Leto XII., štev. 254 Lpravoištvo; Ljubljana, Knatljeva ulica 5 - Ieieton št 3122. 3123. 3124 3125 3126 inseratni oddelek. Ljubljana. Selen-Duhova ul 3 - Tel 3492 m 2492. Podružnica VVaribor Aleksandrova cesta št 13 — Teletoo št 2455 Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2 - Teleton št 190 Računi on pošt ček zavodih: Ljubljana §t 11 842 Praha čiaio 78 ISO Wien št 105 241 Ljubljana, torek 3. novembra I93I Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25 — Din, za inozemstvo -H> — Dm Lredništvo Ljubljana: Knatlieva ulica 5 Teleton št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Manbor Ateksandrova cesta 13 Teleton št 2440 (ponoči >582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190 Rokopisi se ne vračaio — Oglasi po tarifo Laval zopet v Parizu Francoski ministrski predsednik se je včeraj vrnil v Pariz - Njegov uspeh v Ameriki pomeni zmago francoskega stališča in ojačanje politike miru Pariz, 2. novembra. AA. Davi je prispel v Le Mavre francoski parnih »He de France«, s katerim se je predsednik irancoske vlade Laval vrnil iz Amerike Ob 9.30 je Laval sprejel na parnrku ministre in zastopnike oblasti, ki so se bili pripeljali predsedniku vlade naproti. Novinarjem ni g. Laval hotel dati nikake politične izjave. Ko se je g. Laval v Havru izkrcal, ga je pozdravil zastopnik občine. Predsednik vlade se mu je za pozdrav zahvalil in izjavil, da je izvršil važno misijo in da upa, da bo ta misija obrodila lepe uspehe za Francijo in omogočila napredek na polju organizacije miru. Trudil se je, da čim bolje služi svoji državi ter je srečen. ker se je prepričai', da se njegove ideje skladajo s francoskim javnim mnenjem. Predsednika v'ade je od trenuLa, ko je 6topil na suho, pa vse dotlej, dokler ni odšel na vlak proti Parizu, burno pozdrav* Ijala in aklamirala velika množica ljudi. Iz Mavra je g. Laval odpotoval v Pariz ob 10.45 in prispel v prestolnico kmalu po 14. Pariz, 2. novembra, d. »Pariš Midi« objavlja intervju svojega posebnega poročevalca, ki je spremlja.! ministrskega predsednika Lavala na potovanju v Ameriko. Laval mu je malo pred prihodom v francoske vode podal daljšo izjavo, v kateri poudarja med drugim: S predsednikom Hoovrom sva predvsem razpravljala o tem, kaj naj se zgodi po poteku Moovrovega moratorija Zedinila Sva nato, da se je treba od sedanjega nenormalnega režima povrniti nazaj k normalnemu režimu v smislu Voungovega načrta. Za prehodno dobo in za dobo gospodarske depresije pa smatrava oba za potrebno, da se nanovo uredi vprašanje voj= nih dolgov in nemških reparacij. O podrobnostih take pogodbe nisva razpravljala. »Petit Journal« pa poroča, da je pustil Hoover Lavalu ponolnoma svobodne roke, da bi mogel Laval potom direktnih pogajanj z Nemčijo načeti vprašanje reparacij in ureditve kreditov, ki so Nemčiji po trehni Sodelovan je Amerike se bo pri tem problemu nanašalo samo na redukcijo ali brisanje %-ojnih dolgov. Laval hoče do konca januarja 1932 doseči ta cilj. ker že februarja pctečeio podaljšani krediti za Nemčijo Če pa bo ostalo njegovo prizadevanje do konca lanuarja brezusnešno. po tem bo Amerika skoro gotovo skušala najti drugačno rešitev. Pariz, 2. novembra, AA. Pred svojim povratkom v francosko prestolnico j« predsednik francoske vlade Laval izjavil zastopniku agencije Havas: Pred odhodom v Ameriko je bilo nagla-šeno, da se bodo razgovori s Hoovrom vršili le po protokolu. k; je bil vnaprej izdelan, in po nrogramu, ki smo ga bili iasno do'očili. Ob svojem povratku v Francijo lahko rečem, da bo misija, ki sem jo izvršil. lahko imela pomembne posledice. Vpra« šania. ki sva se jih HoOver in jaz v Svobodni diskusiij dotaknila, nudijo možnost,' da se v bodnče odstranijo »H vsai iib'až''o vsa nesoglasja. Uspehi te d<'sk,rsije so pomembni zato. ker se bosta Doslei ameriška in francoska vlada lahko bolje soora/"-meli. Upati smemo, da bo sodelovanje med Franciio in ameriškimi Zediniemtni državami v bodoč" mnogo nlaiSano i" da se bodo naši medsebojni odnoSaii o^repMi. V torek bnm nodr.l ministrskemu svetu poroč''1 o o razgovorih v W*>"=bingtonu in vlada bo presodila. kateri ^"kHčni sklepi se bodo dali storiti na podlagi teh razgovorov Vračam 6e iz Amerike z dobrimi vtisi o sprejemu, ki sem ga doživel v ameriških Zedinienih državah, soreiemu. ki jamči, da ostane prijateljstvo ameriških Zedinjenih držav do Francije neizpremenjeno. Parlament bo imel priliko izreči svojo sodbo o politiki, ki io je zadnje čase vodila vlada, in o pol;t:ki ki nai jo vodimo v bodoče. Izkoristiti moramo velikanski us?'ed. ki ga francoska vlada uživa v svetu, da bomo mogli zavarovati svoje bistvene interese in okrepiti mir. Navdušeti spffeiem v Parizu Pariz, 2. nov. s. Ministrski predsednik Laval se je danes ob 14.06 vrnil v Pariz. Na kolodvoru so ga sprejeli nekateri ministri, angleški in poljski poslanik ter ameriški odpravnik poslov. Pred kolodvorom je bila zbrana ogromna množica ljudi. ki je priredila Lavalu burne ovacije. Novinarjem je ministrski predsednik izjavil. da je s svojim potovanjem zadovoljen. Takoj po svojem prihodu je odšel 1 predsedstvo ministrskega sveta, od tam pa v Ellvsee k predsednik1 - republike, kateremu je poročal o svojem potovanju v Washington. Uro pred tem je prispel na Severni kolodvor nemški poslanik von Hnsch. s katerim se bo ministrski predsednik Laval sestal šele jutri. Macdonald za vlado strokovnjakov Pogajanja bodo trajala še nekaj dni — Lloyd George za sodelovanje z delavsko stranko VOLILNEGA BOJA ZADNJA NEDELJA Ostra in odločna obsodba političnih metod dr. Korošca — Več tisoč shodov in sestankov po vsej državi Beograd. 2. novembra d. Volilni po- kret je včeraj, zadnjo nedeljo pred volitvami, dosegel svoj višek. Po vsej državi se je vršilo na tisoče in tisoče volilnih shodov na nekaterih so se volilci sestajali s svojimi kandidati ter se pripravljali za končno odločitev, ki bo padla prihodnjo nedeljo, dne 8. novembra. Posebno včerajšnja nedelja je jasno pokazala, kako še vedno povsod narašča zanimanje 7- volitve. Sedaj, ko je ljudstvo že več ali manj povsod poučeno o veliki važnosti volitev, se vedno boli opaža, da propagatorji volilne abstinence nimajo uspeha in da bodo volilci no svoiem zdravem instinktu šli preko onih, ki bodisi iz osebne užaljenosti ali stare strankarske zagrizenosti rujejo proti složnemu delu. Najlepši primer državljanske zavesti je dala včeraj prestolnica. Beograd že dolga leta ni videl tako impozantnega shoda kakor se je vršil včeraj dopoldne na prostranem vrtu znane Kolarčeve restavracije. Zbrali so se zastonniki vseh stanov, pristaši najrazličnejših bivših strank^ in složno manifestirali za veliko in močno Jugoslavijo ter za nadaljevanje politike v duhu narodne slogre. Na shodu, ki ga je otvoril bivši minister g. dr. Slavko Šečerov in ki mu je predsedoval guverner Narodne banke g. Igniat Bajloni, so govorili vsi triie beograiski kandidati gg. ministra dr. Kumanudi in Maksimovič ter predsednik trgovske zbornice Miljutir Stanojevic. Zborovalci so pazljivo sledili njihovim izvajanjem ter jih često prekinjali z navdušenim odobravanjem, zlasti kadar so poudarjali, da je treba pozabiti vse stare spore in prepire ter se strniti v mogočno vse-narodno in vsedržavno fronto po vzgledu, ki so ga dali baš te dni Angleži pri svojih parlamentarnih volitvah. Beograd je tako stopil na čelo velikega ju-goslovenskega pokreta in ni dvoma, da bo tudi pri volitvah samih dal najlepši vzgled narodne in gospodarske solidarnosti. Pa tudi na vseh drugih mnogoštevilnih shodih, ki so se vršili včeraj širom vse države, se je manifestirala enoduš-na narodna sloga vseh zavednih jugoslo-venskih državljanov. V Vukovaru je imel impozanten shod minister dr. Pa-leček, ki se je v svojem obširnem govoru dotaknil vseh aktualnih problemov, pojasnil pomen sedanjih volitev v Narodno skupščino in obrazložil potrebo narodne sloge. Zborovalci so navdušeno odobravali njegove besede in ob koncu sprejeli sklep, s katerim pozivajo vse volilce sreza. nai na dan volitev do zad-n-iesra moža izpolnijo svojo državljansko dolžnost. V Zagreba se je vršilo v soboto in nedeljo več velikih shodov, na katerih so govorili zagrebški kandidati in njihovi namestniki. Bivši minister g. Juraj Demetrovič je govoril v soboto na velikem javnem shodu, včeraj pa je na zboru akademske omladine obrazložil politično stanje in pojasnil potrebo pol-noštevilne udeležbe pri volitvah. Jako lepo uspele shode sta imela tudi ostala dva kandidata dr. Miškulin in g. Mah-nik. Volilna agitacija se razvija sedaj v Zagrebu od moža do moža in, kakor kaže, bo volilna udeležba tudi v Zagrebu zelo velika.. Minister dr. Neudorfer je imel volilne sestanke in shode v Zlatarju, Bistrici in Bedekovičini. Shodov se je povsod udeležilo izredno mnogo volilcev. Živahna volilna agitacija se razvija tudi v Bosni in Hercegovini. V vseh večjih krajih so se vršili včeraj shodi, na katerih se je manifestirala ne samo narodna sloga, marveč tudi verska strpnost. Muslimani, pravoslavni in katoličani, ki so bili poprej često hudi nasprotniki, nastopajo povsod popolnoma složno, ker se zbirajo k skupnemu delu za dosego velikih narodnih in državnih ciljev. Veliki volilni shodi so se vršili tudi v vseh ostalih banovinah. V Novem Sadu se je vršilo troje sijajno obiskanih shodov, a v Subotici in okolici je prebivalstvo na 20 shodih brez razlike vere in narodnosti manifestiralo za politiko narodne sloge. Tako je včerajšnja nedelja povsod pokazala, da se ljudstvo v polni nffcri zaveda važnosti volitev in da število onih zapeljancev, ki so nasedli lažnim besedam in grožnjam raznih bivših strankarskih mogočnežev, ki se še vedno ne morejo otresti strankarske zagrizenosti, vedno bolj kopni. Minister Maksimovič o dr. Korošcu Beograd, 2. novembra, r. Na drugem mestu poročamo o velikem volilnem •shodu, ki se je vrši'1 včeraj v Beogradu. Na tem shodu je med drugimi govoril tudi prosvetni minister g. Boža Maksimovič, ki se je obširno bavil zlasti s početjem onih ljudi, ki jim potni rojenje duhov in narodna sloga ne gresta v račun. V svojem govoru, ki je izzval splošno pozornost, je med drugim dejal: Iti preko 6. januarja smo prišli do ustave z dne 3. septembra, ki daje vsa jamstva, da se ne bo mogla nikoli več vršiti politična igra z državnimi interesi. Dano je jamstvo, da ne bo več plemenskih, pokrajinskih in verskih političnih strank (vsesplošno odobravanje). To ie tudi jamstvo, da ne more pričakovati nikake zaščite politika razdvajanja in politika separatizma. Pripovedujejo vam, da ustava ni dovoli svobodoumna, ne pozabite pa nikdar, da oni, ki danes tako govore, niso nikdar niti za staro ustavo vprašali in niti za novo ne bodo nikdar vprašali, ali je dovolj svobodoumna ali ne, nego da bodo najprej vprašali, ali je v njej zapisana taka državna ureditev, kakor jo oni zahtevajo. Dajte jim takšno ustavo, pa se jim bo dopadla, kakršnakoli bi drugače bila. Dajte jim ustavo, v kateri tega ni, pa jim ne bo nikdar dovolj dobra. Dovolite, da ob tej priliki, ko govorimo o kritikih nove ustavne ureditve, novega volilnega sistema in današnjega režima, opozorim na neko čudno in nemogočo pojavo, da vas opozorim na to, da je med temi. ki tvorijo to opozicijo in razširjajo navedene govorice, tudi g. dr. Korošec (klici »Doli z njim! Dovče- rajšnji minister___!«), ki je, ne da bi pretiraval, med glavnimi krivci strašne in nesrečne atmosfere pred šestim januarjem in ki je bil do včeraj član istega šestojanuarskega režima, katerega danes obtožuje in obsoja (klici: Sramota!). Tak primer političnega beganja, da ne rečem politične nemorale, (odobravanje) vam kaže, kako se utegne zgoditi, da tudi ostala družba, ki je z njim, lepega dne obrne obleko na sebi ter vam prepusti vse posledice, ako bi se pregrešili v resnem in težkem trenutku proti svoji državljanski dolžnosti. Ta nrimer vam kaže, da se morate zavedati svoje državljanske dolžnosti in da se udeležite glasovanja dne osmega novembra. (Hočemo, hočemo! Živel Maksimovič!) Tudi v dravski banovini je bilo v nedeljo zelo mnogo shodov in sestankov. O nekaterih, med njimi o manifestacij-skem shodu na Jesenicah, kjer sta govorila gg. minister Kramer in kandidat Mohorič, smo poročali že v ponedelj-skem »Jutru«, o nekaterih drugih poročamo danes, o ostalih važnejših pa bomo še prihodnje dni. London, 2. novembra AA. Ministrski predsednik Macdonald odpotuje jutri zvečer v Lossiemouth na kratek odpočitek. Parlament se sestane 10. novembra. Macdonald je zadnje dni sestavljal listo novega kabineta. V to svrho je imel številna posvetovanja s svojimi tovariši. Ministrski predsednik bo postavil na čelo posameznih ministrstev po možnosti strokovnjake. Doslej je bil namestnik ministrskega predsednika zakladni minister Snowden. Splošno pa menijo, da postane Macdonaldov namestnik Stanley Baldwin. Ba!dwin bo Mac-donalda razbremenil in bo reševal nekatere resorne zadeve. London, 2. novembra AA. Lloyd George je predlagal tesno sodelovanje med delavsko in liberalno stranko. Pri tem je zelo kritiziral politiko zadnje delavske vlade. Vendar je izrazil mnenje, da je mnogo točk, pri katerih bi lahko vse stranke sporazumno sodelovale. Sedanje metode delavske stranke pri nabiranju pristašev so bile preveč ozkogrudne, da bi postala ta stranka tekom ene generacije resnično narodna. London, 2. novembra n. šanse za naglo rekonstrukcijo kabineta, so danes zelo dobre. Po poslednjih poročilih namreč ne bo treba niti enemu izmed dosedanjih ministrov podati ostavke marveč bo enostavno 8 do 10 konzervativnih voditeljev imenovanih za ministre. Kako so volile angleške univerze London, 2. novembia s. Pri univerzitetnih volitvah je bila izvoljena neodvisna miss Rathobone z večino 1.464 glasov proti članu narodne delavske stranke Jovvittu. Dalje ie bil izvoljen konzervativec Craddook z večino 1.226 glasov ravno tako proti članu narodne delavske stranke Jowittu. Občinske volitve v Angliji London, 2. novembra n. V torek ali sredo se bodo po vsej Angliji vršile občinske volitve. Na teh volitvah bodo prav gotovo odjeknili rezultati velike zmage nacionalnih sil v Veliki Britaniji. Nemčija se pripravlja na obnovo reparacij- sklli plači! Finančno ministrstvo izdeluje skupno z državno banko nov pfačilni načrt — Nemški nacionalci skušajo izrabiti položaj za svoje politične cilie Berlin, 2. nov. s. Državno finančno ministrstvo in državna banka morata po nalogu državne vlade izdelati podroben na-. Priprave za Grandijev sprejem v Ameriki VTashington, 2. nov. n. Italijanski zunanji minister Grandi prispe v Ameriko koncem tega tedna. Ameriški listi poročajo, da je že določena četa detektivov, ki ga bo obkolila, čim bo stopil na ameriška tla. V Ameriki deluje namreč mnogo terorističnih antifašističnih organizacij, ki bi prav gotovo skušale izvršiti aientat na re-prezentanta fašistične vlade. Zaradi tega tudi ne bo svečanega sprejema v NTewvor-ku, marveč bo Grandi nemudoma odpotoval v W.ashington. kjer bo gost zunanjega ministra Stimsona. Grandi bo v glavnem razpravljal s Stimsonom. imel pa bo tud' več; konferenc s predsednikom Zedinjenih držav Hoovrom. Spopadi med fašisti ini nr^ifašisti v Franciji Beograd, 2. novembra, p. Iz Pariza javljajo, da je orišlo tekom včerajšnjega dne v več mestih Franci ie do spopadov med antifašisti in fašisti. V finihornu je bil izvršen nama d na tamošnj' italijanski konzulat. Te*ko poškodovan ie bil itabilaka. ki prihaja na Jesenice v popoldanskih urah. več zavojev, med drugimi tudi zaboj zdravil. ki tatu niso prišla posebno v prid. Na podh.gi te tatvine je bil naposled res Izsleden pravi storilec in ie bila pri njem izvršena h;šna preiskava. V njegovi hiš! so našli zaboj z zdravili, obenem pa tudi različne druge predmete, ki so vsi izvirati iz tatvin v gorenjskih vlakih. Zdi se. da je omenjeni trgovec zagrešil te tatvine v trenutkih duševne zmedenosti in da gre pri njem v vseh primerih za nekako bolestno razpoloženje. Vsi predmeti, ki so jih našli preiskovalni organi pri njem, so bili namreč nenačeti i.n sni oh niso ime h zanj, ki živi sicer v popolnoma urejenih razmerah, posebne vrednosti. Htneljski trs Žatec, 2. novembra, h. (Tedensko poročilo). Zaloge pri kmetih cenijo koncem tedna na približno 15.000 stotov. V preteklem tednu je bilo v nekaterih dnevih po nekaj stotov prometa, dočim dva dni sploh ni bilo nobenih kupčij. Lastniki hmelja vztrajajo pri svojih zahtevah. Cene so lja --------- ... ----------- -------- se gibale med 200 in 400 Kč. Do konca tedna je bilo v 2atcu javno žigosanih 9S.OOO stotov hmelja letošnje letine. V Roudnicah skoraj ni bilo povpraševanja. V posameznih primerih 6e je prodajal hmelj po 225 do 250 Kč. V Roudnicah je bilo overjenih 8300 stotov. Danes je bila tendenca mirna in cene od 200 do 400 Kč. Vremenska na do ved Dunajska vremenska napoved za torek: Toplejše vreme, jasno, v nižinah često m^ gla. V enem ali dveh dnevih se bodo naj-brže pojavili visoki oblaki. Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, le mestoma oblačno Podnevi toplo in solnčno, ponoči hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Ve]5]i pritisk nrevladuje na zapadu kontinenta, deloma tudi v jnžni Evropi. V vzhodnih predelih pa je pritisk nižji. Ta razdelitev povzroča pri nas vedro in stalno vreme z nizko temperatur* Naši kraji in ljudje Sreski kandidati v dravski banovini nom v Slovenski Bistrici, je prevzel tudi namestništvo v kandidaturi g. Krejčija. V srezu Maribor desni breg kandidirata poleg ravnatelja Krejčija še g. dr. Miloš V a u h n i k. odvetnik v Mariboru, in g. Ivan K i r b i š, posestnik v Prepolah. Anton Krejči kandidira v okraju Maribor desni breg. Gosp. Krejči je ravnatelj slovite tvomice za dušik in umetna gnojila v Rušah, priznan strokovnjak za gospodarska vprašanja in izboren poznavalec življenjskih razmer na deželi. Za kandidaturo se je odločil šele po tragični, prerani smrti g. Srečka R o b i č a, katerega namestnik g. Vinko G o r n j a k, po vsem okraju znan eko- Ljubljanski volilci! Kandidat za Ljubljano minister dr. Albert Kramer in njegov namestnik Ivan Tavčar priredita danes ob 8. zvečer volilni shod v Mestnem domu in volilni sestanek v gostilni Kajfež v Florijanski ulici. Pridite v velikem številu! Pavel Pavčič kandidira v okraju ljubljanska okolica. Gosp. kandidat je tesarski mojster in posestnik v Mostah pri Ljubljani, znan kot izredno agilen organizator obrtništva in neumoren delavec za obrtniške interese. Predvsem na željo velikega kroga obrtnikov je tudi sprejel kandidaturo. — Njegov namestnik je znani organizator kmečkega pokreta g. Jakob K u š a r, posestnik v Notranjih goricah. Ljubljanska okolica ima, kakor znano, pet kandidatur; poleg g. Pavčiča kandidirajo gg. Evgen J a r c, profesor in mestni podžupan v Ljubljani, Albin K o m a n, posestnik v Vižmarjih, Franjo Z e b a 1, trgovec na Rudniku, in Rudolf Šinkovec, ravnatelj v Ljubljani. dan vanjo je umrl z usmevom na ustnih — s poslednjim tem pozdravom svoje lepe duše, ki kot tiha pesem nesmrtnosti drami vse brate in sestre k novemu delu. Bodi ti najblažji spomin, nepozabni brat Pavle! Na grobu Edvarda Rusijana Beograd, 2. novembra. V nedeljo so slovenski rojaki v velikem številu izkazali čast našemu rojaku Edvardu Rusijanu, ki jc kot pilot v mladenuki dobi našel smrt pri svojem smelem poletu 27. decembra 1910. Ko je bila avijatika še v povojih, je mladi Rusijan zapustil Gorico ter se napotil v Beograd. Ko so ga vprašalli, zakaj hoče baš v Srbijo, je odločno odgovoril: »Če podležem v svojem stremljenju in delu, hočem počivati v svobodni bratski zemlji.« Njegove slutnje &o se uresničile. Na sme» lem poletu je našel smrt blizu beograjske trdnjave ob prisotnosti velike množice beograjskega prebivalstva. Ko je njegov aparat strmoglavil, je bil Rusijan med ruševinami sicer še živ, umrl pa je med prevozom v bolnišnico. Njegov pogreb je bil veličasten in že tedaj se je pokazalo, kako zna ceniti naš svet idealiste, ki se z vsem svojim bitjem posvečajo ideji. V uedinjeni svobodni državi so na včerajšnji praznik Vseh svetih pohiteli na njegov grob begunci iz Istre in mnogi naši rojaki. Grob so poprej lepo UTedili in postavili nanj nov križ, katerega so okrasili z velikim lepim vencem, k' ima na treku v naših narodnih barvah napis: »Rojaku begunci iz Istre,« na križu samem pa je napis: »Edvard Rusijan iz Gorice je dal svo- je mlado življenje za zinago zraka.« Vsi govori na grobu so izzveneli v besedah: »Tvoje stremljenje za svobodo te je vodilo pred mnogimi teti v Beograd, kjer si padel še mnogo prej, kakor je zapadla tvoja domovina v največjo tugo.« Inž. Pavel Barkov je podlegel Ljubljana, 2. novembra. Kakor je že obširnejše poročalo pone* deljkovo »Jutro«, se je pripetila v soboto okrog 20.50 na Dunajski ce6ti nasproti Ko-vačičeve gostilne huda nesreča. Šofer Alojzij Taškar, uslužben v Slomškovi ulici 19, je privozil z avtobusom iz mesta v smeri proti Ježici. Na cesti pa 6e je postavil neznan moški, ki ga je opozarjal z znaki, naj ustavi. Taškar se za znamenje ni zmenil in je vozil z nezmanjšano brzino naprej, prepričan, da 6e bo moški umaknil, česar pa ta n' storil. Nesreča je bila tu. Avto je odbil moškega daleč v stran, da je obležal na hodniku s hudimi poškodbami na glavi, z zlomljenimi nogami in rokami. Stražnik, ki je bil opozorjen na nesrečo, je našel tamkaj poleg ponesrečenca tudi gledališko igralko go Nablocko, ki je bila sila razburjena in je stražniku komaj mogla povedati, da je ponesrečenec 33 letni inženjer Pavel Barkov, stanujoč v Šubiče-vi ulici št. 3. Ponesrečenca so takoj odpeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico, kjer so se zdravniki zelo požrtvovalno zavzeli zanj, kar pa ni zaleglo in je Barkov danes ob 15.15 v bolnici podlegel Kakor 60 izpovedale priče: ga. Nablocka, stavbni tehnik Franc Skubic ter njegova žena, se je postavil pokojni na eesto, da ustavi avto, meneč, da prihaja mestni av« tobu6. Šofer, ki je vodil privatni avtobus, pa se za opozorila ni zmenil in je tako prišlo do tragične smrti ruskega emigranta, ki je bil že dalje časa uslužben pri hidro-tehnionem oddelku banske uprave. Br. dr. Pavle Mergentaler f Po dolgem bolehanju je umrl v sanatoriju na Dunaju brat dr. Pavle Mergentaler, IV. namestnik staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in član saveznega tehničnega odbora Stal je v najlepši moški dobi, smelo vzravnan v sokolskih vrstah, ves prežet sokolske misli in tehnično stoječ na višku sposobnosti in strokovnega znania. Od 1. 1919. je aktivno deloval v jugo-slcvenskem Sokolstvu, dokler niso nestrpni separatisti začeli rušiti naših enotnih vrst. In ravno v Osijeku. kjer je brat dr. Mergentaler stalno bival kot odvetnik, so bili na poslu nekateri najnedostojnejši ne-strpneži. Pokojni brat jih je skušal s svojim mirnim in plemenitim značajem Izmi-riti in zopet dovesti k bratskemu sotrud-ništvu. A to prizadevanje mu, žal, ni uspe- lo, kar je toliko užalilo njegovo pošteno sokolsko zavest, da se je umaknil iz javnega življenja, čakal je ugodnejših časov, ko mu bo zopet omogočeno uspešno delo v sokolski organizaciji. To čakanje je razjedalo njegovo srce z bridko bolestjo. Po likvidaciji hrvatskega sokolskega saveza je takoj prijavil svoj vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije ter je v vrhovni upravi zavzel IV. mesto namestnika staroste, a obenem je dal tehničnemu odboru na razpolago vse svoje znanje. Začutil se je zopet srečnega, saj je bil v svojem elementu. ki je vznašal njegovo sokolsko dušo k novemu poletu. Z navdušenjem je sodeloval na lanskem sokolskem zletu, čeprav je zavratna bolezen že naglodala njegovo dotlej vedno zdravo, krepko in lepo telesno moč. Zadnji utrip njegovega srca je veljal lepoti in vzvišenosti sokolske ideje. Zagle- Zadnja čast ponesrečenim letalcem Pretekli četrtek se je pri Divuljah ponesrečilo pet letalcev, med njimi trije Slovenci - Veličasten pogreb v Splitu Pet mladih junaških letalcev naše vojne mornarice je nesrečna usoda vrgla v prerani grob. Nesreča 6e je primerila pretekli četrtek pri Divuljah in je tragična novica vzbudila mnogo sočustvovanja ne samo v vojaških krogih, temveč tudi med vsem splitskim prebivalstvom in pa v domovini ponesrečencev, od katerih so trije naši ožji rojaki. Ponesrečili so se diplomirani vodni izvidnik poročnik fregate Gvido Voh iz Celja, učitelj letanja Igo Kralj iz . Zagorice pri Dobrepoljah, pod-narednik mehanik Josip Skrem iz Ljubljane, diplomirani hidropilot poročnik frega-i te Adalbert Soštarič-Pisačič iz Zagreba I in po d narednik Branislav Arsi<$ iz Kličev-1 ca pri Požarevcu. Danes premiera! Danes premiera! Smeh in krohot, kot še nikoli! — Kongres društva za povzdigo javne morale! Premiera največjega smeha! Najnovejši zvočni Fox tednik! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Predstave ob 4., %S in 9;4 zvečer. Najboljša komedija te sezone! V glavnih vlogah popularni komik iz »Gospodične tajnice« Fells Bressart Ralph. A. Roberfs i ■i NE ZAMUDITE TEGA SPOREDA! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Pod narednik Jožko Skrem O veličastnem pogrebu vseh petih ponesrečencev je prinesla splitska »Nova doba« obširnejše poorčiilo, po katerem posnemamo podrobnosti. Poročnik Voh, ki je sin znane celjske rodbine, 6e je rodil 10. marca 1908, Igo Kralj je brat naših dveh znanih umetnikov in se je rodil 7 julija 1906. A Josip Skrem 9e je rodil 22. junija 1906. in je nje- gova smrt še posebno brideik udarec za družino. Bil je sin sodnega uradniKa Josipa Skrema v Žužemberku in je po štirih razredih realke šel v podoficirsko letalsko šolo v Divuljah, ki jo je absolvral lani kot podnarednik. še 23. oktobra ;e pisal materi: »Ob božiču se zopet vidimo, če ne zbolim.« Že julija letos ga je udaril propeler, da je mladi letalec ležal dva dni nezavesten. Zdaj je nesreča bila še bolj neizprosna. Skremovi družini je leta *922. utonil 7 letni sinček v Krki, zdaj je nesrečnima 6taršema ostala samo še hčerka. Mladim letalcem, ki so vsi bili znani po svoji pogumnosti, je 6plit6ko prebivalstvo izkazalo počaščenje z najglobljim sočustvovanjem. Ko so pokojniki ležali na mrtvaškem odru v vojni bolnioi, :ih prihajale ves dan kropit velike množice. V soboto dopoldne se je vršil veličasten pogreb, ki so se ga udeležili poleg -»^romne množice tudi najvišji predstavniki obk-stev z banom dr. Tartaglio, podbanom Zdravkovicem. škofom dr. Bonifačičem m županom dr. Račičem na čelu. Otožncst ie vzbujal že sam pogled na pet kovinskih krst, ki so počivale pod veliko palmo na dvorišču vojne bolnice, V6e pokrire z be» limi krizantemami. Ob vsaki krst' pa 61 staili pokojnikovi svojci in ožji prijatelja. Po blagoslovitvi 9o krste položili v tri voze. Krsti podnarednika Skrema in Arsiča je pokrivala velika državna trobojka, krste oficirjev pa so bile pokrite s krizantemami. Pred sprevodom so nesli pet belih kri-žev z imeni mrtvih, mornarji pa črno zastavo in 45 vencev, ki so jih poic onili posamezniki, kakor tudi naci vnaine korpora-cije. Pred kolodvorom so se pos"avili nosilci vencev v dolgo vrsto in 6o oik krste položene vsaka v svoj vagon, namenjen v pokojnikov domači kraj. Po blajos o v m e s,avil v izbranih besedah žrl'v pokojnikov za domovino fregatni kapr-čan Cangl. Komanda letalstva v Divuljah jt :zda'a posebno zahvalo splitskemu prebivalstvu, ki je ponesrečene letalce počastilo z ogromno udeležbo pri pogrebu in je vobče pokazalo globoko žalost zaradi izgube peterih tako vrfih mladih vitezov našega morja in neba. i *** / na tu* 'nosno Zborno ** starcem ^eo* idov prav* Cena: mala steklenica 10 Din, srednja steklenica 28 Din in velika steklenica 52 Din. Dobiva *e povsod! Ob slovesu evangeljskega župnika Beckerja Ljubljana, 2. novembra. V Mikličevi restavraciji so se sinoči poslovili člani evangeljske cerkvene občine od svojega dosedanjega dušnega pastirja, župnika ljubljanske evangeljske cerkvene občine g. Mihaela Beckerja. G. župnik odhaja po petletnem bivanju v Ljubljani na svoje novo mesto v Zagreb, kjer je ime- novan za škofijskega župnika, kar zmčt lepo počaščenje in napredovamje. Večerje bil zelo lep in so različni člani evangelj-sike cerkvene občine izražali v poslovilnih govorih obžalovanje, da odhaja priljubljeni dušni pastir, ki je plemenit človek ta tudi prijeten družabnik. G. Mihael Becker, ki je doma iz Račke, je odličen pisatelj in urednik evangeljskega cerkvenega lista »Neues Leben«. V inozemskih novinah in revijah je opisal tudi Ljubljano in prilike v Šoveniji z ozirom na protestantizem. Posebno priljubljen jo bil evairageličanom Prekmurcem, ki jih je obiskal v njihovih krajih, a jih zlasti Iji*-beznivo sprejemal tudi v Ljubljani. Na poslovilnem večeru je g. župnik naglašal, kako težak mu je sloves do Ljubljane in se je prav posebno zahvalil za neutrudno delo predsedniku evangelijske občine gospodu Hermanu Brandtu, s katerim sita skupno pokrenila akcijo, da se je renovi-rala evangelijska cerkev. — Ob slovesu pozdravljamo g. župnika tudi mi z željo, da ohrani Ljubljano in Ljubljančane tudi na novem mestu v najlepšem spominu in se še večkrat vrne med nas. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« vodo,v ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavlja-nje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Pupinovi spomini v slovenščini (Mihajlo Pupin, Od pastirja do izumitelja. L del. Prevel Pavel Breznik. Izdala Vod-nikvoa družba. 128 str. in 6 slik.) Med letošnjimi knjigami Vodnikove družbe je izšla ena. ki jo lahko brez pretiravanja imenujemo: dragocena. Dobili smo namreč v slovenskem prevodu avtobiografijo —• svetovnoznanega Jugo-slovena, profesorja za elektromehaniko na univerzi Columbiji v New Yorku, MihaJ-la Pupina. Njegova knjiga »From Imml-grant to Inventor« je izšla v angleškem izvirniku 1. 1923. in je odtlej do konca lanskega leta dosegla 17 izdaj ter prevode v francoščino, nemščino, švedščino in japonščino. Vrhu tega je Srpska Matica » Novem Sadu izdala prevod v piščevem materinskem jeziki}. Za slovensko izdan te te znamenite knjige je prof. Pupin napisal poseben predgovor, v katerem govori o svojih stikih s Slovenci in omenja dejstvo, ki ga naša javnost ne bo nikdar pozabila: da je svojo ljubezen do Slovencev dejavno posvedočil z znano intervencijo pri Wii'sonu, ki nam je rešila Bled in del Gorenjske severno od Bleda. Že to bi nam bilo lahko dalo nrrvod, da izdamo njegovo kniigo v slovenščini m tako pokažemo svojemu velikemu prijatelju vsaj nekoliko hvaležne pozornosti. Vendar mislimo, da pozornosti nasproti spisu prof. PuTVina ni treba naslanjati na nikaka domoljubna čuvstva. Spis »Od pastirja do izumitelja«, kakor se Pupinova knjiga imenuj'' v našem jeziku, je toii tehtno, živo in po svoii življenjski modrosti tako dragoceno delo, da smo s prevodom neprimerno bolj ustregli samim sebi nego prof. Puranu, ki je dovol- slaven po širnem svetu in obče znan tudi pri nas. Avrtobiografije mož, ki so se iz malih razmer povzpeli na vrhove znanosti, umetnosti ali političnega življenja, so vedno vzpodbudno štiivo. Njih primeri, ki kažejo, kako nadarjenost, trdna volja in odločnost premagujejo razmere, moč denarja in sto raznih drugih ovir, utrjujejo zlasti v mladem človeku veselje do življenja in do boja z neugodnimi okoliščinami. Taki primeri nas morajo tem bolj zanimati, če kažejo uspehe naših ljudi, Jugoslovenov. Knjiga prof. Pupina ima vse dobre lastnosti vzpodbudne izpovedi, ki govori človeku: Zaupaj vase, hodi trdno svojo pot in bodro premaguj zapreke! Prvo poglavje njegovega spisa vodi čita+elja na ba-natsko ravne, k idilični reki Tamišu, v katere bližini stoji vas Idvor. V tej vasi žive že do nase In tve Srbov iz Stare Srbije vrh, v mnogih vojnah preizkušeni, koremto narodni srbski graničarjii. V taki rodbini, siromašni, a ponosni na svojo sirbstvo, na narodne tradicije, se je rodil Mihajllo Pupin. Lepo nam pripoveduje o svojih starših, zlasti o materi, ki je nepismena, a pozna sveto pismo skoraj kakoi prota; s svojim zdravim kmečkim instinktom čuti mati OMmpijada vrednost in moč znanja. Srbski prosvetitelj sv. Sava je mlademu Mihajlu postal že zgodaj najbolj ljubi svefmiik. Živo nas Pupin seznanja s patriarhalnim življenjem v Idvorju, daljni vasi, ki je ne najdeš na zemljevidu; vidimo kmete na večernrih sestankih, ko modrujejo o domačih in narodnih zadevah, spoznavamo strogost nravi in toplo ljubezen do domače zemlje — široke, rodovitne banatske ravni z njenimi očarljivimi večeri in lunojasnimi nočmi na pa5-niikih. Mladi Mihajlo tolikanj obeta, da ga domači svečenik Žirvkovič z blagoslovom in malenkostnim pripomočkom staršev pošlje na šolanje v Prago! Za prijatelja jugoslovensko-čeSkoslovaških stikov dragocena ugotovitev! Pa se napoti Mihaj lo v dolgem rumenem kožuhu in s kučmo iz črne kožuhovine v Prago; vozi se po Dunavu mimo Budimpešte s trdno nacionalno zavestjo srbskega dečka, ioi ve, da je cesar 1. 1869. izdal Vojvodino in da Srbi nimajo ničesar iskati ne v Budimpešti niti na Dunaju. Dogodivščine na tej poti, kakor tudi opis žrivljenja v Pragi (n. pr poset banatskega dečka pri Riegerju in Pa lackem) je poln zanimivih podrobnosti in neredko šaljivih prigod Mladi Mihajlo pa spozna v Pragi, da so Čehi takisto zatirani, zato se odloči, da pojde v Novi svet. Takrat si mogel pritf Iz Hamburga v New York za 28 goldinar jev, kajpa na medkrovu ladje in pod pogoji, ki jih je lahko sprejel samo ubog Izseljenec. M;hajlo se odloči za tako pot ne da bi bii kaj vprašaj starše in si plača vožnjo z izkupičkom kožuha. Ves premrzel od dolge skrajno težavne vožnje če» Atlantik se nekega dne izkrca v New Yor- ku, ki ga takrat še niso zapirali današnji strogi izseljenski predpisi; v žepu je imel borih 5 centov, ki jih takoj izda za ničvreden češpljev kolač. Brez denarja, brei znancev, skoro da brez prave obleke, * rdečim turškim fesom na glavi, stoji Mu-hajlo Pupin iz Idvorja v mogočnem New Yorku. Ne zna niti besedice angleščine ne ve, kam bi se bil obrnil. Dramatičen položaj, ki pa se v njem kaže vsa čudovita življenjska volja tega bodrega neustrašenega srbskega mladeniča! Z izrednim zanimainjem, kakor da čitamo kakšen napet roman, beremo v tej knjigi, kako se mladi Mihajlo vendarle pretolče tudi skozi ta položaj in kako se začenja počasi vzpenjati, vživ|jati v ameriške razmere, učiti se jezika in spoznavati bistvo in značaj ameriške svobode. Spremljamo ga na farmo, kjer z mezgi vozrl gnoj na polja; vidimo ga, kako si služi kruh s pleskanjem in orkoslik a rs t v o m, ki se ga ni nikdar učil: vidimo ga kot delavca in naposled kot uradnika v tovarni biskvitov in na nooišču pod nje streho, kjer ga čudaški delavec, nekdanji nemški katoliški bogoslovec, uči angleščine in klasičnih jezikov. Mladi Pupin ima že trden cilj pred sabo: preriti se hoče na univerzo, ki za njo v Ameriki ni treba sedeti osem let v šolskih klopeh, marveč pokazati s sprejemnim izipitom dejansko zrelost. Ameriški zelenec sijajno prebije vse preizkušnje in premaga vse ovire: že Je visokošolec na slavni cokimbijski univerzi, ki ga dane? šteje med svoje najuglednejše profesorje. Sfaro vprašanje, k? ga je zanimalo že kot pastiria, ko je leže na trati banatske ravni opazoval zvezde, vprašanje: »Kaj je luč?« ga napoti k naravo sloviu. Pupinov opis življenja ameriških visokošolcev je zelo živ in za vsak osa» poučen, saj nas seznanja z mnogimi poseb nostmi ameriške kulture in družabnega živ-lienia. Ko Mihajlo iz Idvorja dovrši Co lumbiio. ga želia. spoznati teorije sloveče-ga angleškega fizika Maxvella. napoti na staro, po vsem svetu znano univerzo v C^Tnibrido^lu na Amškem. kier ie nekoč predaval fiziko začetnik modernega nara- voslovja Nevvton. Tu se Pupin posveti študiju matematike in fizike. Prej pa še obišče po enajstletni odsotnosti, z diplomo columibijske univerze in z listino, da jo postal ameriški državljan, svojo domačo vas in dobro mater Olimpijado, ki ga s solzami v očeh ponosno stisne k sebi. Strani, na katerih opisuje prof. Pupin svoje dvojne študentovske počitnice v domačem kraju, ki ga mika po častitljivih srbskih tradicijah, spadajo med najlepše v tej vsebinsko toii bogata knjigi S študentskimi leti v Cambridgeu se zaključuje prvi del, ki smo ga dobili letos v prevodu. Prof. Pupin daje človeku v marsičem dober vzgled in prepričevalen primer, kaj vse doseže, kdor se ne ustraši ovir in težav. V nemali meri pa je vzgled tuda po svoji zvestobi narodu: čeprav državljan tuje države, učenjak svetovnega imena, spoštovan in obče znan mož v velikem New Yorku, je Pupin v svojem srcu še danes narodno zaveden Srb in Jugosloven hkrati; o svojem narodu govori v tej knjigi z nežno ljubeznijo, ki ka*e, da ga dolgoletno življenje v tujini ni niti malo odtujilo. To bodi živ vzgled majhnim slovenskim zelencem, ki so se med Nemci zacelil takoj sramovati svojega narodal Kako ntzke duše spričo Pupmove etične in etnično zakoreninjene osebnosti! — Zelo toplo je Pupin opisal svojega prvega učitelja Slovenca Kosa in slovensko rodbino Lukanicevo v New Yorku; tako je tudi med tuje narode ponesel dobro ime Slo-vencev. Solidno opremljena, ilustrirana knjiga »Od pastirja do iznajditelia« je že sama vredna znatno več od 20 Din, ki jih daš za 4 knjige Vodnikove družbe. Priporoča-la se bo sama; predvsem pa naj sežejo po nji mladi ljudje, ki v teh časih izgubljajo -ogum m vero vase. Per aspera ad astra! mm kliče preko Oceana slavni izseljene« rupin. Vsekako bi želeli, da Vi v doglednem času izšel tudi drugi del Pupinovih spominov: knji-ga tolikega pomena ne bi smela ostati nedovršema. —a. Domače vesti + Za poglobitev zvez s čehoslovaki. Prejeli smo: Zadnje čase je opažati močan pokret za zbližanje med našimi in češko slovaškimi učitelji. Nedavna turneja našega Uč.teljskega pevskega zbora in letošnji počitniški obisk češkoslovaških učiteljev v Jugoslaviji sta navezane stike še bolj utrdila češkoslovaška učiteljska organizacija ju ob priliki češkoslovaškega državnega praznika narodnega osvobojenja poklonil:1. 5 učiteljem iz dravske banovine krasno vezane izvode Komenskega dela ^Orbis pic-tust. Spominska darila je izročil ljubljanski podkonzul ČSR g. Cihelka naslednjim našim učiteljem: glavnemu tajniku JUU g. Kobalu, tajnici UPZ Selanovi, predsedniku UPZ g. Suipančiču Dragu, vsem 'z Ljubljane. načelniku novinarskega odseka ..UU g Župančiču iz Litije in referentu za ČSR pri JUU g. Kusu rz Loma pri Tržiču. Razveseljeni nad daril'., zlasti pa nad dejstvom, da so se jih spomnili češkoslovaški tovariši ob svojem velikem prazniku, so se obdarovanci iskreno zahvalili g. podkonzu-lu in izjavili, da bodo nadaljevali delo '.a poglobitev bratskih stikov. * Odkritje spominske plošče Natku No-dilu. V prisotnosti velikega števila meščanstva in zastopnikov oblastev je bila v nedeljo v Splitu na svečan način odkrita na ■poslopju tamkajšnje gimnazije spominska T>!ošča profesorju omenjene gimnazije in pozneje univerzitetnemu profesorju v Zagre- znanemu hrvatskemu zgodovinarju Spominsko ploščo je odkril ban g. dr. Tartaglia. Pred svečanim aktom je načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. Stipčevič predaval o delu in pomenu Natka Nodila. Svečanosti je prisostvovala tudi hči pokojnega Nodila, gospa Thierrvjeva. *Zadnje naročnike na knjige Vodnikove družbe, ki izidejo v kratkem, snrejema arlavno poverjenlštvo: Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 'n r>jena podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. * Štipendijo iz ustanove dr. Turnerja 1e lotos dobil za pravno stroko g. dr Stojan P.ajič, sodnik v Metliki. G. dr. Bajič je minule dni odpotoval v Nemčijo, kjer se bo nosvetil specialnemu študiju civilnega prava. * Promocija na zagrebški univerzi. Na univerzi v Zaarebu sta bila promovirana za doktorja medicine gg. Stanko Kukec 5n Ivan Logar. t-- Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode In deco nudi v največji Izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. « Osebne vesti s pošte. Za pogodbeni po-štarici sta imenovani Anica Herle v Solčavi in Franja Avsenak pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Premeščeni so pa uradniki, oziroma uradnice: Petrovič Nikola £2 Slov. Bistrice k Sv. Lenartu v Slovensk'h goricah, Smodič roj. Knapic Rafaela iz Ormoža v Ptuj, Vindišar Ivana i 1 Viča na Ljubljano 1, Klatzer Marija z Ljubljane 1 na Ljubljano 6 in štukelj Mara od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah v Slovensko Bistrico, Smerdu Roza z Ljubljane 1 v Tržič, Klemenčič Miroslava z Ljubljane 1 na Vič, Radovan Terezija iz Novega mesta na Maribor 2, čož Josipina z Maribora 2 v Novo mesto, šafarič Avrellja iz Ptuja v Ormož, šturm Jernej z Novega Sada na direkcijo v Ljubljano, Miklavc Antoa iz Beograda na Ljubljano 1, Todorovič Branislav z Beograda 2 v Celje, Abram Andrej, Pire Ivan, Re-raiaš Ivan in Zaje Ivan od III. k mestni t. t .sekciji; Sovdat Franc, Muser Franc, Race Ludvik in Stegu Ivan od XXX. k III ter. t. t. sekcij.'! ter Plantau Silvester od XXXV. k X. ter. tt. sekc.; nadalje Gabrovšek Franc i 11 Podgoršek Franc od III. k mestni ter. t. t. sekciji, Godec Ivan, Božič Rudolf, Ercigoj .Takob, Gabrijel Ignac, Lavtar Ivan m Soslč -Josip od XXXI. k III. ter. t. t. sekciji; Jagodic Blaž, Boc MIlan, Kavs Ivan. Pevec Stanislav, Skodič Jakob, Smodej Josip in Moravec Stanislav od XXXV k X. ter. 1.1, sekciji, Mavrovič Ivan od IX. k III. ter. t. t. sekciji; W5mmer Henrik od III. k X. ter. 11 sekciji in Fodreberšek Bernard iz Ptuja Zvočni kino Ideal Oiaid v krasnem filmu Bohemskd ljubezen Walter Rilla — Oskar Karhveis PREMIERA! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. I Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 2. novembra 1931 Številke za označbo kraja pomenijo: 1. ča« opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5. *mer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj. višjo druge najnižjo. Ljubljana: 7, 777.5, —0.3, 99, tiho, megla, —, —; Maribor: 7, 775.8, —0.6, 88, N4, 9, —-, —; Zagreb: 7, 776.7, 0.2, 92, SE1, 3, —, —Beograd: 7, 778.0, —1.8, 94, tiho, 0, —. —; Skoplje: 7, 778.4, —2.3, 96, tiho, 0, —, —. Temperature: v Ljubljani 10.8, —1.4, v Mariboru 5.2, —1.3, v Zagrebu —, —2.3, v Beogradu —, 2.6, v Sarajevu —, —4.2, v Skoplju —, —4.4. Solnce vzhaja ob 6.39, zahaja ob 16.48; luna vzhaja ob 21.48, zahaja ob 13.32. v Kranjsko goro; Hribar Ivan ln Kobilica Josip od III. k mestni ter. t. t. sekciji, Kužnik Josip od XXXI. k III. ter. t. t. sekciji, Ravnihar Tomaž in Smrkolj Ivan od XXXV. k X. ter. t t. sekciji; služitelji Ski-tek Leopold iz Konjic v Brezno, Pauko Josip iz Ptuja na Maribor 2, škrobar Matija z Maribora 2 v Ptuj, Kadilnik Josip Iz Brezna v Konjice in španjol Vera iz Z'da nega mosta v št. Vid nad Ljubljano. Dnev-ničarja Brus Slavko iz Poljčan v Zidani most in Smogovec Stanislav iz Domžal la Ljubljano 1. — Upokojeni so: Rovšek Franja na Ljubljani 1, Rane Blaž na Mariboru 2, Vojsk Ruža na Mariboru 2, Kogej Matilda na Mariboru 2, Maček Anton v Dolenjem Logatcu in Kranjc Anton pri Sv. Juriju ob južni železnici. * Osrednji odbor SPD opozarja, da na nedeljo 8. t. m. odpadejo vse društvene ali zabavne planinske prireditve, ki bi ovirale udeležbo na volitvah. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Anton Kerč, dolgoletni marljivi uradnik Gospodarske zveze. — V Novem mestu je umrla gospa Josipina F u r m a n o v a, diplomirana okrožna babica. Pogreb bo danes ob 16. na šmihelsko pokopališče. — V splošni bolnici v Mariboru je preminil 26-letni Ivan Sorgo. Pokopali ga bodo danes ob 16. na tic4 al en ske m pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Nekoliko statistike iz dravske banovine. Kakor poroča »Zdravje«, je bilo leta 1929. v dravski banovini 8668 porok, 30.015 rojstev (3303 nezakonskih), umrlo je 19.138 v letu 1930 pa 8950 porok. 32.727 rojstev (3655 nezakonskih), umrlo pa 17.494. Iz teh številk je razvidno, da se je v letu 1930 v primeru z letom 1929 zvišalo število porok za 282, število rojstev za 2712, umrljivost se je pa znižala, za 1644 primerov Naše zdravstvene razmere se torej zboljšuje-jo. DočLm je leta 1929 umrlo na vsakih 1000 prebivalcev 19 ljudi, je v letu 1930 umrlo le 15.3 ljudi. » »Zbori«. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec in izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani VTI letnik, št. 5. Vsebina glasbenega dela: St Premrl: »Oj z Bogom ti planinski sivet«. moški zbor s tenorskim solom; M Rožai? »Polonicas, mešani zbor; Z. Prelovec: »De kliška pesem«, samospev za mezzosopran s klavirjem Vsebine književnega dela: I Peruzzi: »Pesem«, praška kritika o »Gra fiki«. Iz naših organizacij in društerv Koncert:!. Opera. Novosti Razno. Pevskim društvom, pevkam in pevcem priporočamo list v naročbo! Letna naročnina 50 Din * Vijolice in rdeče Jagode, povezane v krasen velik šopek nam je poslal podpre-glednik finančne kontrole Radoslav Krapu-šek iz Marenberga. Nabral jih je 31. oktobra na Janževskem vrhu (700 m) na Pohorju. * Nočaj — selo stoletnikov. Nedaleč od Sremske Mitrovice je selo Nočaj, znano zaradi svojih stoletnikov. Tamkaj žive 116 letni starec Peter Glišič, starec Josip Jadranski, star 105 let, in njegova žena. stara letos 100 let. Najzanimivejši je »čiča Pera«, o katerem se mnogo govori Dopisnik »Novosti«, ki ga je te dni obiskal, ga je našel samega v sobi. Ko je stopil v sobo, se je č!ča Pera dvignil ter ga pozdravil z besedami »Pomoz bog, sinko, mar si prišel od daleč?« — »Iz Mitrovice Prišel sem, da se malo pogovoriva.« »Dobro. Spominjam se na kneza Mihajla, a od tedaj je bilo pet vladarjev V šolo nisem hodil. Pred dvema letoma sem imel opravka pp! sodišču Izračunali so, da sem star 114 let. Oženil sem se s 16. letom... Vkljub svoji visoki starosti ima »čiča« dober apetit; navadno poje kaj malega tudi ponoči. Sliši pa slabo in tudi vid mu je opešal »Imam pa še eno željo,« je rekel, »da vidim našega kralja, ki je tako dober in ki tudi lepo skrbi za nas!« * Revna služkinja je izgubila svoje prihranke. Revna služkinja je od postaje šmarje-Sap pa do tamošnj-ega pokopališka izgubila črno listnico z večjo vsoto denarja in zlatim prstanom. Pošten najditelj se prosi, da vrne denar proti nagradi v upravi »Jutra« ali pa v šmarski dekan i ji * Velik napredek v negovanju zob. Eden največjih neprijateljev zob je brezdvomno kamen — povzročitelj mnogih hudih obolenj. Zobni kamen sq v večini odstranjuje z mehaničnimi sredstvi, kar povzroča bolečine ln izgubo časa Sedaj pa vsebuje priljubljeni Sargov Kalodont dodatek sulfori-cinoleata po dr. Braeunlichu in je poleg svojih že znanih odlik dobil še neprecenljivo novo svojstvo, katero odpravi zobni kamen in prepreči njegovo tvoritev in pri tem niti malo ne škoduje zobem. Ta novi dodatek v Sargovem Kalodontu predstavlja velik napredek na polju negovanja zob. c Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. »ITO« zobna pasta najboljša. Iz Lfublfane u— Sestanek volilcev viške občine bo v sredo 4. t. m. ob 20. v gostilniških prostorih Sokolskega doma na Viču. Govorili bodo vsi sreski kandidati. u— Veliko zanimanje za film »Zapad-na fronta«, že toliko se je pisalo o tem filmu, da nam ni treba več poudarjati, da je to eden najkrasnejših filmov, kar smo jih kdaj videli. Doslej so bile vse pred stave razprodane t!n ZKD obdrži glede na veliko zanimanje film še na sporedu do vključno srede 4. t. m. Dnevno se vršita po dve predstavi, in sicer prva ob 14.15 v kinu Matici, druga pa ob 17.30 v kinu Ideal Predstava v Matici je dovoljena tudi mladini, dočim je večerna v Idealu namenjena le odraslim, ker bo prikazan film v celoti v slikah, tonu in dialogu. Naj nihče ne zamudi tega filma! u— Samo še danes sprejme Elitni kino Matica prijave za abonma. Zato naprošamo cen j. abonente, da si nemudoma naba vijo vstopnice za mesec november. Program Globoko znižane cene VASE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor. • smo že opetovano objavili. Vstopnice, vse pogoje in event. pojasnila pri ravnateljstvu Elitnega kina Matica u— Društvo upokojenega učiteljstva v bivši ljubljanski oblasti ima v četrtek 5. t. m. svojo redno sejo v restavraciji pri Novem svetu ob 4. popoldne. Zaradi bližajočih se volitev in v to svrho potrebnega razgovora so vabljeni k obilni udeležbi vsi v Ljubljani in okolici stanujoči člani - tovariši. u— Društvo brivskih pomočnikov (pomočnic) ima danes članski sestanek v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta. u— Za vse pisarne škrlatno-rdeči koledar. To je dr. černetov Poslovni koledar 1932, tudi Poslovni adresar Jugoslavije. 30 dinarjev povsod. V Ljubljani tudi v trgovini ročnih del in volne, Toni Jager, Dvorni trg 1, poleg kina Matice. u— Vlom v čebelnjak. Martin Debeljak, stanujoč v Florijanski ulici 27, ki ima svoj panj ob Glinščici na meji Rožne doline, je opazil včeraj zjutraj, da je bilo vlomljeno v čebelnjak in da se je vlomilec polastil 22 satmlc z medom v vrednosti 1500 Din. Vlomilec je razmetal čebele po tleh in ostavil tudi več panjev okrog barake. Kdo je izvršil ta grdi zločin za enkrat ni bilo mogoče ugotoviti. u— Okraden mojster, čevljarski mojster Ivan Pavlin, stanujoč v HranilniškI ulici 10, ima nasproti artiljerijske vojašnice barako, ki mu služi za delavnico. To barako pa je včeraj ponoči odprl s ponarejenim ključem neznan tat, ki je odnesel 4 par? gojzeric v vrednosti 1200 Din in večji kos usnja za podpla-te ter se je oblekel še v dobro ohranjen jopič. Oškodovanec je vlom takoj prijavil in osumil kot vlomilca nekega delavca, stanujočega v Gramozni jami ob Vodovodni cesti. Tam je bila izvršena hišna preiskava, k! je pa ostala brez uspeha in bo tako treba stolica iskati drugod. u— Tatinski drobiž. Posestnik ln stroje vodja Rudolf Gale iz Rožne doline, je prijavil, da je bil ilzvršen v pralnico na dvori šču njegove hiše predvčerajšnjim ponoči vlom. Tat je odnesel nekaj obleke in več različnega perila v vrednosti okrog 800 dinarjev. Na enako drzen način se je polastil neznan tat na škodo postrežnice Terezije Kostrice, stanujoče na Cesti dveh cesarjev, zlate zapestne ure. Medtem, ko je bila Kostrica zaposlena nekje zunaj, je prišel v hišo dolgoprstnež, zlezel skozi odprto okno v sobo in ukradel 400 Din vredno uro Pleskarskemu pomočniku Vincencu žerjavu iz šmartna ob Savi je z dvorišča Trat nikove gostilne odpeljal nekdo predsinoč-njim 1000 Din vredno kolo, znamke »Puch«. u— Otvoritveni večer plesnih vaj diplomiranih tehnikov bo dne 6. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Vabila so razposlana in se lahko še dobe. Vstop je dovoljen le vabljenim. u— Plesni tečaj Propagandnega društva je vsako sredo ob 20. v veliki dvorani Uni-ona. Jutri ponavljamo češko besedo in če-tvorko. Pričakujemo sigurne udeležbe vseh vabljenih in po njih vpeljanih gostov. Sodeluje Jazz-Negode. u— Manufakturno blago se še vedno prodaja po zelo nizkih cenah. Olga šlibar. Stari trg 21. u— Našla se le poselska knjižica na ime Ivanka Osolnik. Dobi se v dnevni redakciji »Jutra«, Knafljeva 5. ANT. KRISPER MESTNI TRG Moške nogavice Sn 4, o-so JOS. SNOJ MANTJFAKTURA LJUBLJANA celotnemu blagu in še izvanredni popust 13712 Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana. Prvovrstna dolenjska žametna črnina Vsako nedeljo domače krvavice in jetr-oice, štajerski purani, divjačina i. t. d. priporoča gostilna KOŠAK LJUBLJANA, KREKOV TRG 11 Naznanilo. Naznanjam svojim cenjenim naročnikom, da sem se preselii v šelenburgovo ulico 7/1. (Jadranska banka). Krojaški atelje Sušnik 12872 Damske plašče za zimo v veliki in krasni izbiri že od Din 220.— otroške od 2 let dalje v vseh velikostih od 90 Din dalje nudi F. I GORIčAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Ker je blago izdelano v lastnem modnem ateljeju, se jamči za dober kroj kot tudi fino izdelavo. Predno kupite drugod, oglejte si pri nas brezobvezno. 12912 Dr. Ljudevit Brence si usoja vljudno naznaniti, da je OTVORIL advokatsko pisarno v LJUBLJANI. Masarykova cesta 12 (v palači Vzajemne zavarovalnice, nasproti glavnemu kolodvoru). 12870 Lepa knjiga ie zrcalo duše, zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tagoreja: Dom in svet ki ga je izdala Tiskovna zadruga v moj-sterskem prevodu V. Levstika. Iz Maribora a— Velik manifestacijski shod bo v ofctrtek 5. t. m. ob 20. v unionski dvorani. Na shodu bosta govorila ministra dr. Albert Rramer in Ivan Pucelj ter sreski kandidat prof. dr. Pivko in njegov namestnik g. Janžekovič. a— Državni upokojenci! Dne 8. t. m. ste pozvani, da odločite, kdo in kako naj vas zastopa v narodni skupščini. Vaša sveta dolžnost je, da pridete vsi do zadnjega na volišče, ker samo tisti, kdor bo volil, bo imel tudi pozneje pravico zahtevati pobolj-šanie svojega gmotnega stanja. V to svrho sklicujemo sestanek danes ob 15. uri v Nabavljalni zadrugi drž. nameščencev, Ro-tovški trg. Pridite vsi člani in nečlani. Na naše povabilo se udeležita shoda tudi kandidata v drž. skupščino gg. dr. Ljudevit Pivko in dr Miloš Vavhnik. — Društvo drž. upokojencev. Maribor. a— Iz mariborskega gledališča. Danes se bo ponovila zanimiva zgodovinska žaloigra »Mayerling« za abonente C. »Konec poti«, pretresljiva vojna drama se bo prvič ponovila jutri za abonente A. V četrtek se bo vprizorila klasična komedija »Volpone« za abonente B. Pripravlja se Cankarjeva znamenita drama »Kralj na Betajnovi« v režiji J. Kovica. Zellerjeva divnomelodijozna. zabavna opereta »Ptičar« v režiji P. Rasber-gerja. a— Sprememba voznega reda na progi Maribor - Selnica. Z današnjim dnem se spremeni vozni red proge Maribor - Selnica v toliko, da odhaja avtobus zjutraj ob 6.15 z glavnega kolodvora in ob 6.30 z glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 7.20. Opoldne odhod ob 12. z glavnega kolodvora in ob 12.15 z glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 13. Popoldne odhaja avtobus ob 17.45 z glavnega kolodvora in ob 18. z glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 18.45. Navedeni vozn' čas ie veljaven za vse dneve. a— Sobotni trg. Pri včerajšnjem lepem vremenu je bil trg dobro obiskan in dobro založen. Slaninarji 60 pripeljali 103 zaklane svinje, okoliški kmetje pa 30 voz krompirja, zelja in čebule in 28 voz sadja, nadalje 2 voza lončenega in lesenega bla« ga, 7 voz sena, 3 voze slame, 7 voz otave in 1 voz detelje Kupčija je bila živahna. Na perutninskem trgu je bilo prinesenih nad 2000 kljunov in so bile cene: piščancem po 10 do 20. kokošim po 30 do 45, racam, gosem in puranom po 30 do 70 dinarjev Zelenjave in drugega 6oČivja je bilo tudi mnogo. Cene: krompirju 1 do 1.75, kislemu zelju 3.50 do 4, čebuli 2.50 do 6. karfijoli 3 do 8, solati 1.50 do 3 Din Spričo Vseh svetih je bilo na trgu tudi mnogo vencev in cvetja. a—Po mestu razgrajanje, v okolici pa nož. Preteklo nedeljo je imela policija dosti dela z razgrajači, po okolici pa je zopet govoril nož. V Košakih je zabodel Alojzij Bračko 25-letnega Jakoba Janoša. Brač-ko bi se rad ženil pri Janoševl sestri in zato sta prišla navzkriž. Z globoko rano na glavi so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnico. — Kneza Mihaela pa je oklal z nožem v prepiru njegov pajdaš In se je moral zateči v bolnico po pomoč. — V Framu je prišlo v Sternov.i gostilni do prerekanja, med prepirom pa je nenadoma počil strel in zadel v trebuh Friderika Veleča. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Veleč pravi, da se ne zaveda kako je prišlo do tega. a— Tatvine. Tesarskemu pomočniku Alojziju Brberju je neznani storilec odpeljal 1800 Din vredno moško kolo izpred Ortnerjeve trafike na Vodnikovem trgu. — V klet lekarnarja Savosta se je splazil v ponočnih urah neznanec in skušal odnesti 200 jajc. Tatu Je pregnal sluga. Tovarnarju Francu š. iz Krčevslne je nekdo ponoči z avtomobila ukradel 1500 Din vreden akumulator. a— Kinematografske predstave. Grajski kino samo do vključno nedelje »Mamselle Nitouche«. — Union kino do vključno nedelje »V tajni službi«. Iz Celja e— Proračunska seja okoliškega občinskega sveta bo v petek 6. t. m. v občinski posvetovalnici na Bregu. e— Celjski člani Vodnikove družbe se pozivajo, da v najkrajšem času poravnajo naročnino za tekoče leto, ker bodo letošnje knjige prispele že v nekaj dneh. e— ženska podružnica CM D bo priredila v nedeljo 8. t. m. bonbončkov dan. Darujte v narodno obrambne namene! e— Zanimivo planinsko predavanje. V petek 6. t. m. bo predaval v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici g. Cveto švigelj iz Ljubljane o Julijskih Alpah. Predavanje bodo spremljale krasne originalne skioptične slike. e— Koncert vijolinskega virtuoza Karla Rupla se bo vršil v sredo 4. t. m. ob pol 21. v mali dvorani Celjskega doma (hotel »Union«). Obeta se izreden glasbeni užitek. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: 16-letni tovarniški delavec Jakob Poznič iz št. Pavla pri Preboldu, 67-letni upokojeni železničar Josip Tofant iz čreta, 58-letna delavčeva žena Marija Kavčičeva iz Kovinarske ulice v Gaberju in 62-Ietna prevžitkarica Marija Romihova iz št. Janža pri štorah. V oktobru je umrlo v Celju 30 oseb, in sicer 27 v bolnici, 3 pa v mestu. e— štetje obiskovalcev grobov. V nedeljo sta priredila krajevni odbor Rdečega križa iln Vincencijeva konferenca na obeh celjskih pokopališčih običajno štetje obiskovalcev grobov s tem, da sta pobirala milodare, in sicer je večinoma vsak obi skovalec daroval po en novec. Darovalcev je bilo na obeh pokopališčih 3353. GraSolog in hirosoS N. SADLUCKI V CELJU sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 7. Naslov: Celje, Hotel »Evropa«, soba št. 17. — Ostane v Celju do 14. novembra potem odide v Kranj. 13716 e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21 veseli zvočni film »Gospodična tal niča« Predigra zvočna enodejanka e— Tujski promet v oktobru. V prete'? lem mesecu je obiskalo Celje 1107 tujcev in sicer 705 Jugoslovenov. 124 Avstrijcev 57 Nemcev, 39 Cehoslovakov. 24 Italijanov 10 Madžarov, po 4 Rusi In Poljaki. 3 Fran cozi. 2 Kitajca ln 1 Rumun. Po poklicu so tujci bili: 428 trgovskih potnikov, 139 delavcev, 119 industrijcev. 75 obrtnikov, 71 dijakov, 41 uradnikov 27 zdravnikov, 18 odvetnikov in 55 brez poklica e— V znamenju alkohola V celjski bolnici je moral poiskati v soboto ponoči zdravniko pomoč 28 letn. delavec pri stavbeniku Kališniku Ludvik Cvetanovič, stanujoč Za kresijo 7, ki ga je bil neznan moški napadel z nožem Cvetanovič se je branil in je zagrabil za ostrino nasprotnikovega noža ter se globoko ureza! v mezinec in kazalec desne roke V nedeljo zvečer pa je nastal na Bregu pred gostilno »Pri škarpit pretep med nekaterimi delavci. 27-letni hlapec Miha Lipuš iz Celja je udaril s kamnom delavca Martina Kocipra iz Lise parkrat po glav: in ga tako poškodoval, da je Kociper obležal nezavesten na cestnem tlaku.č Reševalci so Kocipera z avtomobilom prepeljali v bolnico. • Z Jesenic s— V članku »Praznik mrtvih na jeseniškem pokopališču« se je tiskarski škrat malo poigral Na pokopališču p- kopačih 300 tisoč ljudi, nego okrog 300U s— Praznik Vseh svetih. Kakor vsako leto so tudi letos romale nepregledne množice ljudi na pokopališče, da počaste tpo-min svojih dragih Pri popoldanskih obredih se je kar trlo ljudstva in pevski zbor je zapel nekaj pesmi na starem in novetn de)'u pokopali-šča. Zvečer je gorelo na tisoče lučtk in razsvetljevalo ta mirni božji vrt. Iz Litije i— Pomagajmo siromašnim krajem! Plemeniti akciji za pomoč pasivnim krajem, ki je zajela vse dobro misleče kroge in kraje v naši državi, se je pridružila tudi Litija z okolico. Odbor Rdečega križa je povabil k sodelovanju vsa litijska prosvetna in humana društva. Na sestanku pri Me-šku se je projektiral široko zasnovan program Nabiranje se ie pričelo na pokopališčih. 22. t. m pa bo priredil Pomožni odbor akademijo s sodelovanjem raznih organizacij; nastopili bodo litijski pevci, orkester, Sokolski oder bo vprizoril v režiji br. Bena Pečnika igro, bife bodo preskrbele članice CMD Priredil se bo tudi pro-menadni koncert s sodelovanjem gasilske godbe, vmes pa bodo naše gospodične nabirale prostovoljne prispevke. Apeliramo na vso našo javnost, da daruje po svojih možnostih za gladujoče prebivalstvo. Iz Ptuja j— Znižanje najemnine. Poz-ivu mestnega načelstva za zniianje najemnin se je odzval samo eden, in ei-cer Franci Janez, hišni posestnik in hlapce, ki je znižal jemu najemniku Kelcu Antonu najemnino za 50 Din. Notar g. Kazimir Bratkovič pa je v svoji vlogi izjavil, da ima v svoji hišH dva najemnika, ki itak plačujeta nizko najemnino za 1 sobo 6 kuhinjo in drugim pritiklinotni po 150 Din mesečno. j— Nove cene kruhu imamo od L t. m. Obrtna zadruga pokov je cene kruhu povišala z motivacijo, da je moka vsak dar dražja. Nove cene so: 1 kg belega kruhu 4.54, polbclega 3.94 in črnega 3.24 Din. Dosedanje cene sc bile: 102 dkg helegn kruha 4.50, 98 dkg polbeiega 3 in 105 dkg črnega 4 Din Cena zemljam je ostala ne-izpremenjena. Če so že cene kruhu zvišali, naj težo kruhu prilagodijo tako. da bo cena zaokrožena, ker nimamo par. j— Živilski trg v petek je bil izredno obilno založen in zaradi solnčnega dneva tudi močno obiskan. Cene niso bile pretirane. Tako si lahko dobi'1 purančke že po 25 do 30 Din. račke po 20 do 25 Din, par piščancev po 35 do 40 Din, kokoši po 30 do 40 Din. Obilo je bilo tudi sadja na trgu, osobito jabolik in hrušk, ki si jih dobil po 4 do 7 kosov za 1 Din. Orehov si dooil 20 do 30 kosov za 1 Din. Na trgu je hilo tudi izredno mnogo rož in vencev. Obilno založen je bil tudi Minoriteiki trg z zeljem. ki so ga pripeljali dornavski zeljarji nekaj nad 20 voz. Zelje se je prodajalo po 0.75 do 1 Din za glavo. Zelo pogrešamo na našem trgu divjačino. Želeli bi, da bi bi!u divjačina v sezoni vsaj enkrat na teden na trgu. Divjačine je v našem okraju dovolj. j— Izpred sodišča. Pred kratkim smo poročali, da je b;la aretirana že večkra^ kaznovana prostitutka Jožica Riedlova. 2t oktobra je stopila pred sodnika, kjer je odkrito priznala svoje grehe, ^akar je prejela tri mesece zapora. Po prestani kazni bo oddana v prisilno delavnico za dobo treh let. ker je nevarna za javno-s-t. V ka; zen ji je štet preiskovalni zapor. Iz Šoita*f?a št— Praznik Vseh svetih. V nedeljo eo bila vsa tri pokopališča pri Šmihelu podobna velikim cvetličnim vrtovom. Pri popoldanskem opravilu ?e je kar trlo ljudstva. Lepi običaj, da se je vršila na dan Vseh svetih propoved na pokopališču, je videt*' opuščen, ker se je letos vršila prdrsa v cerkvi. Združeni cerkveni in tovarniški pevci so zapeli žalostinki: Mrtvaški zvon in Človek slej! št— Tatica v zdravilišču. 19 letna Katic* Ž. iz Novega Marofa ie služila v zdraviš lišču za tuberkulozo v Topolšici kot eoba-rica. Pa si je prilastila raznih predmetov v vrednosti okob 1000 Din. ki jih je pobrala naciientom in upravj zdravilišča. Na praznik Vseh svetih so jo aretirali. ^ ^ivlisfiia fta CERKNICA. V nedeljo dne 15. novembra 1931 ob pol eni uri popoldne bo imela Vodna zadruga v Cerknici svoj redni občni zbor v prostorih hotela Žumer Spored občnega zbora bo naslednji: pregled in odobritev računov iz let 1929 19^0 in 1931, volitev novega odbora ter posrrnežnih funkcijonarjev in samostoini predlogi. PREVALJE Nedavno je zapustil treski načelnik sreza -!ravograj.s>kcga g dr D'oni-zij Marež Preval ie Premeščen ie bil k bans ski uoravi v Ljubljano kot banski svetnik. Dr Maraž je bil zelc priljubljen med nre-biva>'6tvom in dober predstojnik podrejenemu uradništvu Dobro ie razumel težnie prebivalstva kakor tud; uradirštva. zato je postopal s prebivalstvom ;n uradni-štvom milo in vestno Podniral je na vseh koncih in krajih gospodarske ustanove in Iruštva z dobrim' nasveti, pa tud; materialno Zat^ g dr Maraža ne bomo porabili, posebno na ca bo ohranilo v dobrem «noininu ura^ništvo PRAGERSKO Na Pragersikem se je vršilo 24 t. m zborovanje volilcev ki ga je vodil g De'kin 200 volilcev je z zanimanjem sledilo izvaianieir oorofevaloa a doVtoria invofil) podu Edvardu Rczaču, in sicer okrog 7 oralov z vsemi pritiklinami in letošnjim pridelkom za nižco ceno 75.000 Din. To posestvo meji na vioogradno posestvo, katerega je pred letom kupil g. Edvard Reza č od g. Baeblerja v Policah. G. Rezač je znan nem.šfci nacionalist Sokol v Goruji Radgoni poziva članstvo in ostalo občinstvo. ki je sodelovalo pri letošnjem sokol-f=.kem zletu, na ?>ši sestanek v sredo 4. t. m. ob 20. v petem razredu osnovne soie — Denarna kriza pritiska vedno hu.ie Dinarja ni, avstrijski šiling pada. Število upnikov, ki se zglašajo pri sodišču v svrho i/teriatve. narašča dan za dnem. Podjetja 'ztožujejo svoje terjatve ->ri upnikih ;z-ven področja gornjeradgonskega oVajne-y.A sodišča zaradi pristojnosti na podlagi izstavljenih faktur, dokler še o-s?ane v ve* ljavnosti dosedanji civilnopravdni red Na ta način si osiguraio izvršilne naslove pred uveljavljeniem novega c vflnopravdnega reda. s katerim 6C ulein i a fakturna podsod-v.ost. Rekordno število vloženih civilnih tožb ne samo v novojni lobi, temveč so'oš-ro. odkar je v Gornji Radgoni sedež okrajnega sodišča, je zabeležil vse?\.iko» letošn:i 21 oktober, katerega dne Je b"lo vloženih .^kupno 121 civilnih tožS k;ir za podeželska sreska sodišča vendar ni malenkost. Otvoritev šolskega radia za dravsko banovino V torek 3. novembra ob 11.30 se bo vrnila prva oficielna otvoritvena oddaja šolskega radia za dravsko banovino, »šolski radio« bo otvoril oficielno načelnik odseka za šolski radio pri Jugoslovenskem učiteljskem udruženju — sekciji za dravsko banovino in zastopnik kraljevske banske uprave v odseKu g. prof. Leopold Andree. Radio Ljubljana bo postal s tem tudi važen faktor za naše šolstvo. Otvoritveno predavanje bo imel g. pisatelj F. S. Finž-gar: j Kaj bi rad povedal mladini.« Prva oddaja je namenjena šolstvu vseh vrst, tako osnovnim, meščanskim, srednjim in strokovnim šolam. Do nadaljnjega se bo vršila oddaja dvakrat v tednu, in sicer vsak torek in petek ob 11.30, v kolikor ne bo izpre-r:lemb zaradi praznikov in drugih prilik, kar pa bo vselej pravočasno objavljeno. Izdelan je program za 2 meseca. Ta program tvori sestavni del pouka, zato se ozira na tvarrno, ki jo lahko nato porabijo gg. učitelji in profesorji v šoli pri pouku. Program bo objavljen vedno za več mesecev naprej v »Frosvette, glasilu JUU — Ljubljana s teksti, poseDej pa za vsak teden v »Radio vestniku«, »Učiteljskem tovarišu« in dnevnem časopisju z navedbo oddaj. Te oddaje bodo več ali manj še poiz-kusne. Zato prosimo vse gg učitelje in gg. profesorje, da sporoče pismeno vse svoje misli glede Izboljšanja in usmerje-nja teh oddaj odboru za šolski radio pri sekciji Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženja v Ljubljani. Poročajo naj o svojih in vtisih učencev ter o nasvetih in pripombah, ki jih bo skušal odbor upoštevati pri prihodnjih programih. Pošljejo naj tudi statistične podatke, koliko otrok je poslušalo vsako oddajo, ker bo odsek vodil evidenco o tem. V petek 6. novembra t. L ob 11.30 bo predaval g. prof. šolar o temi »Kaj znaš!«, vaje v deklamiranju in branju. V torek 10. novembra ob 11.30 bo predaval g. Kržiš-nik: »Trgatev na Dolenjskem s ploščami.« V petek 13. novembra ob 11.30. Gg. Jakac-Ribičič: »Moje potovanje v Ameriko,« dialog (intervju iz umetnostnega stališča). V torek 17. novembra ob 11.30 gdč. Vencajzova: »Lepo stanovanje« (estetika, higiena). Igra za deklice. V petek 20. novembra ob 11.30 g. Potočnik Alojzij: »Stavbe na koleh« (reportaža z Barja). V torek 24. novembra ob 11.30 g. Ka-pus, pisatelj: »Jesenski lov.« Slušna slika iz živalstva Novi ustanovi šolskega radia za dravsko banovino je omogočila obstoj kraljevska banska uprava v Ljubljani in Radio postaja v Ljubljani, ki sta prevzeli kritje stroškov Prvo iniciiativo za ustanovitev je dala Prosvetna zveza v Ljubljani, ki ima postajo v najemu Kraljevska banska uprava je izročila izvedbo šolskega radia Jugoslovenskmu učiteljskemu udruženju — sekciji za dravsko banovino kakor ima šolski radio v Beogradu v oskrbi tamošnja sekcija JUU V odseku so zastopani šolniki vseh kategorij šolstva, zastopnik Radio postaje in strokovnjak univ. prof. g. ing Osana. Od gg učiteljev in profesorjev ie odvisno kako se bo izkoristila ta nova pridobitev za šolo. mladino in ljudstvo Mnogo je uspeh odvisen tudi od gg. šolskih upraviteljev. Da bo uspeh tem večji, prosimo vse vcg. šolske upravitelje in tudi vse gg. učitelje in profesorje, ki imajo radio aparate z zvočnikom, da prenesejo v dneh šolske oddaje svoje aparate v šole in orire-de oddajo za mladino svoje šole. To velja za one kraje in one šole ki še nimajo svojih radio aparatov šole pa. ki imajo že svoje radio aparate prosimo da zberejo mladino v urah iddaie Šolskega radia v = kupni dvorani in Izvedejo predvajanje šolske oddaje. Obdelana snov naj se po- rabi pri pouku, odnosno naj se s poukom že prej pripravi otroke na snov oddaje. Odsek šolskega radia ima v programu tudi poznejše strokovne oddaje za mladino kmetsko - nadaljevalnih šol, gospodinisko-nadaljevalnih šol, obrtno-nadaljevalnih šol, trgovsko-nadalievalnih šol. oddaje ljudske univerze za gospodarsko, državljansko, higiensko in nacionalno vzgojo in kulturno povzdigo najširših plasti ljudstva ter posebne mesečne oddaje iz pedagoških in šolskih ter narodno vzgojnih novosti za gg. učitelje in profesorje. Vsemu temu širokemu namenu nai bi služil šolski radio in radio aparati po šolah, tako da bi bili do dobra izkoriščeni ter bi bila U nova usi.aiio\a viijks rentabilna za vzgojstvo mladine, ljudstva in učitelj- stva. Starši otrok, ki imajo radio aparate doma, pa bodo lahko s svojimi otroci v duhovnem stiku, ker bodo oddaje šolskega radia tudi njim doma dostopne. Prepričani smo. da bo novo ustanovo šolskega radia v dravski banovini pozdravila s simpatijo vsa javnost, da jo bo podprla tudi z nabavo radio aparatov za šole. kadar bodo šole potrkale na merodajne korporaci.ie ali poedince ter bo s tem zagotovila mogočen razmah tej novi ustanovi v blagor lepše bodočnosti naše mladine in našega naroda. ■a GOSPODARSTVO Predlogi Kmetijske družbe za omilfenje agrarne krize Glasilo Kmetijsne družbe v Ljubljani »Kmetovalec« objavlja v svoji številki od 31. oktobra na uvodnem mestu vsebino konkretnih predlogov, ki jih je družba na podlagi sklepov seje glavnega odbora stavila banski upravi za izboljšanje položaja našega kmeta. V uvodu ugotavlja Kmetijska družba, da črpa kmet v dravski banovini svoje dohodke predvsem iz živinoreje, svinjereje, vinogradništva, sadjarstva in gozdarstva. Gospodarska kriza je zajela vse predele banovine občutneje šele tedaj, ko so padle cene govej: živini, svinjam in vinu, ker so s tem usahnili glavni viri dohodkov, iz katerih je kmet kril svoje obveze. Glavni odbor predlaga v prvi vrsti, da bi se dala pomoč našemu kmetijstvu iz sredstev, ki se stekajo v žitni fond Z žitnim režimom, ki je zajamčil producentom pšenice odkupnino 160 Din za metrski stot, je bilo kmetovalcem v žitorodnih krajih naše države mnogo pomagano, ne pa kmetovalcem naše banovine, kjer pšenica ni nikak pomembnejši vir dohodkov, temveč celo predmet uvoza. Po računu Kmetijske družbe doplačujejo konzumenti v dravski banovini na vsak kilogram uvožene pšenice v primeri s ceno, ki bi veljala, če ne bi bilo žitnega režima, okrog 1.26 Din, kar znaša pri povprečni količini uvoza od 6500 vagonov na leto 81.9 milijona Din. (Tu bi bilo pripomniti, da je količina 6500 vagonov morda previsoko vzeta ker se splošno računa, da bo naša banovina letos uvozila okrog 5000 vagonov; pa tudi, če računamo s to višjo količino, doplačilo ne more biti tako veliko, ker so bile višje cene, po katerih se sedaj prodaja pšenica mlinom, uvedene šele septembra in je tudi po najnovejšem odloku finančnega ministrstva zopet omogočeno, da kmetovalec lahko kupi pšenico za lastno potrebo po stari nižji ceni. Op. ur.) Iz sredstev, ki se stekajo iz dravske banovine na podlagi žitnega režima, naj bi se po predlogu Kmetijske družbe ustanovil posebni fond za omiljenje agrarne krize v naši banovini. Iz tega fonda pa bi se vršila naslednja plačila: 1. prodajalcu go-vede, če je ta domača iz reje ali če jo je kmetovalec redil vsaj 8 mesecev, naj se izplača na vsak kilogram žive teže po 0.80 Din; 2 prodajalcu svinj, domače izreje ali najmanj 3 mesece rejenih na vsak kilogram žive teže 1 Din odnosno za mlade pujske, stare do 2 meseca, po 80 Din za komad; 3. vinogradnikom za vsak liter prodanega vina ali mošta lastnega pridelka 0.50 Din. Ti ukrepi naj bi se izvedli kot kompenzacija za doplačilo na pšenici, ki jo uvaža dravska banovina za svoj kon-zum. Da bo ta ukrep mogoče izvajati, je treba uvesti strogo evidenco nakupnih cen živine pri živinorejcu na drugi strani pa tudi kontrolo prodajnih cen mesa; tako bo mogoče omejiti razliko med nakupno ceno živine in prodajno ceno mesa. Po mnenju glavnega odbora bi smela znašati cena mesu le 100 do 130 % več kakor cena živini. Vrhu tega bi bilo treba uvesti obvezno prijavo prodaje vsakega živinčeta z navedbo cene in kupca. Nadaljnji predlogi glavnega odbora se tičejo kvarnega delovanja mešetarstva in prekupčevanja z živino; delovanje mešetarjev naj bi se omejilo le na živinske sejme. Tudi glede prodajanja vina smatra glavni odbor, da bi bilo potrebno normalizirati zaslužek vinskih trgovcev in gostilničarjev; tozadevna kontrola naj bi se izvaiala na podlagi obvezne prijave nakupa vina z navedbo cene in kupca. Glede na izgovore gostilničarjev, da s: morajo pri vinu poiskati večji zaslužek ker je konzum manjši, oziroma ker je preveč gostilničarjev, naj bi banska uprava izvršila revizijo gostilničarskih obrti. One. ki ne odgovarjajo svoji nalogi, je kratkomalo ukiniti Podelitev novih gostilničarskih koncesij pa naj se v bodoče omeji do skrajnosti. Nazadovanje našega uvoza Kakor smo že poročali, je naš uvoz v prvih 9 mesecih tekočega leta nazadoval v primeri z lanskim uvozom za 1475 milijonov Din (orl 5276 na 3801 milj.) Zanimivo je pri tem. če pregledamo, katere postavke našega uvoza so v največji meri prinomog'e do tega, da se je naš uvoz v toliki meri zmanjšal. V prvi vrsti moramo omeniti tekstilne sirovine in tkanine. Skuma vrednost uvoza tekstilnih sirovin (bombaža, volne, svile in prediva iz njih) ter tkanin iz. bombaža, vo'ne in svile je lani znašal 1 milijardo 600 miliionov dilnariev, letos Da 1080 milijonov. Samo pri teh postavkah znaša torej nazadovanje uvoza po vrednosti preko pol milijarde Din. To zmanjšanje vrednosti uvoza tekstilnih sirovin ln tkanin je v. znatni meri posledica občutnega nazadovanja cen Tako vidimo, da je bil na primer uvoz bombaža letos večji kakor v prvih 3 četrtletjih 1. 1929., navzlic temu smo za ta uvoženi bombaž plačali Ie 85 milijonov dinarjev nasDroti 142 milijonom pred 2 letoma Uvoz bombažnega prediva je bil po količini skoro enak lanskemu uvozu, vrednost na je nadla od 370 na 273 milijonov Din Nazadovanje kupne moči našega prebivalstva se je pokazalo pred-vsemv manjšem uvozu tkanin in ne toliko pri uvozu tekstilnih sirovin. Bombažnih tka nin smo letos uvozili le 5416 ton, lani na 8158 ton, seveda je tudi vrednost še občutneje nazadovala kakor količina, in sicer za skoro 200 milijonov Din, od 520 na 329 miliionov Uvoz volne se js po količini obdržal na lanski višini, no vrednosti pa je padel kar od 75 na 45 miliVmov Din N^kai manjš:' ie bil uvoz volnenega prediva. čisrar uvozna vrednost je padla od 78 oa 49 milijonov. Uvoz volnenih tkanin pa se je zmanjšal od 1724 na 1200 ton odnosno od 271 na 186 milijonov. Uvoz svilenega prediva se je po količin.! povečal, po vrednosti pa je padel od 51 na 46 milijonov. Nazadovanje beleži tudi uvoz svilenih tkanin od 100 na 64 milijonov Din. V zvezi z zmanjšanjem investicij opažamo znatnejše nazadovanje pri uvozu predmetov, ki se porabljajo pri investicijah Tako je uvoz strojev in železniškega mate-rijala nazadoval za sKoro 200 milijonov dinarjev, in sicer uvoz strojev in aparatov od 311 na 244 milijonov (1. 1929. je v prvih treh četrtletjih znašal uvoz strojev celo 451 milijonov Din) uvoz železniškega ma-terijala pa od 95 na 27 milijonov. Precej se je zmanjšal tudi uvoz železa (od 94 na 59 milijonov Din), uvoz železne pločevine (od 95 na 55), predvsem pa uvoz raznih predmetov iz železa od 334 na 204 milijone Din. Pri tem je značilno, da se zaradi napredujoče elektrifikacije uvoz elektrotehniških predmetov skoro ni zmanjšal in je znašal 132 milij. Din. Uvoz prevoznih sredstev pa se je povečal od 141 na 155 milijonov. Uvoz premoga, ki je v prvih 3 četrtletjih 1. 1929. dosegel količino 50 vagonov ln je še lani znašal skoro 46.000 vagonov, je le tos padel na 32. vagonov v vrednosti 107 milijonov Din (lani 163). Med konsumnlmi predmeti je omeniti uvoz kave, ki smo je letos uvozili po količini za malenkost več kakor zadnji dve leti, navzlic temu pa smo za uvoženo ka>-o letos plačali le 74 milijonov Din nasproti 101 milijon v prvih 3 četrtletjih lanskega in 163 milijonov v prvih 3 četrtletjih predlanske ga leta. Močno je zadnja leta nazadoval uvoz riža, in sicer od 70.9 odn. 48.2 milijona Din v prvih 3 četrtletjih 1. 1929 in 1930 na 27 milijonov v letošnjem letu. Omeniti je še uvoz čevljev, ki po količini stalno narašča. V prvih 3 četrtletjih 1. 1929 smo uvozili 108.000 kg čevljev, laal v istem razdobju 135.000 kg, letos pa že 1S5.000 kg za 34.4 milijona Din. Nevarnost za izvoz živine Avstrijski paralament ie ob koncu preteklega tedna sprejel zakon o ureditvi prometa z živino. Na podlagi določb tega zakona bo sedaj Avstriji omogočeno začasno ustaviti skoro ves uvoz živine, kar bi občutilo prizadelo tudi našo državo. Dogon klavne živine (goveda in svinj} na trg in dovoz govejega in svinjskega mesa ter mesnih izdelkov je po novem zakonu dovoljen samo z dovoljenjem urada za promet z živino (Vieverkehrstelle) in njenih organov. Z naredbo zvezne vlade bo po pristanku glavnega parlamentarnega odbora določeno, za katere trge odnosno vrste blaga veljajo zakonske omejitve. Dovoljenja za dovoz živine in mesa iz inozemstva na proglašene zaščitne trge se smejo izdajati samo v takem obsegu, da ni ogrožena prodaja domače produkcije in da Je za-siguran tak razvoj cen, ki odgovarja produkcijskim stroškom v smislu zakona od 17. Julija 1931. Za pitane svinje se bodo te določbe pričele uporabljati šele 1. decembra. Zakon nadalje določa, iz kakšnih zastopnikov se sestavlja odbor urada za promet z živino. Člani tega odbora bodo s prisego vezani na molčečnosti!). Za prestopke s" nrpdvidene stroge kazni, ki gredo do 50.000 šilingov. Zaradi teh omejitev grozi našemu izvozu večja nevarnost, kakor pa se zdi na prvi pogled. Zakon sicer pravi, da prenehajo omejitve veljati, če cene na trgu prekoračijo (pri goveji živini za 5 odst., pri svinjah za 10 odst.) povprečno ceno 3. in 4. četrtletja 1931. Toda ta povprečna cena znaša pri volih 1.45, pri mesnih svinjah 2.75 šilinga za kg živ© teže, dočim se danes tudi v Avstriji plačuje na deželi goveja živina že po 0.30 do 0.80 šilinga. V Avstriji nihče ne računa s tem, da bi bilo mogoče cene živini zopet umetno dvigniti na lansko višino, zato je jasno, da se bodo nove omejitve trajno uporabljale za radikalno oviranje uvoza živine. Vprašanje pa je seveda, če bodo sosedne države, ki so in-teresirane na izvozu v Avstrijo, mirno trpele, da se uvoz živine na tak način ovira. Borze 2. novembra. • Na ljubljanski borzi je ostal tečaj devize | Curih nadalje nespremenjen. Ponovno pa se je dvignila deviza Newyort<; dolar je sploh mednarodno prav čvrst. Tudi deviza Praga se je okrepila, popustile pa 60 devize Amsterdam. Bruselj, London in Trst. Na zagrebškem efektnem tržišču je danes Vojna škoda popustila. Najprej se je trgovala po 285. potem pa po 277—280. Od dolarskih napirjev se je trgovalo 7 odst. Blai-rovo posojilo po 58 in 59. V ostalem je bil promet samo še v begluških obveznicah po 41—42.50. Deriie Ljubljana. Amsterdam 2271.03—2277.87 Bruselj 785 39—787.75. Curih 1098.45— 1101.75. London 212.85—220.35, Newvork 5635.01—5652.01 Pariz 221.89—222.55. Praga 166.96—167.47 Trst 287 42—293.42. Zagreb Amsterdam 2271.03 — 227.87. Bruselj 785.39 - 787.75. London 212.85 do 213.67. Milan 287.42 - 288.32. NevTork kabel _ 5663 01 Curih. Beograd 9 05. Pari* 20.19. Lon-. don 19.35 v°wvork Brnseli 71 SO Milan 26 '•■Md 45 60 Am^t^rda^ ' '06 80 B V). Stockho'm 114 50 Odo 110.5< ihavn 111.50, Sofija 3.72, I in milijoni ljudi upora bij a jo MILIJONI ' ŽE VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRANCOSKO " in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinn, ishiasu natnte boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat. mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanja las in prhljaja za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenja nog, rolt ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji. lekarni in boljši trgovim po Din 10, 26, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROžDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Praga 15.22, Varšava 57.45, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana 8 odst Blair 6S bl„ 7 odst. Blair 59 bi., Celjska 150 den.. Kreditni zas vod 195 den., Ruše 125 den., Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 274—280, kaea 274— 277, za december 290 den., 7 odst. investicijsko 64— 65, 4 odst. agrarne 38 bi.. 8 odst. Blair 65 —67, 7 odst Blair 59—60. 6 odst. begluške 42.50—44. Zasebne vrednote ne notirajo. Beograd. Voina škoda 272 zaklj., investicijsko 65.50. 64 50 zaklj., 6% begluške 43.50, 43.25. 43 50 zaklj., 8°/o Blair 66 zaklj., 7% Blair 58 - 61. Blagovna tržišča ŽITO -I- Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 35 vag. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.5. Ječmen: baški. sremski. 63 64 kg 120 — 125. Koruza: baška, sremska, za december - januar 62.50 — 67.50: za inarc - maj 80 — 85; sremska za maj 80 — 82.50; baška stara sremska za maj 80 — 85; sremska sušena 80 — 82.50; baška stara 99 _ 101;; gor-njebaška, stara 95—97.50 južnoban. stara 90 do 92.50: sremska stara, ok. Indjija 99—101; okolica Šid 101 — 103, baška sušena 78 — 82; banatska sušena 71 — 73. Moka: baška. banatska »0« in >00« 355 — 375; ?2« 335 - 355. »5« 300 - 310: »6« 250 — 260; »7« 190 - 200: >8« 122.5 - 127.5 -f Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za december 10.64—10.65, za marc 11.75 — 11.76; rž: za december 12.20 do 12.22, za marc 13.22 — 13.25; koruza: za maj 13.50 — 13.52. Šport § 7. k. p. igralec Por Anton (Hermes) -sedemdnevno zabrano igre do 5. novem bra. Po § 20. v zvezi s § 7. k. p. se kaz nuje igralec Kosmač Ludovik (Jadran) «> štirinajstdnevno zabrano igre do 17. no vembra. Poziva se MO Trbovlje, da ponovno po zove igralca Vouka (SK Hrastnik) na za slišanje ter da pošlje zaipisnik o zaslišanju do prihodnje seje, t. j. do 10. t. m. Naprošata se ss. gg. Pevalek in Lukežič da pošljeta zaprošeno poročilo. Tajnik 11. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Dtc-vi ob pol 19. se bo vršil v telovadnici Srednje tehnične šole (Aškerčeva ulica) prv< gimnastični trening pod vodstvom trenerja Ulage. Po treningu bo istotam sestanek članstva. Zaradi gozdnega teka naj sigurno pridejo Šporn, Lejka, Ilovar, Sen-čar I in II, Tinta. Osvald, Osterman. Rui>-mk. Glavnik. Točno! Plenarna odborova seja Ilirije bo danes ob 20. (ne ob 20.30!) v kavarni »Evropa«. Dnevni red: poročila tajnika II, blagajnika, gospodarja in sekcij. SK Jadran. Vsi odborniki naj se danes brezpogojno in sigurno udeleže redne seje v klub o vem lokalu. Reševalo se bo vprašanje združitve kluba z nekim društvom. Vsi in točno ob 20. pri Sokliču. — Tajnik. SK Reka. Drevi bo 20. seja plesnega odbora v Sokolskem domu. Sigurno naj n-;dejo Pišlor, Ferl, Ba.tteIino O. Otvoritev zimskega kopališča Ilirije Malo kateri Lj-ibljančain ve, da je poleg letnega ilirijanskega kopališča tudi zimsko kopališče. Po skrbnih pripravah, ki jih je vodil inž. Bloudek, je zimsko kopališče, ki razpolaga s plavalnim bazenom, s prhami in s skakalnico, povsem prenovi Jenu in odgovarja najmodernejšim higijefiskim športnim zahtevam. Tako bo Ljubljan- ln čanom omogočeno, da gojijo tudi po zt-mi plavalni šport, ki je eden najbolj zdravih. Zaradi ogromnih stroškov za kurjavo in vodo bo odprto koipalnšče le štiri dni v fcednu: ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. Delavniki so namenjeni zlasti plavalni sekciji za treninge, nedelje pa so povsem proste in namenjene ostalim kopalcem. Danes pričnejo plavalni treningi Ilirije. Plavačicam in plavačem, ki se podajajo na težak trening z namenom, da postanejo drugo leto prvak države, želimo ob?to uspeha! Plavalni treningi Ilirije v klubskem zimskem kopališču se vršijo ob torkih, četrtkih in sobotah, pričenši z današnjim dnem. Za vse dneve velja naslednji urnik: ob 14. skoki, ob 14.30 začetnice, ob 16.30 tekmovalci. NVa/terpolo treningi se pričnejo s prihodnjim tednom, urnik bo objavljen na sekcijski deski v kopaliSču Nove interesente, ki se žele vpisati v plavalno sekcijo, bo spreiemal trener ob času treningov. Uprava kopališča Ilirije opozarja vse cenjene goste, ki so pustili v kopališču plavalno onremo. da pridejo po isto ta teden od 14. do 15. Službene objave LNP (S seje k. o. 30. oktobra.) Navzoči gg.: Kuret, Novak, dr. Dougan dr. Kuhelj. Galov. Kaznuje se no § 24. v zvezi s § 5. in 7. k. p. igralec Pungerčar Žane (Grafika) ?. ukorom Suspenz se s tem dvigne.. Kaznuje se igralec Bežan Emil (Grafika) po § 13 z uporabo § 7. k. p. s sedemdnevno zabrano igre do 5. novembra Suspenz se s tem dvigne. Po istem paragrafu se kaznuje igralec Varšek Milan niiriia) s ftl-rina istdnevno zabrano fere do 17 novembra. Kaznuje se do 5 i.n S 40. v zvezi s § 7 k. p igralec Dolanc Msirtrm f Amater) z enomesečno zabrano igre do 3. decembra Kaznuje se po $ 13. z uporabo GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 3.: Zaprto. Sreda. 4.: »Dve nevesti.« Premijera. Izven. Četrtek, 5.: Brez tretjega. E. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Torek. 3.: »S»iegoročka.« Red B. Sreda, 4.: Zaprto. Četrtek, 5.: Viktorija in nien huzar. C. Petek, 6.: Zaprlo (generalka) Sobota, 7.: Koštana. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 3.: MaJerling. C. Sreda, 4.: Konec poti. A. četrtek, 5.: Volpone, B. »Dre nevesti«. Tremijera izvirne narodne igre je brez dvoma vselej praznik za našo dramo. Tak praznik bo v sredo 4. t. m., ko vprizori naša drama v režiji g. Lipaha Golarjevo najnovejšo ljudsko igro »Dve nevesti«. Godi 6c v starih, dobrih časih nekje na Gorenjskem: Prvo dejanje v hiši kmeta Melharja, ki ga predstavlja g. Bratina, njegovo ženo ga Juvanova, drugo dejanje pri bogatem kmetu Napa-Ijonu, ki bo g. Levar, tretje dejanje pa pri Močcrdokiikovih in Močeradniko»ega Miho igra g. Cesar. Nevesti sta gg. Bo1!tar jeva in Vida Juvanova. V ostalih vlogah nastopijo gg. Rafcarjeva, Kralj, Gregorin, Plut in Jerman. Vprizoritev bo po načrtih akad. slikarja Gasparija. Vprizoritev bo izven abonmana. »Sneguroeko«, prelepo rusko pravljično opero vprizori naša opera v torek, dne 3. t. m. za red B. Zasedba ista kakor pri vseh dosadenjih vprizoritvah, le v vlogi pastirja Lela nastopi prvič na slovenskem odru ga Bernot-Golobova. ki ima krasen alt in je znana s produkcij ljubljanskega državnega konservatorija. pa tudi 6 svojih nastopov v Radiju. Opero dirigira kapel-niik gosp. Neffat. — Zaradi velikih priprav za sobotno premijero opere "Koštanec se je predstava, ki je bila določena za sredo, pomaknila na četrtek, na kar prav posebno opozarjamo abonente reda C, lci dobe ta večer za svoj abonma opereto Viktorija in njen huzar. Poziv p reč. gosp. Francu Vavpotiču, župnika v Dobja. Pozivam vas, da mi uradno obdolžitev dokažete pred sodiščem, ker vas moram v nasprotnem primeru smatrati za navadnega obrekovalca z namenom, da mi škodujete na ugledu in v službi. Dob je, 30. novembra 1931. Humar Fran jo, učitelj Dobje, p. Slivnica pri Celju. Naznanjamo tužno vest, da je naS nad vse ljubljeni soprog, sin ozir. brat, gospod PAVEL BARKOV dne 2. novembra v Bogu preminil. Parastos se bo vršil 3. t m. ob 13.30. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 4. t. m. ob 15. iz splošne bolnice. Ljubljana, dne 2. novembra 1931. Žalujoči: mati, žena, brat In sorodniki. življenja in sveta Enotna nacionalna Sronta na Angleškem Mac Donald, nacionalni delavski voditelj Staniej JtJaiuvviu, konservativec Sir Herbert Samuel, nacionalni liberalec Zdravljenje s kratkimi valovi Učinkovanje na kosti — Konkurenca Roentgenovih žarkov Na zadnji seji dunajske zdravniške družbe je poročal znani raziskovalec prof. Schliephake iz Jene o zdravljenju s kratkimi električnimi valovi. Ti valovi omogočalo kakor nobeno fizikalno sredstvo učinkovanje na notranje dele telesa, celo na kosti. Posebno uporabni so valovi pod 15 m dolžine. Telo se segreje pod žarki kakor pri diatermiji, a segretje je trajnejše nego pri tej. Učinek v globino telesa je odvisen od razdalje telesne površine od kondenzatorskih plošč. Posebno zanimiv je vpliv kratkovalovnih žarkov na določene bakterije. V telesu jih sicer ne uničijo popolnoma, pač pa jim tako škodujejo, da se telesna odpornost močno okrepi. Najbolj vidne uspehe ima postopanje S kratkimi valovi pri gnojenjih oteklinah in podobnem, rabiti pa se dado tudi pri obolenjih sklepov in izlivih v telesnih duplinah Dalje se je raba segrevajočih kratkih valov zelo dobro izkazala pri zdravljenju paralize. Prof Schliephake je končal svoje poročilo z opozorilom, da tiči zdravljenje s kratkimi valovi še v otroških čeveljčkih, vendar pa je že omogočilo uspehe, ki so jih zaman skušali doseči z drugimi metodami. Tu se odpira zdiavnikom novo delovno področje, ki bo uspešno konkuriralo z Roentgenovim; žarki in radijem, ki bodo postali z izdelavo nove metode morda sploh nepotrebni. Tisoči so hoteli videti zadnjič Edisona Zaradi neprestanega dežja je narastla voda v beneških kanalih in spremeniha znani Markov trg v jezero Nobelova nagrada za medicino Iz Nova žrtev Roentgenovih žarkov Odbor za podeljevanje Nobelovih nagrad je prisodil letošnjo medicinsko nagrado prof. Warburgu, sinu znamenitega fizika Emila Warburga. S tem je bila ta nagrada že šestič podeljena nemškemu učenjaku. Ali ste že naročeni na revijo „življenje in svet"? Poplave v Benetkah Pred Edisonovim laboratorijem v West Orangeu so čakali tisoči, da bi še enkrat videli velikega izumitelja Prof. dr. Holzknecht Na Dunaju je umrl prof. Guido Holzknecht, eden najbolj znanih avstrijskih roentgenologov. Svojemu znanstvenemu raziskovanju je žrtvoval dobesedno svoje življenje. Svoja prva raziskovanja je pričel v času, ko še niso poznali varnostnih sredstev zoper Roentgenove žarke, in od žarkov je dobil na roke opekline, ki so počasi prešle v karcinom. Ta se je razširjal po rokah in po vsem telesu čedalje bolj. tako da so ga morali večkrat operirati. Najprvo je izgubil posamezne prste na rokah potem so mu morali odrezati vso desno roko. Letos so se mu vnele vene v nogah. Navzlic svojemu neprestanemu trpljenju ni niti za hip odnehal s svojim delom, še tedaj, ko so mu odrezali ro-ko, so mu morali takoj napraviti zasilno protezo, da je nadaljeval svoje zapiske, in v bolniško sobo so mu morali montirati roentgenski aparat, pred katerim je presedel po cele ' ure. Vesela kaznilnica V švicarsk: javnosti je vzbudila veliko pozornost afera kaznilnice v Winterthuru, kjer so vladale dokaj idilične razmere. Ravnatelj tega zavoda je pred nedavnim obolel, pa so začasno na njegovo mesto postavili njegovega sina. Mladi mož je izkoristil svojo moč na ta način, da je ponoči obiskoval ujetnice v njihovih celicah in jih jemal s seboj na nočne izlete. Nato so zahtevali ostali moški in ženski kaznen-ci zase iste »pravica in ravnatelj jim jih je moral hočeš nočeš priznati. Kaznenci so se ob vsakem času sprehajali po mestu, izvršili tu pa tam kakšen vlom, dvanajst pa se jih sploh ni več vrnilo. Ko je nesrečnež prijavil njih »ubeg«, so izvršili v kaznilnici revizijo, ki je končala s tem, da so mladega moža odstavili in aretirali. Nov planet Prof. Peckericg, vodja astronomskega observatorija v Mandevilleu. ki je lansko leto odkril planet Plutona, je sedaj odkril deseti planet našega osotočja. To premič-nic.o presegata po velikosti samo Jupiter in Saturn Okoli solnca kroži na eliptični poti. na kateri se približa solneu do 5 milijard kilometrov in se od njega oddalji na 9 milijard kilometrov. Angleški aristokraciji gre slabo Lord Harewood, mož angleške princese Marije, je sklenil, da bo zaradi svojega težkega finančnega položaja prodal zgodovinski Chesterfield-House v Londonu in grad svoje družine v Yorkshiru. Tudi lord Durham namerava prodati svoj rodni grad Lambton-Castle Lord Sackwill bo odpustil del svojega osobja in bo prodal svoj znameniti Knole-House. Ta grad šteje 365 dvoran, ki predstavljajo 365 dni v letu, 52 stopnišč predstavlja število tednov, a sed-morico tedenskih dni predstavlja sedem vrtov okoli gradu. Izumiteljeva usoda V največji bedi je umrl v Berlinu Frie-drich Wilhelm Gobel, ki je trdil, da je izumitelj tanka Kratko pred vojno je v Po- Prof. W. Goebel znanju res nastopil z motornim vozilom brez koles, s katerim je preplezal 30 m visoko piramido. Drugi poskus v Berlinu mu ni uspel, navzlic temu je našel za svoj izum finanserje ki jim je pa brez haska zapravil 800.000 mark. Gobel je hotel izdelati tudi ladjo, ki bi s turbino na zračni pogon dosegla severni tečaj, a tega načrta ni nikoli izvedel. Kdo je kriv avtomobilskih nesreč? Carigrajski magistrat ima baje v rokah statistični materijal, ki dokazuje, da gre največ avtomobilskih nesreč na račun ne-oženjenih vozačev Zato bo v bodoče iz« dajal šoferska dovoljenja samo oženjen-cem. ki štejejo več nego 25 let. Zakaj so zaprli krakovsko univerzo Umetni oblaki in umetni dež Dvojni samomor v pariškem hotelu V nekem hotelu na pariškem bulvara de 1' Hopital se je pripetil dvojni samomor, o katerem poročajo obširno vsi pariški listi. Prof. Oton M. Warburg Prof. Warbi'rg ni nastopil nikoli aka-demične kariere, temveč je deloval vedno v laboratoriju. Posebno zanimanje je posvetil problemu raka in tu so mu usipela nad vse važna odkritja. Tako je dognal, da se stanice raJca hranijo predvsem s kisikom in je s tem indirektno našel tudi dobro metodo za njih pobijanje. Odkril je nadalje poseben dihalni ferment v stani-cah, ki je neko organsko barvilo in vsebuje železo. Edisonov sin proti očetovi oporoki William Edison, izumiteljev tretji sin iz njegovega prvega zakona, je izjavil, da bo vložil protest proti oporoki svojega očeta, ker je ta zapustil vse svoje imetje, ki ga cenijo na 12 milijonov dolarjev, obema sinovoma iz drugega zakona. Po težkih dvodnevnih izgredih med di-jaštvom je rektor krakovskega vseučilišča odredil, da se naj to vseučilišče začasno zapre. Afera ima zanimivo ozadje. Na vseučilišču študira namreč mnogo židovskih dijakov medicino in ti so morah pristati na zahtevo krščanskih dijakov, da mora biti med secirnim materialom številu židovskih dijakov ustrezajoče število židovskih trupel. Doslej ni noben krščanski dijak zahteval, da bi morali židovski dijaki secirati samo židovska trupla. To pa se je zgoailo pred nekoliko dnevi, nakar ie prišlo med obema skupinama do prerekanja in pretepanja, ki se je izprevrglo v poulične spopade. Sicer pa imajo židovski dijaki težko stališče že napram svojim urtodoksmm sovernikom samim, ki nočejo, da bi se židovska trupla sploh secirala, že večkrat je prišlo zato na Poljskem do spopadov med židovskimi študenti obeh smeri in tudi v Krakovu so se sedaj stepi! med s^boj. Vlada se drži rezervirano, ker se noče zameriti ne enim ne drugim. plinov — Elektrika poraja dež sebnih topov. Toda ti eksperimenti se -niso obnesli, ker z zvonenjem m streljanjem povzročeni zračni valovi ne sežejo do oblakov, ali pa so veliko prešibki. Zanimiva opazovanja, ki so Jih napravili z letali, so vedia te poskuse v drugo smer. Opaz-ovaLi so namreč, da se v velikih višinah n. pr do 10.000 m, stvarjajo iz izpušnih plinov majhni oblaki m so zato poskusila povzročati tvorbo oblakov sistematično z močn,im razvijanjem plinov. A do dežja s tem niso P™}- Amerika je poskusila v zadnjih letih stvar drugače. Letalo se je dvignilo visoko in trosilo v zrak električno nabitega drob* ne«a peska, ki ga je nosilo s seboj v izoliranih posodah. Poskusi te vrste so uspeli toliko, da so se res zgoščak vodne pare v deževne kaplje, toda uspeh je bil vendarle malenkosten in kar je glavno — neznansko drag v primeri s koristjo. To metodo uporabljajo danes kvečjemu za to, da odpirajo v oblačni plasti, v katere je letalo zašlo, luknje, da se lahko orientira za eventualni pristanek ali pa da se izogne trčenju z gorskimi vrhovi. Na podoben način se da uporabljati izlivanje tekočega zraka. Resni znanstveniki se v splošnem zelo malo bavijo s takšnimi poskusi in tudi si ne obetajo od njih nobenih uspehov Ni pa izključeno, da se bo sčasoma izumila metoda, ki nam bo v obilnejši meri omogočala delati lepo in »grdo« vreme Kakor pr". marsikakšnem problemu je tudi tu rešitev odvisna bolj od 9lučaja nego od sistematičnega poskušanja, ki ne more biti popolnoma sitematično že zato. kerje znanost sama še veliko premalo poučena o vzrokih vremenskih pojavov. Izenani pisatelj Švicarsk' romanopisec Hermann Kurz, ki je bil pred poldrugim ietom odpotoval v študiiske svrhe v Rusijo, je bil sedaj od tam izgnan, potem ko so ga boljševiki ;meli 14 mesecev zaprtega v zloglasni moskovski »Notranji ieči« Zaprli so ga zato. ker je bil na sumu da vohun' za Nemčiio Kurz bo svoje doživliaie opisa' v posebni knjigi in bo rusko državo tožil. Iz uredniškega koša Vodni grad Naravnost vzor izvrševanja svoje dolžnosti je neka naša bolniška strežnica, ki je zbudila nekega pacienta z besedami: »Zbudite se, čas je da vzamete svoj spalni prašek!« Tvorba oblakov z razvijanjem Poskusi za umetno vplivanje na vreme, ki so jih napravili doslej, še niso pokazali tistega uspeha, ki bi nam jamčil, da je mogoče to vplivanje vršiti v praktično uporabni meri. Poljedelstvu bi bilo seveda v prid, če bi se našel pripomoček, s katerim bi bilo mogoče povzročati dež v dobah nevarne suše ali pa zadrževati preobilico padavin Že v starih časih so uporabljali v ta namen zvonenje. ki naj bi zabranilo nevihte in točo, zlasti v Avstriji in v Italija pa so pozneje z istim manevrom streljali iz po- Ewers 60letnik H. H. Evers, znani romanopisec, avtor »Alraune«, praznuje danes šestdesetletnico svojega rojstva Dvoboji v Italiji prepovedani Novi kazenski zakonik fašistične vlade skuša z ostrimi kaznimi ustaviti strast dvobojevanja ki je v Italiji precej razširjena. V bodoče bo moral vsakdo plačati visoko globo, če pozove koga na dvoboj in če bi se ta dvoboj potem vršil; kdor sprejme poziv pa bo kaznovan z globo, tudi če bi se dvoboj ne vršil. Večletna ječa grozi vsakemu, ki bi nasprotnika v dvoboju usmrtil ali ranil, šestmesečna pa obema nasprotnikoma, če bi sf dvoboj iztekel brez krvi. Kaznovani bodo tudi sekundan-ti in celo tisti, ki bi dostavil poziv na dvoboj. Elis^ VVerbine in Syskind V hotelu sta že več dni stanovala mlada človeka Henry Syskind. prodajalec, in Elise \Verbine, tipkarica. Te dni ju dolgo ni bilo iz sobe in ko so hoteli pogledati, kaj je z njima, so našli vrata od znotraj zaklenjena, na klice se pa ni nihče oglasil. Vdrli so v sobo s kosi okno in ju našli s prestreljenimi senci v postelji. Policijska komisija je ugotovifla, da je Svskind najsprvo ustrelil spečo ljubico, potem še samega sebe. Kakor je dognala nadaljnja preiskava, 6o jima starši branili, da bi se poročila. Zbežala sta z derna in ko jima je zmanjkalo sredstev za življenje, sta sklenila izvršiti samomor. Svetovna prvakinja v str©* jepisjis Mlada Francozinja Piau, ki je zmagala na letošnji strojepisni tekmi v Parizu Vsak dan ena »Dajte vendar en dinar slepemu revežu!« »Saj ste slep samo na eno oko!« iNo, pa mi dajte pol dinarja...« o|jflS6flt I Zenitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina ta iifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ia pristojbino 2.— Din. PtU ttojbine je vpostati obenem z naročilom, čekovni tačun pri Poštni hranilniri v Ljubljani 11MZ — Telefon številka 2*92. 3492 MoUvgJosi 2o edfooer 2 Din 9 unomGoh •HCaslove malih oglasov dobite takoj po izida tista o podružnicah w Jutra* 0 •Mariboru, m r iVovcttt mmmtu, v TSrbooljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in tnserate. Čevljar, pomi nika (i 'br j izvežbanega spre j mer: uikoj. Ivan Kaiet. Sevijar, Sv. Jedjr: nad Laškim. 47840-1 Dekle-šiviljc ne pod 20 let. pridno, pošteno in zdravo, zmnino t i Ji krojenja kakor ude lavo perila, sprejme bolj družina. Ponudbo n; t'.-!. odd. »Jutra« pod Šifro »Zji')i::a krojenja«. 47306-1 2 kuharski učenki eiTpjmom. Naslov v o?!, o Id. »Jutra«. 47^1 !-l Kurjača 3t parni lokomobili »&em. Prednost iina izačrn kiju-f:»vmčar. J'»sip Križanič. tovarna. usnja, Ljutomer. 47610-1 Učenca zdravega. po možnosti z jrcičansko 'šolo, za trgovino' z mešanim blagom spreijin-t.im. J. Latrrič. — Vransko ori Celju. 47817-1 Za gospodinjo sorejme priletni g.o-spod izobraženo mlajšo vdovo Vez otrok. Dopisi s sliko. so vrne. na naslov v oglas. oJd. i Jutra«. 4TS23-1 Trgovski pomočnik i •urjfi araužer izložb, zanesljiv vojaščine prost, dobi takoj slu žI »o. Ponudbi na oglas. 0-H. »Jutra« g.od »Hm*. 47819-1 Vaenko Pa modistovsko obrt takoj sprejme Stana Jan-i ipar-Gregorc, modi.it-ka. Ljubljana, šmartin-ska c. 6. 47722-1 Trg. učenca(ko) d »Dolenjsko« na o;rlas. odd. »Jutra«. 47.553-1 Učenca zdravega. dobrega računar ji sprejmem takoj v trg meS. blaga in mamifakt-n Ti'. S*->eo-»»n.i«' i.u hrana v h-ši Ponudba po;v1 šifro »Tako>-ca oglasni -»ddelp.k »Jutra. 47412 ' Perico k' pride pr.it na dom — čičeml Costova ulii-a 16. 47867-1 Parna pekarna ■v Ljubljani =pre.'nie takoj izurjeno prodajalko. — F:-mene ponudbo na Pil 'i! »Jutra: pod »Iznrje-Tn . 51901-1 Pekov. va?enca Tvešr-Tiejra. z vso oskrbo s-Tejmem. — Fr. Žunko. ?••' .'.m "h Dravi. 51910-1 Fiksum in nrovi/iio Brlimo ootnikom ^ obisk privatnih urank ca Ljub liano !d >koHco U** » s « dravsko banovino m ma nnfakturo« hlasro — Po C;11>e oa oglasni oddelek »Jutra« po4 Iifro »F:k«um In '.»rovfzija« 45053 5 Osmošolec instruira francoščino, matematiko kot tudi vse predmete nižje šole proti stanovanju. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeti siguren 4«. 47729-4 Akademik poučuie nemščino in instruira vse srednješolske predmete. Dogovori vsak dan od '/:2. do 3. ure. Novak. Stari tre 2S III desno. 47618-4 Čamernikova šoferska šola Ljubljana Dunajska e 36 (Juso Auto) telefoa 2236 Prva oblast koncesijottlra.na Prospekt 15 tastoni — p* ;!m> oonj! 851 Klavirski pouk prvovrsten, išee gnspodifi-na. Ponudbe z navedbo cene na ogl. cdd. »Jutra« i>',*d »Dobra podlaga oče nju«. 47885-4 Tf # "i • Zastopniki(ce) mestni in kra;evni. ki razpolagajo z nekaj premože nja (kapitala Din 30f«), dobijo rcnta-hilne uredmete za razpetavnnje. Zajamčen minim-'-: dnevni zaslužek 200—.'100 Din. Resni pro lai.alei/kt' dobijo • naslov v o£:'us. odd. >Jutra«. -17877-3 Radio-aparat Hiricevni. oa elektriJno oriki, ;£itev s prima zvo5 ni.ko-;n, v najboljšem sta niu prodam za vsako tj«re lemljivo ceno. ali zame ijam za zapravljivček. — Prodam tudi stre-j z valjki rrej ia mletje »oli. Naslon v oglasnem oddolku Jutra. 47394 9 Krojaški pomočnik išče službo za splošno delo. Naslov v oglas. od-deJ. »Jutra«. 17853-2 Kot poJrežkinja želim službo, lahko tudi za celi dan. Btidja Terezi ia. Rožna doliaa. c. VI-37. 47S10-2 Kateri trgovec na deželi bi vzel v na daljnje ačenje mladeniča, kateri so je učil 2 leti na deželi. Referente o poštenosti na razpolago — Ponudbe na ogl. oddelek >Jut.T3« pod »Dober in '.govoren ra-čunar«. 47804-2 Pisar, praktikant 'nteligentcT!. star 21 let, za.nesljiv in delaven, prosi usmiljena srca za primer no zaposlitev v pisarni za takoj ali pozneje. Ima, že 2 in pol k-ta služb« "kot pisarniški sJujja u. pisar niški manipnlant. Cen'ene ivonudbe prosim na oglas, odd. »Jutra« pod »Veselje io strojepisja«. 47820-2 Stro;n'k -pecijaliziran za parni in •lektrič-ni p^ron i daljšo prakso na parnih žagah, va mlinih in druodin ia«k 47S70-2 Prodajalka išče službo v trgovini z mešanim blagom. Naslov v oodružnici. »Jutra« v Mariboru. 46>>jl-2 Edgar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džungle Prot; večeru se je ladja zasidrala v mirnem zalivu. Bujno poltropsko zelenje je krasilo bregove, ki so ga obdajali, a hribovita in gorata notranjost dežele je bila vsa pokrita s pragozdi. Znaroenj. da bi tod živela človeška bitja, ni bilo opaziti. Korespondentinja samostojna, za srbohrvat- ski in nemški jezik, izvrstna diktato . strojepiska iš-če mesto pri večjem podjetju. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »777«. 47598-2 Uradnica šastletno prakso. iz- vrstna stro SKa. slovan- ska, hrvatska in korespondentinja, zanesljiva knjigovodkinja in ra-čunarica iščo službo. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Kjerkoli«. 47881-2 Blagajničarka z enoletno prakso, vešča vseh pisarniških del, kakor tudi trgovine, išče službo, lire tudi na dežela. Ponudbe na ogl. oddel. »,ln'r;)» p(_»d »Dobra strojepiska«. 47 Služkinja za vsa hišna dela, pridna in poštena želi mesta v Celju ali okolici. Popra Arnšek pri Sad^vtiik. — Trbovije - Lo^ce 67. . 4783S-2 Šivilja začetnica iščo uie=la ;k>-močinee. Nastop fsknj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47S88-2 Prodajalka mešane stroke želi mesto tire m p ni ti takoj ali pozn0-!e. Dopise posla^ti na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Dobra prodaialka«. 51907-2 Otroški vozičrk prodam. — A. G.. Zelena jama, Prešernova 23. 47839-6 Salonsko zrcalo veliko, mahagoni, pripravno tudi za modni salon Itd., naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47812-6 Veliko nihalno uu 1 pisano mi-zo in 1 mizo za jedilnico prodam. Kristan, Livarska ulica (uradniške hišo). 47803-6 Več vrtnic •Ji sadnih dreye«e iz vrta irodam radi selitve. K a povp oglasni oddelek '•7 «. 47790 6 Smučarji, pozor! CV rabite 1obre ia trpežt.' »mujke feakor tod' zanjke ■ oglasi-te pr meni Vel ka zalosa prvovr«t.no bla In oizke petkov 5ek Frane — itielovalei 'mu?' Drenov griij V-h oika. 47070« Puhasto perje 'tsto. frnhaui kg po 48 Din. lrnga vrsta tg >■ iS Din Cist* M o z kg po ISO Din ln •iti kg ix» Dir •>5ilja po ooS< oovzetj L BR070Vi<" ZAGREP nt e« 83 22 fi Nove gramofonske plošče nismasters, Polvdor, Co-lmubia. Odcon Din 35 do Moderne stvari. Dunajska cesta 26. 47S64-6 Voziček «koraj nov prodam. Tržaška cesta 24. 51903-6 Vsakovrstno zteto po najvišjih cenah kupuje F Čuden Ljubljana. Prešernova ulica 1. 327/7 Transmisiio 2 osi. 35 in 40 premera po 6 m in 45 premer, 2 m in 2 stojala Ieža;a 40 kup; Josip Stirn. Kranj. 47545-7 2 stara ventilatorja potrebujemo za stensko vzidanje. približni premer -,0—70 cm. nadalje loko mobilski kotel ali p3 sto-ieči _ »Rauchrohrkessel« p kurilno ploskvijo io m'. Ponudbe na Steklarno Hrastnik. 47S21-7 ro-lex ro-lex ro-lex RO-I EX RO-IEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana ^elenhnreova ul. 6. dlkit* tSi I Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Černe — juvelir Ljubljana. \VoIfova ulica 8 77 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek sJutra«. 316-20 Gozdne parcele na Rožniku, z lepčm razgledom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »J|j'.ra«. 47054-20 Vicokopfitlična hiša nora, eno- ali dvostano-vanj»k*, z vrtom poceni naprodaj v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 477S3-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 476.>)-20 Enonadstropno hišo trgovsko-obrtno, z 22 stanovanji ia več lokali, 250<) m2 veliko parcelo, velikim dvoriščem in vrtom ter garažo. na naibolj prometni cesti v Ljubljani prodam za 950.0mt Din — tudi proti viožni knjižici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »čisto 13% ohresto-vanje«. 47792-20 Politirano omaro za :tVt Din prodam. Naslov r o<.r:as. Odd. »Jutra«. 47S1S-12 Komple no pohištvo « posteljnino, perilom in kuhinjsko r>os"do prodam na Poljanski cesti št. 21. dvorišče. 0 tri Cd a ti med S. in 11. uro. " 47799-12 ^rzneni plašč 'Nilrztnitrmel) dobro ohranjen. i novo svileno pod-'ogo. le proti gotovini na prodaj na Poljanski eestf it 13/11 levo. 47462 13 77 Lepa boa in jopica poe-eni naprodaj. Naslov v osi. odd. »Jutra«. 47862-13 lUvhrana Otroka vsake starosti sprejme t boljšo oskrbo gospa na leželi proti zmernemu pla čilu. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 4584C-14 Gostilno s stanovanjem 'n inventarjem, na najbližji periferiji Ljubljane oddam takoj v najem Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pnd »32(2«. 47S13-17 Pekarijo dobro idočo. v Ljublia.ni vzamem v najem Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesoiueab pod »Pekarna«. 47602-17 Restavracijo prvovrstno, na na.ipromet-nejši točki v Ljubljani. • 'p.nčnatiTO vrtom mod>*r nim eimskim kegljiščem, prostorom za ha lin ca nje in udobnim »tanovatiicro od iam v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« iw>d »r Snih 20.000 D^- 47513-17 Lokal in stanovrnte Mariboru takoj oddam v najem. Naslov r oglas, odd .Jutra« 51900-17 Priti*! k* Namizna fabolka prvovrstna po najnižji ee n' razp^ilja — kupuj* Da lepe suhe gobe po najvišji ceni Peter Se-tina. Radeče Dri Zidanem mostu 231 -33 Hlode hrastove, bukove in jelove kupuje stalno Lavrenčič & Co.. Ljubljana. Vošniakova ulica 16. 47378-15 Dijaka srednješolca lz dobre hiše vzamem s 1. decembrom na hrano in stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se Izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 46687-22 Lokal iščem v centru nie»ta na prometni točki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, pod šifro »Modes«. 47861-19 Lep lokal z vod« in elektriko oddam za 300 Din mesečno takoj. Aleševčeva ul. 26. Sp. Šiška. 47322-19 Lep vogalni k al oddam. Kongresni frg št. 8 (Kirbisch). " 47670-19 Lep lokal v Gledališki ulici takoj odda Pokojninski zavod za nameščence v Ljubi lani. 47418-10 Lep vogalni lokal oddam. Kongresni trg št. 8 __47363-19 Špecerij. trgovin na veliko, dobro idočo, na zelo prometnem krajn oddam. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina Da velike«. 47175-19 Mizarsko podjetje na vodni pojron, doHroido-če, takoj prod j m. Pismene p>nudbe na o'lr -Jutra« 472S4-2! Stam vanje oddam za deeeml>«r. Cankarjevo nabrežje 7-II. 47879-21 Sobo in kuhinjo oddam takoj. Istotam prodam novo kuhinjsko pohištvo po smerni ceni. Cest« v Rožno dolino hI. 47S92-3! Trgov, pomočnici oddam lokal za jestvine. sadje, galanterijo, bencin in avto-olje. samostojni voditeljici proti mali kavciji. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Trgovska pomočnica«. 47S97-19 Stanovanje 2 parketiranih sob. predsobe, kuhinie in pritiklin oddam v Mostah. Za'oška cesta 30. 51899-21 sscejo Stanovanje manjše, z d(»lao-n!co, po možnosti v sredini mesta iščem za takoj aH pozneje. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 47S35-31« Stanovanje dveh sob in kuhinje, ali eno večjo sobo e kuhinjo, n« daleč od centra išče vdova univerzitetnega nro-fesorja t dvema odraslima sinovoma. Ponudbe na .ogl. oddel. »Jutra« pod »Šuho in solnčnos. 47846-21a Stanovanje 2 ali_ 3 sobno, kompletno, v Ljubljani, išče za februar mirna družina 4 odraslih. Cenjene ponudbe z navedbo skrajne cenc na osi. odd._ »Jutra« pod šifro »Finančni uradnik«. 47847-2! a Stanovanje eno- ali dvosobno, s kuhinjo in pritiklinami, s 1. decembrom išče mirna tričlanska družina. Ponudbe pod »Točno plačilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 47704-21/a Stanovanje 5 sobno, v centru mesta i«čem za takoj ali pozneje. Ponudbe na osrl. oddelek »Jutra« pod »Centmm«. 5i902-3!a Sobo in kuhinjo ali prostorno prazno sobo iščeta 2 odrasli osebi. — Ponudbe n* ogl. oddelek »Jutra/, 47872-31» Stanovanje 3 sob. kuhinje in vseh pritiklin iščem za februar v bližini glavarstva. Cenjene ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Točen plačnik 1932«. 476!0-21a Za poslovne pro:to-re iščem stanovanje iščem stanovanje 3—4 sob v prvem nadstropju v strogem centru za 1. februar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47600-21a Stanovanje 2 sob z vsemi priliklinnmi, suho in s-olnčno išč" mirna stranka dveh odraslih oseb za 1. februar v sredini mest.'!. Porpidbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Volneno«. 47 451-21 a Stanovanje dTeh $<->b in kuhinje, ter delavnico 'Mem. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Triglav«. 47127-21'a Stanovanje 3 sob in s pritiki.ina-m.i. v centru mesta Ljubljano — išče za 1. december višji državni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« nod »fitirip člani«. 47">1 a 'J <2 oddajo Sobo malo, čisto, oddam gospodu ali dijaku za 150 Din. Žitnikova 7 47S50-Ž3 Sobo s centralno kurjavo in eventuclno oskrbo oddam Stalni gospodični. IVizvc so v noveni poslopju, vogal Levstikove u!i<'0 in VrUče, visoko pritličje, levo. 47849-23 2 prazni sobi v pritličju poleg sodišča oddam. Pripravni »ta 'zlasti za odvetniško ali notarsko pisarno. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 47855-23 Opremljeno sobo oddam. Bežigrad, Apihova u4. 17. " 47807-23 Opremljeno sobo Kidam. KanmiSka št.. 19. Sp. šiška. 47813-23 Na stanovanje in hrano siprejmem takoj gospoda. Rimska Cesta 2-' (dvmrttte). 47827-23 _____» _____ Prazno sobo s posebnim vhodom od dam. Staretova u.l. 2.1. 47834-23 Sostanovalca sprejmem na hrano v Zg. fiiSki. Poiave se: Zelena jama, Prešernova ul. Ž3. 47S38-23 Opremljeno sobo s posebn;m vhodom oddam y»«lov v ogl. odd. »Jutra« 51904-i: Opremljeno sobo č.isto, s postrežbo oddam na Taboru. Nasiov v ogl. odd. »Jutra«. 51906-23 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični. Valentin Vodnikova ul. 15, Zelena jama. 51903-23 Sobo komfort.fio in kabinet oddam takoj. Sprejmem tudi aborieoito na dobro domačo brano. Tavčarjeva 4. TL nad., levo. 51896-33 Sobo lepo. z dvema posteljama takoj oddam. Židovska 6. 51894-2-0 Opremljeno sobo takoj oddam, židovska 6. 51895-23 Sobo s poseb. vhodom, opremljeno, z električno razsvetljavo in solnčno odda.ni- v Idriiski ulici 1,1, I. nad.. (Stan ia dom). 47306-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov y oglas, oddel, »Jutra«. 47803-23 Opremljeno sobo ali prazno, s posebnim vhodom, center kopalnica, takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4790--23 2 mesečni sobi s posebnim vhodom in elektriko tskoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47833-23 Sobo lepo, s centralno kurjavo oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47826-23 I razno sobo suho, zračno, parketl-rano ln z električno razsvetljavo. takoj po zmerni ceni oddam v novi vili za Bežigradom. Podmilščakova ul. 7.1, vila Zvonka. 47770-23 Sobe pripravne za pisarno ali slično. nasproti pošte oddam. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra«. 476SS 23 Sobo me«»čn0. ntir°mlVen ali pa neopremljeno, oddam v sredini mesta. Ogled med M in 12. Naslov v nfrla«. odd. »Jutra«. 47S6S-23 Sostanovalca sprejmem v Čisto sobo z električno razsvetljavo in hrauo za 630 Din mesečuo. ali 130 Din tedensko — »akoj ali s 1. novembrom. Restavracija »Soča«. Sv. Petra cesta. 47603-23 Sobo lepo, * posebnim vhodom, elektriko ih hrano za dva gospoda takoj oddam. I'o-izve s.-: Sv. Jakoba trg št. 3 od 9—12. ure. 47S73-23 Sostanovalko s|>rejmtm. Mestni trs 13. II. nad. 47874-23 Opremljeno sobo Oddam. Naslov v oglas. Odd. »Jutra«. 47875-23 Sobo podstrešno, prazno, zračno oddam gospodični aii go-spej. K. Freiver, Mišičcva ul,. i), pritličje, levo. 47876-23 Sostanovalca sprejmem na hrano. Flor-janska ulica. 19. II. -nad. 47SS3-23 Sobo s štedilnikom imeeni oddam. Mivka 23.' Trnovo. 47890-23 Sobo boljšo, v neposredni bližin" kolodvora p.Idam gospodu s 15. novembrom. Nasli.iV v ogl. odd. »Jutra«. 47S59-23 Sobo veliko, z električno razsvetljavo takoj oddam. — Rožna dolina, c. IX.. štev. 18. 51807-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru mesta oddam Naslov v orl. odd. »Jutra«. 47893-23 Na stanovanje z vso ■ oskrbo sprejmem gospoda za 550 Din mesečno. Križcvniška ulica 6. Ra-mor. 47751-23 'i t Z d iscejo Opremljeno sobo s posebnim vhodom Ln celo oskrbo iščeta dva aka demvka s 15. novembrom. Po:iudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Hrvati«. 47830-23a Sobo komfortno, z vso ofkrbo išče v centru akademik za takoj. Ponudbe na ogl. r>dd. »Jutra« pod šifro »br. 2o« 47S56-23a Ni|Mtcll ilolmik* p*, letak lelezna zelo praktična »iofljiva postelja a tapecirani« madracom — traKtiCaa za vsaka bil«, olele, za pulMiuče oiot bt in notne iluibe. Stana Dia 3M___ Razpolu Ijaa poltora in ielezni-coa po povzetju. Lezena zlulintka patentna zelo • praktična «lof-Ijira poitela • tapecira* •im nadracom. — Sitne JH» m^ spat/ni patent fotelj stane oib 1300 Liegettshl priktifaa za Icianie > im sedenje. Stane Dia IS*.—. Fa tem imam eitta te* hano perje k t po Dia 48.— fisto belo fosje kf po Dia IM— in fisti puh k i po Dia 2Sa—. L. BROZOV1Č, ZAGREB Hica 12. JIL Snežne čevlje in gaio^e sprejema v popravilo M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 12992 Glasoviti grafolog in astrolog v Celju KARMAH -prejema obiske vsak lan od 8. do IS. in od 14. do 11). v hotelu »Zvezda« (trn-mer), soba št. 3/1. Ostane 3amo par dni. 12863-24 D&piti Mlada gospa želi prijateljstva s starejšim. resnim gospodom. — Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Osamljena go-spa«. 47S36-24 Union kavarna petek zvečer: Dami pri oknu pro»i gospod vis-a-vis ob steni, ki se je ž njima lepo gledal, za cetij. poznanstvo. 8le.pl sem vama. ali zgubil v množici. Zelo žalosten in neutolažljiv. Odgovor prosim na Rihard Kofler, Zagreb, poste restante, \Vilsonov trg. 47809-21 Mlada vdova želi spremljevalca ia večerno izprehode od 30 d i 40 let. Ponudbe na o?'as. odd. »Jutra« pod šifro »Osamljena«. ' 47822-21 Spremljevalec Zaruikova :6. pritličje. — Ako nujno 1. nov. ob 13. pred opero na klopi. Z'nk zvezek v roki. '47736-24 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno U> i I s k r e t n o koucesijonl rani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor« Zagreb, pošta 3 — Informacije Id prospekte pošilja proti vposlani postal zaamki U 10 Din. 213 24 Gospodična, ki je Sla v ponedeljek ob pol 16. pO Pražakovi ulic! mimo Ljublj. dvora in nato zavila v Miklošičev® cesto proti kolodvoru, v črnem plašču in črnim krznom in črnim klobukom, prosim za naslov v svrho spoznanja na oglas, odd. »Jutra« pod »Krasna«. 51898-24 Samostojen obrtnik dobroidočih dveh obrtov, 24 let star, lepega, mirnega in priljubljenega z-nača-ja. žoli takoj poročiti gospodično od 18 do 24 let staro, ki bi bila primerna k tu navedenemu mojemu značaju in z nekaj gotovino v denarju. Ponudbe, če Troogoče s sliko, je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubečo življenje«. 47831-25 if^ftasn. Klavir (StutzUiigel) !np in dobro ohranjen, za 2500 Din nujno prodam. Naslov v ogl. odd. -Jutrai 47554-26 Preklic ki ga je dala moja žena Pavla podkraj-aik dne 3"». okfrtira 1931 v »Jutru« nc odgovorja rcsniei. Pohištvo je moje in ga jaz lahko Itroda m. —• Viktor P.od-krajnik. 47851-21 Javno zahvalo :'»reUa podpisani podpeški pcgorelcc g. Jožetu Jelov-šku iz Vrhnike za darovani voz sena. — 5uitar-šič Jakob, Todpcč. 47891-31 Kanarčke poceni prodam. Stari tr^ 21, I. nad. 47863-27 Psa nizkih nog, temnorjavegi. sem našel v nedeljo zvečer. Dobi se na Tržaški cesti št. 24, Pretnar. 4781! 2? Kunce chinchilla ter bele. črne in chinchilla reks (kratkodlake) pasme, v različni starosti ugodno prodam. J. Laurič. Vransko pri Celju. 47818-27 Kanarčke zborne harcerje - vervir-ce prodaja H." Subič. Dal-iuj ti nova ul. 10, II. nad., Vsno. Samci po 150 Din. «amiee po 50 Din. par po 173 Din. 47884-27 Šivalne in pletilne stroje popravlja In renovira Emil Kiobčaver, specijalni mehanik, Ljubljana. Sv. Petra cesta 47. 302 2» Šivalni stroj čevljarski, ievorečni. skoraj nov in ženski šivalni stroj po nizki ceni prodam. Gcadaši-i ul. 8. Radio Izvleček iz programov Torek, S. novembra. LJUBLJANA 11.30: šolska ura. — 12.45: Dnevne vesti.. — "S: Napoved časa. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — IS: Salonski kvintet. — 19: Radijska tehnika. — 19.30: Eidca in sociologija evangelijev. — 20: Govor ministra Popoldanski koncert__21: Narodne pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 21: Lahka codba. — 22: Poročila. — 22.20: Klavirski koncert. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19: Prenos opere iz gledališča. — BRNO 18.30: Plošče. — 19.30: Prenos opere i Boris Godtinov : iz gledališča. — VARŠAVA 17.30: Orkestralen koncert. — 20.15: Pevski večer. — 21.05: Komorna crlasba. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta/— 12.40: Plošče. -— 17: Lahka glasba. — 19,45: Sim-lonični plesi. — 20.40: Spevoigra. Potrti globoke žalosti naznanjamo žalostno vest, da je 2. t. m. preminul gospod PAVELBARKOV geodet Maša zadušnica se bo vršila v torek ob pol 14. uri v kapeli splošne bolnice. Pogreb pa bo v sredo ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. Ljubljana, 2. novembra 1931. Žalujoči ostali. Zahvala Ker mi ni mogoče na častitke ob priliki moje 501et-nice se vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom iskreno zahvaljujem za vse poslane pismene in ustmene častitke. 13717 Makso Detiček. knjigovodja Celjske posojilnice d, d. Umrl nam je nenadno v Divuljah, dne 28. oktobra 1931 ob 14.42 naš sin oziroma brat, gospod Gvidon Voh poročnik fregate, dipl. hidroaviatski pilot Truplo je bilo prepeljano ob 15. na glavni kolodvor v Mariboru, odkoder se je vršil pogreb na mestno pokopališče v Pobrežju. Maribor — Celje, dne 3. novembra 1931. 13715 žalujoči ostali. INSERIRAJTE V „JUTRU" Gospodarska zveza v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni uradnik, gospod Ion H danes po dolgotrajnem trpljenju preminul. Marljivemu sodelavcu ohranimo trajen spomin. Ljubljana, 2. novembra 1931* 13708 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati in sestra, gospa JOSIPINA FURMAN diplomirana in okrožna babica v Novem mestu v nedeljo, dne 1. novembra ob 3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, v 55. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše predrage, nepozabne mame se bo vršil v torek ob 16. uri iz hiše žalosti na šmihelsko pokopališče. 13710 Novo mesto, dne 1. novembra 1931. Žalujoči otroci: JOSIP, MARCELA, BRUNO INSERIRAJTE V »JUTRU" ALPINA, družba z o. z., Ljubljana \Iasarykova cesta (palača Vzajemne zavarovalnice), vljudno sporoča športnikom in turistom, da se preseli s 1. novembrom v palačo GRAFIKE (nasproti Glavnega kolodvora) v isto poslopje kot S. P. D. in T. K. Skala. TRGOVSKO ZASTOPSTVO dobre tvrdke za Ljubljano in okolico event. za vso Slovenijo, išče dobro uveden, strokovno naobražen trgovec. Na razpolago tudi trgovski lokal in kleti. — Stroka poljubna. — Ponudbe prosim pod: »Vesten zastopnik«, Ljubljana, poštni predal 349. 13008 Zahvala Ob smrti našega preljubega brata in nečaka smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da se vsem globoko zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi preč. duhovščini, pevskemu društvu »Lira« v Kamniku za v srce segajoče žalostinke, g. konserv. Škafarju za lep govor ob grobu, končno vsem darovalcem cvetja in onim, ki so našega Miška spremili na zadnji poti. Vsestransko sočustvovanje nam je v žalostnih dneh lajšalo našo bol. V Kamniku, dne 2. novembra 1931. Rodbini Kemperle in Ahčin v Kamniku 13706 D rzavna razredna žrebanje srečk za 1. razred 23. kola se vrši 19. in 20. novembra 1931. Cena srečke: Cela 200 Din, polovica 100 Din ln četrtinka 50 Din. Naročila izvršim takoj. Srečne slučaje čuvam na zahtevo v največji diskreciji. Z naročili se je treba obrniti na glavno pooblaščeno kolekturo Aleksandra R. Pav-loviča, Beograd Cara Nikola II. br. 69, Kralja Alberta I. 12828 LJUBLJANA Mestni trg 9* Iz obilne zaloge nudim v ugoden nakup moderne krznene plašče, ovratnike, boe itd. Oober zaslužek v območju obeh mariborskih srezov se nudi podjetnim moškim osebam. Zelo priporočljivo za upokojence. Ponudbe pod »Akvizicija« na oglasni oddelek »Jutra« Maribor. 13713 ZASTOPNIKE (CE) sposobne prodajalce za nov množinski predmet, nemški patent, brez konkurence, potreben vsaki hiši, hotelu, gostilni ali kuhinji, IŠČEMO za takoj. Pisati na Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d. Beograd, pošt. pret. 409, pod šifro »Ušteda goriva 562«. 12999 W OLLA" GUM..? Kdor je pameten, uporablja „OLLA" dokazano nenad-kriljiva. 249, V Telefon 2059 5? Premog suha drva eafnik B->b'>rt6«Ta H. 5 PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA >§ILAVIIJA* 2b6 JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176. 2276. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek. \ovi Sad in Split Flaubertov Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ea berite! C. Scbmidi: ^ Mesto mrtvih v Jukatanu Roman. Vozili smo se vso noč in se zjutraj zbudili v solnčni bleščavi ameriškega juga. To je bila izprememba, ki nam je res olajšala dušo. Topli, mehki zrak je dobrodejno polnil pljuča. Dick bi se bil najrajši prekopiceval. Seveda, spraviti starega klateža v ta pomladni zrak, ie bila res huda izku^srjava. Videl sem, kolikanj se je moral truditi, da je ostal spodoben človek, in nehote sem se spominja! une, ko sem ga bil našel in vzel v svojo službo. To je bila čudna reč. Izmed števila malopridnih ljudi, bi so mi jih takrat pokazali — šlo je za pojasnite v nekega slučaja*— je s svojim naveličanim obrazom in koprnečimi očmi takoj zbudil mojo pozornost. Ugajal mi je in pridržal sem ga. »V vas se skrivajo drugi talenti, ne ta, da bi ostali navaden klatež.« »To je res,» je mežikaje odvrnil, »a policija ne misli tako.« »Jaz vam zaupam. Govoril bom z uradniki in upam, da se čez uro vidiva na mojem stanovanju,« sem mu odgovoril. Prišel je — to je, pripeljali so ga, zakaj policija je bila previdna. Njegovo izpustitev sem pa vendar dosegel. Saj ni bil storil ničesar hujšega kakor to, da je bil klatež. A mnogo truda me je stalo, da sem ga pridobil zase. Želja po potovanju mu je bila v vseh kosteh kakor kužna bolezen. Tak je bil Dick Golder. Bolj zvestega pomočnika nisem nikoli imel. Danes je eden najboljših kriminalistov v New Yorku. Takoj po prihodu v South-Atlanto smo se odpeljali v grad Ciau- dorisse. South-Atlanta ni mesto, kakršnih smo vajeni na severu, in ne predstavlja gostega strnjenja vseh življenjskih panog na majhnem prostoru. Okoli postaje se res da zgrinjajo trgovine, delavnice in hoteli, a glavni del mesta so vile in bogati dvorci, razkropljeni vzdolž obale in ob znožju hribov. Vse te stavbe so obdane s parki, polnimi palm, okrasnih jelk in čudnega tropskega grmovja. Kakor večina krajev ob floridski obali, je zraslo tudi mesto South-Atlanta šele v najnovejšem času. Edina stara zgradba je grad Clauderisse, proti kateremu nas je po široki, gladki beli cesti nesel avtomobil. Dasi je bila vožnja kratka, vendar nam je odkrivala tako bujno menjavo pogledov, kakor jo najdeš samo v visokih gorah ali ob morski obali. Cesta vodi ob robu hribov, kakih petdeset metrov nad morjem, tilk nad strmino in naravnost proti zahodu. Čudovit je z nje razgled na pobočja z njihovimi negovanimi parki in bleščečimi belimi hišami in na široko, sinjo in smaragdnozeleno gladino zaliva, ki se širi v nedogled. Vrhovi vitkih palm se tiho zibljejo v toplem vetru. Tam daleč na morju se v solncu pobliskavaio neštete bele lise — jadnnice. Jadranje je postalo ljudem ob vsej Zlati obali življenjska potreba, prav tako kakor jed in pijača. Odprta pokrajina mi je draga. Strnjenost gorovja me tesni. Morje je zmerom dajalo moji duši neko čudežno lahkoto. Cesta se je mahoma razdelila. Po zložnem klancu smo se zapeljali nizdol in čez nekaj sto metrov smo skozi vrata zdrčali v lep drevored, obrobljen z nizkimi, pahljačastimi palmami Na koncu drevoreda je stala hiša. Šofer je zavil okoli nje in zdajci se je razgrnilo morje tik pred nami, kakor da bi nas bil čar prenesel obenj Od samega strmenja se nismo takoj spomnili, da je čas stopiti z voza. Clauderisse je star grad, siv, malone mračen, zgrajen skoraj brez okraskov, v ravnih, težkih gmotah. Vitka, a drobna dama nam je hitela naproti. Nisem se še utegnil popolnoma zbrati, ko je prišla do nas. Jaz sem stopil k njej, a Dick in John sta spoštljivo ostala zadaj. »Gospod Stornish? Da, vi ste. Poznam vas po fotografijah, ki jih ima Kamil. Hvala vam, da ste prišli.« »Ali mi je čast, da govorim z gospodično de Clauderisse?« Toliko da nisem jecljal. »Da. gospod Stornish. Pričakovala sem vas.« Nikoli še nisem tako lovil ravnotežja kakor v tem trenutku, ko sem prvič zagledal Violo. Roka mi je vztrepetala ob rahlem stisku njene male, baršunasto mehke ženske roke. Kakor se druži pri redkih tropskih rastlinah smrtnosladka vonjava z nepopisno orgijo barv, tako se je pri Violi vse spajalo v toli omamen dojem ženske lepote, da se je slika, ki sem si jo bil napravil o gradu Clauderisse, kar mahoma izpremenila. Vse barve so se mi zdajci zazdele bolj sočne, nebo bolj sinje, zelen morja bolj sijajna, mračno poslopje pa skoraj črnovišnjevo. Kdo ve. ali je slutila ta učinek, ko je lahkotno kramljaje krenila z menoj proti velikemu glavnemu vhodu? Ndti za trenutek nisem mogel odvrniti pogleda od nje. Nedvomno se je morala pretakati po njenih žilah močna primes eksotične krvi. Rahlo rjavkasti odtenek njene nežne polti in lahni, komaj opazni plavi lesket v njenih črnih laseh, ki jih je nosila po pažev-sko. s prečo po sredi glave, sta pričala o tem. Zaman bi opisoval izraz njenih baršunasto temnih, mirnih oči. Iz teh prečudno lepih, velikih oči je strmela uganka — večna uganka Žene. Žene? Ne! Pri Violi je bilo vse dekliško; dekliški je bil tudi način, kako je temno-višnjeva obleka poudarjala oblike nienega telesa. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani,