu,
za štikanje, Mrs. Frank Kobal	da naj pridejo na ta glavni sestanek, na katerem se bodo raz-za heklanje, Mrs. John Stare' vili vsi razlogi in nadaljni program dela. (Samo DRŽAV-
za oskrbovanje vsega, kar spa-	L J ANI I)
da v področje tega kluba. Dru-	Ta sestanek bo na dan 4. junija 1927 ob 8. uri zvečer v
ge se pa prav pridno učimo in	dvorani Hrvatskega Sokolskega Doma, 1903 So. Racine Ave.,
delamo. Mrs. John Stayer je	Chicago, 111.
vrhovna pregledovalka vsega dela in ako smo pridne, nas prijazno pohvali in hm, še mal-co po večerji dobimo. Toraj se prosi vse chikaške Slovenke, pristopite v ta klub. Vstopnina
je prosta, samo pridno delati.! kor tudi vse Slovence in Sloven-
Tukaj je lepa prilika posebno ke od blizu in daleč' da se v ve" za mlade, se lahko naučiti lepe-,likem številu udeležijo naše ga dela. Toraj karnevalski; prireditve na omenjeni dan. klub bo le za časa tega karne- Naše sosestre pridno pri-vala, potem pa bi bil moj pred-j pravljajo za lačne želodce, a>
ZAČASNI ODBOR:
Josip Baždarič, Josip Matoničkin, Tomo Lackovič, Josip Horvat, Alojz Frkonja, Stanko Šaran, Nikola Lauro, John Zvetina.
St. Šaran, začasni tajnik.
šče na razpolago za šolsko pri- vsi pari pristopili k sv. obhaji-
log: Klub S.Ž.Z. Pa naj še katera druga reče kako o tem. In klub naj bi se kar nadaljeval, vse drugo se bi oskrbelo na prihodnji seji.
Odbor tega kluba vas vse prav prijazno vabi: pridite vse in še nove, katerim je mogoče 17. in 19. maja.
Kar bi katera darovala za
za žejna grla pa tudi dobre kapljice ne bo manjkalo.
Godba bo prvovrstna, imena pa ne povem. Pridite vsi pogledat, ne bo vam žal.
Obenem pa prosim vse članice našega društva, agitirajte za nove članice zdaj ko je še zmiraj prost pristop v društvo in jednoto, tudi za otroke je
Materno društvo, naj prinese kjvse Prosto in ->ih lahko zavaru-
.«.••• i___i« _ ___i_____I ipfp nri nas.
tajnici, ker bo oskrbovala za štant tega društva.
Mary Kobal, 1901 W. 22nd St.
-o-
IZ URADA DR. SV. ANE ŠT. 170 KSKJ.
Chicago, III.
Naznanilo. Gotovo je še vsem znano, da se vrši v nedeljo, dne 22. maja naša prva spomladanska veselica na Racine Ave. in 18th St. Zato uljudno vabimo vse članice našega društva, ka-
jete pri nas,
Združimo se in pojmo vse na delo, ker je še precej Prek-murk, žen in deklet, ki niso v našem društvu, katere potem z veseljem sprejmemo kot naše sosestre v društvo sv. Ane.
Torej na svidenje na naši veselici !
Margareth Majcen, preds.
Anna Frank, tajnica
Veronica Kolenko, blaga j.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
ZAHVALA.
Povodom najinega srebrnega jubileja, za katerega so nama najini prijatelji in znanci priredili "surprise party," se vsem najprisrčneje zahvaljujeva. — Vse to tako iskreno izkazano prijateljstvo ob tej priliki bo ostalo nama v najboljšem in trajnem spominu. Hvala in Bog plačaj!
Mr. & Mrs. Ant. Zidarich.
Chicago, 111., 18. maja 1927.
-o-
Stalno padanje tržaškega prometa.
Meseca marca je bilo v tržaškem pristanišču-skupnega prometa 4,473,679 kvintalov, lani v marcu 4,612,044, torej za 138,365 kvintalov manj. Promet od januarja do konca marca t. 1. izkazuje znižanje za 721,454 kvintalov napram enaki dobi lanskega leta. Promet pada mesec za mesecem. Če pojde tako naprej, bo končno-letna bilanca tržaškega pristanišča katastrofalna.
Širite amer. Slovenca
Viggo Cavling:
ŠKOLJKA.
(Dalje.)
Alfred smrtno prebledi, ko opazi, kako je Marcus Beit padel. En sam vzdih groze in strahu je nastal v dvorani. Nato je zopet vse umolknilo.
Hip kasneje je izginil zadnji ropar. Zunaj nastane krik, kletvine in ropot težko obloženih rikš, s katerimi se banditi odpeljejo.
Dvorana je nudila sedaj prav žalostno sliko. Stoli in pulti so ležali vsevprek, papirji so pokrivali tla, vse mfznice so bile izpraznjene, na marmornih tleh pa je ležalo truplo hrabrega compradora, ki si je rajši izbral smrt, kakor pa predajo.
Na pragu notranje sobe je ležal lastnik
o-
rn
podjetja Marcus Beit, največji mož vzho da, sedaj žrtev brezvestnega lopova.
V	velikem krogu je še vedno stalo tu sob je, z raztegnjenimi rokami, preseneče no, zmešano, s krvavo podplutimi očmi strmelo nemo pred se.
Naenkrat pa se oglasi pod obokom gla sen krik po maščevanju, v katerem je zve nel užaljen ponos in ogorčenost.
V	teh mirnih možeh je naenkrat vzplam telo sovraštvo in želja po maščevanju zgrabila" vse.
Z divjim krikom so stekli vsi k vratom Toda le za hip. Zakaj, že se je oglasil v zadju-dvorane mirni glas Marcusa Beita.
"Mirno! Meni se ni nič pripetilo. Ko je Japonec ustrelil, sem se vrgel na tla, da se zavarujem. Ni časa, da bi kričali. Moramo takoj pričeti z zasledovanjem."
"Da, da!" zakričijo vsi. "Za roparji! Za roparji."
je
o-
In vsi se zapode proti vratom, da bi pričeli zasledovati roparje, brez vsakega orožja in brez načrta.
"Stojte." zagrmi Beit. "Za Boga: stojte! Imamo samo. štiri revolverje. Kapitan vzame enega, Bajmakov in Keene po enega, jaz sam pa -si obdržim četrtega. Nihče drugi ne gre za roparji!"
Odprl je miznico in vzel iz nje revolverje ter nekaj zavojev patron.
"Roparje bomo zasledovali mi štirje," je dejal. "Ostali naj ostanejo tu in naj skrbe, da bo hiša takoj zaklenjena in zastražena. Alarmirajte po telefonu tudi policijo."
Beitova avtoriteta je pomirila duhove. Kontoristi zardijo in se osramočeni spogie-dajo. - ' f
Alfred hlastno zgrabi za-revolver, ki mu ga šef izroči.
Tresel se je po vsem telesu od razburjenja in oči so mu žarele od sovraštva.
Beit se skloni nad compradorovim truplom. Preko lica mu zdrči solza, s sklonjeno glavo zamrmra kratko japonsko molitev, obraz mu zalije kri in s poveljujočim glasom zavpije:
"Naprej!"
Tla so se tresla pod njegovimi težkimi koraki. Zunaj na dvorišču skoči Beit v rik-šo; kapitan, Bajmakov in Alfred pa v tri druge. Šef namigne kulijem, ki so se prestrašeni stiskali v kotu in štirje lahki vo-žički zdrče na cesto ter odšume kakor vihar odtod. Vsako rikšo je vleklo pet brzo-nogih tekačev.
Vse dogodke, od trenotka, ko je zadnji ropar izginil iz pisarne do odhoda zasledovalcev, je trajal le nekaj minut. Zločinci kljub svoji brzini ^e niso mogli biti tako daleč, ker so vlekli s seboj težak plen. Kaj je to? Gotovo tam na milje dolgem Main Streetu se je ravnokar polegel oblak prahu.
To daje pogum!
"Dalje!" zagrmi Beit z glasom, ki je pre-kričal vse drugo.
Kuliji se sklonejo, stisnejo zobe in planejo naprej z brzino viharja. Jermeni, s katerimi so vlekli voz, so se jim zarezovali v kožo. Toda kaj jim to? Od njihovih teles, kakor da se dviga težka potna sopara in kakor pod bičevimi udarci zdrvijo naprej. Naprej! Kuliji roparjev so bili ravno tako prvovrstni. Gnala jih je slaba vest in kakor srne so zdrčali dalje.
Ljudje na cesti so obstali in presenečeni zrli ta divji lov. Lahka vozila so ropotala po tlaku, kolesa so se vrtela blatno hitro, tako, da so osi kar škripale; zdelo se je, kakor da vozila ne morejo več prenašati ne te hitrosti in ne težine.
Na prvi rikši je sedel Beit, za njim Alfred in Bajmakov, zadnji je bil kapitan. (Dalje sledi*)
'Četrtek* 19. maja 1927.
O
t
Iz življenja in sveta.


Iz deferrsktfe krogov.
S konvencije iHinoiikik pre-(•rjer.
IZ ŽIVLJENJA KAPITANA NUNGESSERJA.
Charles M. Nungesser se je izkazal junaka v svetovni vojni Šestinštirideset sovražnih letal je spravil na tla; triinštiri-desetkrat je bil ranjen in štiriindvajsetim operacijam se je moral podvreči. To je rekord kapitana Nungesserja, drznega francoskega avijatika, ki je začel svojo vojaško karijero kot prosta k pri konjenici, a se je povzpel do stotniške šarže. Bil je večkrat odlikovan za svoja junaštva.
Rojen je bil v Parizu 1. 1892. Je močne postave in prikuplji-vega obraza. Ko je dosegel 15. leto, je zapustil svoje domače ii šel v Argentino, ker je hotel kaj doživeti. Že v mladosti je kazal nagnjenje do pustolovščin. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil med prvimi prostovoljci. Takoj v začetku svetovnega klanja je bil odlikovan s hrabrostno medaljo, ker je pri umiku v bitki pri Ivlarne nesel važno poročilo, od katerega je bilo veliko odvisno, rc pride v pravem času v roke oveljnika. Med potjo je nale-"1 na bojno črto Nemcev. Z vto je dirjal kar skozi; kro-'e so frčale okrog njega in ta je pogodila njegovega to-■ lrisa. Avto je bil ves preluk-an, za kar se pa ni zmenil in : i laško rešil svojo težavno na-i iro.
Leta 1915 se je posvetil avi-Mki. Po kratkem vežbanju postal izboren pilot. Takoj v etku svoje letalske karijere neštetokrat pokazal svojo i istrašenost. Ko je preizkušal in o novo letalo, je padel in si ■; x;;il čeljusti ter zadobil tež-£e poškodbe na glavi, da so mu morali zdravniki navrtati čre->injo in z več vbodljaji zašiti j ane. Ko so se mu rane zacelile, : > ga zdravniki poslali domu : ot nesposobnega za vojaško lužbo. Toda Nungesser je bil
drugačnega mnenja. Niso se ga .	v	,
Mogli iznebiti. V bitku pri Ver- ,Je grof ^panu izročil pol kro-l
ihmu se Te zopet pojavil s svo- nf L J- d™ šilinga .m po1
i*,	, . i.	;m„i škarje, ces da škarje prmeso
jim letalom, na katerem je imel !	'	....
i uslikano mrtvaško glavo. —
Kmalu je postal ljubljenec med
tihem sklenila, da se bost* podala na drzni polet z letalom preko Atlantika, za kar je razpisana nagrada v znesku 30 tisoč dolarjev*. Nungesser se je poročil leta 1923 z Amerikan-ko staro 17 let, s katero pa nista več skupaj.
Njegov tovariš Coli, skoro e-nako drzen in vreden svojega partnerja, je star 46 let, močan, doma iz Marseillesa. Bil je kapitan 14 let. Med vojno se je tudi posvetil avijatiki. — Takoj po vojni je bil on prvi, ki je z letalom preletel Sredozemsko morje. Posebno veselje je imel za dolge polete z letalom, zato je gojil že dolgo željo, da bi preletel Atlantik. — Dobil je tovariša v osebi Nungesser j a, ki sia polet podvzela. Kako se je končal, je pa danes še zavito v misterijozno meglo.
-o-
EDINEC.
Dokazano je, da so otroci edinci mnogo manj nadarjeni kot pa oni, ki izhajajo iz družin, v katerih je število otrok veliko. Ne le, da taki otroci pridejo povprečno poldrugo leto, oziroma dve leti pozneje v šolo, so tudi pri učenju splošno za drugimi. Polovico otrok, katere so preiskali, se ne sporazume z drugimi otroci in so taki ljubljenčki edinci nepriljubljeni, ker so navadno pomehkuženi, se ne znajo prilagoditi drugim otrokom, so svoje glavni in ne vedo kedaj morajo popustiti v kaki stvari. Nekdo, ki ie preiskal 400 takih edincev, je našel, da je četrtina takih, katerih značaj je pred vsem sebičnost.
-o-
PRAZNOVERJE SLAVNIH MOŽ.
Ko je pred kratkim angleški grof Derby otvoril nov park v Blackpoolu, je moral prest.riči trak,, ki je bil napet preko vhoda v park. V ta namen mu o župan izročil zlate škarjice. Ko je bila ceremonija pri kraju,
tovariši in strah ter groza med sovražniki. Sovražna letala je Tako rekoč kar metal iz zraka.
Vseh skupaj je spravil na tla . , , v	_ ,
Leta 1917 je Je Petek srečen dan. — Lord
nesrečo in se je je le na ta način ubraniti, ako da zanje kovan denar. — Slavni pisatelj Dickens, katerega sin je pred kratkim praznoval zlato poroko, je bil trdno prepričan, <la
šestinštirideset. --------.
hodil po Parizu ob bergljah; (Rosebery ismatra za slabo zna-
imel je obe nogi zlomljeni. ™enJe' ako mrtvega mor-
Takoj ko se je vojna začela, ske*a P^sicka — Goethe je
je zgubil vsako sled od svoje Javno povedal, da pomeni črna
matere, ki se je nahajala v Va
Konvencija illinoiških pre-mogarjev, ki se je vršila te dni v £eoria, 111., je imela rešiti o-gromno dela, ki se je nakopičilo zlasti radi sedanje stavke.
Konvencija je 'bila zelo važna. Na tej konvenciji se je imelo odločiti bodoče smernice za illinoiške premogarje. Zahteva za enotno fronto na stavki, to ie za splošno stavko na polju mehkegž. premoga, je bila močna in vršile so se ostre debate v tem oziru. Vendar konservativni duh je prevladoval vseskozi v večini in odobrila se je še za naprej sedanja taktika premogarskih voditeljev na mehkem premogu, to je za di-striktni dogovor, da kjer operatorji želijo plačevati po dosedanji jacksonvillski mezdni pogodbi premogarje, da tam se lahko dela in kjer ne, tam ne. Proti tej taktiki so seveda nekateri ostro ugovarjali, toda ves njihov ugovor je bil v manjšini in ni zmagal. Torej sedanja taktika se bo nadaljevala. Koliko bo pa to v korist premo-garjem, bo pokazala bodočnost.	*
Sprejele so se še številne druge resolucije, nanašajoče se na varnostne naredbe, za izobrazbo premogarjev, za vzajemno in solidarno sodelovanje, zlasti pri zadružnih prodajalnah po premogarskih naselbinah. Glede kupovanja v zadružnih prodajalnah je bila vložena zelo ostra resolucija, da naj se vse, ki bi ne hoteli kupovati in podpirati zadružnih prodajaln, izključi iz unije. To je seveda nemogoče. Kajti vsakdo se lahko kaj zameri na en ali drugi način bodisi kakemu uradniku ali klerku v prodajalni in bi vsled tega ne hotel kupovati tam. Na podlagi take resolucije bi bili taki izključeni, kar pa bi iz pravičnega ozira ne bilo pravilno. Zato je odsek za resolucije odsvetoval sprejem take drastične resolucije in konvencija je vzela odsekovo priporočilo na znanje. Med drugimi so bile sprejete tudi resolucije proti splošnemu vojaškemu treniranju, proti postavi, ki zabra-njuje stavke, proti popisovanju tujezemskih delavcev in odti-skovanju prstov istih, proti u-stanovitvi in vpeljavi državne policije — takozvanih koza-kov. Sprejeta je bila tudi reso-
lucija, v kateri se zahteva ponovno zaslišanje in obravnavo Sacco in Vanzettija, katera sta obsojena na smrt v državi Mas-sachi^tts.
Ol .avnavaM so se tudi slučaji med raznimi frakcijami v organizaciji sami. Tako n. pr. se je obsojalo tudi izključitev znanega premogarskega voditelja v državi Kansas, Alexandra Bowata, od mednarodne konvencije premogarjev. Sprejel se je nasvet, da se naj Ho-wata sprejme nazaj.
Opaziti je bilo vseskozi, da je vodil konvencijo močan konservativni duh, ki pa je kakor kaže, malo preveč popustljiv in premalo odločen proti trdosrč-nim premogorskim baronom. Ta popustljivost in neodločnost se bo najbrže maščevala nad premogarji.
-o-
Kakšne so delavske razmere v
domovini. — Tekstilna industrija.
Po preobratu se je industrija v Sloveniji zelo razvila, kar bi bilo pozdraviti, ker v industriji najde delavec več ali manj skromni košček kruha.
V Mariboru, kjer pred preobratom niti ni bilo sluha o tekstilni industriji, vidimo danes tekstilne tovarne iz zemlje rasti, kakor gobe po dežju.
Te tovarne so v pretežni večini ustanovljene z inozemskim kapitalom. Zaposlene so v pretežni večini ženske, ki še poprej nikoli niso delale v tovarnah. Če pogledamo razmere v teh podjetjih, potem razumemo, zakaj da radi prihajajo tu-1 ji kapitalisti "izobraževat" jugoslovanske delavce in delavke, kajti to delo jim prinaša ogromne dobičke. Te ženske so za njihovo delo, ki obstoja v tem, da morajo garati pri več strojih obenem in njih urna plača je od Din 1.50 do 3.50. Delovni čas je skoraj v vseh tekstilnih tovarnah od 11 do 14 ur dnevno, ne da bi se nadure po zakonito predpisanih določbah izplačevale.
Nahaja se sicer v Mariboru Oblastna Inšpekcija dela in tej so tudi znane- razmere v tekstilnih tovarnah, ali ta se za take "malenkosti" niti ne briga, če ravno je za to postavljena, da nadzoruje nad istimi, ki kršijo zakon o zaščiti delavcev paragraf 6.
Gospodje kapitalisti tarnajo
Iz Cfcurchillovib vojnih spomin»v,
(Dalje.)
Mučne diference.
lenciennes, katero mesto je pa
mačka največjo nesrečo. —Tudi lord Roberts je sovražil črno
rešlo v roke Nemcev. Kmalu mačko-. ~ Stevilko trinajst
P
pa je zvedel, da se mati nahaja v Franciji, kamor so jo poslali Nemci kot bolno na umu. Bila je pa popolnoma zdrava, le delala se je blazno, da je tako prišla v svojo domovino.
Vojna je divjala kar dalje, Nungesser pa pohabljenec. Nič, tako je rekel, saj v aeroplanu mi ni treba hoditi. Nesli so ga v njegovo letalo in kmalu se je slišal glas o človeku, ki ne pozna strahu. Predno je bila vojna končana, je imel že toliko odlikovanj, da so mu popolnoma pokrila njegova junaška prsa — pa tudi toliko ran, da je le malo kože na njegovem telesu, ki ne bi kazala znake, ki so mu jih pustile rane.
Nungesser in kapitan Coli — "enooki vrag," — sta čisto na
smatrajo nekateri za srečno, a mnogi pa za nesrečno. Ranjki Wilson jo je smatral za srečno, Wagner pa se je je naravnost bal. Znano je, da v mnogih gledališčih ni nobena garderobna soba igralcev označena s to številko in da za številko 12 takoj sledi številka 14.
-o-
Kratka dnevna zgodba. ——
Bilo je nekega dne, ko se je newyorski Zgaga moral opravičevati pred sodiščem radi Miklošičeve Maričke . . .
-o-
Prijatelji, ali se zavedate, da lu za svoj tisk ? Kaj pa mi, bomo samo mirovali in gledali? Ne smemo, temveč na delo most) nasprotniki z vso silo m deremo za svoj list A. S.l
Joseph Mantel
— JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota	Telephone 56
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe,	pobotnice,
oporoke in vsa druga v^ notarsko stroko	spadajoča dela. . Enaindvajset let izkuimfo*
!

Za poletna sezono.
Lepo toplo vreme vsakogar izvabi na prosto, izleti so na dnevnem redu, v automobilih, vozovih, čolnih in tudi peš. Kako prijetno je, ako izletnike v hladni senci zabava tudi lepa godba. Godca ni vedno na razpolago« Lahko pa si vsakdo- privošči to ugodnost in si nabavi


ROČNO VIKTROLO.
Viktor kompanija je pravkar izdelala elegantno Viktrolo, štev. 2—60, ki proizvaja godbo posebno fino ter mora zadovoljni še tako razvajenega poslušalca. Onim, ki radi plešejo, nudi vsaki čas najboljšo godbo. Cena $40.00. Naročite jo pri nas. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Vsak inštrument garantiran.
V zalogi imamo tudi vse slovenske in druge plošče. Pišite nam po cenik.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Ne pozabite nam doposlati tudi unena Vam najljubših slovenskih pesmi in godbenih komadov, da jih bomo dali delati na plošče.

pred javnostjo v meščanskem časopisju, kako se morajo boriti proti inozemski konkurenci, in da ista ubija jugoslovansko tekstilno industrijo in res čudT na ta konkurenca in ubijanje tekstilne industrije, ker vidimo, da kljub temu se ponovno pojavljajo nove tekstilne tovarne. Še bolj čudno je, če pogledamo zgoraj navedene razmere delavstva v naših tekstilnih tovarnah, t. j. plače in delovni čas. Tedaj si stavimo vprašanje, kako je sploh mogoča ta huda inozemska konkurenca, če vidimo v inozemstvu strogo urejeno 8urno delo, izdatno višje mezde, zakonito zasigurani letni plačani dopust in še mnogo različnih socialnih prednosti za delavstvo, kar jugoslovanski delavec nima.
Tukaj zasidrani inozemski kapitalisti prav dobro znajo, kje jim njihov denar prinese največ "obresti."
Odkod pa je mogoče tako neizmerno izkoriščanje delavstva? Če si pogledamo in preštudiramo duševni in kulturni nivo teh ženskih delovnih moči, potem je razumljivo, zakaj se preseljuje tuji kapitalizem v Jugoslavijo, kjer se lahko brez vseh ovir eksploatira to nezavedno žensko delovno silo. Pretežna večina teh delavk je iz dežele. Mnogo je takih, ki so nedavno zapustile šolske klopi. Ta delovna moč se torej rekru-tira iz kmetskega delavstva.
Vse te delovne moči, bodisi kmetskega ali mestnega delavca, ki so privezane k industrijskim modernim strojem, se ne zavedajo, kako tepta kapitalizem njih pravice, kako stiska iz njih eles sok življenja, zapira pot h kulturi in duševnemu razvoju, ko jih pripreže za najskromnejšo plačo 10 do 14 ur k stroju kot belega sužnja. -o-
10,000 plumberjev izprtih.
j Iz New Yorka se poroča, da so v Brooklynu plumberski [kontraktorji izprli okrog 10 ti-jsoč plumberskih delavcev. — i Vzrok je ta, ker mezdna pogodba je narejena skupno za mesto New York in Brooklyn. [Te dne so newyorski plumber-ski kontraktorji dovolili poviša-Jnje mezde newyorškim plum-^berjem. To so zahtevali tudi brooklynski, čemur so se pa kontraktorji uprli in prelomili s tem dano besedo v pogodbi. Delavci so odšli na stavko, v kar so bili pa primorani vsled trdovratnosti kontraktorjev, kar pa pomeni isto kot izprtje.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Ta prošnja je bila za Focha nenavadno mučna. Želel je predvsem zbrati rezerve in ravnati z njimi zelo štedljivo. — Kontrola rezerv je oil a po njegovem mnenju glavna naloga poveljnika, ki vodi defenzivo. Deset angleških divizij je že moralo biti zaradi njihovih izgub zreduciranih na kadre in te, ki so od teh divizij ostale, so porabili kot ojačenje ostalih divizij. Kdaj bo mogoče te divizije rekonstruirati? se je vpraševal Foch. Kaj bi ne mogli Angleži utrujene angleške divizije, ko mine kriza, preložiti v mirnejše dele francoske fronte? Te Fochove težnje so se zelo slabo ujemale z obupnim bojem, ki so ga vodili Angleži. Na konferenci Focha s Haigom, ki se je vršila 14. aprila v Abbeville in ki se je je u-deležil tudi lord Milner, so se. diference med Fochom in Haigom močno povečale. Foch je bil mnenja, da "severna bitka," kakor jo je On imenoval, že ponehava in da so njegove rezerve pravilno razvrščene, da bi lahko posegle v boj v Flandri-ji, ali v bitke pri Arras, Mont-didier ali Amiensu, ki se lahko, kakor je mislil, razvijejo znova Vsak hip.
coska 28. divizija branila char-penbergske. in kemmelske višine. Kemmel je poleg tega branila tudi stotnija 99. polka. Ob svitanju so osredotočili Nemci na grič in jarke ob njegovem vznožju velik napad. Francoske maske so le deloma varovale vojake pred učinki strupenih nemških plinov. Francoski oddelki na drugi strani griča so odbili tri napade nemške pehote in imeli velike izgube. Četrtega napada niso več vzdržali in so se u-maknili ob 7. zjutraj. S tem umikom so bili pa odrezani oddelki na vrhu, z možnarji za jarke in s težkimi baterijami vred. Ista usoda je doletela angleško brigado, ki je branila jarke na levi strani Francozov.
Niti eden od njih ni ušel smrti ali ujetništvu. Nesreča bi lahko imela še hujše posledice, če ne bi bila pri rokah highlandska brigada.
Odnošaji med francoskim in angleškim vodstvom seveda niso bili v času bojev, ki so pričeli 21. marca, bogvekako dobri in nesposobnost obeh armad je bila medsebojno podvržena ostri kritiki. Francoski generalni štab je bil mnenja, j da so Angleži odpovedali in
povzročili katastrofo na skup-Večini oficielnih krogov so, ni fronti in se je popoinoma
se serije velikih bitk, ki so izpolnjevale te tedne, zdele kakor dolgi napadi blaznosti. Toda tako so sodili ljudje, ki niso opustili svojega prejšnjega posla. Jaz pa, ki sem bil v tesni zvezi z armado in njenimi poveljniki, nisem mogel neraz-umeti pomena in obsega posameznih dogodkov. — Kljub kritiki in kljub vsem mojim nazorom o Somme in Paschen-daele sem vendarle cenil delo poveljnika angleške vojske in 12. aprila sem mu brzojavil sledeče: "Moram vam izraziti svoje simpatije in odkritosrčno občudovanje sijajne obrambe, ki jo vodite dan za dnem in
je
javno izražal o sili angleških oddelkov, ki da je bila srednja. Angleži so bili pa po drugi strani u ver jeni, da je bila pomoč, ki so jo jim poslali Francozi v času velikega nemškega napada, le slaba in zelo počasna in da je poseganje francoskih pomožnih divizij v boj končalo skoro zmerom z novim umikom.	(Dalje prih.)
NAŠI N(M ZASTOPNIKI.
reči moram, da imam neome-jeno zaupanje v nadaljnji raz-jki popravljeni t voj". — Prejel sem sledeči od-jriti za svoie katolig govor: Najprisrčnejša hvala za vaš prijateljski brzojav. Armada je pogumna in na vse pripravljena. Vašar stara divizija je pod Tu d are m izvršila čuda. Hvala za sijajno pomoč, ki nam jo je dal vaš departe-ment.
Grič Kemmel. (Mont Kemmel)
Dne 25. aprila se je zgodilo nekaj neprijetnega. Francoska divizija, ki je od 18. aprila stala za našo pozicijo, je prevzela del pozicije, okrog 3000 yardov. V tem odseku je fran-
Allen's Parlor Furnace
Krasno
Učinkovito
Ekonomično
Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Ne kupujte peči dokler niste videli tega!
W. Szymanski
— Dealer in —
FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS
Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Krog naših sotrudnikov se širi in širi, kar je znamenje, da katoliška ideja med Slovenci v Ameriki lepo napreduje in da je med nami še veliko dobrih j in požrtvovalnih mož in žena, tudi kaj sto-oje Katoliško prepričanje in katoliški tisk v Ameriki.
Danes naznanjamo zopet tri nove lokalne zastopnike za naš list in ti so:
Mrs. Veronika Ruppc, Brooklyn, N. Y.
Mr. Karel Strnisha, Gowan-da, N. Y.
Mr. Anton Habich, Aliquip-pa, Pa.
Nove zastopnike prav iskreno pozdravljamo v krogu delavcev za katoliški tisk in jih rojakom v omenjenih naselbinah prav toplo priporočamo. Vsem skupaj pa veliko uspeha.
Upravništvo A. Si
IZ PROSTE VOLJE PRODAM
I hišo z grocerijsko trgovino in jmesnico, ki se nahaja v sredini 'slovenske naselbine, le en blok |od cerkve sv. Štefana. Za pojasnila vprašajte lastnika: Matevž Baskovc, 2228 So. Wood Street, Chicago, III. sr.č,p,s
PRODA POSLOPJE 2 flata, 5-6 sob, vse moderno, cena nizka, 5352 So. Campbell Ave., Chicago, III, 206-t,dot
KRITJE STREHE (ROOFING).
Če pušča streha — 3 popravila Ra-rantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicapri, ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ojrden Ave. Lawndale 0114 vsi departmenti.	. .. ..
prevoz - drva - koln
Rojakom s« priporočamo za naročila n prano? drva in prert* Sanje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR 2018 W. Hat Piece, Chicago, ZS
' \


XMERIKANSKI SLOVENEC
četrtek, 19. maja 1927/
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. f
Torej je imela gospodična Aleksandra o Čem razmišljati, a morda je hrepenela po neznanem. Njeno čisto srce — ravno radi tega, ker še ni poznalo ljubezni — je imelo mnogo prostora za ljubezen. Treba je bilo le iskre, da bi se na tem ognjišču zanetil ogenj, miren, a jasen, tak kakor litevska neugasljiva vera.
Zato se je je loteval nemir, včasih prijeten, včasih trpek in duša si je vedno stavila vprašanja, ki ni bilo nanje odgovora, marveč je imel priti šele iz daljnih poljan. Torej prvo vprašanje je bilo, ali jo zasnubi radovoljno in odgovori z gotovostjo na njeno gotovost? V teh časih so bile pogodbe, ki so jih sklepali starši o ženitvah svojih otrok, nekaj navadnega in otroci so se po smrti svojih staršev, vezani po njihovem blagoslovu, večidel držali pogodb. V sami stvari gospodična ni videla ničesar nenavadnega; a vedela je, da dobra volja ni vedno v zvezi z dolžnostjo; torej tudi ta skrb je težila plavo glavico gospodične: "Ali me on vzljubi?" In potem jo je ogrnila jata misli, kakor zagrinja jata ptic drevje, stoječe samotno na širnih poljanah. Kdo si ti ? Kakšen si ? Ali hodiš živ po svetu ? Ali nisi morda že kje padel ?. . . Ali si daleč ali blizu ?. . . Odprto srce device, odprto kakor duri za svojega milega gosta, je nehote koprnelo proti daljnim stranem, proti gozdom in sneženim poljanam, pokritim z nočjo: "Pridi, junak ! Saj ni nič hujšega na svetu od čakanja ?"
V tem se je zaslišal, kakor v odgovor na to koprnenje od zunaj, baš od teh sneženih poljan, pokritih z nočjo, glas zvončka.
Gospodična se je zdrznila, a ko se je nekoliko zavedla, se je spomnila, da pošiljajo iz Pacunelov skoro vsak večer v lekarno po zdravila za mladega polkovnika: to misel je potrdila tudi gospodična Kulvičevna, rekoč:
"Iz Gaštovtov je prišel zopet po grintavec."
Nepravilni glas zvončka, obešenega na oj-nici, je brnel čim dalje izraziteje; naposled je naglo utihnil, bržkone so se sani ustavile pred hišo.
"Poglej, kdo je prišel!" je rekla gospodična Kulvičevna Zmudžinu, ki je obračal mlin.
Žmudžin je šel iz sobe, a za hip se je zopet vrnil, prijel zopet za drog od mlina in rekel hladnokrvno:
"Gospod Kmitic."
"In beseda je meso postala !" je vzkliknila gospodična Kulvičevna.
Predice mahoma vstanejo; kodelje in vre-tena jim popadajo na tla.
Gospodična Aleksandra je tudi vstala; srce ji je bilo kakor kladivo, na obraz ji šine zdaj rdečica, zdaj bledica; toda obrnila se je nalašč od ognjišča, da ne bi pokazala razburjenosti.
Vtem se je prikazala med vrati visoka postava v kožuhu in s kučmo na glavi. Mlad mož stopi sredi sobe in videč, da je v družinski sobi,xvpraša, ne da bi se odkril, z zvenečim glasom:
"Hej! A kje je vaša gopodična V*
"Tukaj sem!" dogovori Bilevičeva s precej samozavestnim glasom.
Ko zasliši prišlec te besede, sname kučmo, jo vrže na tla, se prikloni in reče:
"Jaz sem Andrej Kmitic."
Oči gospodične Aleksandre se bliskoma u-pro v Kmitičevo obličje, potem pa se zopet pobesijo na tla. Ta hip pa je vendar zadošče-val, da je gospodična ugledala kakor žito
plave, močno pristrižene lase, zarjavelo kožo, sive, bistro predse zroče oči, temne brke in mlad obraz, sokolji, vesel in junaškL
On pa se opre z levo roko ob bok, desno dvigne k brkom in reče takole:
"Nisem še bil v Lubiču, temveč sem kakor ptica hitel, da se poklonim logarjevi gospodični. Naravnost iz taborišča me je semkaj zanesel, dal Bog, srečen veter."
Neprevidna zaupljivost.
Dekleta, ki prihajajo v me-
toda
nudil, da jo tja spremi, mesto na kolodvor jo je spe-^ sto iskat službe, postanejo če-! Ijal proti klavnici ter jo na sa-; sto vsled prevelike zaupljivo- motnem mestu z grožnjo, da sti žrtve brezvestnežev. Ne- jo zadavi, prisilil, da se mu je) davno je postala žrtev takega udala. Imel pa je smolo, da ga zapeljivca neka 18 letna kme- je kmalu nato prijel stražnik čka deklica, ki je^prišla iz o-| in aretiral. Pred sodiščem ga kolice Slov. Bistrice prvič v, čaka za to zasluženo plačilo. Maribor, da si poišče* službo.
Zamudila je zvečer vlak.do-
Dobra razlaga. — Andrejec :
mov, ker pa ni imela denarja Tolikrat berem besedo "konse-za prenočišče, je šla v park. kventen," kaj pa je to? — Jo-Na Aleksandrovi cesti je pro-'že: To ti lahko razložim. Kon-sila nekega boljše oblečenega'sekventen pomeni: Ne tako, in gospoda, da ji pove, kje leži ne tako, ampak zmerom tako, kolodvor; prijazno se ji je po-'da je konsekventno.
00<>00<>0<>0000<>0<><K>^^
PISANO POLJE
■ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo-o
RAZUM IN ZNANOST PRI-ČATA, DA JE BOG . . .
"Gospod, ali ti je bila znana smrt?" je vprašala gospodična.
dedova
"Ne, a sem z vročimi solzami objokoval svojega dobrotnika, ko sem izvedel o njegovi smrti od ljudi, ki so prihiteli k meni od teh strani. Bil je odkritosrčen prijatelj, da, skoro brat mojega ranjkega očeta. Gotovo je gospodični znano, da je prišel pred štirimi leti celo v Oršo k nam. Takrat mi je pokazal sliko, ki sem vzdihoval ponoči po njej. Prišel bi bil že prej, toda vojna ni mati: le s smrtjo poroča ljudi."
Ta drzna govorica je nekoliko zmešala gospodično, ?ato jo je hotela zasukati na kaj drugega ter rekla:
' Torej gospod še ni videl svojega Lubiča?"
"Pride čas za to. Tu je prvič služba in dragocenejše volilo, katero bi hotel najprej podedovati. Vendar se odvračaš, gospodična, tako od ognjišča, da te do sedaj še v oči nisem mogel pogledati. No! Tako! Obrni se, gospodična, jaz pa pojdem k ognjišču! No! Tako!"
S temi besedami je drzni vojak prijel O-lenko, ki se ni nadejala takega postopanja, za roko in jo zasukal k ognjišču, zavrtivši jo kakor vrtavko.
Njo je to še bolj zbegalo; pokrila si je oči z dolgimi trepalnicami in stala v svetlobi, od lastne lepote osramočena. Kmitic jo je naposled izpustil in se udaril po plašču.
"Kakor mi je Bog mil, posebnost! Sto maš dam za dušo svojega dobrotnika za to, ker te mi je zapisal. Kdaj bo poroka?"
"Še ne kmalu, nisem še tvoja, gospod," je odgovorila Olenka.
"Pa boš, če bi imel zapaliti ta dom! Za Boga ! Mislil sem, da je slika pretirana, toda zdaj vidim, da je slikar visoko meril, a se je zmotil. Sto palic- takemu in peči naj slika, a ne takih biserov, s katerimi si pasem svoje oči. Milo mi je zares, da sem dobil tako volilo; naj me krogle bijejo!"
"Pokojni ded mi je dobro povedal, da si nagel človek."
"Taki smo" vsi na Smolenskem, ne kakor vaši Zmudžini. Eden, dva! in biti mora, kakor hočemo, če pe, pa smrt!"
Olenka se je nasmehnila in rekla še z odločnejšim glasom, dvignivši na viteza oči:
"Ej! Najbrž stanujejo Tatarji pri vas 1"
"Vseeno! Gospodična, moja si po volji staršev in po srcu."
"Po srcu, tega še ne vem."
"Če ne bi bila, bi se z nožem sunil."
"Smehljaje praviš to, gospod, toda mi smo še v družinski sobi! Prosim v izbo. Po dolgi poti se gotovo tudi večerja prileže, prosim!"
Tu se je Olenka obrnila h gospodični Kitl-vičevni:	,
"Tetka pojde z nama ?"
Mladi praporščak pogleda bistro:
"Tetka?" je vprašal, "kaka tetka?"
"Moja, gospodična Kulvičevna."
i
N AJNOVEJŠl PRALNI STROJ —WOODROW—
Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely.
NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU.
Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara.
Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu.
Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje,, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen.
PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE.
JOSEPH MANTEL
trgovina z železnino in pohištvom.
ELY, MINNESOTA«
i

i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem žalostnb vest* da smo prejeli iz starega kraja obvestilo, da so umrli naša draga mati
Marija Zlogar
ROJ. KRAŠOVEC
v Baldražu štev. 13, fara Radovica pri Metliki. Preminuli so dne 27. marca 1927 ob štiri uri popoldne. Pogreb se je vršil 29. marca na pokopališče v Radovici s črno peto sv. mašo. Naša mati počivajo zdaj poleg svojega soproga, ki je umrl pred 31. leti in svoje matere, ki so odšli iz tega sveta pred 21. letami. Njihovi žalujoči sinovi in hčere se prisrčno zahvalijo .iz dalnje Amerike vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter sosedom, ki so se vdeležili pogreba in jih obiskali ko so bili na mrtvaškem odru. Hvala lepa vsem, ki so pomagali kaj ko so bili mati bolna in pri pogrebu. Ljubi Bog naj vsem stotero povrne.
Za blago pokojno žalujeta dva sina in njih družine in dve hčere ter deset vnukov in sedem pravnukov. en brat in ena sestra v Pueblo, Colo, in ena sestra v stari domovini. Žalujoči sinovi in hčere Vam kličejo mati iz daljne Amerike, počivajte v miru v domači zemlji poleg našega očeta in stare matere. Na svidenje nad zvezdami.
Nepozabljeno mater priporočamo v blag spomin in molitev.
O, prehitro draga mati, zapustili tudi vi, ste nas same v britkosti, za očetom ste odšli.
Kdo opiše našo tugo, žalovanje srčno le, ko smrt jiam kruta je vzela naše stariše.
Draga mati zdaj spočite, v grobu spavajte sladko. Angeli dušo Vašo, v večno pelje naj nebo.
Tamkaj zopet se združili, enkrat bomo skupaj vsi, v rajski slavi večnem raju, križ tako nam govori.
Žalujoči ostali: MARTIN in FRANK ŽLOGAR, sinovi z družinami; MARY MATKOVIČ, hči z družino: MARTIN TEŽAK z družino v Crested Butte;MARTIN KRAJEVEC. brat; BARA KLOBAS, sestra v Pueblo, Colo.; ANA HOČEVAR, sestra v stari domovini.
Crested Biitte. Colo.. 11. maja 1927.
ROJAKI IN ROJAKINJ V MINNESOTI
CENJENI ČITATELJI "AMER. SLOVENCA!*'
Začetkom junija t. I. se bo podal predsednik K. S. K. Jed note, sobr. ANTON GRDINA v Min-nesoto na agitaeijsko potovanje, kjer ostane dva tedna. Njegov namen je ustanoviti nekaj novih krajevnih društev v onih naselbinah, kjer jih še ni.
Katol. misleči Slovenci in Slovenke! Kjer še nimate katol. društva v svoji sredini, zdaj se vam nudi najlepša prilika za ustanovitev istega. 8 odrastlih članov zadostuje! Nagrada od strani Jednote za ustanovitev novega društva znaša $20.00, katero lahko obdrži ustanovnik, ali isto nakloni društvu. Pristopnina v Jednoto je prosta.
Kjerkoli v doli označenih naselbinah je u-stanovitev novega društva K. S. K. Jednote mogoča, naj se že danes nameravani ustanovnik obrne za pojasnilo na IL podpredsednico K; S. K. Jednote: Mrs. Mary Champa, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn, ali pa na predsednika nadzornega odbora K. S. K. Jednote Mr. Martin Shuklej 811 Ave "A", Eveleth, Minn. Od teh boste dobili vse potrebne podatke in navodila.
Ta oklic in prošnja velja rojakom in rojakinjam živečim v sledečih minnesotskih slovenskih naselbinah: Bowey, Gheen, Greaney, Elba, Elcor, McKinley, Keewatin, Buhl, Cuyuna, Nashwauk, Mesaba, Crosby, Colleraine, Carson Lake, Ironton itd.
KATOLIŠKI SLOVENCL, PRISTOPAJTE V KATOL. JEDNOTO!
Bog; pametno seveda je po njih mislih, da ta Bog je topa Apologetičen govor Rev. Hri- in neumna narava, ki nima pa-barja v župni cerkvi v Collin- metl> XeuTrino ?e> ker krščan-woodu.	stvo uč,» da ie razloček med
V nedeljo, dne 8. maja t. 1. dobrim in slabim, pametno pa je imel Rev. Vitus Hribar po- je' po njlh trditvah, da je sploh sebni govor za katoličane in ne- vseeno> če stariše spoštuješ ali katoličane. Vabljeni so bili vsi zamcuješ' ker Prl n->"ih ni sP^h fara ni, posebno pa oni, ki išče- razločka med dobrim in hudim, jo resnico. Naša cerkev je za kajti razločka kakor hitro take prilike veliko premajhna; Je narava	Vse človeštvo
iz vseh strani so prihajali ver- vseh krajev in vseh časov je bi-jniki in neverniki ter napolnili Io Prepričano in je prepričano božji hram do zadnjega kotič- za to deJstvo — ?amo mala peka. Točno ob napovedanem ča-(*člca teh "Pametnih" prazno-su je pričel naš župnik govoriti. |vercev -l"e Pa sigurna in dosti Grobna tišina je zavladala po irazumna trdeč> da ni Bo^a J to
!	. .	. .	. ___lin raimn +nbA k'l k 01"
cerkvi in vsak je pazno sledil ]i) ravno tako»
norci v
norišnici — mala peščica ljudi so trdno prepričani, da vsi ljudje zunaj norišnice so nori — a norci v svojih ograjah pa edi-
vpraša- !no PaiPetni. Cul sem, da je Slo-
govornikovim besedam. Rev. Hribarje govoril približno sledeče :
I "Govor, katerega homo čuli
danes, je odgovor na vpr_____
nja, katera so mi stavili ljudje, jvenka ukazala svojim otrokom pričakujoči odgovora. V prvi ,vIačiti fiV- razpelo po cesti, je , vrsti, kakor vsi apologetični go-1 vori, je namenjena ta pridiga za one, ki v cerkev ne hodijo in ki jih danes ni tukaj; v drugi vrsti je namenjen vam kato-
ličanom v vašo lastno obrambo, j Nikogar ne mislim žaliti, am-:pak želim le vsakemu koristiti, j Moj namen je dosežen, ako morem kateremu osvetliti nje-! govo pot ali pa mu morem morda pokazati novo in pravo smer.
1. Bog je svet ustvaril v šestih dneh, katoliška cerkev uči tako, a moderna geologija pa
vlačiti sv. klela, sramotila in zmerjala Boga — tega Boga, ki sama trdi, da ga sploh ni, — ali je to neumno ali pametno? Tako je delala, ker je čitala "Prosveto" in temu listu podobne časopise. Predragi, povej mi, kdo pone-umnuje ljudi, "cerkvenjaki" ali "naprednjaki?" Kdo bi mogel kaj s ličnega storiti, kakor edino oseba, ki je vsaj že napol nora.
3. Praznoverski listi vedno kriče, naj bi duhovniki ne uganjali politike; duhovniki in katoličani naj se drže svojih cer-
uči, da svet je bil ukrojen vjkva in sv°Jih zakristij. Da, da, mnogo tisoč in milijonov let.!drag:i moji> vemo< vemo zakaj; Katoliška cerkev se nikdar ni
izrekla, da teh šest dni se mora razumeti kot šest dni, vsak dan', obstoječ iz 2 1 ur. Beseda dan pomeni v sv. pismu nedoločno dobo; ta doba je lahko doba več let ali več milijonov let. —
"naprednjaki" naj kujejo politiko, oni kot razsvetljeni naj vladajo, a neumni duhovniki pa naj ponižno sprejemajo in poslušajo njih carske ukaze, mi boljševiki. komunisti in radi-socialisti vam bomo po-
Kalni
Zato vsak katoličan lahko raz-lvedali> kaJ* ->e Prav — namreč
za njih koristi in njih žepe; mi
imamo edino pravico do svobode, a vi cerkvenjaki nam dajte ponižno svoje vratove in glavice, da vam jih prikrajšamo; kajti te vrste ljudje ne pripo-znajo nobenemu svobode raz-
laga popolnoma povoljno to dobo, za kar se mu zdi primerno in poljubno. Sv. pismo pravi: "Pri Bogu je eden dan, kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.'' Popolnoma napačno
m krivično je tedaj trditi, da kat. cerkev s tem odbija zdravi VC11 sebi. Toliko časa. dokler se - razum, ker trdi. "da tu pomeni
dan 24 ur" — tega ne trdi kat. cerkev; sicer se pa lahko sklepa iz tega, da svetopisemska beseda dan ne pomeni 24 ur, 'ker po sv. pismu je Bog četrti dan uredil solnce, luno in zvezde. Torej doba poprej nikakor ne more biti doba 24 ur. Nekatere duhove kat. cerkev odbija, ker ne vedo in ne razumejo, kaj kat. cerkev uči; najpreje se pouči, kaj cerkev pravi, ne pa kaj "Prosveta" pravi, da cerkev uči; pojdi se informirat | naravnost in direktno, ka j cer-; kev uči. Druge duhove pa cer-i kev odbija, ker jih uči čistosti, j treznosti, pameti in ponižnosti; in to ni pisano v njih glavah.
2. "Prosveta" in njej sorodni ; brezverski, ali pravilno rečeno praznoverski listi trde, da du-ihovniki poneumnujejo nevedno ljudstvo, ker učijo ljudi, da je
POZOR!
izredno znižana cena za izletnike, katerim se lahko pridružijo taki, ki želijo kupiti domačijo na dobrem redo-vitnem kraju
v severozapadnem delu FLORIDE HIGHLANDS ob krasnem "Gulf Coast" v bližini Pensacola, Fla.
Grozdje, pomaranče, grapefruit, borovnice, hruške, pecans, fige, irski in sladki krompir, koruza, bermundska čebula, zelo pripravno za truck farme in za mlekarno ter kokošjerejo. Milo podnebje vse leto skozi, čista voda in izborna zemlja po nizki ceni. Sami se prepričajte, poslužite se te ponudbe, tako ugodne prilike ne boste imeli zlepa. Izlet se vrši dvakrat v mesecu. Za pojasnila vprašajte Mr. E. T. Gerard.
McCASKILL ESTATES
1228 Union Trust Building, Cor. Madison and Dearborn, Chicago, Phone —. State 8937
ne bodo duhovniki, poštenjaki in drugi pravični ljudje vtikali ravno v politiko in druga javna vprašanja, ravno toliko časa bodo nizki elementi kričali, vpili in vladali, kljub temu, da so v neznatnem številu, kajti kdor kriči in vpije, ta dandanes vlada.	(Dalje prih.)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, ka-cor tudi vsem drugim rojakom po drža vah Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pob irati naročnino in o-glase za lista Am. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Am. Slovenca.
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN JERICH
— Notar —
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.