Poftafos phhia t KotrrU
Leto XI., št. 48
Naročnina (oaAa aettečno 25 — Din, sa htojemstrc 40 — Dia
Uredoittvo: Ljubljana: Knafliev« ulica 5. Telefoa
it 3122. 3123 3124. 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta H Te«
lefon št 440 Celfer Kocenova ul 3 Telefon It 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j
Ljnbljana, četrtek 27. februarja 1930
Cena X Din
Upravaiitvo: Ljubljana, Prešernov« ulica 54 - Telefon it. 3122. 3123, 3124. 3125. 31<26. Iaaeratni oddelek: Ljubijana. Preien nova ulica 4 — Telefon St 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it. 13 - TeletoD št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11 842: Praha čislo 78 180; Wien št 10S241
Potek konference za carinsko premirje
Nov osnutek za sestavo večstranskih trgovinskih pogodb - Podrobnosti predloženega načrta
Ženeva, 26. februar?« s. Konferenci za carinsko premirje je bil danes predložen skupni avstrijski, belgijski in nizozemski predlog, ki izvira od avstrijskega strokovnjaka na tej konferenci dr. Schilllerja.
Po teoi predlogu naj bi se izdelal osnutek carinske pogodbe z vidika, da imajo poznejša pogajanja namen zaključiti večstranske trgovinske pogodbe, ker po dosedanjem poteku pagaian-j, ni verjetno, da bi bilo skleni eno splošno carinsko premirje. Za izdelavo te prve večstranske trgovinske pogodbe, naj bi se po zaklijučitvi carinske mirovne konference čimprej pričela nova pogajanja. Ta pogajanja bi imela namen, da bi se med evropskimi državami čimbolj pravično izravnavala Izmenjava poljedelskih in industrijskih proi zvodov. Težavno vprašanje uporabe čim večini ugodnosti napram državam opazovalkam skuša predlog rešiti s tem, da si države udeležnice omenjene večstranske trgovinske pogodbe medsebojno same zagotovijo koristi te pogodbe, dbm&m pa ie dostop k tei večstranski trgovinski pogodbi odprt tudi vsem ostalim dTžavam. čim večje carinske ugodnosti v
bodoči pogodbi nad se d<m>Wo samo takim državam, ki dovolijo vsem udeležencem take večstranske trgovinske pogodbe najvišje ugodnosti. Po sedanjem stanju pogajanj bo najbrže avstrijsko-belgiasko-niizo-zemski predlog velikega pomena pri na-daljnih posvetovanjih.
Bukarešta, 26. februarja M. Ust »Otoi-njanci« objavlja pod naslovom »Rumiuinija vodi akcijo agrarnih držav« poročilo iz Ženeve, v katerem naiglaša, da se na konferenci o carinskem premirju vse premalo upoštevajo interesa malih agrarnih držav. Zategadelj je romunski finančni minister MadgeaTu pokrenil akcijo za skupen nastop teh držav. Posrečilo se mu ie v resnici ustvariti močno skupino sedmih vzhodnih fn i-užnovzhodnih agrarnih držav, ki bo mogla sedali uspešneje braniti skupne interese. To se ie pokazalo že sedaš, ko sta bili izvoljeni dve sekciji za podrobnejše proučevanje carinskega premirja ter je bil za predsednika glavne subkomdsiie izvoli en minister Madgearu, kar je vsekakor v prilog agrarnih držav.
Zbližan je med Italijo in Rumunijo
Po podpisu italijansko-rumunske trgovinske pogodbe Stremljenje rumunske vlade za izboljšanjem odnosajev
z Italijo
Rim, 26. febr. d. Kakor smo že poročali, Je bila včeraj v palači Venezia podpisana štaRjansko-romunska trgovinska pogodba. Pogodbo je podpisal Ministrski predsednik Mirssolim in rumoHiski finančni minister Madgearu.
Italijanski obširno komentira podpis te pogodbe in opozarja na veliko važnost osigurania nemotenih trgovinskih zvez med obema prijateljskima državama. »Tribuna« ogotovalja, da je biJ način podpisa _ nad vse prisrčen, ter da odgovarja prijateljskim odmošajeim, ki vladajo med Ritmom in Bukarešto. kalija ie že ponovno dokazala vsoie velike sipatSje, ki jih goji do latinske sestre Rumunije v najtežjih njenih časih ter kot prva država priznala romunsko anek-sijo Besarabije. Bila pa ie tudi ona država, ki je nudila Romuniji kot prva najugodnejše zunanje posojilo in pomagala stabilizirati romunsko valuto. Prisrčni odnošaji. ki vladalo med Italijo in Madžarsko, so sicer nekoliko ohladili prijateljske odnošaije z Rutmmiio, vendar pa je bilo staro prijateljstvo zopet vzpostavljeno s korektnim nastopom Italije na haaški konferenci.
Stališče Italije do Madžarske }e predsednik Maniu dobro razumel ter odstranil vse eaipreke, ki so ovirale vzpostavitev prijateljskih odnošajev z Rimom. Pogodba, ki ie bila včeraj podpisana, bo za jamčila intenzivne trgovske zveze med Rumunijo in Italijo kljub tranzitnim težkočam. Vendar pa ie mogoče tudi tem odpomoči s tem, da bo hailija trgovala z Rumunijo neposredno morskim potom.
Agencija »Štefani« objavlja fojavo predsednika g. Manlua k! Jo fe dal o priliki podpisa runransko-Kalfanske trgovinske pogodbe. V tej izijavi Veli med drugim:
»Podpis trgovinske pogodbe nai ne po-memja samo pričetek živahnejših gospodarskih zvez med Italijo m Rumunijo, temveč
mora položit! tudi temelje za to, da se izboljšajo odnošaji med obema državama na vseh poljih. Med Rumunijo in Italijo obstoje poleg krvnega sorodstva še drage vezi, ki se bodo tekom časa primerno pojačile. Če bi imel čas, bi te natančneje obravnaval, zadovoljujem pa se samo s teai, da vaim povem, da bomo storil} vse, da ojačlmo, kar najbolj naše zajedniške odnošaie z Italijo na način, ki ne bo škodoval našim od-nošajem z drugimi državami. Z zanimanjem zasledujem delo fašistične vlade, ki Je razvila živo aktivnost za obnovo Itaitje. Zelo spoštujem Mussoiinija in zelo cenim njegovo akoijo, s katero je oduševil ves italijan-siki narod ter ga privedei do sedanje moči«.
Po informacijah »Giornale d'Italia« bo razpravljal finančni minister Madgearu v Rimu z raznimi italijanskimi strokovnjak* o važnih finančnih vprašanjih. Po teh razgovorih potuje Madgearod v petek zvečer v Ženevo, kjer bo prisostvoval sejam mednarodne konference za carinsko premirje.
Izjava ministra Madsreara
Rim, 26. febr. AA. Minister Madgearu je danes dal novinarjem izjavo, o pomenu podpisa rurminsko-i talij anske trgovinske pogodbe. Madgearu je omenil brzino, s katero so potekala pogajanja, ki je bila izraz novih metod nove Italije in nove Rumunije.
Pogodba bo da!a nove znatne impulze
trgovinskim odnošajem med obema državama. Rumunija bo mogla sedaj pojačati svoj izvoz žita, sadja, živine, lesa in petro lejskih proizvodov v Italijo, dočim, bo Italija razširila izvoz svojih industrijskih proizvodov in vrtnih pridelkov v Rumunijo. Nadalje se je Madgearu divil konstruktivnemu socialnemu in gospodarske" mu delu fašistične vlade. Nato je Madgearu omenil, da je kot minister financ odkril v italijanskem finančnem zakonodai-stvu razne pobude, ki jih je porabil pri sestavi romunskih zakonov o zmanjšan hi državnih izdatkov.
Ponovno odgoditev sej londonske konference
Konferenca se bo nadaljevala tndi, če bi odpoklical! Italija it Francija
svoje delegate
London, 26. febr. d. Zaradi padca Chautempsove vlade, so morali ponovno odložiti sestanek pomorske razorožitvene konference. Ker obstoji možnost, da bo francoska kriza trajala dalije časa, je predlagal predsednik Macdonald šefom ostalih treh delegacij, da naj se vršijo prihodnje tedne razprave konference brez prisotnosti francoske delegacije. Pač pa naj se naprosi Francija, da pošlje na konferenco svoje opa zovalce, ki bi jo obveščali o poteku razigo-govorov za pomorsko razorožitev.
G3ede na ta predlog so izjavili zastopnici japonske vlade, da so pripravljeni nadaljevati pomorsko konferenco, tudi v slučaju,
če bi odpofeficala Francfla ta RaUfa svoje delegate, tako da bi se potem vršila konferenca samo med Anglijo, Ameriko in Japonsko.
London, 26. februarja AA. §efj delegacij na pomorski razorožitvami konferenci so imeli danes sestanek v prostorih spodnje zbornice. V komunikeju Je rečeno, da so delegati slkleiiili nadaljevati pogajanja po prvotnem načrtu pod pogojem, da na to pristane nova francoska delegacija. S tem bo mogla konferenca ponovno nadaljevati svoje delo. Meddelegaažjskl sestanki se nada-Ijutfedo.
Čsl. proračun sprejet
Praga, 26. febr. h. Poslanska zbornica je danes v obeh čitanjih sprejela proračun za leto 1930. Nekaj ur pozneje je bil proračun dostavljen predsedstvu senata, ki ga je takoj izročil proračunskemu odboru senata.
Senat se bo že tekom prihodnjega tedni bavil s proračunom. V poslanski zbornici je bil dalje za proračunom sprejet zakon, ki daje na razpolago predsedniku republike Masarvku 20 milijonov Kč. Kakor v senatu so tudi v pos'anski zbornici govorili proti temu predlogu komunisti, dočim so vse druge stranke, razen nemških nacijonalcev glasovale zanj.
Komunistični nemiri
/■» v« ••
v Graji
Atene, 36. febr. g. Komunisti skušajo ▼ svoj'h listih nahujskati delavstvo za velike demonstracije. 300 komunistov je danes napadlo jetniški voz, v katerem je bilo več aretiranih komunistov. Napad je bil v zadnjem momentu odbit. Na otoku Mi-tilene j« prišlo do velikih komunističnih nemirov. Vel'ka množioa je napadla mestno hišo. da odstavi župana. Nato so odprti jetnišnico ter osvobodili jetnike. Prispel je žandarmerija, ki je vzpostavila red in mir.
NOVO FRANCOSKO VLADO
SESTAVLJA ZOPET TARDIEU
Po demisiji Chautempsove vlade je bil mandat za sestavo nove vlade poverjen bivšemu ministrskemu predsedniku Tardieuju, ki bo poskusil izvesti republikansko koncentracijo — Možnost novih volitev
Pariz, 26. februarja, d. Po nezaupnici vladi je odšel ministrski predsednik Chautemps ob 10.30 V predsedniku republike Doumergueu in mu podal ostavko vlade, ki jo je ta sprejel in ga naprosil, naj vodi državne posle do sestave nove vlade.
Zaradi naglega padca Chautempsove vlade je notranji politični položaj dokaj napet. Včerajšnje glasovanje je pokazalo,. da ni mogoče za enkrat računati s sestavo niti desničarske, niti levičarske vlade, ki bi razpolagala z zadostno večino za stalno izvrševanje vladnih poslov. Akoravno ni padec Chautempsovega kabineta nikogar posebno presenetil, se vendar vsi politični krogi zavedajo izredno težavnega položaja, ker je zbornica razcepljena na skoro dva popolnoma enaka tabora.
Konzultacije politikov
Po starem običaju je predsednik Dou-mergue pričel danes dopoldne ob 10. s posvetovanji glede rešitve vladne krize in sprejel predsednika senata in predsednika zbornice.
Opoldne je sprejel bivšega predsednika Tardieuja in mu po tričetrt urnem razgovoru izročil mandat za sestavo nove vlade. TardJeu Pa ie ponudeni mandat odklonil hi izjavil, da se mu zdi, da bi bil z Ozirom na notranje političen položaj In na tekoča mednarodna pogajanja Poincare najprimernejša oseba za sestavo republikanske kon-
centracijske vlade na najširši podlagi
Ce bi Poincare, kar s sigurnostjo upa, prevzel mandat, bo srečen, če bo lahko vstopil v njegovo vlado.
Nato je bil sprejet Poincarč, ki pa Je predsednikovo ponudbo za sestavo vlade odklonil, ker mu zdravstveno stanje za nekaj časa v resnici ne dovoljuje, da bi v*>dil vlado. Poincare pa je pripomnil, da je, ne da bi trenutno vstopil v kakšno vlado, rad pripravljen pomagati Tardieuju pri sestavi vlade daleko-sežne republikanske koncentracije.
Ko je zapuščal elizejsko palačo, je izjavil Poincare, da bo stopil sedaj s Tardieujem im nekaterimi političnimi prijatelji v stike. Na vprašanje novinarjev, ali bo ponovno pozvan v eli-zeisko palačo, je Poincare odgovoril: »Trenutno ne, ker je vendar Tardieu prevzel mandat za sestavo vlade.«
Popoldne je prejel Tardieu končno-veljavno mandat za sestavo nove vlade. Jutri dopoldne bo poročal predsedniku republike Doumergueju o uspehu svojih pogajanj s parlamentarnimi osebnostmi in političnimi skupinami.
Pariz, 26. februarja, AA. Tardieu namerava sestaviti vilado republikanske koncentracije. Skušal bo pridobiti sodelovanje radikalnih socialistov. S svoje strani si bo Poitncarč prizadeval prepričati to skiupino o nujnosti sodelovanja v novi vladi. Če se bo to ponesrečilo, bo Tardieu sestavil vlado, ki bo
domala identična z ono, ki ii je pravkar predsedoval.
Pariz, 26. februarja, AA. Skupina ra-dikalno-sociailSstionih poslancev parlamenta in senata je odklonilo sodelovanje v vladi Tardieuja.
Pred razpisom novih volitev
Poveritev mamdata za sestavo vlade bdvšeimu predsedniku Tardieuju je izzvala veliko pozornost v političnih krogih, ki menijo, da se bo temu politiku, ki je znan kot eden najožjih sodelavcev predsednika Poiacareja. posrečilo sestaviti vsaj prehodno vlado, ki bo rešila najnujnejše tekoče posle. Predvsem sprejem proračuna, uzakonjen je delavskega zavarovanja in omo-gočitev sprejema haaških konvencij ter Youngovega reparacijskega načrta. Nova vlada bo morala tudi skrbeti za nadaljevanje pogajanj londonske pomorske razorožitvene konference in sej mednarodne konference za carinsko premirje v Ženevi, ki sta bHi spričo ne-sigurnosti francoskega notranje-poLitič-nega položaja resno ogroženi.
Splošno pa prevladuje že sedaj mnenje, da bo Tardieujeva vlada, če se to sploh posreči sestaviti, le prehodnega značaja in da bodo po rešitvi najnujnejših poslov razpisane volitve za novo zbornico, ki bodo omogočile potem sestavo dovolj jake levičarske ali desničarske vlade.
Sprememba zakona o Priv, agrarni banki
Razširjenje tečnih poslov - Povečanje kompetence predsednika - Davčne oprostitve in druge ugodnosti
Beograd, 26. februarja. AA. Nj- Vel. kralj je na predlog ministra za kmetijstvo podpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o Privilegirani agrarni banki od 16. aprila 1929. S tem zakonom ee delokrog Privilegirane asrrarne banke deloma razširi, deloma pa se imajo s številnimi novimi določbami odstraniti ovire za uspešno delovanje banka
Bjinka le pooblaščena, da podaljša rek vplačila delnie. Izpremenjen Je tudi predpis glede dajanja dolgoročnih kreditov kmetovalcem tako, da ee dolgoročna amortizacijska hipotekama posojila lahko dovo-liujeio kmetovalcem na podlagi zastavitve nepremičnin do 50% ocenjene vrednosti (odpadejo torej pogoji glede svrhe posojila). Posli banke se razširijo v toliko, da bo banka v bodoče lahko sprejemala vloge na tekoči račun s pravico dviga potom čekov ali nakazil, da bo vršila Izplačila, nakazila, sprejemala terjatve, izdajala in ho-norirala čeke ter kupovala in prodajala valute za svoje komitente; vlagala bo začasno svoje pre&ezke razpoložljivega denarja v državnih in od države zajamčenih vrednostnih papirjih, kakor tudi pri denarnih zavodih, ki jih določi odbor; lombar-dirala bo te vrednostne papirje v mejah potrebe, da tako lahko plasira presežke razpoložljivega denarja; vršila bo tudi ostale pomožne bančne in kreditne posle, x kolikor so r zvezi z izvrševanjem namena banke; prevzemala bo v komisijo parcelacijo posestev in bo kupovala posestva v svrho kolonizacije.
Določbe glede upravnega odbora se spreminjajo v toliko, da se povečajo pravice in dolžnosti predsednika banke, ki je obenem predsednik upravnega odbora. Predsednik banke mora skrbeti, da se predpisi zakona o Privilegirani agrarni banki točno izpolnjujejo, v njegovo dolžnost pa spada tudi sklicevanje in predsedovanje sejam upravnega in izvršilnega ožjega odbora ter zbora delničarjev, skrb za izvršitev sklepov upravnega odbora in zbora delničarjev, predlaganje od nadzorstvenega odbora potrjenih računov delničarjem, podpisovanje vseh pogodb, kakor sploh vse korespondence z vlado in javnimi oblastmi !n splošno nadzorstvo nad vsemi bančnimi posli. Ima tudi pravico, da ustavi izvršitev vsakega sklepa upravnega odbora, Če smatra, da nasprotuje bančnim ali državnim interesom. Upravni odbor predlaga iz svoje sredine dva člana, od katerih se eden imenuje s kraljevskim ukazom za podpredsednika banke. Upravni odbor se mora sestati oakrait mesečno, sicer pa, kadar smatra to za potrebno predsednik ali njegov namestnik (doslej tudi na zahtevo treh članov upravnega odbora). V ožjem izvršilnem odboru od najmani treb oseb mora biti vsaj polovica izmed postavljenih članov upravnega odbora.
V določilih glede zbora delničarjev odpade dosedanja določba, da odobrava redni zbor delničarjev pravilnik o postavljanju, poviševanju, odpuščanju in upokojevanju uradnikov in ostalih bančnih nameščencev.
Nadalje se v 6kladu z razširjenimi pravicami in dolžnostmi predsednika spreminjajo deloma tudi pravice in dolžnosti komisarja bank«. Med drugim sme komisar tudi 6am pregledovati poslovanje onih za-
družnih ustanov, M ee poslužujejo fejvdita pri banki. Kakor predsednik, sme tndi on ustaviti izvršitev sklepov upravnega odbora ;n zbora delničarjev, če so v nasprotju z zakoni ali s statutom. Tudi on mora tekom sedmih dni predložiti ministru za kmetijstvo poročilo. Dokler ne prispe rešitev od ministra, se sklep ne more izvršiti.
Oprostitev od državnih in samoupravnih taks se znatno razširi in velja za Privilegirano agrarno banko pri izdajanju menic, pri potrjevanju pravil in knjig in pri vseh poslih z dTŽavo ali samoupravnimi obla-?tmi. Od državnih in samoupravnih davkov in drugih dajatev vsake vrste so oproščeni imovina banke, dohodki banke, bančni posli, vse listine poslovanja, ves bančni obrat, nakup bančnih delnic, založnic in melioracijskih obveznic, kakor tudi obresti, ki jih odobrava ali izplačuje banka. Tudi posli glede intabulacije in ugotovitve zastavnih pravic v korist banke, so oproščeni vseh taks. Važno je tudi, da je banka oproščena taks pri pravdah pred sodiščem, pač pa se bodo odmerile takse državi od obsojenih dolžnikov, ako pravda ni bila poravnana. Končno so oproščene v6eh državnih in samoupravnih taks obveznice in zadolžnice dolžnikov banke, vse operacije o jamstvu, cesiji, izdajanju obveznic in vsa potrdila o teh operacijah. Vse bančne pošiljke so oproščene poštnine in drugih poštnih pristojbin. Davčne in taksne ugodnosti uživajo tudi zadružne organizacije kmetovalcev pri poslih a Privilegirano agrarno banko.
Za jamstva oa obveznicah, M so bil« toro^ciK Privilegirani a®raTt*i banki od zadružnih organizacij, odgovarjajo poljedelci solidarno z glavnini dolžnikom, ako v listini o jamstvu ni torečno kaj drugega določano. Ako porofci »e morejo izterjati dolga od gSavmega (JoHžraika, delijo škodo qa enake dete, aiko rs drugače dogovorjeno.
Zadruge, fai prenesejo obveznioe oa PrrvAegina-no aararno bamfoo odgovarjajo osebam, na katere 3e prenašajo obveznice solidarno z gtarvrrim dolžnikom. Vendar imajo pravico regresa proti glavnim dolžnikom in njihovim porokom kakor tenfi iiapram vsem omsm, ka so obveznico odstopiS. preden )e ptrišla v njihove roke.
Da sfl osigura izplačilo terjatev, sme banka »aseča in vmovčito tndi nepremičnine, kg so naveden« v čl. 471, točka 4a zakona o sodrtem postopka <v crviMl tožbah za kraljevino Srbijo v § 256 civilnega sodnega postopka za kraljevino črno goro, kakor tudi nepremičnine, ki so navedem« v členih 27 do 33 zakona o bivših kmetskih selišSh tn besinkih od 27. maja 1928. (S tem bo znatno razširjena možnost dajanja kreditov kmetovalcem v Srb©).
Privilegirana agrarna	sme oporabM vse
svoje pogodbene pogoje za kreditiranje ne glede na zakonske predpise o dopuščena višini obresti.
fopisSd iz bančnih knjig, ki Jih potrdi banka io fci so v zvezi z izdanimi obveznicami, ali od banke potrjeni predp>rsi, tvorijo izvršilen pogoj »trtu-his executkmis« kakor izvršilne sodne razsodbe
Na zahtevo banke, >»zove sod:šoe one, ka , iščejo posojilo, da se z glase na sodišču rn da tam podpišejo obveznice, za do*? niče ali za dolžne listine zaradi mtabulac^e. Sodišče ravna s temi inta-bulaciiskrmi posli brez odlašanja kot s predmeti nujnega značaja ter obvesti banko o tem. Ravno tako bo sodišče pošiljalo banki brez taks male izpiske iz zemliiškd knjige, iz zemljiških in 5wta-bulacijskjh knjig, kakor tudi vsa obvestila o zen>-
OeknJKneai jftaufu (stanja ▼ fetabnfeeSŠs&S> fcn?-©an) glede nteaih doifcakor in onih, Id iščejo posojila.
Občinski bne4!}sfci odbori, ki so bili ustanovljeni po zakonu o pospeševanju kmetijstva, dajejo Privilegiram agrarni banki na njeno zahtevo in po njenih navodili po svojem znanju m po svoji vesti točna obvestila o ornih, ki iščejo posojila, o bančnih dolžnikih ter o njihovem imovinskem stanju m morajo ocenjevati njihovo premično in nepremično imovino.
Po banki izdani zastavili Ust! uSvajo zakonsko zastavno pravico s prvenstvom pred vsemi drugimi bančnimi upniki na vse bančne terjatve, hipotekame pravice in na ni en poseben fond za zastavne liste. Razen tega jamči za točno izplačilo zastavnih listov in njenih kuponov splošni rezervni fond, vsa premična in nepremična imovina banke m končno po čl. 50 tega zakona tudi država.
Melijoradjske obveznice uživajo pravico prvenstva glede kritja iz bančnih terjatev napram imetnikom melioracijskih posojil vodnim zadrugam ter napram vsem drugim upnikom, ter prvenstveno z?stavno pravico na vsa jamstva, s katerimi razpolaga banka pri teh posojilih.
t Kardinal Merry del Val
Rim, 26. februarja g. Danes popoldne je na .posledicah operacije slepiča umrl kardinal Merry del Val. Kardinal je sinoči nenadoma obolel na slepiču m ga tudi današnja operacija ni mogia več rešiti. Pokojni kardinal je bil eden izmed najvplivnejših sodelavcev papeža in vodilni član številnih kongTegaaii. Rodom je bil Spanec m je prejel že leta 1903. škrlat. Mery del Val je bil vnet zagovornik pomirjeni a med Vatikanom in ItafiSo.
Zarota proti sovjetskim prvakom
Harfcov. 26. februarja g. GPU !e odkrila ukrajinsko zaroto proti Stalinu, Vorošilovu, Kamenevu in predsedniku Ukrajine Petrov-skemu. 25 članov ukrajinske neodvisne lige, katere predsednik je prof. Jevremov, je bilo aretiranih. Obtoženi so ogroženja 4 državnih funkcionarjev s smrtjo. Kakor se zatrjuje, je ukrajinska liga na eni izmed zadnjih sej razpravljala o načrtu za njihovo usmrtitev.
Zaroka princa Karola?
Bukarešta, 26. febr. g. Kakor poroča list »Facla«, je minister Argetojann v Neuil-lyju obiskal bivšega prestolonaslednika Karola ter z njim govoril o karlistični poii-tiki Avarescove stranke. Prestolonaslednik Karol je izjavil, da se v politiki ne udej-stvuje, pač pa je pripravljen v trenutku, če bi zahtevali interesi naroda, vrniti se v domovino.
Pariz, 26. febr. s. Po vesti neke agenture se je baje bivši romunski prestolonaslednik Karol zaročil s princeso Bonaparte.
Največji parnik na svetu
London, 26. februarja. AA. V Beffastu so pričeli na račun peroptovne družbe »White Star« graditi parnik, kj bo imel nad 65.000 ton in preko«! največji parnik na svetu.
Tatvina draguljev
Loodoo, 26. februarja Gospe Elizabeti Wallace, ki je zaposlena v neki dragutjarni, je odnesel neznani tat torbioo, v kateri je bilo za 10.000 fca-tov steriingov nebrušetiih dijiamaDtav.
/
Padec Chautempsove vlade
Kakor skoro ni bfk> drugače pričakovati, je padla Chautempsova levičarska vteda že isti dan, ko se je predstavila poslanski zbornici. Kot zadnjič pri zrušitvi Tardieujevega kabineta so tudi tokrat odločili komunisti s svojimi desetimi glasovi (par njihovih poslancev je v zaporu). Komunistični voditelj Cachm je utemeljeval druženje skrajne revolucionarne levice s katoliško desnico z izgovorom, da ne vidi nobene razlike med tem ali onim meščanskim režimom.
Torkovo glasovanje je prineslo zadoščenje Tardieuju, ki je bil zrušen v svoji odsotnosti zaradi bolezni. Tedaj je moral vladno stališče zagovarjati finančni minister Chčron, ki se je s svojo veliko štedljivostjo zameril finančni komisiji in tudi nekaterim poslancem iz dotlej sigurne Tardieujeve vladne večine. Kakor Ch&ron tako tudi Camille Chautemps tri govornik in voditelj velikega sloga, ki bi mogel v odločilnem trenutku s svojo močno osebnostjo in sugestivno prepričevalnostjo omajati napadalce, pridobiti dvomljivce in vneti pristaše. Tako se mu je zgodilo, da niso glasovale zanj celotno niti vse one skupine, ki so imele po več sedežev v njegovi vladi.
Zapustili so ga predvsem tako zvani »levi radikali«, čeprav je bil predsednik njihovega kluba Danielou minister v njegovi vladi in tako tudi niihov sicer najvidnejši voditelj Loucheur. Ce bi ti »levičarski« radikali nastopili enotno, bi bH Chautemps vendarle rešen. Dejansko pa m pri njih nikake enodušnosti. Dočim je Danielou zadnje čase prav rad koketiral z levičarskim kartelom, je večina kluba vedno zvesto glasovala za Tardieuja. kakor poprej za Poincairčja. lx>ucheurjeva stranka nosi »levičarsko« ime le zaradi lepšega, v resnici je to centrumaška stranka, sre-
dina med M ar in-Tardieu-Maginotovim blokom m Herriot-Daladier-Chautemp-sovo »radikalno in socijalistično radikalno stranko«. Večina si ne želi družbe socijalistov, posebno ne, če le-ti niso z aktivno udeležbo v vladi prevzeli odgovornosti, marveč vlado le podpirajo m si to politiko podpore puste drago plačati.
Padec Chautempsovega kabineta je povsem nazorno dokazal, da v sedanji francoski zbornici ni levičarske večine, da je ta parlament drugačen, nego je bil 1. 1924., ko je levičarski karte! praz.noval zmagoslavje. Sedanja poslanska zbornica je bila izvoljena v Poin-carejevem duhu, velika večina poslancev se je pri volitvah sklicevala na svojo zvestobo do velikega rešnika francoskih financ in zdravnika njenega gospodarstva. Dokler je Poincare sam načeloval vladi, je imel v sedanji zbornici še dosti trdno večino. Briand. ki je prišsd za njim, že ni več mogel držati discipline v vladnih vrstah. To se je zopet posrečilo Tardieuju. Tri in pol meseca je dobival zaupnico za zaupnico, navadno z večino približno 50 glasov, včasi več, včasi manj. Toda ta večina je spričo njegove dolgotrajne odsotnosti, ko je moral zastopati Francijo v Haagu in Londonu, postala omahljiva in je vsled pomanjkanja trdnega vodstva pri prvi neugodni priliki podlegla.
Tudi torkova, zmaga ni tolikšna, da bi vzbujala upanje v novo, zanesljivo konsolidacijo Poincarejevega bloka. Ako ne pride do republikanske koncentracije, ki pa bo morala obsegati tudi socijalistične radikale, se bo moral vsak bodoči ministrski predsednk kruto boriti za večino ali pa apelirati na narod z razpustom sedanje poslanske zbornice in z razpisom novih volitev.
Kongres dijakov Male antante
Predavanje o pomenu in nalogah Male antante — Sijajen potek slavnostnih prireditev
Praga, 26. februarja. AA. Kongres dijakov Male antante dela s polno paro. Včeraj opoldne je bilo v Študentskem domu veliko kosilo za 1000 povabljencev.
Prisotna sta bila r imenu jugoslovenskega poslaništva naš poslanik dr. Grga AngjeHnovič in svetnik poslaništva Lazarevič. Popoldne je mesto ministra za zunanje zadeve dr. Beneša predaval o pomenu in poslanstvu Male antante generalni sekretar Pep. čigar
izvajanja je izpopolnil nato še urednik »Češkega slova« dr. Kopecky, proti večeru je bila v prostorih ženskega doma čajanka, ki so se je udeležili med dTu-gimi vsi poslaniki Male antante v Pragi in češkoslovaški minister za zunanje zadeve g. Beneš. Nocoj bo v prostorih nove palače praškega sejma velik ples. Jutri pa bo o Jugoslav:ji predaval prof. beograjskega vseučilišča dr. Miodrag Ibrovae.
Reka postane svobodna luka
Da reši Reko gospodarskega propada, jo bo italijanska vlada ob obletnici aneksije proglasila za svobodno luko
Reka. 26. februarja n. Današnji listi ob-favijaio za Reko senzacionalno vest, da je fašistična vlada v Rimu sklenila, proglasita mesto Rfko za svobodno oono. V tej zadevi sta se mudila poslednje dni v Rimu reški poslanec v rimskem parlamentu Ba-chich in prefekt Reke Vrvorio, ki sta iaja-vSa po svojem povratku na Reko, da je izvršena rešitev Reke pred ekonomskim propadom na ta način, da se bo 16. marca t 1. na dan šeste obletnice aneksije po Ita-f!fi proglasila Reka za svobodno cono. Ta svobodni pas bo precej velik in se bo ra-z-tegal vse do Moščenice. Obsegal bo tudi Opatijo, Volosko in Lovran. Kakor znano, je itaHjanska vlada že pred dvema letoma prejela pooblastilo od parlamenta, da proglasi 12 italijanskih pristanih za svobodne Wke v širšem ali ožjem obsegu. Po pooblastilu se ime proglasiti za svoboden pas vse mesto, kakor tudi okoliško območje. Svoje-časno je že bila proglašena svobodna cona v Trstu in Genovj m pride sedaj potemtakem na vrsto tudi Reka.
Reka. 26. febr. n. Reško meščanstvo je posialo v Rim deputacijo, da te posluje, naj bi se vse mesto proglasilo za svobodno ta-
ko in ne samo teritorij ob pristanišču. Meščani so prepričani, da bi živelo mesto znatno ceneje, ako bi spadalo vse ozemlje v svoboden pas.
Budimpešta, 26. febr. M. >Magyar Ors-zag« objavlja pod naslovom HJpanje na obnovo R?ke« daljši dopis svojega reškega dopisnika, v katerem slika obupno gospodarsko stanje in vedno večje propadanje Reke ter pravi, da se še le sedaj občutijo težke posledice za Reko, ker je bila odtrgana od svojega naravnega zaledja. Reka propada, hotel; so prazni, stanovanjske in poslovne hiše se vedno bolj praznijo in je samo še vprašanje časa, kedaj se bodo popolnoma porušile. Le v reški okolici, gradi inozemski kapital par hotelov, od česar pa Reka sama nima nikakih koristi. Nihče se več ne zmeni za Reko, le Madžari kažeio še nekaj zanimanja za to nekoč tako cvetoče jadransko pristanišče. Dopisnik končno izraža nado. da bo morda imela od zbliža-nja med Italijo jn Avstrijo tudi Reka nekaj koristi, a predvsem bi bil potreben sporazum z Jugoslavijo, ki edina je v stanju, da pomaga Reki zopet na noge.
Sprememba statutov Društva narodov
Signatarne sile naj se popolnoma
jih dovoljuje
Ženeva, 36. februarja AA. Odbor Društva narodov je sinoči pričel razipravjaiti o vprašanju prilagoditve statuta Društva narodov določbam Kefloggovega paleta. O vprašanju, ali naj sam odbor razipravlja o potrebi revizije statuta Društva narodov, so nastala razJična mnerrja.
Večji del raziprave je bi posvečen predlogu angleške vlade, da se izipremeni člen 12. s katerim se signatarne sile obvezujejo, da se v primera konflikta ne bodo posluževale vojne, preden ne potečejo trije meseci
odpovedo vojni tudi v slučajih, ki statut D. N
po Izreku razsodnikov ali pa poročilu Sveta Društva narodov o nastalem sporu. Poročilo o tem vprašanju predlaga, naj se ta člen izpTemenj tako, da se bodo signatarne srile popolnoma odpovedale vojni. Končno predlaga angleška vlada, naj se tudi iz-premeni Sen 15. statuta Društva narodov, ka dovoljuje vojno v obrambo prava in pravičnosti tako. da bo člen 15 v soglasju s Kelloggoviim paktom, ki obsoja vojno kot sredstvo narodne politike.
Centrum ograža obstoj nemške vlade
Popoln zastoj pogajanj med vladnimi strankami za sprejem Youngo-vega reparacijskega načrta in poljsko - nemškega sporazuma
Berlin, 26. februarja, g. V državnem zboru je bilo tudi danes razpofloženje zelo mučno. Pogajanja nikakor nočejo napredovati in celo o tem še ni padla odločitev, ali bo lahko samo odbor že jutri glasoval o sprejemu poljsko-nemškega sporazuma. Dolgotrajne od-goditve posvetovanj v plenumu izzivajo med vladnimi strankami vedno več nasprotstev.
Najtežavnejši je položaj v centrumu, tako, da danes še ni mogoče reči, kako se bo rešilo vprašanje finančne re-
forme, niti Youngovih zakonov, ker je popolnoma negotovo, kako bo glasoval centrum o zakonu glede sporazuma s Poljsko. Ravno tako se v centrumu uveljavljajo različna mnenja glede osnutka, ki ga je predložil državni finančni minister za kritje proračuna 1930. Državni zbor se je kljub težavam, v katerih je sedaj, odločil, da bo imel od konca tedna do srede prihodnjega tedna odmor, ker se hočejo po starim običaju porenski in južnonemški poslanci udeležiti karneval, svečanosti.
Med prvo in drago izdajo
Glasilo ljubljanskega g. škofa, »Slovenec«, si je v svoji včerajšnji prvi izdaji dovolil na račun »Jutra« novinarsko nekvalificirano zafrbacijo, ki izvira očividno iz onemogle konkurenčne nezmožnosti »Slovencu« gre očividno silno na živce, da kljub prizadevnemu kopiranju našega lista in kljub temu, da črpa svoje »katoliške« informacije po razkritju katoliške »Hrvatske Straže« iz framazonskega vira, »Jutra« ne more doseči Bolj sebi v tolažbo in v opravičilo pred svojimi čitatelji je skušal kolega iz Kopitarjeve ulice smešiti našr informacije o prizadevanjih za ožjo zvezo med Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Mi hvala bogu nismo pod nobeno kuratelo, prav tako pa se »Jutrovci« ne bomo hodili učit v Jugoslovensko tiskarno, kaj in kako smemo poročati. Take-le blamaže se lahko gospodom škofovega glasila še večkrat pripete in po našem mnenju za nje ni niti dobro niti koristno, da jih obešajo n« veliki zv on. Do tega prepričanja so menda tudi že sami prišli, ker so v drugi izdaji, ki so jo morali izdati, da dohite »Jutrovo« prvo izdajo, svojo »učenost« previdno izpustili. Nam ni do takih polemik, toda če jih »Slovenec« želi, smo vedno na razpolago!
Obveznice Vojne škode
Beograd. 26. februarja. AA. Po Členu 4. rakona o izplačilu Vojne šk>de ugasne pravica izplačila obveznic loterijske IV-,% državne re.ite za Vojno škodo, amortiziranih ori prvem žrebanju dne 15. Januaria 1925 s 1. marcem 1930. Zato preneha veliavnost teh obveznic, ki nosib serije 62. 138, 156. 214. 458- 555. 1240, 1838, 2'67, 2379, 2534, 2561. 2696. 2775, 2805 3045. 3315, 3642. 3653 in 4066 s 1. maTcem t. 1. in se izplačujejo samo do vštetega 28. februarja. S 1. marcem izpube obveznice teh serij pravico do izplačila njihove nominalne vrednosti kakor tudi do izplačila njihovih obresti. Nadalje jih ni moffoče ve? kupovati za kavcije in depozite pri javnih blagajnicah. S temi obveznicami se ne morejo nadalje plačevati predmeti, kf eo bili odstopljeni iz vojnega plena, in kupovati dobrine, ki fih prejmejo na račun reparacij po vojni oškodovane osebe. Prav tako se e temi obveznicami ne morejo naročati predmeti ln dobrine na račun reparacij, ne vrniti posojila v denarru iz sredstev sekvestriranih posestev. Nadalje ni mogoče s temi obveznicami plačati cene za brezlastniška posestva. S tem izgube te obveznice vse ušrodnosti, ki fim jih dajejo odstavki 3., 6., 15. in 22. zakona o izplačilu vojne škode.
Odlikovanja sodnikov
Beograd. 26. februarja. AA. Krat) le odWwvel z redom Belega orla 5. stopnje t■ dr. Josipa Kotnika, predsednika okrožnega sodišča v Cefo v pokola. — Z redom sv. Save st® odlikovana <fr. Friderik BraSč, sodnik OkTOižnesa sodrSSa v Celju, in dr. Adtoff Kaitser, sodmJk okrožnega sodišča t LfltrbBairi, oba v pokolu.
Podaljšano povišanje železniške tarife za drva in premog
Beograd, 26. februarja r. Uradno glasilo generalne direkcije državnih železnic »Sa-obračajni vestnik« objavlja da ostane ▼ sep tembru lanskega leta odrejeno 20 odstotno povišanje tarife za prevoz drv za kurjavo po Izjemni tarifi 2a ln 2b, kakor tudi za premog po izjemni tarifi la la lb, nadalje za apno po izjemni tarifi 18, za zemljo in pesek po izjemni tarifi 20, za kamenje po izjemni tarifi 21, za opeko po Izjemni tarifi 24, tod] po 31. marcu še nadalje ▼ veljavi.
Imenovanje rels ul uleme ▼ Beogradu
Beograd, 36. februarja. Kralj je podpisal rikaz, s katerim postavka za reis ul ulerno islamske vei-sk-e zaiednioe v kraljevim Jugoslavija s sedežem v Beogradu 2. Had-ži Mehmed GjemaMin Cauše-vdč iz Sarajeva..
Rokoborbe v Unionu
Ljubljana, 26. februarja.
Danes se je vršilo IV. kolo mednarodnih rokoborbnih tekem, katerim je zopet prisostvovala velika množica, ki je napolnila unionsko dvorano ter z zanimanjem siodila poteku ostrih borb.
Kot prvi par sta nastopila Nemec Weh-ram in Mazur Budrus. \Vehram, ki velja kot eden konkurentov za prvo mesto, je bil sicer v premoči, vendar ni mogel doseči zmage proti Budrusu. Borba j« ostala neodločena.
Pri drugem paru Equatore - Bachratty je Italijan zopet uporabil svoj običajni prijem ter položil v 14. min. svojega nasprotnika z dvojnim ncisonom s spodnjim prijemom.
Največjo- zanimanje je vladalo ®a borbo Jugoslovena Kopa proti črncu John-sonu. Črnec se je danes boril bolj oprezno nego včeraj proti Equatoreu. Borba, ki je bila zelo fair, je ostala neodločena.
Kot zadnji par sta nastopila v odločilni borbi Dunajčan Proller in Slovak Mr-na. V skupnem času 41 minut je zmagal s prijemom originalni Mrna proti od publike favoriziranemu Prollerju.
Jutri se vrši med drugim zanimiva borba Kop : Equatore.
Ljubljanska gledališka kronika
Snoči se je vršila v ljubljanski drami repriza Schillerjevega »Dona CarLosa«, v katerem je nastopila v ulogi princese Ebol! gdč. Maša Slavčeva, ena izmed mladih in dosti obetajočih komponent našega igralskega ansambla. Po njenem lanskem nastopu v »Živem mrtvecu« (Saša), ko se je izkazala kot vrlo prikupna, ambiciozna moč, je bila to njena prva večja uloga, samo neprimerno težja in resnejša, saj zahteva dvojni obraz španske princese v tem Schillerjevem delu, obraz nesrečno ljubeče ženske in intrigantke. močne igralske osebnosti in zrelosti, da pride do polnega izraza in da ostane enoten in verjeten v okviru iste osebnosti. Vprašanje je, da-li je umestno, da se takšne nevarne ulo-ge (zaradi ulog samih) izročajo v roke začetnikom. tudi če kažejo nesporen fealent, vsekakor pa je treba pohvaliti novo tak tiko gledaliških činiteliev. da dajejo tudi naraščaju priliko pomeriti svoie moči ob težje naloge — saj enkrat morajo itak priti do tega. V tem primeru izbera ni bila slaba, naša tretja princesa Ebol i se je prav pogumno in dobro uveljavila v predstavi, ki je bik zanjo takorekoč krstna. Občinstvo jo je sprejelo simpatično m ni manjkal niti zasluženi šopek cvetlic.
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Nakup Auerspergovega sveta — Razširjenje vodovoda na Barju — Razdelitev štipendi) — Ureditev najemnin v mestnih hišah — Izpopolnitev odsekov — Tujsko-prometni svet mestne občine
Ljubljana, 26. februarja
Na svoji redni seji, ki se je vrnila danes popoldne, je občinski svet ljubljanski rešil nekad tekočih zadev.
Poročilo župana
Po otvoritvi je župan dr. Puc naznanil, da sta opravičila svojo odsotnost občinska svetnika dr. Bohinjec in Sterk. Nadalie ie sporočil, da je prejel od ministra dvora g. Jeitiča na zadnjo brzojavko, ki io je po skiepu občinskega sveta poslal Ni. Vel. kralju in v kateri se izraža zahvala za rrie-govo obljubo ureditve vprašanja regulacije Ljubljanice, odgovor, da se Ni. Vel. kralj zahvaljuje za izraze vdanosti.
Končno je poročal župan o smrti člana občinskega sveta dr. Jeriča ter poudarjal, da je pokojnik vršil ob prevratu važno vlogo v našem narodnem pokretu. Znan je bil tudi kot odličen delavec na gospodarskem polju in ko ie bil L 1927. izvoljen v ljubljanski občinski svet, je vršil kot član več odsekov skrajno vestno in pošteno svoje dolžnosti. Zato ga bo ohranil ljubljanski občinski svet v dobrem spominu, dočim izreka njegovi rodbini najiskrenejše sožalje. Občinski svet je stoje poslušal besede župana ter se pridružil počastitvi spomina pokojnega dr. Jeriča.
Ker novo imenovani član občinske uprave inž. Pavlin zaradi odsotnosti na zadnji seji ni bil zaprisežen, ga je župan zaprisegel na današnji seji. Zapisnik zadnje seje je bil odobren brez ugovora.
Gradbene zadeve
Za gradbeni odsek je poročal nato njegov načelnik podžupan prof. Jarc o nakupu Auerspergovega sveta ob Vegovi ulici, kjer ie stal nekdaj »Knežji dvorec«. Občinski svet ljubljanski je že 14. maja 1929 v zrvezi z brezplačnim odstopom sveta za pravoslavno cerkev v Trubarjevem parku sklenil. da odkupi mestna občina omenjeno Au-erspergovo zemljišče. Po dogovoru z lastnikom naj bi plačala mestna občina za ta svet 360.000 Din, razen tega pa vse pristojbine m druge stroške v zveri s pogodbo. Zemlijšče bo veljalo mestno občino kvadratni meter po 165 Din. Občinski svet je kupčijo soglasno odobril. Nadalje je bilo sklenjeno, naj se mestni gospodarski urad dogovori s pekovskim društvom v Ljubljani o odstopu njegovega sveta ob Linhartovi ulici v korist mestne občine. Svet bo občina plačala iz sredstev 7milijonskega investicijskega posojila.
Od občinskega 6.2 milijonskega investicijskega posojila je še na razpolago 2 milijona 788.00 Din. Po posvetovanju v finančnem odseku je bil dosežen sporazum, da se ima ostanek tega posojila predvsem uporabiti za odplačilo ostanka dolga za mestno stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti, nadalje za napravo dveh novih mostov preko malega Grabna in Gradaščice ob Groharjevi cesti, za regulacijo Streliške ulice 100.000 Din. za razširjenje vodovoda na Barje 500.000 Din in za napravo javnega stranišča na Masaryko<vi cesti 450.000 Din. Zadnja vsota bo verjetno odnadla, ker se je z načrtom preuredbe ljubljanskega kolodvora pojavil predlog, nai bi se novo stranišče napravilo v novem kolodvorskem poslopju. Razen tega je predlagal gradbeni odsek, naj se iz omenjenega Dosojila nakaže vsota 350.000 Din za nabavo novih voz za pobiranje smeti. Predlogi gradbenega odseka so bili soglasno sprejeti.
Štipendije za dijake Srednje tehnične šole
Za personalno-pravni odsek je poročal njegov podnačelnik obč. svet. dr. Ravnlhar. Rešeno ie bilo več prošenj za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. Ustanova dr. Košmerla v višini 3.000 Din se ie podelila na priporočilo ravnatelja Reisnerja dijaku srednje tehnične šole Karlu Jaku. Ustanove mestne občine po 1.000 Din so bile podeljene naslednjim dijakom srednje tehnične šole: Milanu Gregoriču, Hermanu Slamiču, Dragutinu Chwatalu, Štefanu Dol-barju. Marjanu Pengovu, Maksimu Brezar-ju, Josipu Sintiču tn Josipini Mozetičervi.
V mestni posredovalni urad, ki ga vodi dvorni svetnik dr. Andolšek, sta bila ime-
novana kot zaupnika bivi*! magistratni uradnik Veličan Fink in nadučitelj v p. Lovro Perko.
Najemnine v mestnih hišah
V	imenu odseka za upravo mestnih hiš
je poročal obč. svet. Likozar o nekaterih prošnjah za znižanje oziroma za plačilo najemnine v obrokih. Prošnja neke stranke, nai se ji odpiše del že plačane najemnine za L 1929. se je zavrnila, sprejet pa je bil predlog, da se zniža najemnina za trgovski lokal, ki se nahaja v mestni stanovanjski hbii na Ahaclievi cesti Ln v katerem je sedaj mlekarna, od 13.000 Din na 8.000 Din in sicer od 1. februarja t. 1. Razen tega je občinski svet sklenil glede na svoječasni predlog obč. sv. Lovšeta, da se mestna stanovanjska hiša v Gradaški ulici št 16 uvrsti v četrto plačilno stopnjo stanovanjskih najemnin.
V	načelstvo mestne delavske bolniške blagajne sta bila izvoljena kot člana obč. svetnika Likozar in Jeglič, v nadzorstvo pa obč. svetniki Pišek. Debevec in Lovše.
Volitev novega člana v upravni odbor Mestne hranilnice
na mesto pokojnega obč. svet dr. Jeriča se je vrula na predlog obč. svetnika Tavčarja po listkih. Župan je določil za skruti-natorja obč. svetnika Sašo Kneza in Karia Ceča. Od 41 oddanih glasov je dobil obč. svetnik Mr. Rihard Sušnik 31 glasov, odvetniški koncipijent dir. Žitko 6 glasov, odvetnik dr. Vodušek pa 4 glasove.
Obč. svetnik Karel Čeč je po proglašeni volitvi izjavil, da smatra za fcikompatibaino, ako je član upravnega odbora Mestne hranilnice oseba, ki je že član uprave kakega drugega denarnega zavoda. Zato tudi ne smatra izvolitve obč. svetnika Sušnika ▼ upravni odbor Mestne hranilnice kot primerne, ker je načelnik nadzorstvenega sveta Kreditnega zavoda. Iz istega razloga da je govornik sam odklonil kandidaturo za člana upravnega odbora Mestne hranilnice.
Obč. svetnik Turk je pripomnil, da je bŠ tudi pokojni dr. Jerič član nadzorstvenega sveta Zadružne gospodarske banke, dočim je župan dr. Puc omenil, da je treba pač počakati na izjavo obč svetnika Sušnika, ki na današnji seji ni bil navzoč.
Na mesto pokojnega dr. Jeriča so bffi ta>-voljeni: v magistratni gremij obč. svetnik Jeglič, v personalno-pravni odsek obč. svetnik dT. Lukan, v finančni odsek obč. svetnik Meden, na mesto odstopivšega obč. srvetnika Uratnika pa r odsek za opravo mestnih hiš obč. svetnik Jenko.
Ob koncu seje je župan odkasal več samostojnih predlogov
pristojnim odsekom. Obč. svetnik Miroslav Urbas je vložil predlog za napravo ogTaie na levem bregu Gruharjevega prekopa tik ob štepanskem mostu pri betonskem stopnišču. Obč. svetnik Mihelčič je viožfl predlog, na< se uredi zrveza Aškerčeve ceste z Gortanovim trgom in Tržaško cesto te* omenjeni trg primerno uredi.
Podžupan prof. Jarc je vložil predlog, naj osnuje mestna občina p°seben tujsk°-nro-metni svet. ki naj bi ne bi! preštevilen. ki pa nai bi po svoji uvidevnosti pritegni! k sodelovanju kot svetovalce strokovnjake. Za ta svet naj bi se izdelal poseljen pravilnik in se mu zagotovila v proračuna primerna sredstva. Podžunan utemeiiuje svo? predlog, da je mesto Ljubljana z bližnjo in daljno okolico kakor ustvarjeno za sredi-rče tujskega prometa, ki bi lahko donašaf mestu izredne dohodke. G'edc na to, da je zagotovljena regulacija Ljubljanice, ki je doslej kari!a lice mesta, smatra kot primerno. da se prično pripravljalna dela za preudarno, premišljeno in organizirano propagando za tujski promet. Predvsem bi bilo treba proučiti možnost, koliko tujcev mesto sprejeti pod svoj krov ln ukreniti vse potrebno, da se dobi točen pregled razpoložljivih sob. katerih število se ceni do tisoč ter oskrbi zanie udobna oprema, nadalje, da se organiziralo t?god<ne prometne zveze 7. nalleošimi točkami ljubljanske okolice, oskrbe ugodne gostilne, na drugi stkani na prouče sličme razmere v središt^h tujskega prometa kakor v Celovca, Solmo-gradu in iMonabovem.
Rodbinska tragedija pred mariborskim
velikim senatom
Premišljen umor lastnega očeta — Duševni in telesni propad
soobtoženca
'V hiša posestnika Antona Horvata v Gornji Pristavi pri Ptuju niso nikoli vladale dobre razmere. Anton Horvat je bil sicer priden delavec, toda preveč prepirljiv. S sinom Martinom.^ ki je star 19 let, se ni dobro razumel. Cesto ga je po nepotrebnem pretepal. Namesto ljubezni ie vladalo sovraštvo sina do očeta. Prvotna otroška ie-za se je polagoma spremenila v globoko sovraštvo proti očetu in končno je v sinu tudi dozorela misel, da se reši očeta in tabo konča svoje^ trpljenje. Martin je sklenil ubiM lastnega očeta.
Ko se je Anton Horvat 3. septembra lani popolnoma pijan vrnil z vožnje iz Ptuja domov, je pustil voz in konja na dvorišču ter se zavlekel na skedenj, kjer ie legel na slamo m trdo zaspal. Tedaj je v Martinu dozorela odločitev da ubije očeta. Izpregel je konja in ga spravil v hlev, prijel težko sekiro za sekanje drv m splezal na skedenj. Udaril je očeta z uhljem sekire po desni strani glave s tako silo. da mu je zdrobil lobanjo in da je smrt nastopila tak°j.
Morilec je bil svojega dejanja le predobro svest in zavedel se je tudi posledic. Namočil je očetovo roko v krvi, s katero je tudi namazal vse bližnje predmete in lestev, ki vodi s skednja na tla, da bi tako vzbudil videz, da se je oče po nesreči prevrnil in se težko ranjen po lestvi spustil na tla, od tu pa zavlekel v koruzno njivo, kjer je poškodbam podlegel in umrl. Ko je to delo opravil. Je vzel mrtvega očeta in ga zavlekel v koruzno njivo, nato pa je obrisal sekiro, odčel v svojo sobo in mirno legel k počitku.
Ko naslednjega dne Antona Horvata ni bilo na spregled, ie žena poslala sina iskat očeta. Seveda ga ta ni našel. Na materino zahtevo pa je moral očetovo odsotnost javiti orožnikom. Orožniki so prihiteli na Horvatov dom, kjer so takoj opazili, da
▼ h?S nekaj ni v redu. Sli so za sledjo ht
našli mrtvega Antona Horvata v koruzni njivi. Po vseh znakih je bilo očitno, da se pokojni Horvat ni ponesrečil, temveč da je bil umorjen. Sum ie takoj padel na sina Martina, ki so ga orožniki aretirali. Po kratkem tajenju ie zločin priznal.
Obdolžil ie soudeležbe tudi tesarja Janeza Fiderška. rojenega 1. 1887. v Skrb-ljah. češ, da ie bil s pokojnim zaradi reke tožbe v sovraštvu m da ga je nagovoril k zločinu ter tudi pomagal pri prenašanju trupla v koruzno njivo. Zagrozil oa mu je, da mora molčati, sicer ga ubije. Zato se ga Fideršek ni upal izdati. S tem je seveda zadobila zadeva novo lice. Orožniki so Fi-den"ka aretirali in skupno s Horvatom je bil stavljen pod obtožbo.
Proti obema se je vršila že lani razprava DTed porotnim sodiščem, vendar jo je sodišče odgodilo. češ. da je treba preiskati obtoženčevo duševno stanje. Zadeva se ie danes ponovno obravnavala pred senatom petorice.
^Senat so tvorili sodniki okrožnega s.-di-šča Žemljic. Ouzelj, Senijor. Lešnik in Kol-šek. Horvat ie vse priznal in Dovedal tudi, da ie sokrivec Janez Fider"ek. ki je v zaporu duševno in telesno popolnoma prnpa-del. Na stavljena vprašania je zanikal vsako krivdo govoril zmedeno in trdil, da je Anton Horvat še živ. tako da je državn' pravdnik predlagal, nai se obtoženčevo duševno stanje še preišče in da naj se razprava do tega časa odgndi.
Obtoženčev zagovornik dr. Šnuderl ie temu ugovarjal in trdil, da ie na Rder-*ka tako porazno vplivala zaporna psihoza. Senat Petorice ie ugodil zahtevi državnega pravdnika in ie nadaljevanje razprave od-godil. S tem je bila zor>et odgodena zakliu-čitev žalostne družinske tragedije, ki zopet strašno kaže posledice alkoholizma.
Naši
Naprednim akademskim starešinam!
Na slavnostnem zborovanja ob priliki desetletnice JNAD »Jadrana« kn še&tdesetlet-nice »Slovenije« je bil obstoječi »Starešinski Bvea JNAD Jadran« dan nalog, »da rajz&ri svojo organizacijo ki da v sporazumu z drugimi obstoječimi naprednimi starešinskimi organizacijami ustvari forum, ki bo — kot vrhovna instanca vsega naprednega starešinstva — na podlagi teoretičnih ugotovitev praktično sodeloval s stremljenji slovenske napredne mladine«.
Da stori prvi korak v to smer, je sklicala »Starešinska zveza Jadrana« svoj izredni občni zbor
na 2. marca 1930 ob 10. on ▼ malo dvorano »Kazine« v Ljubljani, na katerem občnem zboru bo izprememla pravila svoje organizacije in s tem omogočila uresničenje zgora<j citirane resolucije.
Obenem s tem občnim zborom se Do na Istem kraju m ob istem času vtštI sestanek Izvoljenega pripravljalnega odbora za bodočo Starešinsko zvezo. Na ta seStaneK vabimo tudi vse druge člane bivših akad. društev »Slovenije« >Tabora«. »Adrije*, »Save«, »Iiliriie« ln »Velebita«, zlasti one rz Ljubljane, ki želijo sodelovati pri razpravi o pravilih nove organizacije. Z veseljem bi pozdravili na sestanku tudi goste iz bratskega »Triglava«. Na sestanku se bo izvolil že prvi odbor nove starešinske organizacije, ki bo imel nalogo izvesti do kraja resolucijo s slavnostnega zbora JNAD »Ja-
Starešbie, pridite na sestanek hi dokumentirajte svojo voljo, da se položi temelj prepotrebni čvrsti organizaciji naprednega akademskega starešinstva.
Pripravljalni odbor.
NB. Po sestanku se bo vršilo skupno ko kSo. Starešine, ki se nameravajo sestanka odnosno kosila udeležiti, naij to javijo JNAD ■Jadran« v Ljubljani
Naši tehniki v najglobljem rndnikn
Letošnje semestralne počitnice je Dru-jftvo jugoslovenskih tehnikov v Pragi povabilo za prelepo in nad vse poučno ekskurzijo v staro rudniško mesto Pfibram. Mod Slovenci jo to mesto dobro znano, •aj so sem hodili še do nedavna v velikem Številu jugoslovenskl akademiki študirat na visoko rudarsko šolo. Danes študira tu io še okoli 10 Jugoslovenov.
Eskurzija je šteia 35 slušateljev vseh tehničnih strok. V Pj-ibramu so nas na postaji sprejeli naši in češki montanisti. Začeli smo takoj dopoldne s pregledovanjem visoke rudarske šole, ki ima rudarski in plav-iarski oddelek. Rektorat, laboratoriji, zbir-ke in predavalnice so raztresene v petih »gradbah. Večina zgradb je prvotno služila čisto drugim namenom in je ena stara celo preko 300 let. Lahko si tedaj mislite, da ni vse urejeno najbolj praktično in moderno. Vsak prostor j« izkoriščen in prenapolnjen z bogatimi zbirkami, ki bi gotovo zaslužile boljši prostor. Stene so poln« fotografij, mnoge od rudarskih podjetij iz Slovenije in Bosne
Po kosilu, s češkimi knedlfki seveda, smo Imeli na programu pregledovanje rudnika, kar nas j« najbolj vleklo. Vse, kar je škoda m odveč, smo odložili, kajti čakala nas j« vročina 36 stop. C in velik prah. Dosti ■meha in zabavnih opazk je padlo na račun naših kostumov. Jama je najglobokej-Sa ▼ Evropi. Ima 37 nadstropij, najnižje j« 1350 m pod zemljo, 800 m pod morsko gladino. Vožnja v jamo drami čudne občutke, traja pa skoro 5 minut. V rudniku pridobivajo leščenec, ki je bogat na srebru ta svincu. Dve uri smo prebili v tem podzemskem svetu in videli težave in nevarnosti rudarskega poklica. Danes je srebrna iil* že zelo revna. V starih dobrih časih j« bilo zaposlenih 5000 delavcev, a danes dobi tu kruha le še njih 1500.
Zdravi smo »e vrnili na dnevno svetlobo, a utrujeni m pokriti s prahom. Zvečer ob 20. je bila v hotelu skupna večerja in prijateljski zabavni večer. Ugodno nas je iznenadi! pozdravni govor prof. ing. H uram-la, ki je živel dolgo časa v Sloven.ji. V na-% sredini jc bil da;!je ruski učeniak prof. mg. Mitinskv, ki je prišel sem z ljubljanske montanistične fakultete Ima najlepše spomine na Ljubljano in svoje tamkajšnje delovanje Po dolgem času je zopet enkrat navdušeno plesal kolo. Pribramski tovariši so nam pokazali, kak je njihov tradi-cijonailni rudarski zabavni večer. V veselem razpoloženju, petju in pri dobrem pi-
m
tu so naglo potekle vesele vre.
Drugi dan dopoldne smo si ogledali način pridobivanja sreba in svinca, ves postopek od naiganja pražene rude ▼ visoke peči do čistih kovin za prodajo. Danee se mesečno pridobiva okoli 2000 kg srebra in ICO ton svinca.
Popoldne nas jc sprejel rektor. Ostali čas smo porabili za obisk znane božje poti Svata Hora, kjer je shranjen čudodelni kip Matere Božje in hodijo sem romarji kakor pri nas na Brezje.
Mesto Pfibram je tipično Studentovsko mesto. Po številu prebivalcev je enako Celju, a ima poleg visoke rudarske šole še gimnazijo, realko in učiteljišče.
Le prehitro smo se morali ločiti od ljubeznivih tovarišev, ki so nas vodili io spremljali po Pfibramu. Z zadovoljstvom smo se vrnili v Prago, noseč s seboj najlepše spomine na Pfibram. Praški visoko-šolci smo se vrnili vsak k svojim knjigam, dokler društvo zopet ne priredi kake nove ekskurzije, ki bo kakor vse do sedaj uspela v poučnem, družabnem in nacijo-nalnem pogledu. /ng. C. Miro Grzinčič.
Delovanje za zaščito revne celjske deee
Celje, 25. februarja
Občni zbor državne krajevne zašite deee in mladine v Celju se je vršil 20. t m. v Narodnem domu ob primerni udeležbo.
Predsednik šolski upravitelj Joško BizjaK je otvoril 22. občni zbor in pozdravil navzoče. posebno pa še mestnega župana dr. Goričana. primarija 2- dr. Rebermka ra g. dr. Hraovca.	. . M .
Tajniško poročilo le podal očiten g. Janko Kramer. Na lanskem občnem zboru sta se sklenila dva predloga. Prvi predlog: Organizacija zaščite deee nai se razprede ▼ sleherno vas s tem, da se vzbuja med ljudstvom zanimanje za mladinsko delo ra nabira članstvo na ta način, da bi dobil vsak član proti malenkostni letni članarini primeren znak in bil ponosen na to, da ie član te dobrodelne organizacije ln da sme nositi ta znak. Kakor je ta predlog z veseljem pozdraviti in bi naši zaščiti gotovo prinesel lep vir dohodkov, nismo do seda.1 imeli potrebnega denarja, da bi založili
članske znake
Drugi predlog Je bil ustanovitev zavetišča. Ta predlog sicer ni nov. saj je naša zaščita ponovno izražala željo, da se v Celju ustanovi zavod za osirotele in zapuščene otroke ker dostikrat ne najdemo izhoda. kam s tako deco. Pa misel ustanoviti sirotišnico je zaradi denarnih težav stopila v ozadje in stopila ie na dan druga, to je dnevno zavetišče.
V	Celju in njeni okolici Je nebroj otrok, ki so po ves dan prepuščeni sami sebi. Oče in mati gresta za kruhom, ziutrai se podasta na delo in se vrneta trudna zvečer. Otroci so doma izpostavljeni raznovrstnim nevarnostim, dušnim in telesnim
V	bivšem Invalidskem domu je več sob odvisnih in te so se po zaslugi primarija g. dr. Rebernika ponudile naši zaščiti, da jih uporabi za dnevno zavetišče Odbor je to ponudbo sprejel z veseljem in se takoj obrnil s prošnjo na velikega župana mariborske oblasti, da ukrene vse potrebno, da ministrstvo imenuje za zavetišče dve učni moči m prevzame tudi izplačevanje njunih prejemkov. Ministrstvo ie naši prošnji ustreglo in določilo dve učiteljici za zavetišče S tem nam je mnogo pomagano. Največ pa otrokom, ki bodo našli v zavetišču dobro vzgojo m bodo z društveno pomočjo postali koristni člani človeške družbe Kajti otroci bi zjutraj šli v šolo. Opoldne bi se vrnili v zavetišče, kjer bi dobili izdatno kosilo. Popoldne bi se pod nadzorstvom igrali, šli na sprehod, delali naloge za prihodnji dan, zvečer pa se vrnili k staršem na dom.
Obrnili smo se tod! na tukajšnjo mestno in okoliško občino za podpora Saj bo nji-ma v največjo prid, če se ustanovi dnevno zavetišče. Ker smo od teh dveh korporacij dobili vedno izdatne podpore smo prepričani. da bosta podpirali in pospešili ustanovitev dnevnega zavetišča. Upamo pa tudi, da bodo zasebniki ustregli našim prošnjam po podporah, zakaj do sedai se ie imela zaščita zahvaliti neštetokrat za prispevke potrebne zaščiti v plodomosno delovanje.
Pojdimo vsi na delo za dnevno zavetišče, da se čim prej prične z izvedbo predlagane akcije in ustvarili bomo t resnici kaj velikega in lepega!
Delokrog v preteklem poslovnem letu se le precej skrčil, kajti le v najnujnejših primerih smo priskočili na pomoč in pomagali. Od države nismo prejeli nobene pod-
^Siivtfol Sedaf ie
SemaCt*
J, MiGdar
- --	v
ribica o Vat
Ribje olje kvari Se Itak občutljivi želodec slabe deca
JEMA LT
Je praSek, ki vsebuje zelo prijeten okus, a se jemlje suh ali raztopljen v mleku. Prirejen je iz sladnega ekstraKta dr. Wandera in garatiranih 30 % ribjega olja, toda se v njem ne občuti niti neprijetnega okusa niti zoprnega vonja po ribjem olju. Jemalt Je zlasti primeren za vse one, ki navadno ribje olje težko ali pa sploh ne morejo prenesti, otroci pa so naravnost oduševljeni za Jemalt. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—.
pore, pač pa od oblastne samouprave mariborske. od tukajšnje mestne in okoliške občine mestne hranilnice celjske Ljudske posojilnice Celjske posojilnice, okrajnega zastopa, Ljubljanske kreditne banke, oblastne hranilnice mariborske oblasti in še drugi dobrotniki, ki so z večjimi zneski pomagali lajšati bedo. Srčna hvala gre vsem tem dobrotnikom v imenu društva kakor tudi v imenu sirot Glede društvene agil-nosti naj omenimo, da je v preteklem letu zaščita nasledipriredila: junija se je vršil cvetlični dan, ki ie naši zaTčiti prinesel nekaj stotakov. Za Božič smo napravili bo-žičnico. s katero je zaščita izvedla obsežno karitativno delo, kajti 22.000 Din ie naklonila revnim šolarjem tukajšnjih osnovnih šol.
Odbor Je hnel ▼ preteklem letu štiri se-
ie. V teh sejah je zaščita dovoljevala denarno podporo naši revni deci. Društvo se nahaja v težkem položaju. Zato se obrača do vseh dosedanjih članov in dobrotnikov s prošnjo, da ostanejo zvesti podpiratelji naših sirot tudi v bodoče ter jim pridobivajo še novih prijateljev. V imenu uboge deee kličemo javnosti: Pomagajte!
O gmotnem stanju le poročala šol. upra-viteljica gdč. Ivanka Zupančičeva. Poročilo blagajničarke obsega izčrpne podatke o dohodkih in izdatkih za leto 1929. Revizor računov šolski upravitelj .g F. Voglar je poročal. da je našel blagajniške knjige v na.i-lenšem redu in je predlagal blagajničarki absolutorij s pohvalo, kar je občni zbor soglasno odobril.
Pri volitvah je bil ponovno Izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Bizjakom na čelu.
Pri slučajnostih |e prtnrarfj g. dr. Re-
bernlk podal smernice za nameravano dnevno zavetišče
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, pre« hladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasrile v gor* njem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
Hinavska tatica
Ljubljana. 26. februarja
StooS v prvfh večoinih urah se je v stanovanju gospe M. pod Gradom oglasil zvonec. Na pragu je stala mlada, čedna ženska, ki se je ponižno naklonila in prosila za milodar. Ko ji je gospa postregla, je tujka jela pripovedovan, da išče pasla, a ga ne najde Gospe se je simpatična bion-danka zasmilila, zato jo je jela izpcaševati o njem usodi Ženska, videč, da je naletela na usmiljeno srce, je postala takoi še bolj zetoma. Pričela je tožiti o mizeriji, ki jo tolče že več mesecev. Ganila je gospo, da j<o je povabila v stanovanje in ji odkazala prenočišče, kajti kar kmalu sta se pogodili, da jo gospa namesti pri sebi kot postrež-naco.
Kako jo spala neznanka, ki nI pokazala
nikake delavske knjižice, nt znana Davi je zgodaj vstala in se spravila takoi na dela Gospa ji je naročila, naj pospravi sobe, kar je neznanka tudi temeljito opravila. Delala je par ur, nakar je okrog 10. stopila h go-spej ki jo ponižno prosila, če sme oditi za kratko uro po opravkih.
»■Rada bi šla na Borzo dda,« Je dejala.
»iKaj pa boste tam?« je vprašaja gospa.
»Moža bi rada poiskala. Tudi orn je brezposeln in bi mu rada povedala, da je konec najinega trpljenja, ko sem dobila službo vsaj jaz.«
Gospa je takoj prtvolfla bi neznanka, k! sploh še ni izdala svojega imena, je urno izginila. Zdelo se ji je da je njena nova uslužbenka precej razburjena, kar pa je pripisovala veselju, da bo lahko možu povedala veselo novico.
Ura je kmalu minila, So Je že proti poldnevu, a neznanke na bilo od nikoder več nazaj. Pa je gospa le stopila v spalnico in mahoma ji je postala vsa zadeva jasna. Na mizici sta bili zjutraj dve zlati uri, dam-ska in moška, pa sta obe izginili . . .
»Dobrota je sirota!« je vzkliknila gospa, nemalo razburjena. Preiskala je vse prostore, vendar za uricama ni bilo sledu. Nič več ni gospa dvomila, da je tatvino izvršila hinavska neznanka.
Gospa je pohitela takoi na cesto in prijavila zadevo bližnjemu stražniku. Drzno tatico je pričela policija nemudoma zasledovati, vendar pa doslej še ni imela uspeha. Kakor sodijo, ie sleparka najbrž Ljubljančanka. Stara ie okrog 30 let, precej prijetne zunanjosti, ima pa na vesti že več sličndh deianj. Gospa M. je oškodovana za okroglih 7000 Din.
Razkrita tatvina kolesa
Domžale, 26. februarja.
Ljubljančanom k Se t spominu številne tatvine koles, ki so bile zadnja leta izvršene v palači OUZD na Miklošičevi cesti. Domžalski orožniki so dolgo sumili h*-di Jakoba Gregoriča iz Brezovice, da j« bil udeležen pri teh tatvinah. Gregorič je 22ietni sin posestnika, a ni za pošteno delo. Rad se klati okrog brez posla in ima posebno veselje do koles. Orožniki so že parkrat izvršili preiskavo na njegovem domu, a vedno brez uspeha. Nedavnega dne wa »o vnovič premet ali vse seno in mrvo ter našli še dobro ohranjeno kolo s Številko 139.504.
Gregorič je feprva odločno tajfl tatvino, končno pa le priznal, da je ko'o lani v septembru odvedel iz veže OUZD v Ljubljani. Tatvina je prijavljena okrajne mu sodišču na Brdu, kolo p« imajo v varstvu aa orožniški postaji r Domžalah.
cJSepši zobje
SARGOV J
Avtomobilizem in ceste v mariborskem
okrožju
Velik razvoj avtobusnega prometa — Nujno potrebne nove ceste Narodno-gospodarski in obrambni interesi
MaHbor. 24. februarja
Avtomobilizem, zlasti avtobusni promet v mariborskem okrožju se je tekom zadnjih let lepo razvil in se razvija še vedno bolj. Prekmurje ima danes že dive avtobusni zvezi: na poštni avtobusni progi Murska Sobota—Cankova—Rogaševci in na progi M. Sobota—Dobrovnik-Dolirja Lendava. Ljutomer Ima avtobusno zvezo preko St Jurja ob SčaVinici z Gornjo Radgono na eno in s Štrigovo v Medijimurju na drugo stran. Pripravlja se nova zveza preko Male nedelje s Ptujem. Sv. Lenart v Slov. goricah vizdržuje zvezo na eni strani z Mariborom večkrat na dan. na drugi strani zvezo Maribor—Cmurek in Sv. Lenart—Ptuj.
Najmočnejše središče avtobusnega prometa je vsekakor Maribor, ki ima zveze Maribor—Konijice—Celje Maribor—St Janž -Ptuj. Maribor—Selnica, Maribor-Limbuš —Ruše Maribor—St. Lenart-Radgona, Ma-ribor-Zg. Kungota—Sv. Jurij ob Pesnici— Meja, Maribor-Zg. Kungota-Svečina, Maribor—Pesnica, Maribor—Račje—Ptui, Ma-ribor—Dmpleški most-Vurberk—Ptuj. Iz Konjic je reden avtobusni promet na eni strani s Poljčanami na drugi z Vitanjem, na tretji z Oplotnico, kjer se bo podaljšal do Vreč. Ptuj ima poleg gori navedenih zvetz še avtobusni promet čez Sv. Lorenc na Dr. p.—Crnogofo v Poljčane in Rogaško Slatino. V poletnih mesecih bo tudi zopet hmkcdjonirala zveza Maribor—Roga~ka Slatina. Kakor čujemo, se pripravlja tudi zveza Maribor—Št 113—Marija Snežna-Apa-ška kotlina—Radgona, čim bo nova cesta ob Št. Ilju sposobna za avtobusni promet
Celje ima zvezo z Dobrno in Vitanjem ter preko Sv. Jurija po novi cesti črez Prevonje k Sv. Petru pod Sv. gorami Iz Mestinja je avtobusna zveza v Podčetrtek, pripravlja se nova zveza iz Podčetrtka čez Sv. Peter m Bizeijsko Dobovo. Stara je
že zveza Celje—Vranska Vitanje je čez Doliič zvezano s Slovenjgradcem. Iz Smant-na ob savinjski železnici so poštne avtobusne zaveze v Gornji grad ter Ljubno, v sezoni tudi do Solčave Morda je še kje kaka zveza, ld mi trenutno ne pride v spomin.
It 11 podatki so dokaz o visoko razvitem avtobusnem prometu v mariborskem okrožju, ki se bo tekom kratkih let nedvomno še bofl izpopolnil. Pri tem pa si moramo staviti vprašanje, ali so naše ceste temu velikemu prometu tudi dorasle. In tu moramo na žalost reči, da ne. Spomnimo se samo, da je n. pr. ljutomerska avtopro-mebna družba tekom sedanje zime morala ponovno ustaviti promet na progi Ljutomer —Gornja Radgona, in celjska mestna občina presnet po novi kozjanski cesti če<z Prevorje. To pa ne morda zaradi snega, temveč zbog slabih cest Naše ceste v vseh predelih mariborskega okrožja so nujno potrebne korenite remedure, ako naj v polnem obsegu služijo vedno večjim zahtevam prometa sploh m avtoprometa posebej. Upamo, da bodo novi okrajni cestni odbori ▼ tem pogledu na podlagi zakona o samoupravnih cestah krepko prijeli za delo In storili svojo dolžnost. Zlasti je to nujno v nekaterih predelih ptujskega okraja, dalje v ljutomerskem okraju, v Slovenskih goricah, v konjiškem m sJovenjgraškem okraju, da ne govorimo o cestah v šmarskem, rogaškem in kozjanskem okraju.
Hvale vredno se ie razmahnila zadnji fias privatna inicijativa v vprašanju gradnje novih cest Od Ruš do Sv. Areha je pričel poseben konzorcij graditi novo avtomobilsko in splošno prometno cesto, da odpre tudi Pohorje široko zasnovanemu tujskemu prometu. V Slovenski Bistrici se je Istotako porodila druga misel o gradnji ceste na Pohorje do Areha od juga preko Sv. Martina. Državna uprava je spoznala veliko važnost teh načrtov in bamka uprava je dala naročilo, da se izdela — v svrho odprtja Pohorja tudi z zapadne strani — načrt za novo cesto iz Hoč preko Reke do Mariborske koče in od tam do Areha, tako da bo zapadmd del Pohorja v doslednem času odprt za splošni promet Tudi je odredila banska uprava komisijski ogled obeh ostalih gori omenjenih cest na Pohorje iz Run in Slovenske Bistrice Ruški konzorcij pa že dela tudi nove načrte za poda!.iišam<je ceste od Areha na Smolnik Vse te pohorske ceste bi bile velikanskega pomena »tako za našo lesno industrijo in trgovino, kakor tudi za tujski promet Do dobre vozovne in avtomobilske zveze bi prišle na ta način z železnico v Rušah in Hočah predvsem občine in vasi Sv. Martin, Pohorje, Pohorsko in vse nižje ležeče do Hoč, zložen m udoben dostop pa bi dobile tudi planinske koče na Arehu, Sv. Bolfen-ku in Mariborska koča.
Mariborski okrajna cestni odbor se Je s hvalevredno vnemo lotil reševanja cestnih problemov. V njegovih načrtih je ne le mM most pri Dupleku, ki bo vezal Maribor po najkrajši poti čez Vurberk s Ptujem, ampak zlasti tudi izpopolnitev cest v pohorskem, kozjanskem in slovemigra"kem odseku. Omenjamo tu samo dogradnio cestne zveze Maribor—Sv. Peter—Sv. Marjeta, nove ceste Št I!j—Zgornja Kungota čez Ploč in Vrtiče. Hoče-Reka-Mariborska koča, Dravska dolina—Sv. Duh na Ostrem vrhu (iz Bistrice pri Selnici v dolžini R—10 km z vzponom okrog 647 m), ki bi bila prva cesta na Kozjak itd. Ne divomimo, da se bodo ostali okrajni cestni odbori v območju mariborskega okrožja (bivše mari-
borske oblasti) z enako vnemo oprijefl dela
na izpopolnitvah obstoječih in na izgradnji novih — dobro fundiranih in še bolje oskrbovanih prometnih cest Saj gre nam vsem za velike narodno-gospodarske interese ne le v domačem prometu, ampak zlasti tudi za razvoj naše trgovine in industrije za varovanje interesov kmečkih voznikov pa tudi za dobitek gmotnih sredstev potom tujskega prometa. V naših obmejnih predelih pridejo v poštev poleg tega tudi naši narodni in obrambni interesi
Slab plen vlomilcev na kolodvora v Rušah
Maribor, 26. februarja V noQ od totlca na sredo je bilo vlomljeno v prometno pisarno kolodvora v Rušah. Ko se je šef postaje okrog 4. zjutraj prebudil, se mu je zdelo, da čuje itz pisarne vrtanje v blagajno. Stopil je Iz stanovanja, v tem je v prometni pisarni nekaj zaropotalo m kmalu sta se pojavila dva moška, eden skozi okno, drugi skozi vrata ter izginila. Pokazalo se je, da sta poskušala navrtati blagajno, pa se jima ni pravočasno posrečilo. Odnesla sta samo 182 Din iz manipulacijske blagajne. Policijski pes, ki ga je takoj zjutraj pripeljal detektiv mariborske policije ie skoea okno, skoza katero je skočil eden vlomilcev, takoj prijel sled in v avtu tvomice za dušik se ie pričelo zasledovanje ki Je končalo z aretacijo nekega postajnega delavca. Mož s»-cer taji, vendar govori proti njemu cela vrsta tradicij ev. Njegov tovariš še ni te-sieden.	___
Za dekoriranje
dvoran In Salonov, ra veselice, slavnostne prireditve Itd. m
priporoča
IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA
Lepi pot 24 Telefon 3044
Krvno, kožno in živčno bolni doseže*
jo z uporabo naravne »Franz Josef o ve« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Fran* Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K razpravi o litijski tragediji
Obtoženec Jelnikat
Priča Melin
Pomen statistike za tajski promet
Med različne več aH man) ngodne posledice svetovne vojne smemo prištevati tuui uepričakovan razmah tujskega prometa. Preilvojm človek je bil nerazpoiožen za daljša potovanja, bil je za njega že dogodek. če se je odločil potovati čez meje svoje države. To nerazipoloženije do potovanja je spremenila svetovna vojna v hrepenenj« po tujiii krajih, v željo, videti lepote naše zemlje ne glede na oddaljenost in težkoče potovala. Vojak, ki je zdržal vojno od začetka do konca, je prebrodil vso Evropo od severa do juga. od vzhoda do zahoda, in marsikateri tudi vso Azijo do skrajnih meja sibirskih puščav. S tem je bil premagan čut bojazni pred potovanjem in ko je prišel domov, mu je postalo življenje kmalu preenolično. polastil se ga je nemir in zaželel si je vsaj za kratek čas zopet videti tuje kraje in tuje življenje. Turistika mu je dala priliko zadostiti tej svoji želji in tako vidimo med tujci, ki po-sečajo naše kraje, pripadnike najrazličnejših narodov in najrazličnejših slojev. Opažamo pa tudi bolj kakor pred vojno željo narodov po medsebojnem spoznavanju, po spoznavanju medsebojnih običajev, njih ustanov, zdravstvenih in drugih naprav. Dru tva različnih strok posečajo v študijske svrhe tuje države in iščejo medsebojnih stikov.
S tem so začele Številke tujskega prometa v posameznih državah rasti, dohodki iz te nove panoge gospodarstva so že začeli odločilno vplivati na njih finančni položaj. Povprečni izkaz teh dohodkov ie prepričal finančnike, da brez tega vira ne bodo mogli več vzdržati svojih proračunov v ravnotežiiu. Ogromne vsote okroglih 2.4.?0.000.ix.)0 Din. ki jih je n. pr. Nemčija zaslužila v letu 1928. na tujskem prometu, ne vštevš« tzdatkov tujcev za vožnje na železnicah in parobrodib In ne vštevši še drugih koristi, ki jih je imela ta država od tujskega prometa, so vzbudile pozornost vseh držav. Mrzlično, kakor nikdar prej. se je povsod začelo delati na področju tujskega prometa in konkurenca v tej stroki nadkrilju.ie že danes vse druge.
Kakor povsod, se je pokazal tudi v tej stroki kot predpogoj vsakega napredka točna statistika, ki naj nam da sliko ne samo o številu tujcev, temveč tudi o njihovi pripadnosti. Zlasti zadnja slika nam bo dala važne podatke za naše narodno gospodarstvo. Iz te statistike se bo lahko sklepalo o finančni moči posameznih dr žav. o možnosti tn umestnosti tesnejših trgovinskih zvez, o smernicah, ki naj jih zavzame tujsko - prometna politika itd. V primerjanju z izvozno statistiko nam bo dala važne podatke o notranji zvezi med tujskim promeiom in izvozno bilanco, ki bo tem ugodnejša, čim ugodnejM bo tujski promet. P'>kaza!a nam bo ta statistika, da uspeh ni vedno enak. da Je v veliki meri odvisen od teza. s katerimi državami smo v ožiem tujsko - prometnem stiku. Tujec lz držav z ugodno državno bilanco bo dal našim podjetjem, industriiam itd. več zaslužka kakor tujec iz držav, kjer so na dnevnem redu gospodarske krize.
Iz vsega tega ie razvidno, da nam more šele točna statistika podati verno sliko tujskega prometa, njega uspehov in neuspehov Razvidno le pa tudi. da zahteva sta tistika. kakor tudi celotni tujski promet, ki je izmed vseh pridohirnih strok najbolj kočljive narave, podrobnega proučevanja ki nam more dati na raz-oolago sredstva za uspešno delovanje na tem polju. Prepričan sem. da bodo nekatere države, za katere Domeni tuiski promet glavni vir dohodkov. v doglednem času čutile potrebo, ustanoviti na svojih vseučiliščih posebne stolice za to stroko in da se bo na ta način razvila posebna veda o tujskem prometu. Pri nas bi pa bilo za napredek tuj skega prometa že sedaj važno, da bi se nastavili posebni potovalni organi za tujski promet, ki bi poučevali v vseh tujsko-prometnih krajih interesente o potrebah in pred vsem o zahtevah tujskega prometa bi zbirali podatke in redno poročali nadrejeni oblasti o vseh nedostatkih. katere so opazovali v tu.iskomrometnih obratih. Na ta način bi se nailažie odpravile mnogokrat naravnost neverjetne napake, ki se polavljajo v tujskem prometu in nam povzročalo veliko škodo.
Gotovo so v tem pogledu že mnogo storila naša društva za tujski promet, toda manika jim potrebne avtoritete in tako njih hvalevreden in požrtvovalen trud nima že-lienega uspeha. To se vidi najbolje ravno Pri sestavljanju statistike Poziv za pozivom gre na posamezne tuiskoprometne kraie rn ustanove, prosi in roti se jih. naj pošljejo društvu statistične pod«*Ve. tod!? eden se odzove, drugi ne — in tako statistika nikdar ne more biti pooolna.
Zato je brezpogojno potrebno, da vzame sestavo tujsko-prometne statistike v roke država, ki ima dovolj sredstev in možnosti. da prisili posamezne ustanove in obrate k točnemu polaganju statističnih podatkov ali pa. da vsaj oodnira s svojo avtoriteto tuisknorometna društva v tem delu.
Kako naj se zbirajo ti podatki, da bo Statistika zanesljiva in popolna, o tem si posamezne države še niso na jasnem. Tujec. ki pride v na*o državo, ne ostane vedno na enem kraju. On gre iz mesta v mesto. Iz hotela v hotel, iz enega zdravilišča v drugega. Dovsod se iavi in v končni statistiki se šteie ena in ista oseba morebiti pet-, morebiti desetkrat. Taka statistika nas vara. ne da nam prave slike o tujskem prometu. Naibo'iši sistem imata v tem pogledu Francija in Angleška, ki ugotavljata število tuicev ob prestopu v niih državo. Tako se ne more zgoditi, da bi bil tujec večkrat štet celo v enem in Mem kram kakor ce to godi pri nas. v Nemčiji. Avstriji Italiji itd.
V svrho ugotovitve števila tulcev bJ bil najbrže nrmoročl.iiv prvonavedenl sistem, vendar nam na ta ne da pravega kMuča o traianiu tu^evega bivania v naši državi, odnosno o številu prenočišč, kar ie oa ravno važno za ugotovitev materiielnega n<*>eha ttiiskeira nrometa. Zato bi bilo no motem mnemu naHdea'neie. če bi se vodila statistika na podlael Dodatkov od «tra-nl obme'mh organov, ki bi registrirali Drihod in odhod tulcev. obenem oa tudi na r»od-lairi točnih Dodatkov od strani tujsk"nro-metnih Vraiev in ustanov. Taka sta«-+''ka Bi nam dala tudi motnost vcai nriMižne kontrole o pravilnosti prijav tulcev in gotovo nalvprneišo sliko o na*em tui^kem prometu. Vsekakor bo pa v interesu napredka naV<ra tniskega nrometa brezpogojno potrebno, da se statistika na en ali drug način izpopolni.	Dr. Ster
SOADDNT
OEPOIJ.KLOPFER ZEMUN
Vprašanje tujskega prometa na Kočevskem
Kočevje, 25. februarja
Eno oajvažnejSih vprašanj za Kočevsko je brezdvotna vprašanje tujskega prometa. Naše prebivalstvo je zaradi neplodnosti zemlje skrajno obubožano, edino njih bogastvo leži marsikje v gozdu, ki pa je žal kljub krasoti in polnosti, na mnogih mestih nedostopen. Železniška zveza z morjem je biLa dolgo let in je še danes edini up teh ljudi.
Drugo njih bogastvo leži t lepoti pokrajine. Nikjer se ni Kras tako docela razvil kakor pn nas Kraške jame, po večini še ne povsem raziskane, bi nudile vsakemu tujcu krasen užitek. Saj je znana jama, ki so jo pred kratkim odkrili češki turisti ▼ Poljanah, dolga nad štiri kilometre s krasnimi prostori, stalagniti in stalaktiti, Kočevske vasico niso bogate, a lepe so. Zidane so navadno na gričkih, odkoder je lep razgled po dolini in na bližnji gozd Ljubitelji narave ne bodo zasledili nikjer toliko gozdne lepote, ki prehaja mestoma še v pragozdno divjo romantičnost. Za lovca so gozdovi na Kočevskem dobra vaba, kajti samo še naši gozdi na Sloveniji skrivajo v svoji sredini kralja zverjadi medveda, ki v sožitju z volkom in divjim merjascem kraljuie nad rodom jelenov, srnja-di in zajcev poleg roparskih d:vjib mačk, lisic, jazbecov in d:vjih koz. Tudi ptičjega rodu se ne manjka.
Posebnost in znamenitost Kočevske so Kočevci sami. Tujec bo občudoval jezik, to čudno mešanico južnonemških narečij z vrinjenimi slovenskimi besedami, njih nošo in običaje.
To so bistvene točke, na katere naj bi »e uprlta uspešna tujsko prometna propaganda pr nas. V interesu vsega prebivalstva je, da se še v tem letu, ko bo postalo Kočevje in Kočevska ob šestolemem jubileju. sred;šče vsesplošne pozornosti in ko bo »prejelo v svojo sredino do tisoč tujcev, osnuje močna propaganda, ki naj z /so mogočo reklamo opozarja ne samo na proslavo, marveč tud: na pokrajino samo
V rvezi s tem ie tudi vprašanje avtomobilskih zvez. Res da so n*še ceste podobne razoranrm niivtam, vendar bi morali gledati. da bi spojili sva j glavne točke naše Kočevske z mestom V glavnem se je to že izvršilo, vendar smo tozadevno poročali že o nujnih nada'jnih avtobusn'h zvezah Zlasti važna ie zveza Kočevje-Rrod ob Kolpi-Delnice. odkoder je potem direktna rveza z morjem.
Nujna potreba bi bfla. di se r tej zvezi ustanovi tudi pri nas podružnica slovenskega planinskega društva, ki bi bil« važen korak k dvitni tujskega prometa na Kočevskem Mnogo krasnih gorskih točk je pri nas, iz katerih se odpre tujcu krasen razgled bodisi na hrvatsko stran do Like ali pa na lepo Dolenisko. Frid-ich-štatn sam kot razva^na nek^-rijega gradu celjskega grofa Friderika nudi turistu veliko užitVa '"n tudi razgleda.
Člani dmštva 7» raziskovanje podzemskih iam imaio pri nas hvaležno torišče. Odkrivali bodo sami doslei še docela neraziskano ali pa ht<f: še nenaidene lame.
VpraS-nie tuiskega prometa ra Kočevsko je odorto m čaV-< ve1'ko n^ebične požrtvovalnosti in t ruda polnega dela.
čuda. da se je za mladino teh osamljenih
človeških bivališč ustanovila gorska šola, ker bi bi! posel pouka v vsakdanjo šolo gorcein jaradi slabega terena, vremenskih neprilik in velike oddaljenosti pač prenaporen in neprikladen. Pripominjamo pri tem. da se je sedanji ustroj pouka, pri katerem obiskujejo gorci šolo izmenoma vsak drugi dan in da imajo svojo učno moč. dosegel šele po vztrajnem prizadevanju šolskega upravitelja g. Zahrastnika. s pristankom prizadetih občinskih odborov v Stari Loki in Zmincu Ln s sodelovanjem učiteljskega zbora, ki je na konferencah opetovano obsodil stari sistem ustrojstva gorske šole. Poljane nad Skofjo Loko so bile v reorganizaciji hitrejše in se je gorska šla pod vodstvom bivšega upravitelja g. Perka uredila že prej.
Celotni položaj je Izpremenila lanska otvoritev dvorazredne osnovne šole na Gabrku v občini Zminec. Gabrška šola je pritegnil pod svojo streho dokaj otrok iz Poljanske doline in bližnjega hribovja. Poleg vsega pa ie otvoritev nove šole imela za posledico združitev gorcev ln gork v Skofji Loki na de ki šoli Deklice so dotlej posečale samostansko šolo. Bežen statistični Dreg'ed izkazuje, da ie vseh gorcev v obeh razredih 66, ki Jih s pravo očetov-ko ljubeznijo vzgaja in poučuje odlični primorski rojak skrbni in vestni učitelj g. Jakob Roiic rz Dornberga pri Gorici. Težave z mladino so izredne. Osamljena od sveta, trda v kretanju. okorna v izraževaniu je ta deca. Sedanji šolarji so od Sv. Petra hriba Sv. Barbare. Sv. Ož-bolta. Gabnovega. Križne gore. Breznice. Zmrnca Sv. Andreia in Planice. Nedvomno težak pouk za učitelja in učenca, ki le površno pozna lego naštetih kraiev. Slabo opravljeni, premraženi. pa tudi lačni prihajajo ti mali bedniki v šolo. kjer se iih vsako opoldne usmili šobka kuhinia. Vsak
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
ljubljanska drama.
Začetek ob 20 Četrtek, 27.: Za ljubezen so odravila. C. Petek, 28.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Četrtek, 27.: Zaprto. Petek, 28.: Boheme. E.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU.
Začetek ob 20. Četrtek, 27.: Takrat v starih časfiL A. Gostovanje gdč Marice Lubejeva. Petek, 28.. Zaprto.
šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20.15.
Nedelja, 2. marca: Revna kakor cerkvena mil.
Cerkveni boncert »Sloge« t Ljubljani
Narodno fel-ezničarsko glasbeno društvo »Sloga« je presenetilo Ljubljano s konoetr-toni. ki ot je vršil v ponedeljek 24. L m. t frančiškanski cerkvi. Ne samo. da je spored navajal same zanimive in pn nas še neiz-vajane točke, marveč je bila tudi izvedba Za podjetno društvo nad vs<» častna. Da zna tudi publika ceniti neumornj delo za izpopolnitev io napredek, ki ga je izvršilo društvo od svojih skromnih poeetkov pa do danes, je dokazovala nabito polna cerkev.
Spored je >bsegal ko! prvo točko Otto Mallingov op. 46, Slike iz Svete dežele, ora-toii.jsko skladbo za solo. zbor, orkester in orgle. Danski skladatelj Otto Valdemar Mal-
dan dobe vsi otroci topel čaj in kos kruha.	,in? H85S—1915.) je bil eden najplodovi-Nemali stroški se krijejo iz prispevkov do- I fejfih komponistov svoje domovine in je
brodel'nih korporacij. Spreiemajo pa se	*,ožil P0'0? simfonije, orkesterskih in ko-
hvaležno darovi tudi od vsakogar.	mornih del tudi mnogo kantal in nabožnih
Kljub slabim in dolgim potom prihajajo	zborovskih sikladlh. kakor je ta opus. Pusob-
otroci jako redno in z veseljem v šolo kar	n0 s'ov*' kot in«! rumen ta tor (izdal je tudi
je naiboliši znak. da so starši z načinom	^'č0 0 '»strumentaeiji), je bil pristaš
Pouka popolnoma zadovoljni in da zato	Kmerne moderne in zbog vsestranskega mu-
ne potrebuieio ustvarianja umetne »rti-	zilfa'neSa udejstvovanja (bil je ravnatelj
rnunge«, ki bi si io izvestni krogi tako zelo	konc-ervatorija v Kobenbavnu) izredno nva-
želeli. V dosego usnehov je treba harmo-	Ž£nran- »Slike k Svete dežele« so suita še-irije vseh sodeluiočih činiteliev. Razdiral- I stWl skladb brez tematične vezi, zgolj .»eka-
na politika je najmanj na mestu. Želeti je	^ P0611®11" vtisov «>b pogledu na biblične
le. da se zasigura učni ustanovi čim prefl	,<Tale' v tematiki tipičen Nordijee. spomi-
miren razvoi in da se v korist deci odstra-	"fti0* P3 na Griega. le fineiši in
nijo vsi obstoječi spori. "	" — i--;
K
kakovost britvice je odvisna od izredno ostrega rezila.
b osebno ostra in precizno izdelana britvica Gillette jama zato ta uvodno britje vrhu tega oa i njo tudi orištedite. Kupite pravočasno nove britvice G>llettel
Gillette
0 gorski šoli
Škofja Loka, 25. februarja Ni je bilo menda v poslednjih mesecih v vsej Skofji Loki in okolici zadeve, ki bi bila dvignila toliko nepotrebnega prahu kakor vprašanje skupnega pouka dečkov m deklic na gorski šoli v Skofji Loki. ki je bi! odrejen po Šolskih oblastih lani 1. novembra. Dolge diskuside pri krajnem šol-skem odboru, ostri nastopi pri proračunski seai škofjeloškega občinskega zastopa, tz-stavlj>ne. a tudi že zavrnjene prošnje občin .ltare Loke in Zmimca, sistematično nabiranje podpisov pri starših, intervencije pn najvišjih državnih ta cerkvenih činite-ijih nase otžie domovine so se družile z debatami posameznikov, ki so se čutili poklicani, da re&ujejo to strogo prosvetno vprašanje po gostilniških lokalih. O vseh teh pojavih nismo hoteli spraviti v Javnost ničesar. stoječ na stališču, da se vsemu, kar bi utegnilo privesti zadevo gorske >ole na tzvercprosvetno polje, načeloma izognemo, akoravoo bi na pavšalno iznešene trditve v preteklosti lahko pošteno odgovorili. Tudi danes prepuščamo vso odločitev nadrejenim šolskim oblastvom. Naš namen je le. da informiramo javnost o bistvu gorrke 5oie, ki tvori s svojima razredoma Ln učenci celoto zase.
Škofja Loka Je obdana od obilice hribovja. po katerem so raztresene vasice s samotno razpostavljenimi kmetijami. Tudi nad 2 uri je daleč pot v mesto. Zato ni
Zagorske občinske zadeve
Zagorje, 25. februarja Zadnja redmi se)a obiitiskega odbor* )« o<lo-
brifa Sluebono pragmatJ«) m vbOin&k« namtSčen-ce. Druga važna točka drte-vnega reda )« bila volitev krajevnega Šolskega odbora ia šolo r Zagorju in ToplieaJi. V Jolski odbin aa prvo šow so bili poleg župana g GrCarja izvoljeni gg. Mirko Weinberger, Mettrioor čobal, Anton Prosenc h» Anton Snoj. za topliško šolo pa gg. Ivan Ba]cat, France Juvan, Alojz LudoviJta in Viktor FHsefc. V šolski o<iboT v Zagorju irvoli še dva član« oe»-čiiva Kotre<lež. v topHški odbor pa diva 6kin» 00-čina Aržiše.
Ugodilo se )e prošnfl Jos«7>a ReSa ra konce*!* prevažanja 1 osebn ra avtomobilom iz Izlako* ao ielezniške postaje. Prebivalstvo Sel n Bevškeg, Je prosilo za popravilo poti. Jako štaba iti moC-viirna le pot oa Selih do Gregkia. Občinski odboj K določil znesek 5000 Dir., da se ta pot nas«ux a debelim gramozom. Se slabše se godi občanom v Bevškem, ki so >ptoh brez prav« ceste. Po o*-ki ia nevarni poti nad Sarvo morajo boditi otroui v Solo. Preko potoka pa sploh ni noben« zvez« oa trboveljsko stran. Ako proda kmet živino. 10 •nora gnati skozi Zagorje in čez hrib v Trbovlje, ker iti prehoda preko potoka. ObčinskJ odbw s sklenil popraviti pot, do Trboveljske premoaoio*-0« družbe pa se bo obrnil s prošnjo, da bi im tako zvan h starh rampah v Trbovljah dovolila in uredila pirehod preJto potoka.
Rešilo se )e več prošenj za sprejem v občinsko »vezo in za zvišanje občinske podpor«. Skeo-lta t» se k pri tem tudi temeljita revizij« vseh «-danih podpor. Odobren Je bi! odkup zetnljlšča n« BiroHovi parceli, v kolikor bo to potrebno sa i»-peljavo ceste Vsa druga zemljišča za novo ce«o se bodo odkupila pozneje. Občinska proračun fc bi! zopet poslan v Beograd, banska »prava pa le občini dovolila najetje posojila na tekoči račun. Obč:na ima poteg drugih zaostalih računov Se dolg šolskemu odboru v znesku 50 000 Din. Sklenilo se je najeti 100.000 Din posojala.
Delovanje Rdečega kriza v Šoštanju
Šoštanj, 24 februarja RdeCi krS v Šoštanju je imel svoj redni občni zbor t»rod tednn pri Cewvšk<u ob prime«* udeležbi člansrva. Društvo je štelo v minuJem let« 104 član«, priredilo Je v juniju dan Rdečega križa. pri katerem so pobirale prostovoljne prispevke učenke tukajšnje meščanske šole. Tudi vodstvo državnega zdravilišča Topolšica )e nabralo 475 Din. Glavno skrb je društvo posvečajo pod-pofi revne šolske dece tukajšnjih Sol. V ta namen Je priredilo dve zb>k.i in nad vse dobro nsi>e-k> čajanko; s čistim dohodkom Je odbor ob-dari! nad 200 najbednejših šolskih otrok t oa>-potrebnejšo obleko, obutvijo in perilom.
Društvo *e najlepše propagiralo idealne namene Rdečega križa s tem. da se ne omeji zgori na pobiranje članarne, temveč podpira uboge in zanemarjene šolske otroke. Um omogoča redneJSi šolski obisk ter seznanja mladino plemenitimi c*!li društva, pomagati svojemu bižnjemu ne glede na njegovo prrpadnos«. Na-v®oči ravnatelj g. Adolf Mravlag Je btf zaprošen, da sporoči vodstvu tovarne Woschna®g iskreno zahvalo društva za podarjeno t»sn}e.
Za leto 1930. Je bi! izvoljen naslednji odbor: Anton Potočnik, sodni predstojnik, predsednik; ga. Zalka Zalarleva I. podpredsedn'ca; g. Adolf Mravlag M. podpredsednik: gdč. Olfca Trobeleva tajnica, ga. Ivanka Seničeva blagainHca; g dr. Stane Med'c sMadištmk; gg župnik Pave! Iril m Ferdo Vasle odbornika: nadzorstveni odbor
izbirčnejši v dominiekih, se ne ogreje kaj hitro; kontemplativno in mirno, z zadržanim izrazom nam predstavi muzikalne zeradbe. nastale ob pogledu na Jeruzalem, Beton i jo. Mrtvo morje. Nazaret, Jakobov vodnjak Jako »»peli sta prva (Jeruzalem) in četrta (Velikononfno jutro) točka, medtem ko nežneiSi deli trpijo na kratkos^pni tenmtiki in prem.iogem ponavljanju enakih melodičnih fraz Zfilcljuček je mogočen, na način oratorijskih skladih, bučeč in pol-nozvofen. Ves ciklus je instrumenti ran fino. nevsiljivo, z mnogo Čuta za boTvnost in močnimi stopnjevanji. Izvajajoči zbor in solisti. kakor tudi orkester, ki je bil nal;išč za to prireditev sestavljen iz delov Orkestralnega društva »Sloee« in opernega orkestra, so se vseskozi odlikovali. Dirigent Heri Sveteil Je vodil komplicirani apara< vzorno ter je svojo kaj nelahko nalogo odlično rešil.
Mallinpu je dedna nežna melodija aa godala in orgle angleškega skladatelja Hen-ry Watford« Daviesa (roj. 1869.). Ta skladatelj je večji del svojega delovanja posvetil cerkveni glasbi, osobito oratori ju in kantaii, ▼ mnogočetn pa je biL posebno glede »porabe sesrtav. dokaj eamonvoj, n. pr. je prvi zložil skladbe za vogalni kvartet, godalni kvante* m klavir (Pastorals). Seznam njegovfh del Je jako bogat hi obsega vse panoge glasbe. izvzemSI opero. »Solema Melodv« je vznesena, nabožna skladba manjšega obsega, ki 6e dobro poda kraju izvajanja.
Saša Šantsl, nnfl nafboU univerzalni ometnPk (saj Je ni skoro umetnostne panoge, kjer se ne M odei^voval) je bil na koncertu zastopan s Staroslovensko mašo, zloženo L 1914. in ki je bila to pot prvič v celoti in z orkestrom izvajana, šantla odlikuje neprisiljena, sveža invwicija- ki mu marsikje pomaga preko težkih kompozicijskih problemov. Zato pa njegova glasba vpliva tudi jenosredno na poslušalca in ga osvoji. Glagolska maSa je odsev Šantlove vere v boljšo bodočnost našega naroda (ko< rečeno, je skladba nastala leta 1914.); vdnno pričakovanje, noben upor ne seva iz nje. Zato tudi danes, ko je svoi simbolični pomen tistih dni deloma izgubila, ni mrtva, temveč govori neposredno k poslušalcu ter ga osvaia z neprisiljeno swŠ5o«tjo. Ma-šfl sestoji iz šestih delov, od katerih Je formalno morda najenotneiši zadnjii (Aganče boži i), medtem kj je Vje-ruju zaradi svoje velike razsežnosti nekoliko razkosan. Slava. Sve< in Blaismslovljen odlikujejo vse vrline Šantlove invenerje in lahnost, s katero obvlada orkestralni in pevski part zaMeva spoštovanie. Njegov orkester, dasi v glavnem le figurativen, zveni polno, dobro, saj pa ie skladatelj sam tudi že leta in leta najvnetejši orkestralni sodelavec.
Uvodne besede je gavorfi dr. Roman To-
mfnee. Solisti večera, sopranistinja ga. Ribičeva, tenorist g. Marčec in bariton ist g. Premelč. dalje odlični mešani zbor, orkester. organist - kanelnik Neffat, predvse-m pa dirigent H. Svetel, zaslužilo vse priznanje za tepo, izrazito predvajanje težkega sporeda. »Slogi« pa, ki je s tem koncertom •stonHa med važ.ič koncertne činitelie našega mesta, moje čestitke.	L. M. 5.
Koncert! naših učiteljev na Češkoslovaškem
»Jutro« je že poročalo o nameravani koncertni turneji Učiteljskega nevfrtreca nbora m Dravske banovine po Češkoslovaškem, so niih not in datumi že dokončno do-
ki sta stopila v osebne razsrovore po vseh krajih, kjer se bo vršil koncert, sta našla povsod potno razumevanje. Državne oblasti, mestne reprezentance, Ceško6lov.-jugoslovenske lige, pevska društva in dra^i krogi so obljubili svojo pomoč. Predvsem pa so jo zagotovile učiteljske organizacije, ki bodo naše učitelje sprejele z dvo;no ljubeznijo: kot slovaiiske brate ln stanovske tovariše.
Vrhovni protektorjrt pevske turneje )e prevzel naš praški poslanik g. minister dr. Grga Angjelinovič Koncerti se t>o<lo vršili po naslednjem redu:
27. marca Češke Budjejovice, 28. tn 29. Plzenj (koncert in matineja). 30. In 31. Praga (takisto k>ncert in matineja), 1. aprila Hradec Kralovy, 2. Oljmuc, 3 in 4. Brno,
5.	Bratislava. V prvotni načrt stavljenega koncerta na Dunaju ne bo, ker bo imel
6.	aprila svojo glasbeno prireditev dunajski Slovenski krožek. Tudi v Hradcu Kra-lovem b) pevski zbor priredil matinejo za dijaštvo.
Tako pojde aoT**t naš perdM zbor na pot,
da ponese le[K>to jugoslovenske pe^mi v svet. Preverjeni smo. da se bo Učiteljski pevski zbor p*i vodstvom znanega glasbenika prof Srečka Kumca dostojno uveljavil med Cehi	—nČ.—
Knnga • materah Znloflb* Eme«sta» Ro-
wohlta v Berlinu Je i»!ala telo zanimivo in prikupno knjigo: Paul Elbogen je izbral in strnil v obsežno knjigo »Liebste Mutter« najle;-ša pisma, ki so fih pisali txilični Nemci svojim materam. Tu so objavljeni kras. ni življenski dokumenti, globoke osebne povedi, ki zajrusta v čitatelju nepozabne vtiske.
Manriee Dekohra in nrm^ka moralti. HnnK
burški državni pravilnik Je prepovedal razširjenje dveh romanov tu»ii pri na« znanega pripovednika M Dekobre: .Moralka ob polnoči< in »Fihrzof im pocestnica«. 7a-brano utemeljuje s tem, da sta oba romana pornografična.
Sedemdesetletni«« Ferdinanda Varha. Dolgoletni dirigent Pevskega zbora roorav-ekih učiteljev Ferdinand Vach je te «ini dopolnil 70. leto. Vacbovo ime je neras-družljivo STX>jeno z zgodovino tf»ga svetovno znanega češkega pevskega zbora, la ga je Vach e svoiimi izrednimi sposobn ostmi dvignil na višino, ki nekaj fosa v češkjm glasbenem življenju ni imela primere. Pro-fesor Vach živi stalno v Brnu.
Poljska knjižna produkcija Položaj poljske knjige ni tako ugoden, kakor bi se videlo temu ali onemu iz daljave, vendar statistika dokaruje neprestani porast kniige in periodičnih listov Se 1 19?4 je isčlo na Poljskem samo 5149 neperiodičnih tiskov. To je za državo s 30 milijonov prebivalcev malo. L 1928. pa je izčlo žr 10.310 ne-n.-ri-odičnih tiskov Napredek je torej očiten. Tudi konzum stalno raste. L. 1924 je izšlo 'skuapj 17,300.000 izvo<iov. štiri leta fozne-ie pa že 56.000.010 izvr>dov. Zanimivo je, da gre od tega števila na znanstvene edicije 3.700.000 izvodov in na leooslovne 6^00.000 izvodov. Poljake pa označuje lo. da številčno zavzemajo prvo mesto kniige in brošure verske vsebine; taks se je leta 1928. natisnilo skoraj dva milijona molitve-nikov. Najbolj razveseljivo Je dejstvo da stalno raste naklada znanstvenih spisov. Pri presojanju teh številk ne smemo p <za. biti. da je na Poljskem — zlasti v vsho+nfh pokrajinah — veliko analfabetov. tako da na kmetih sploh malo čitajo. z druge strani pa so tudi manjšine r>reoej močne Ukrajinci ima}} dobro razvito lastno literarna
gg. dr. Fran Maver. Luce Koriteky in Tine Vreč- i M61"" XSa .t""16'8, na^ih učiteliev-oevcev
v_____ _ ^ ! bo v znnku M<"sar\rkovih prn«rtav: to bo torej topel pozdrav, ki ga nonesejo Voncer-
ko; delegat v oblastno skupščino RK predsednik, na.mestnik g. T:ne Vrečko.
Naročajte
»KJo dobo(<.9
tanti iz Jugoslavije bratskemu nar->du in njegovemu prezidentu. Brez dvoma je. da bo koncertna turneja v tem okviru in v takem dubu nov pomemben korak v medse-boinP». že se^as toni i h stikih. Zastopnika Učiteljskega pevskega zbora.
Primorske novice
V Trstu se Je vršil te dni izredni občni zbor društva hišnih posestnikov v Julijski krajini Navzoč je bii zastopnik osrednje hišnoposestniške organizacije iz Rima. Dne 1. julija t. 1. nastopi svobodna oddaja stanovanj. Hi'ni posestniki v Trstu pJa-čajo na leto 6 milijonov hišnega davka državi, 4 milijone 287 tisoč občini in 6 milijonov 375 tisoč deželi. Sprejeta je bila resolucija, ki zagotavlja, da se bodo hišni posestniki pri določevanju najemnine ozirali na višje državne interese, da se ohrani mir in red. Kljub temu pa računajo mestni prebivalci z velikim podraženjem stanovanj. Nekateri gospodarji že dostav-liajo strankam nove pogodbe. Stanovanjska najemnina je v Trstu že štirikrat višja od predvojne. Povprečno se zvišuje po dosedanjih novih pogodbah za 20 odstotkov od l. julija dalje. Manjša stanovanja so že sedaj prenapolnjena, ker se stiskajo sorodniki rn znanci drug k drugemu, velikih stanovanj pa je vsak dan vešč na razpolago.
Fašistični tisk zahteva, da se v Trstn obnovi tržna policija, ki Je do lani nadzorovala cene jestvin. ker se trgovci ne držijo občinskih cenikov. Listi pravijo, da so tudi cene manufakturnega blaga, čevljev itd. v Trstu do 20 odstotkov višje kakor na primer v Gorici. Vidmu. Fio-renci. Glavni vzrok temu je preveliko število trgovin in splošna trgovska kriza v Trstu, o kateri razpravljajo na vodilnih gospodarskih mestih.
Iz Baške doline je že precej JJndl v Argentini. Sedaj jih Je na poti v Ameriko zopet 40. Večinoma so hišni gospodarji.
OTROŠKE
NOGAVICE Ž.IGOM
Najboljše, naftrajnejse, zato iiagcenejšel
Domače vesti
Najnovejša številka „Življenja in sveta"
Pravkar Je izšla štev. 9. edine slovenske tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino:
Prekletstvo občutljivosti. (Oskar Scfomltz.) Hotel Evropa. (Arij Stid.)
V	pasti. (Povest iz mandžurske talge — nadaljevanje — z dvema slikama.)
Dragocene rude. (Dr. Jože Rus — z dvema
slikama.) Električna smrt
Trgovina s sužnji ▼ Orlentn. fRosfta Por-
bes — S petimi slikami.) Gospod Matice. (J. Logar.) Modema ženska telesna vzgoja. (T van
BaJ-žefj.) Plodne mule (s sfiko). Možgani ln brezžičnlštvo. En dan v Madridu (s štrrtrrt! sHkaaii).
V	snegu ln ledu na Himalaji
Kaj prvi Sonia Henie o sebi? (® dvema sfl-kama).
Nasveti mlademu prflatefln. (Andrč Mao-
rods.)
Telefonska RtrbezOn. (Osfc DknoT.)
Naši obedi In večerje. Rešit©* računske nalog®.
Naslovno sliko »Zadnja maska« Je vreza! v les slikar - grafik E. Justin.
*2irv1je*.Je m svet« iztiada tedensko fct stene polleino (zaključena knjiga) Din 40.—, četrti e-trso Din 20.—, mesečno Din 8.—, po-tamazaie števHke pa samo Din 2.—.
Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva uUcc 5.
Položnice so prejeR z včerajšnjo številko naročniki, ki jim s februarjem poteče naročnina. Blagovolijo naj jo obnoviti za naprej, vsekakor pa za marc takoj prve dni meseca. To je potrebno tudi v lastnem interesu naročnikov, ker velja »Juuo-vo« nezgodno zavarovanje le za one naročnike, ki imajo plačano vso naročnino do konca tekočega meseca. Zato naj tudi ne bo zamudnikov in kdor bi bil še kaj dolžan za nazaj, naj poravna z redno naročnino tudi zaostanek.
Uprava »Jutra«.
•	Kraljeva zahvala RogaSkJ Slatini. Na
**Janos>w»o brzojavko, ki je bila s slavnost-ne otvoritve proge Krapina - Rogatec poslana kraifm, je župa ti Rogaške Slatine g. Stanko šentiim: prejei naslednjo zahvalo: »Gospod! Nj. Vel. kralj mi je blagovoli? naročiti. da rrazim Njegovo zahvalo za izraze vdanosti od strani prebivalcev Roga-Ske Slatine ob priliki svečan« otvoritve proge Krapina - Rogatec. — Minister dvora B. J e v t i č.«
•	Diplomirali m na fciridifni lak nit p ti !Ji'bijnnske univerar eg. Branko Cvetko lz Maril>ora. Bogdan Jereb iz Doline pri Trstu, Tone Zupančič z Iga in Evgen Srebat Iz Divače. — Na tehnični visoki šo>fi v Berlinu ChartoPteriburgu je te dni diplomiral z ocTbčnim uspehom naš rojak gospod Božo CuJk. sin nadučittelja CuBka v Ceza-reevcih pri Ljutomeru. Čestitamo!
•	Imenovanja duhovnikov v julijski Krajini. Italijanski frančiškan pater Viljem Endrizzj na Sveti gori je imenovan za drugega kaplana v Idriji. Za kur a ta na Livku ob berešlc SJoveniili je imenovan g. Albin Martimčič. kaplasn v Solkanu.
•	Natečaj za aktivne sodne oficirje. Mi-f^strsitvo vaiske ni mornarice je razpisalo natečaj za sprejem 20 civilnih kandidatov za akti'/ne sodne poročnike, ki imajo diplomski izpit, opravljen na pravni fakulteti, izpit za čin rezervnega oficirja ter niso §e prekorači'!': 35. leta starosti. Rok ea vlaganje prijav do 12. marca
•	Kitajski zdravniki v Jugoslavifl. V teku prihodnjega meseca pride v Zagreb delegacija kitajskih zdravnikov pod vodstvom dr. Llrya enega najuglednejših strokovnjakov na pol%i higiijene. To zdravniško delegacijo je v Jugoslavijo poslalo Društvo narodov. V Zagrebu bo ostate delegacija kitajski zdravnikov tri tedne ter bo proučevala higijensko organizacijo ln socialno medVrno
•	Prihod Alberta Thomasa v Beograd. 27.
t. m pripne semkaj iz Bukarešte generalni ravnate!1 Mednarodnega urada za delo dr. Albert T^omas. V niesrovem spremstvu je tudi njegova soproga, ki je rodom iz Kra-gujevea. Albert Tuomas ostane v Beogradu tri dni, nakar odpotuje v Kragujevac na obisk k svojemu tastu. Posetil bo tudi Oplenac. kjer se bo poklonil na grobu kralja P p' ra. Iz Jucoslavne Se vrne v 2<mevo.
•	Pravilnik o ugodnostih na državnih železnicah. »Službene Novine« objavljalo nov! pravilnik o ugodnostih in popustih ne državnih železnicah in državni par-nM. (Glavne določbe tega pravilnika srn« ofojavili že v nedeljski številki. Op. ored.) Nadalje objavljajo »Službene Novine« zakon o imenih naselbin hi ulte, ln »topi s tem v veljavo.
•	Poroka. V ponedeljek zvečer sta se poroči a mnogoletna upraviteliica hotela »Triglav« v Sevnici, gdč. Nežaka A r-h o v a in g. Fran Š e g u 1 a, višji revident v pokoju ter posestnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Celovcu. Lastnika hotela g. Zupane hi njegova gospa soproga sta priredila svoji zvesti nameščenkl lepo go-siflto. Poročencema vso srečo!
♦ Potovanje naše vojne mornar«« p« Sredoaemskem morju. Izvršilni odbor »Jadranke Straže« ie ravnokar izdal odlično opremljeno »Spomenico«, v kateri je zbran opisni in slikovni materija! z lanskega pr-vesra potovania naše voine mornarice v tuje vode. »Jadranska Straža« je hotela, da s
to edicijo podčrta pomen io razvoj naše
mlade mornarice, kar se ji j•£. popolnoma posrečilo. Ta lepa edicija se odlikuje že po svoji okusni naslovni strani v petih barvah, delom slikarja Uvodiča. Za portreti kralja Aleksandra, generala Hadžiča 'n admirala Wickerhauserja sledi tekst Niko Bartulo-vič opisu ji pomen tega potovanja; v naslednjem članku pa je podan natančnejši opis celokupnega križarenja in boraVka v posameznih krajih. V članku »Naš prvi nastop« je g. Stanislav Krakov očrtal vtisk, ki ga je naša mornarica napravila v tujini, v članku »Sa senima heroja« pa g. Ivo Lah-man očrtava pomen spominskih svečanosti, ki jih je naša mornarica priredila na grobiščih naših padlih bojevnikov na otoku Krfu in v Bizerti. Kot dodatek obsega ta lepa kniiga fotografične snimke komandantov, oficirjev in mornarjev, ki so se udeležili križarenja in bogat ilustrativni mate-rijal s tega zanimivega potovanja. Cena knjigi, ki se dobiva tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, znaša 20 Din.
* Slavnostno številko »Zborov« ob 25-letmici Ljubljanskega Zvona prejmejo vsa naročniki lista, vsi častni, ustanovni, podporni in redni Sani društva pa brezplačno. Čas je še, da se naročite na »Zbore«, ki bodo letos prinašali tudi solospeve. Podprite list! 50 Din na leto za Mst. ki ima glasbeni rn književni de! in je vrti tega še lično opremljen m tiskan, pač lahko utrpi vsak zaveden pevec, vsaka zavedna pevka ln vsaka naša glasbo ljubeča družina. »Zbori« se naročajo Po dopisnici na Upravo »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Ljubfiana.
Zabava tn smeh!	Novo!
ženske pri vodstvu državnih poslov!
Republika devic
Kathe v. Nagy Ob pol 6-, pol 8. tn 9.!
Kino IDEAL
•	Gradba katoliške katedrale ▼ Beogradu. Kakor znano, Je prvotno obstojala namera, da se katoliška katedrala y Beogradu zgradi na Miloša Velikega ulioi. Ker pa je ta kraj preveč oddaljen od centra mesta, je bil te dni storjen sklop, (ta se katedrala zgradi na oglu Kronske m Stir demčke ulice. Na tem velikem prostoru bodo z®radili novo cerkev, nadškofijski dvor in župnišče.
•	Krajevni odbor Rdečega Mž* ▼ Uufe-ljanl Širši odbor, ki je bil »zvoljen na občnem zboru 13. t. m., se je konstituiral takole: predsednik dr. Oton Fettich, odvetnik; I. podpredsednica Ela Sernečeva, soproga bana; IL podpredsednik: Skalar Josip, višji računski svetnik; tajnik Ivan Malnarič, učitelj v p.; blagajnik Rajko Mlejnik, inšpektor min. financ v p.; skladiščnik Maks Hočevar, ravnatelj I. deške meščanske šole. — Raze« teh »o bili izvoljeni v ožji upravni odbor: dr. Mirko Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice: Jelka Bretl-Naglasova, trgovka; Drmelj Mirko, strokovni učite'j; Marjanca Grassellijeva, soproga višjega drž. pravdnka; Miroslav Gregorka, železniški uradnik; Minka Krof-tova, soproga bančnega ravnatelja; Aida L ob ar jeva, soproga višjega poštnega uradnika; Jožica Likozarjeva, učiteljica; dr. Franta Mis, mestni »dravnik; Franc Pire, preddelavec; Ferdo Palovec, dentist; mg. Rueh Franc, stavb, nadsvet.; Vekoslav Vr>-tovec, podpreds. Pokojninskega zavoda; St. Viramt, urednk, Štefan Volč, urednik; J. \Vester, pros. inšpektor in I. Zerjavova, soproga polkovnika. Za izvršitev programa so bili ustanovljeni 4 odseki, in sicer: odsek za samaritanske tečaje (predsednik dr. Franta Mis). odsek za ferijalne kolonije (predsednik dr. Oton Fettich). odsek za propagando (predsednik Josip Wester); odsek za prireditve (predsednica Minka Kroftova). Informacije v zadevah Rdečega križa se dobe v pisarni predsednika dr. Otona Fetticha. Dalmatinova 7. Čekovni račun rma št. 11104.
•	»Veriljn« Prejeli smo Sasopis »Veri-!ja<, iropsečnik za ročno delo. 912 w me-e^c februar. Tudi ta številka prinaša T slikah mnogo motivov umetnega ročnega dela v v»eh tehnikah. Prs^bno pažnjo posveča »Vezilia« našemu narodnemu vezenju m prinaša v sliki posteljno garnituro, garnituro za čaj. vse v narodnem stihi. List se naroči pri upravi »Vfziliia«, Zagreb, Samostanska 2/I., a predplačilo Je za tri mesece 30 Din. Naročnice »Ženskega lista< dobe »Vezilio« za 20 Din četrtMno.
•	Hipotekami kredit PAB. Uprawn« odbor PrivTgiTane agrarne banke )e predlagal finančnemu ministrstvu spremembo zakona in staihuta banke v tem smisfu. da bi rnogfla banka v bodoče dajati tudi hSpo-tekarne kredite im posojila, ker se je to v praksi izkazalo za potrebno In koristno Finančno ministrstvo o tem še ni izdalo odloka, pač pa se zatrirfe. da bo mfarstrsikd svet v najkrajšem času izdelal tozadevni zakon.
Inozemska tvrdka išče
družabnika
z najmanj 500.000 Din kapitala za ustanovitev trgovine s praktičnimi patentiranimi novostmi.
Izvrstna rentabiliteta. Družabnik lahko sodeluje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno 66«.	3758
•	Predavanje o Jugosl. umetnosti v Varšavi. Na pobudo društva "Prijateljev Jugoslavije je g- V. Pogonovska predavala v dvorani »Slov. društva« o jugoslovenski umetnosti. Predavanje so posetili naš poslanik v Varšavi g. Branko Lazarevič, zastopniki poFskffii umetniških krogov, novinarji, Slani »Slovanskega društva« in mnogi drugi prijatelji Juigoslaviije. Predavateljica je v svojem predavanijni podala sintezo zgodovinskega razvoja itigoslovenske umetnosti od 16. stoieria dalie do današnfifh dni in je na kraju pripisovala velik pomen zla-
9ff ame<nl8kemo dekrvanfu sfScasrfev Bukovca m Nedoviča te«r kiparja Meštroviča.
•	Sekcija Udruženja drogistov v Ljubljani se je na nedeljskem izrednem občnem zboru preosnovala v novo samostojno društvo drogistov v Ljubljani. Društveni odbor je ostal nespremenjen im je tudi v bodoče naslavljati vse dopise na naslov: Ljubljana, Židovska "'lica 1.
*	Na rednem obfnom zboru društva »Triglav« ▼ Banjaluki 23. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik profesor Drobne, podpredsednik profesor ^trekel j. I. tajnik kapetan Furlan, II. tajnik uradnik Jezeršek. knjižničarka gdč. Zupančičeva, gospodar Mlakar, revizorja Vončina in poročnik Pirš, razsodišče podpolkovnik Čop in ga Cviklova, blagajnik narednik Cvikl.
*	Postaja za poštne zrakoplove ▼ Ukvah.
Poleg železniške postaje v Ukvah v Kanalski dolini na Koroškem zgradi italijanska vlada veliko postajo za poštne zrakoplove.
•	Smrtna kosa. V ljubljanska bolnici je preminul g. Blaž P a n č u r, skladiščnik. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice. — Nadalje je umri v ljubljanski bolnici g. dr. Ivo Š u b e Ij, dvorni in ministerialni svetnik ter posestnik v Kamniku. Zemski ostanki priljubljenega pokojnika se bodo jutri prepeljali v Kamnik, kjer bo iz njegovega doma ob 16. pogreb na Zale. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožabe!
*	Deputacija idrijskih rudarjev v Rlmn. Idrijski rudarji Fran Kokalj. Filip Kumar, Ivam Gnezda in Italijan Giovanmi Schiavi so bili pred nekaj dnevi pri državnem pod-tajniku v ministrstvu za konporaciie Alfie-riju, kateremu so predložili razne želie rudarjev. posebno še upokojencev. Podtajnik je obljubil, da bo proučil vse idrijske probleme z zanimanjem.
*	Deset krasnih slovenskih narodnih ko-rafinic za klavir, ki Kh Je priredij Josip Pavčlč, Je izšlo. Dcbe se posamezno v Matični knjigarni po 8 Dim. Priredba za salonski orkester ki godbo na pihala po naročilu v prepisa.
•	Smrtna kosa v Jullfskl Krajin). V Na-brežini je umri v starost) OT let indnstrfjec Z. Valentin Radovič mam kot dober fen značajem mož. V Budanlah na Vipavskem je usahnila stara korenina, tedffiinil Je Jože KraSna v visoki strostS 92 let. Do zadnjega Je bfl zdrav m vesel Nad počivata v mirni
•	V po&ašfienle aponikia pmkcfriPffi g. dr. Jeriča Je pokJonSo uredništvo Pokoj-nimskega zavoda za nameščence v Ljubicami namesto venca Osrednji protitniber-kulozmi ftgj v Lhibljaml zmesek 830 Dim, za kaT se darovalcem K«a najtopleje zahva-Suje.
					
	Vfc,.	PLES GRAFIKE			•f M .. 'r-
NA PUSTNO SOBOTO		j		k	M -'k,- rit.-
iiiliip					
V KAZINI	i	MUZIKA DRAVSKE D1VIZ1JSKB OBLASTI			H'
VSTOPNINA 15 DIN	| /.Žfjj				
•	Dr. Laginja na smrtni postelji. Zdravstveno stanje bivšega bama dr. Matlka La-KBitije se ni tekom včeraijSinjega dne niti naj-mamj tzboi;šalo. Vsak čas pričakujejo katastrofo. Bolnika le obiskal tudi komandant armije general Matič, ki se je v imemi N]. Vel. kralja informiral o zdravstvenem stanju. Med drugimi je posetil a dr. Laginjo posebna depitaoija iz bolnikovega rojstnega kraja Kastava z mestnim načelnikom.
•	Obsodba bivšega predsednika oblastnega odbora. Pri okrožnem sodišču v Vranji se ie v ponedeljek vršila obravnava oroti Jovanu Karadžiču, bivšemu predsedniku obhstnega odbora vranjske oblasti. Bil ie obtožen, da je iz oblastnega arhiva vzel neke službene akte ;n j.ih pridržal še notem. ko ni bil več predsednik. Zagovarjal se je, da ie akte vzel. da bi z njimi pri upravnem sodišču dokazal da ga ne zadene krivda v nekih disciplinarnih zadevati. Obsoiem je bi' na dve leti težke ječe in na Izgubo državljanskih pravic za dobo eme^a leta.
•	Samomor bednega starca. Na Sušaku se je pretekli pomedelljek obe sel 72 let stan koSiiaž Josip Potšak. rodom te Postojne. Dotgo vrjto let je bil na Sušaku zaposlen kot kočijaž, v zadnjih mesecih pa ie ostal brez službe zaradi svoje starosti. Za Sel je v veliko bedo im gfladoval. fe obupnega položaja ga Je rešila prostovoljna smrt.
•	Tragična smrt mlade žene. V slavon-•dkecn Maruševcu se je te dnii lSletma w Ska lepotica Ema Mežnarič poročila z 22-letnim Slavkom Možamičem. edinim sinom premožnega posestnika. Svatba se }e vršila prav svečano. Mlada žena je prihajajoče goste kropila z blagoslovljeno vodo teT r njfrni plesala. Ko je tako pokrovi a nekega došlesga gosta im hotela z njim zaplesati, io je mahoma zrdela kap im zgrudila se je mrtva na tla. Zdravniška pomoč Je ostala brez uspeha. Nesrečno mlado že-nn sm pokopali v rriemi svatbeni obleki.
•	Živa bakla. V Draiškovičevi u.licfi v Za-grdbu se je pripetila grozna nesreča. Urar RpdoH Hručhf se je malo pred poldnevom ustav?! s svojim motociklom pred neko tr-govroo, da se preskrbi z bencinom za svoj motocikel Ko je nalival bencin v rezervoar, se je mahoma vnel benclm v motorju in plamen je objel tudi Hručida sameca. Bil je kakor goreča baklja. Od vseh strani so prihiteli pasamti. ki pa niso vedeli, kako mu naj pomagajo. Neki stražnik, ki ie prišel na krai nesreče, je naglo sllekel svoi plašč, ga pogrnil na Hručiča im zadušil ogemri. Ponesrečenca so prepeljali na k;rw-?ko kliniko, kier so zdravniki ugotovfH. da so njegove opeki me smrtno nevarne. Motocikel je popolnoma z®ore4
Danes ob 8. uri zvečer svečana premijera!
Prvi svetovni
zvočni Al Jolsoii
film, na najboljši zvočni a par t url VVestern Electric! Film, ki govori in poje!
kralj pevcev poje slovito popevko »Sonny Boy« v divnem zvočnem filmu IH.©
Kot predigra: slavni ameriSki tenorist
VVllliam O' Neal
Vstopnice v predprodaji za današnjo premijero in jutrišnje predstave pri blagajni kina od 10. dop. do pol 1. pop. in od 3. pop. naprej!
Nori pevec
Visoka pesem najnežnej-Se, pretresljive očetovske ljubezni!
Elitni Kino jlat.ca
Telef. 2X24.
[TO — zobna pasta najboljša!
•	Tovarna Jos. Reicta sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
*	Arborin. preizkušeno in spflošno priznano najboljše sredstvo za pomladno za-Diranje raznih škodljivcev bi bolezni na sadnem drevju, dalje cepilno smolo najfinejše kakovosti priiooroča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka CHEMOTECNA, dnr žba z o. z^ Ljubljana, Mestni trg 10. 318
* V gledališču in na koncertu Vas bodo obvarovale zelo neprijetnega pokašljevanja okusne pas tile ANACOT.
Iz Ljubljane
o— Masarykova proslava ¥ tfublfanskt operi. Jugosiovensko-češkoslovašfca liga priredi s sodelovanjem vseh ljubljanskih kulturnih društev v četrtek 6. marca v opernem gledališču proslavo osemdesetletnico rojstva prezidenta Masaryka.
o—. Gostovanje bavarskega ljudskega odra Die Tegernseer v ljubljanskem gledališču. V sredo 5. tn v petek 7. marca bo gostovala ▼ opernem gledališču gledališka skupina Die Tegernseer. Prvi večer bodo igrali Thomasovo »Magdaleno«, drugi večer pa veseloigro »Die drei Dorfhetliigen«, ki jo je napisal pisatelj Ferncr. Predpro-da ja vstopnic za obe gostovanji od jutri dalje pri dnevni blagajni r operi._
n— Pianist Ivan Noč bo sodeloval na ro-btle^nem simfoničnem koncertu, ki ga priredi v proslavo lOletmice svojega obstala orkestralno društvo GJasbeme Matice ljubljanske r ponedeljek 10. marca v velik' dvorani Umoma. Izvaijal bo Ltsztov klavirski koncent s spremiljevanjem orkestra pod taktirko dirigenta g. L. M. Skerjanca. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Matična knjigami!.
o_ Iz gledališča. Drev! se vipiteoil v
drarnf Nestroyeva veseloigra »Za ljubezen so zdravila« za red C. Na pustni torek bosta v drami dve predstavi: ob 17. (ob 5.) rUtopliemca« in ob 21. (9.) >Za ljubezen so zdravila«. Pri zmiž?mfh cenah. — V operi bo ▼ petek zvečer Puccaniijeva opera »Boli eme< za red E.
u— Druga reprtza veseloigre »Revna kakor cerkvena miš« na šentjakobskem odru. V nedeljo 2. marca bo na Šentjakobskem odru druga repriza izborno uspele veseloigre »Revna kakor cerkvena miš«. Pri predstavi bodo sodelovali gdčni. Baranova im Pirčeva ter gg. Košek, Lavrič, Maser, Pastorčič Čuk, Videtič ki Zate. Vstopmtee w v trgovimi g. Miloša Karmičnika na Starem trsu. Oglejte sri to !eoo veseloigro!
_!
L
ROKOBORBE
HOTEL UNION" DANES, v četrtek, ob 8.T5 zvečer 4 VELIKE ROKOBORBE 4
PrSIler Dunaj
Mrna
Slovaška
Johnson Afrika
Kquatore
Italija
Wehram
Nemčija
Bachrattjr Avstrija
DoberI
Celje
VELIKA BORBA
Kop
Jugoslavija
proti proti
proti
proti
Vstopnina: Din 10.—, 15.—, 20.-
tt— Udruženje jugoslovenskih inžemjerjev ln arhitektov, sekcija LJubljana, vabi na predavanje, kj bo v petek 28. t. ov .ob 20. na mineraloškem institutu univerze. Predava! bo prof. I. Pio - miški o zgodovini razvoja gradbe parnih pogonskih strojev ter o gradba parnih turbim Ljumgstrem. Predavanje bodo spremijevale v prvem delu skioptične slike v drugem delu pa film. Vabljeni Sani im vsi, ki se zanimajo.
n— VI. redni občni zbor bo imela »Elek-tra«, d. d. v Ljubljani, v petek 14. marca ob 16. v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljufotfani. Dunajska c. I. 320 u— Razne nezgode. V splošno bolnico so pripeljali včeraii ziintraj 64Ietnega posestnika Josipa Kališarja z Visokega pri Ze-
li mil ah. Mož ie doma tako nesrečno pade*, da si je zlomil nogo. — Miha Bačnik. doma iz Spodnjih Pirn«č za šmarno goro, le imel enako nesrečo. Pri paden si je zlomil levo nogo. — Dijak JosUp Pišler fe Ljubljane je skuSal predvčerajšnjimi pognati motor avtomobila. Pri tem pa ga le pogonski vliak odbil in ga s tako silo udaril! po roki, da m« Jo je zflomil. — Nesrečo je imel tudi mizarski pomočnik Josip 5« d ar, zaposlen pri Naglasu v Trnovem. Mizarski stroj mn ie em prst na desni roki odtrgal, drugega pa zmečkal.
n— Tatvina suknje v šoli. Dne 24. t m.
dopoldne se je utahotapM na hodnik I. državne gimnazije v Tomanovi ulici neznan tat ter odnesel dijaku Tihomihi Miliču rdečkasto - rjavo dolgo zimsko suknjo, ki i« visela na obešalniku. Miličeva suknja, ki Jo je izbral tat izmed drugih, le vredna 900 dinarjev. V suknji so se nahajale tudi rokavice ter črtast ovratnj šal.
u— Neroden nastop r Ljudski knhfnjL ▼ Ljudski kuhinji v Streliški ulici je včeraj popoldne čakalo na hrano več delavcev, med njimi tudi 36-letni mestni delavec Ivan Globočnik. Ta je pričel zaradi neznanega vzroka rogovoliti Nastal je velik krava! m je moral priti mirit razburjene duhove stražnik. Globočnik pa se je stražniku uprl in ga pograbil za gumijevko. Stražnik m Globočnik sta se pričela nrvati, pri čemer je mož postave nasprotnika odbil, da je ta priletel v zid in se težko poškodoval na glavi. Njegova poškodba }e tako huda, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico.
Jfted. Br. ]os. Čerin
specljalist za ženske bolezni tn porodništvo, Celje, Vodnikova ulica 10, ordinira od 10. do 12. In od 14. do 16.
n— Pretep v pijanosti. V dalmatinski fftv stilni LeomaTda Labirre v Vodmatu je sedelo predsimočnjim več delavcev, ki so pridno praznili kozarce močnega da3malinea. Precej pozno zvečer je prišlo med njimi do prerekanja iz prav neznatnega vzroka. Prepir se je razvil v pretep in je nekdo pograbil kozarec ter ga zalučal nasprotniku v glavo. To je bil znak za splošen naskok. Kozarce so pograbiti tudi drugi tu se pričeli obmetavati z njimi. Gostilničarju se je posrečilo čez nekaj časa spravifi s pomočjo treznih gostov nadležnike na cesto. kjer pa so se pretepadi še dalje. Zagnali so tak krik, da so zbudili vse stanovalce v soseska. Došli stražniki so fih rar-podiii, vendar že pošteno potolčene. Ignacij R., stanujoč v Ribniški ulici, je bil ranjen v nogo, Lojze F., stammjoč isto tam, pa je biS zaboden v hrbet. Manjše rane so odnesli tudi Mihael 5.. France S. in Amton
V. Pretepači se bodo morali seveda zagovarjati na sodišču.
u— Ukradeno kolo. Mizarski delovodja Viktor Lapajne, stanujoč na Miklošičevi cesti St 7, je spravil v torek zvečer svoje 1000 Din vredno kolo, znamke »Puch«. pred vrata stanovanja v visokem pritličju. Ko se je nameraval Lapajne zopet odpeljati, je opazi*!, da kolesa ni več na mestu. Lapaljme je tatvino takoj prijavil poboifi.
n— Ena obleka tisoč duš. Po Bubffanslkfti feloZbafo so razstavljeni belo * modri domini za ma-škarado Atene, ki bo na pustni torek v Kazini. Obleka bo enotna za vse maskirance. Predme jo vsakdo, ki se legitimira, za 100 Din. Naročila se sprejemajo še nadalje v vsak! množini im prihajajo tudi že iz vseh strani. Za maske ni posebne vstopime. Maškarada bo izredno zanimiva. Pri'ave v pisarni Ateme, Dunajska cesta 1, a/V.
tt— Fotoavtomat je prispel tz Partea za Taborski sejem v Ljubljano in bo postavljen 1. marca v glavni dvorani Tabora, da se bodo mogle maske tukaj fotografirati. To ie menda prva naprava take vrste v Ljubljani. Ker se je pa sem in tia čuio te občinstva, da ni razsvetljava na Taboru posebno prida, se postavljajo v veliki dvorani reflektorji. Taborska dvorana bo žarela. Torej, maske, pozor! V žaru žarometov se boste lahko slikale samo na Taborskem sejmu.	311 n— Maškarada Sokola IL bo na pustno nedeljo 2. marca zvečer v veliki dvorani Kazine ob zvokih znamenitega jazz-banda. Na sporedu velike atrakcije.
u— Maškarada »Ljublj. Zvona« bo v soboto 1. marca v hotelu »Bellevue«. Nepri-siliena zabava, revija lepih mask, dve godbi, novi plesi im stari valčki, srečotov. velik koš porednosti in dobre volje, volitev krajce rož! Pridite!
u— Plesno veselico priredi gasilno «fnr štvo Laverca v nedeHo 2. marca v dvorani g. Ivana Ogrima. Vabljeni!
u— Moto - klub Ljubljana prosi vse one Slane, ki so dobili kazenski nalog od mestne obč!me. da se zglase v četrtek 27. t m. ob pol 9. zveče r v klubov em lokalu pr! Mikliču
a— Polenovka. namočena, se dobi vedno v delikatesni trgovini S. R. Kovačač, Miklošičeva ce9ta 32.
9— TeM postat Imno 2. marc* t Ort-ono. Dokaz, da viada za letošnjo »Stavče-vo« maSkarado veliko zanimanje, Je prijava števAnft mask in skupin, ki bodo tvorile prav pestro žfrvfcenje pustnega korza. Vstopnice se bodo dobivale v nedeOo ves dan jo zvečer pri Magaijin ▼ Unionu. Opozarjamo, da bo zbirališče mask in rfcupifl od 8. do poi 9. zvečer, na kar se prične ples.	328
u— Udruženje strojevodij r Ljubljani priredi ▼ soboto 1. marca ob 20. valčkov družabni večer brez vstopnine v salonu in ostalih prostorih gostilne »Keršičc. Kdor želi valujočih valčkov ter poskočnih polk in marurk ter neprisiljen« zabave, naj poseti to prireditev in ne bo mu žal.
n— Tamburaško društvo »Krim« priredi v nedeljo 2. marca maSkaradud ples ob 7. wi v zgornjih m spodnjih prostorih gostilne pri Sodčku.	326
o— Prcstovotino gasilno društvo Rndnik priredi ▼ nedeljo 2. marca predpustno veselico v prostorih g. Jelačina v Rudniku. Začetek ob 3. popoldne.	325
n— Dr. Verčon ne ordinlra do 6. marca, o— Najcenejša bi prvovrstna vina to« postina »Pri Pavk tu«. Silvamec (stari m novii) liter po 20 Din, rizling Din 15, cviček (Gadova peč) po 15 n 16 Din, zavrčan po Din 12. Danes na »debeli četrtek« teb orna špebovka. Tudi za druga jedila Je dobro ■»reskrblieno.	321
Iz Celja
e— Program predavanj Ljudskega vseučilišča v marcu. V ponedeljek 3. marca predavanje odpade, sledila pa bodo v marcu naslednja predavanja: 10. marca bo predaval dr. Reisman. odvetnik iz Maribora, o Masaryku; 17. marca zagrebški univ. profesor dr. Dvornikovič o raznih kvalitetah Jugoslovanov; 24. marca priredi Jadranska Straža pod okriljem Ljudskega vseučilišča predavanje o važnosti vojne mornarice in bo predaval mestni uči ieli Viktor Pirnat i% Novega mesta in končno 31. marca bo predaval pro!. Franjo Baš iz Maribora o štajerskih kmečki hiši e posebnim ozirom na kmečke hiše v ostali Jugoslaviji. Zadnji dve predavanji bodo spremljale skioptične slike in bosta zaradi tega v trgovski šoli.
e— Obnovite srečke za III. razred! Nove srečke državne razredne ioterije za 111. razred 19. kola so že prispele in se naprošajo vsi igralci, ki so kupili svoje srečke v Podružnici »Jutra« v Celju, da srečke čim prej obnovijo, ker bo žrebanje III. razreda že v četrtek 6. marca in moTajo biti srečke obnovljene vsaj par dni pred žrebanjem.
e— Avtobus Celje - Sv. Peter pod Sv. Gorami bo odhajal od sobote 1. marca naprej zoutrad iz št. Petra pod Sv. Gorami četrt nre prej kakor doslej, to je ob 5.45 zjutraj ter bo prihajal v Hrastje ob 5.50, v Dekmarco ob 6., na Sedlarjevo ob 6.09, v Preiasko ob 6.16, v foneno ob 6.26, v Podčetrtek ob 6.36, v Toplice ob 6.42, v Sodno vas ob 6.48. k Sv. Eme ob 6.55, na Pristavo ob 6.58, v &t. Peter na Medvedovem selu ob 7.08, v nadaljne postaje pa kakor doslej. Zvečer ne bo nobene spremembe. Sprememba zrjirtras je potrebna, da avtobus zaTadd preslabe ceste do Mestiinja ne bo zamujal vlaka na Gro-belnem za Maribor.
e— Družabno delovanje celjskega Sokola. V soboto 1. marca zvečer bo v Celjskem domu velika maškarada celjskega Sokola. Društvo je dobilo za vodstvo plesov priznanega plesnega učitelja g. Cermeta iz Ljubljane. Sicer pa je tudi ostali aranžman v spretnih rokah.
e— Razne nezgode. Pri telova<Soi sf Je nalomi! levo roko nad zapestjem 15-Ietni dijak Marijan Petrak iz Celja. V Levcu pri Celju si je pri nesrečnem padcu zlomil 8-letni sin delavca Anton Knez levo nogo pod kolenom. Na Kamenem pri Sv. Jurju ob južni železnici si je zlomila levo roko 19-letna dminarica Marija Močnikova. Enako poškodbo je dobil tudi 721etni dninar in potujoči vaški urar Simon Leveč z Goričice pri Sv. Jurju. Vsi poškodovanci so se zatekli v celjsko javno bolnico.
e— Zagoneten nestanek služkinje. Ze 16. t m. je odšla na enodnevni obisk na Polzelo 22-letma služkinja Ana Mirnikova, doma iz čresnice pri Škofji vasi, ki je bila nslužbena pri Josipu Hotku na Dečkovem trgu. Ker se dekle še doslej ni vrnilo k svojemu delodajalcu, pri katerem je pustilo tudi vso svojo obleko in perilo, istotako pa tudi poselsko knjižico, je Hotko skrivnosten nestanek svoje mlade služkinje prijavil policiji Pobeg dekleta je skoro izključen. Kdor bi kaj vedel o dekletu, nai to sporoči celjski mestni policiji.
Iz Maribora
a— Zahvala kneza Pavla avtomobilskemu klnbn v Jugoslavi.il. Predsednik mar h borsske seiketje avtomobilskega kluba, vele-trgovec g. ferdo Pni ter, je prejel od dvornega maršalata sledečo pismeno zahvalo: Ni. kralj. Visočanstvo, knez Pavle, se iskreno zahvaljuje avtomobilskemu klubu v Mariboru za izraze vdanosti, odposlane mu povodom letošnje glavne skupščine mariborske sdkerie.
a— SOletntco rojstva predsednika T. G. Masaryka bo proslavil Maribor r.elo svečano dne 9. marca. Priprave so že v polnem teku ki bodo sodelovala tudi Glasbena Matica, vojaSka godba in češka dopolnilna šola. Vstop na proslavo bo prost, tako da se je bo lahko udeležil vsaik čestilec očeta češkoslovaške republike.
a— Gostovanje Marice Lnbejfeve ▼ gledališču. Bivša nad vse priljubiš ena subreta mariborskega gledališča, ki je sedan lftib-lienka zagrebškega obffinstva. bo nastopila danes kot Angelček ▼ Stofaovl prisrčni opereti >Takra/t v starih časih«. Rezervirajte vstopnice. — V soboto zvečer se ponovi zabavna opereta »Takrat v starih časih« po znižanih operetnih cenah. V nedeljo ob 15. bo zopet otroSka igra s peitfem jn godbo »Grudica«, zvečer pa se ponovi prelepa klasična opereta »Netopir« po znižanih operetnih cenah.
a— Apel na vodstvo narodnega gledališča. Da je naše gleda^šče kar se tfče prostorov za odmore, silno pomanjkljivo, je znano in je v tem oziru javnost že večkrat prosila odpomoči. Vse tozadevno prizadevanje pa je doslej ostalo iz nepojasnjenih vzrokov brez odziva. Med tem /
pa, ko norijo stati obiskovalci, posebno
kadilci, med odmori v nezakurjenem m odprtem glavnem hodniku, j« poleg njega se nahajajoči lokal, v katerem je bil svo-ječasno bifč bivšega kina »Apolo«, popolnoma neizrabljen in zaprt. Ker so ti prostori sedaj izročeni Ljudski univerzi, bi se pač menda dalo doseči, da bi se bivši bifč, ki se da zakleniti m ločiti od ostalih lokalov Ljudske univerz«, izročil gledališču kot soba za kadilce in bivališče med odmori! S tem bi bilo ustreženo vsesplošni želji obiskovalcev.
&— Bilanca Društva za podpiranje rev nih. V nedeljo dopoldne je zborovalo na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru a silno karitatrvno društvo za podpiranje revnih v Mariboru. Predsednica ga. štuipica se je v svojem na®ovoru s prisrčnimi besedami zahvalila številnim darovalcem, zlasti mestni občima, Posojilnici v Narodnem domu, trgovcem jn obrtne/kom ter sploh vsem. kii so društvu priskočili na pomoč. Društvo je priredilo 21. decembra božičnico, na ka teri Je bilo obdarovani« 704 učencev deloma z obleko, obutvijo ali pa plašči. Društveni dohodki v preteklem letu so znašali 73.281 dinarjev, izdatki pa 82.145 Din, tako da znaša prebitek 1135 Din. Obo;nstvo se naproša, da pristopi k temu karitativnemu društvu in blagohotno sprejema karte po 10 dinarjev, ki se bodo dostavljale na dom. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ves dese-darrS odbor s predsednico go. Štupco na čelu.
a— O moderni Japonski ženi }e ▼ Ljudski univerzi predavala gospa Kondo -Kavasse Tsuniko iz Ljubljane, rojena Jar ponka iz Tokija. Privlačna zanimivost tega večera je bila, da je predavala o stani vzhodni kulturi, kolikor s« kaže v družabnem položaju in običajih japonske žene^ ne morda kaka avanturistka, ki je na svojem potovanju prišla slučajno v nam malo znane kraje, ampak prava pristna domačinka, katera p« razmere med svojim narodom opazuje že nekoliko kritično * očmi na evropski način izobražene dame. Slišali smo mnogo zanimivosti v odnoša-jih japonske žene napram soprogu in njegovi družini, o njenem položaju v domu in svoji obitelji ter o novejšem stremljenju po modernejših evropsko usmerjenih nazorih, ki gre roko v roki z razvojem celega naroda. Marsikaj so pojasnile tudi zanimive originalne slike iz življenja japonske žene višjih slojev. Gospa predavateljica, ki je začela svoje predavanje slovenski m nadaljevala v nemščini, je žela obilo priznanja publike, katera je napolnila dvorano Apolo-kma.
a— Koncert Vaše Pfthode. ▼ petek zve£er je stavni češka vijolinist, ki »a imenujejo kra!)a vijo, Kne, ko-ncertiral v nabito potai nn ionski dvoram. Slavni vijotinist ie bil deležen aplavza po vsakf točka v tako obilni meri, da se je čtrtil moralno obvezanega dodati še nekaj točk i®ven programa. Publika je občudovala »Vegovo neverjetno tehnično rutino, obenem pa globoko poduševflenje predvajanja. Svrra! je same težavne koncertn« skladbe, Mozarte, DvoJaka in droga svetovantti mojstrov.
a— Ljudska univerza t Maribora (Apolo kino). V ponedeljek 3. marca velika skavt-«ka prireditev: Yamboree pri Londonu, svetovni kongres skavtov, z mnogimi dti-ooričmhns' slikami. V soboto 8. marca ob 8. zvečer koncert RubSianske Gfaisbene Matice. Pariški program. Ker Je prireditev zvezana z ogromnimi stroSki (80 pevcev), se bo koncert vtšSI le, če Je s pred prodajo vstopnic zajamčeno materiielno kritje velikih izdatkov. Predprodaja se prične ▼ ponedeljek 3. marca pri ge. Zlati BrSnSc in g. Hoferru.
a— Na mariborski poTIcRl Je po mrtvilu minulih dni v noči od torka na sredo zopet oživelo. Izvršena je bila cela vrsta aretacij, med njimi treh nočnih ptičic, ki so osumljene, da so okradle svoje nočne prijatelje. Nekemu kmetu iiz Zimice se je po-hotelo Ijubermi. Pozno ponoči od torka na sredo je popival z Alojzijo P. in Terezijo K. Naenkrat ie neki drugi gost od druge mize oroazil, kako Je ena izmed nočnih ptičic segla v žep vinjenemu njožaku tn kako mu je iz denarnice izmaknila denar ter ga dala tovarišici. Opazovalec je sledi! trojici na poti iiz gostilne ter opozoril na zadevo prvega stražnika. Ko Je stražnik kmeta vprašal, ali ima ves denar, je kmet pri pregledu listnice ugotovil, da mu manjkajo trije tisočaki. Obe ljubeznivi spremljevalki so aretirali, vendar so našli samo 1'1 Din pri eni in 50 par pri drugi. Preiskava teče naprej. — Tudi neki zidar iz Kirčevime Je M to noč željen Ijubezmi in si le šel iskat to-varišice v kavarno »Kosovo«. Našel je 45-letno Matildo M. od Male nedelje. Veselo ie slo s fijakarjem od gostilne do gostilne, pozno ponoči pa ie zidar nenadoma oewfl, da mu manjkajo trije bankovci po 1000 Din* Pri aretirani Matildi M. so našli 600 Din. Zidar priznava, da ji .ie dal 300 Din. Tudi v tej zadevi se oreiskava nadaljuje. — Včeraj dopoldne pa je stražnik na Glavnem trgu oDazil nekega Fr. P., ki je kmeticam ponujal v nakup škatlice saharina. Aretira! ga je in našli sio pri rniem še sedem škatlic, do5tm ie eno že prodal za 8 Din. Pravi, da je dobf! škatlice od neke viničarke S. pri. Sv. Lenartu.
a—'Nesrečni alkohol! V torek popoldne Se mora! rešilni avto pel??fl v bolnico dve žrtvi alkobola. Pr. C. iz Krčevine Je obležal zaradi preoMo zavžiteiga žganja nezavesten na rvghi Slovenske »n Gosipr^fce ulice. Štefan G. z Medmroria pa pred neko gostilno v Me$r».
Iz ško!je Loke
a— felezobetonski most preko Selščlce v Škof ji Loki je v vsem gotov in je bM brez o®oEje!nosto izročen prometu. Zadnija dela je še opravil 16.000 kig težak cestni valnar, ki Je na cestišču mosrtiu m na »gornjem delu ceste izravnal navoženi grušč in kameni e. Pogled na most je zelo efekten, še prav posebno v nočnem časn, to razsveUfuje 8 močnih žarnic novo napravo. Mimogrede pripominjamo, da bi bilo morda dobro uporabi^ cestni valjar še za ceste, ki so v poslednjem času tako zelo razorane.
šl— Potresni stmek, trajajoč sicer le p>ar h»pov, a vendar dovolj močan je čutila škofja Loka ▼ torek popoldne ob 14.39.
K— Sokolova maškarada v Skofjt Loki
dne 2. marca pod geslom »Moderni Babilon« bo najkrasnejša prireditev letošnjega predpusta. Bogata dekoracija, razkošna razsvetljeva, izvrstni jazzband iz Ljubljane rn dobra kuhinja bodo zadovoljili prav vsakogar, ki se udeleži velikega maškarad-nega večera. Zato vsi na prireditev »Modernega Babilona«.
šl— Ciganska kri. V začetku tedna se je neko dekle z Jesenic ustavilo za krajši čas v gostilni pri »Dalmatincu«:. Kmalu za njo je prišla v lokal glasna skupina starejših in mlajših ciganov. Očividno precej pri denarju so se novi gostje pošteno krep-čali z jedjo in pijačo. Neki morda že nekoliko vinjeni cigan se je nato začel vti kati v dekle, ki se njegovim ponudbam ni moglo ogniti drugače, kakor da je zapustilo gostilno. Nasilni cigan pa je sledil dekletu prav na Glavni trg Škofje Loke. Red e napravil šele mimodošli orv^-žnik, ki je vročo cigansko kri prav energično ohladi-in osvobodil dekle nadležnega kavalirja
Iz Kranja
r— Zaključek poslednje plesne šole. V
soboto je zaključila zasebna plesna šola na Novi pošti svojo SPzijo. Šola je bila odlično po6ečana, ker so jo znali prireditelji dobro organizirati. Pouk v plesu je vodil g. Metod Mayr, ki je 3 svojo sposobnostjo dosegel res lepe uspehe. Zato je žel na venčku zasluženo zahvalo. Skupno je letos bilo v Kranju troje plesnih šol.
Iz Tržlcfa
6— Repriza operete »Kakor stari — tako mladi« je zopet napolnila obširno sokolni-oo do zadnjega kotička. Izvajanje je bilo še boljše kakor prvič in so se ljudje izjavljali kar najbolj laskavo. »In če boste to še petkrat ponavljali, jo bom šel petkrat gledat«, tako so govorili in to je resni čen uspeh. Na splošno zahtevo se bo opereta v postu še enkrat ponovila, predvidoma 9. marca, na kar občinstvo že danes opozarjamo. Zanimivo je pri tem ugotoviti če to, da so reprizo operete obiskali v velikem številu tržiški okoličani in odnesli s seboj najlepše vtise. Igralcem brez izjeme vsa čast!
č— Občni zbor podružnice CMD bo ta četrtek zvečer ob 20. v hotelu Lončar. Vsi narodni delavci, ki so člami podružnice, so vabljeni, da se zbora gotovo udeleže.
č— Občni zbor zadruge rokodelskih obrti »a Tržič in okolico, ki se je vršil v nedeljo v prostorih pri Ruehu, je potekel v polnem redu. Izvoljen je bil z izpremembo dveh članov ve>s stari odbor s predsednikom Avguštinom Primožičem, mizarskim mojstrom. Udeležba je bila dobra, debate stvarne in dostojne. Zanimivo pri vsem tem je dejstvo, da ni zadruga član nobene zveze zadrug, člani se ne morejo odločiti, ne za to, pa ne za drugo. Da pa dobe vendar potrebne informacije, plačajo Zvezi slovenskih zadrug gotov letni prispevek., ki je pa večji, kakor pa bi znašala redna članarina pri tej culi oni zvezi. Tu<fi svoje vrste posebnost.
č— Požar. V soboto zvečer ofcoH 22. Je pogorela pri asprnenači v Čadndah stanovanj ska šupa za delavce. Kako je nastal ogenj, se ne ve, ugotovljeno pa je, da je njenemu stamovalcu »Ljubljančanu«, kakor ga ljudje nazivajo, ker ne vedo njegovega imena, pogorelo več obleke in tudi nekaj gotovine. Pravijo, da kar sedem jurjev in pa nakazilo za večjo vsoto denarja. Ime nevarni »Ljubljančan« Je nameraval prevzeti apnenico in je bil z lastnikom kamnolo-mo v pogajanjih, šupa je bila primerno za varovana. Gasild niso nastopili, ker stodi župa na samoti in ni bilo nobene nevarnosti, da se ogenj razširi. Dolind in Lomlja-ni pa so storili svojo dolžnost in pazili na ogenj.
Z Jesenic
»— Ples jeseniSke&a pevskega druftva »Sava*, ki se je vršil v soboto zvečer v prostorih Sokolskega doma, je prav lepo uspel. Med plesnim programom je močan društveni pevski zbor lepo in dovršeno zapel več narodnih pesmi. Udeležba s strani publike ni bila baš najlepša, kar je pač pripisati visoki številki v pratiki in mno-gobrojnim prireditvam v letošnjem dolgem predpustu. A nekoliko več pozornosti s strani onih slojev, pri katerih datum ne igra tako važne vloge, je to agilno delavsko kulturno društvo vsekakor zaslužilo.
Iz Kamnika
kit— Mladinski igrici v Citalntct. V soboto in nedeljo sta priredila ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Kamniku in Pomladek Rdečega križa mlad:nski igrici »Vrabci« in »V pustni noči«. Igrica »V pustni noči« je prav lepo uspela. Srčkane lutke, ki so jih predstavljali dečki in deklice v živih pustnih oblekah, so popolnoma brezhibno izvedle četvorko. Dvanajst plesalk in plesalcev, vsak v drugem kostumu, vsi majhni, oblečeni pa kakor veliki — vse to je bilo za Kamnik nekaj novega. Občinstvo ni štedlo s pohvalo.
ka— Strokovni servirnt tečaj Gostilnt-čarske zadruge v Kamniku bo od 17. do 22. marca. Tečaj, ki bo od 8. do 12., od 2. do 4. ter od 7. do pol 9. vsak dan, se bo vršil v gornjih prostorih Narodne čitalnice Za enkrat so zasigurani naslednji predavatelji: o pravilni in praktični postrežbi gostov bo predaval g. Roth, re-stavrater pri »Slonu iz Ljubljane, o knjigovodstvu v gostilničarski obrti, kuhinjski snagi in ekonomiji g. Gorazd, ravnatelj strokovne šole, o kletarstvu g. Gombač, višji kletarski nadzornik, o kalkulaciji gospod Gorazd, o higijeni g. dr. Mavricij Rus iz Ljubljane, predavatelj za pravilno in spodobno vedenje bo, kakor smo informirani, g. orof. šest iz Ljubljane. Sledilo bo še predavanje o turizmu in tujskem nrometu, za katero bodo še naprosili predavatelja iz Lrub'j'ane. Po programu, ki je ;elo obsežen lahko sklepamo, da bo tečaj ludil vsem, lei ga bodo posečali res mnogo zanimivega in poučnega. Želimo gostilničarski zadrugi in gojencem mnogo uspeha!
Iz Kiževfa
kč— Slaba razsvetljava. Meščani kakor tudi tujci se upravičeno pritožujejo nad slabo razsvetljavo v našem mestu. Po mestu je postavljenih malo žarnic in še te bolj brlijo, kakor svetijo. Pritožbe se mno-že zlasti zakadi razsvetljave k jutranjemu vlaku. Mars'kdai prižsjo žarnice šele po peti uri, tako da moraio popotniki ob največji temi bloditi po blatu in lužah do


Premiera ljubezni in romantike! V glavnih vlogah oboževani
Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. uri!
V glavnin viugcm uuuu
Siubavni sen
tn Joane Crawford.

Tel. 2730.


kolodvora. Prošnja meščanov je, da se temu nedostatku napravi konec.
kč— Roditeljski sestanki. Vodstvo tukajšnje gimnazije je priredilo ziadnje tedne že več roditeljskih sestankov, ki imajo namen navezati najožje stike med domom in šolo. Predavanja, ki jih imajo gg. profesorji, se tičejo aktualnih vprašanj, tako novega srednješolskega zakona in pravilnika, poučevanja modernih jezikov ter zgodovine in zemljepisja. Sestanki se vrže ob lepi udeležbi v fizikalni dvorani kočevske gimnazije. Začasno odpadejo zaradi tromesečja nadaljni sestanki. — Na kočevski državni realni gimnaziji je nameščena profesorica modernih jezikov gospa dr Vlasta Tominškova.
Iz Kostanjevice
ko— Občinski odbor je na pritožbo Go-stilničarske zadruge imel v nedeljo ponovno proračunsko sejo, na kateri je sklenil ugoditi zahtevi banske uprave po ukinje-iju na novo uvedene takse na nočni obisk gostiln in takse pri igranju na karte, kakor je tudi znižal občinsko naklado na pivo in žganje. Seja je bila precej burna, kf>r je bila večina mnenja, da so pritožbe zoper proračun nedopustne, ki za občino škodljive. Najbolj vnete zastopnike tega stališča je bilo treba poučiti, da je baš nasprotno resnica in da spadajo pritožbe zoper nepravilno občinsko gospodarstvo med najsvetejše pravice občanov.
ko— lipremamba posesti. Alofg Gruden, umetni in stavbni mizar, je kupil hi>-4o z gospodarskim poslopjem v bližini župne cerkve.
ko— Običajno maSkarado s pffesora, tek' mo mask in šaljivo pošto priredi na pustni torek prostovoljno gasilno društvo. Začetek ob 19. tiri.
Iz Litije
I— Podpore RtIJskega Rdečega križa.
Nedavno smo poroča ili v naši rubriki o delavski družjnš iz Gradca, v katero je posegla s taiko kruto roko bolezen. Ker je na bolniški postelji tudi ed/iraj starejši Slan družine, oče, je delavska drvžinica s štirimi otiročfiči brez vsokega zashEŽka. Zairadi te*» je obdaroval Kltišski RK vsaikega otročiča s 100 Din podpore na predlog ubožcem tako naklonjene ge. Josaprjne Stalin ene ve. Odbor, ki mu načelna e latjij skS sreski na-čelniifk g. Franc Podboj, je nato naklonit podporo tuicfi neki družini ▼ Pooovjčah, kj sta jo brezposelnost hi bolezen pahnila v po-nanrkarcfe. Uvidevnost odbora našega RK, da nakaizuje podpore potrebnim domačinom v nažem okolitšu, toplo pozdravljamo vsi. Zato pa zaslug RK podpore vseh. Kot član naij pristopi k tej aovekoTjubni organizaciji vsakdo, ki lahko utrpi letno nekaj dinariev.
»— Vabilo k Nttfski maikaredl. Pustna sobota vse pobota,
ker bo modrost* kamen delil sam Tutankamen.
I— Zobni atelje Boris Štoka sprejema v v® Rotar dnevno od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Ob nedeljah od 8. do 12. nre dopoldne. Na željo tudi izven nr. Delo » cene sotfidne!
Iz Zagorja
*— Krajevni odbor »Rdečega krfža« v
Zagorfiu bo imel svoi redni oboni zbor 28. t m. ob 19. v zborovalnici topliške šoie.
z— Redna telovadba novega Sokola v Zagorju. V četrtek 27. t. m. se prične redna teloviadba vseh odsekov. Starejši člani v torkih od 8. — 9., člani v torkih in petkih od 8. do pol 10., moški naraščaj v sredo in petek od 7. do pol 9, moška deca v torek in petek od 4. do pol 6., članice v pondeljkih m četrtkih od pol 8. do 9, ženski naraščaj r ponedeljkih in četrtkih od 6. do pol 8., ženska deca v ponedeljek in četrtek od 4. do poi 6. Ob nedeljah je prosta telovadba za člane in moški naraščaj. Z ustanovitvijo SKJ se je zvišalo število telovadečih posebno pri deci in naraščaju. Želeti je, da sc v čim večjem številu udeleže telovadbe vsi, ki so do sedaj iz tega ali onega vzroka stati ob strani. Ustanovila se j« tudi vrsta starejših članov.
z— Tragična smrt nadarjenega mladeniča. »Jutro« }e miwuli teden prineslo sliko telefonista Engelberta Seidla, ki je utonil pri katastrofi parnika »Dakse«. SeidJ, ki je bil rojen v Nemčiji, kjer se nahajajo še sedaj njegovi starši, je bil v službi, preden je odšel k vojakom, ▼ zagorski steklarni. V Zagorju ima več sorodnikov, pri katerih je stanoval do vojaščine Pokojnik, potrjen k mornarici, je leta 1926. odšel iz Zagorja in je bi! pred dvema letoma kot podnarednik v Zagorju na dopustu. Se pred kratkim je pisal, da zopet obišče Zagorje ob velikonočnih praznikih, a mu je med tem nemila usoda pretrgala nit mladega življenja. Nadarjeni mladenič je bil med Zagorjani splošno priljubljen.
z— Pred pustne prireditve so se izvršile
v najlepšem redu tako na Lokah kakoT r Zagorju, kjer je bila maškarada pri »Medvedu«, priredili so jo naši agilni gasilci, v soboto pa v Sokolskem domu, kjer je bila izmed 36 lepih mask izvoljena kot najlepša gdč. Milica Škuljeva s 75 g.asovi (princeska), druga je bila gdč. Minka Blažičeva s 45 glasovi, tretji je bil g. Danilo Pahor iz Ljubljane s 30 glasovi Izvoljeni bajazzo, ki je s svojim neutrudnim humorjem in vratolomnimi atrakcijami zabavi vso dvorano.
Iz Trbovelj
t— Krajevni odbor rk. priredi t 1. marca l l v Sokolskem domu veliko dobrodelno predpustno zabav© s sodelovanjem povečanega sokoLskega orkestra. Ker smo letos na vseh veselicah vol® same »uriš«, hoče napravtftS r. k. izjemo m bodo imele dame priliko izvoBtS na tej zabavi najlepšega gospuda. Ker je to dobrodelna prireditev in je dogodek iste določan le v dobrotvome svriie, je pričakovati velika udeležbe.
Iz Laškega
1— Matijev te jem minuli ponedeljek bt
bil bolje obiskan, če ne bi minuii teden t okoliških hribih zapadlo nad 1 m »nega, ki je oviral prigon živine. Na sejmišč« je bilo postavljenih 246 glav. Prodanih je bilo 39 glav (2 vagona za izvoz v Italijo\ 7 krav in 4 telice. Cena od 10 do 12 DLd ta kg žive teže.
I— Huda poškodba. Dne 20. t m. jO brezposelni mesarska pomočnik A K_ v prepiru z nožem brudo na roki poškodoval •ukajšnjega mesarskega mojstra g. Sto Darja. Zadeva je prijavljena sodiSču.
1— Smučarji. Preteklo nedeljo je obiska« lo šmohorsko planinsko kočo 15 smučar* jer iz Celja in Laškega, ki n« morejo p«r»» hvaliti lepega smučarskega terena na Smo-horju in pa prijazne planinske koča. Som ga je bilo za dober meter.
Iz šošfanja
It— Sok ofska maSkarada v soboto t, marca obeta biti ena najlepših prireditev v sezoni. Vse je na delu, da »e bo trudilo pose trnkom najraznovnstnejše razvcdriiok Konkurenca mask Lepa darila. Pričakuje mo obilne u-de-iežbe; osebna rabila se ne bodo razpošiljala.	323
Iz Ptuja
j— DtJaSki dom v Ptuje tazpfauje fcroft mest prefektov za real^o-gimnazijsk« prejmete s takojšnim nastopom. Opremljene prošnje sprejema vodstvo Dijaškega docr.^ v Ptuju.
Iz Ljutomera
1}— Občinska tej a. Ker je vprašanj« no vega uradnega poslopja stopila r odločilen Stadij, je občinska uprava na seji 21. t, nk storila načelne sklepe, ki jih je sporočila oblastvu. Nadalje je izvolila nov kmetijski odbor; proti sestavi prvega odbora je bil namreč vložen protest, ka-teremu je oblast ugodila. V kmetijski odbor so prišli gg. Dijak Janko, Seršen Franc, Rajfa Jakob, Zemljič Fric, Cimerman Henrik, kot namestnika pa gg. Lovrec Andrej in Honigmann Ožbalt. Mestna občina pošlje nadalje v krajevni šolski odbor gg. Dijaka, Lovreca in Karbaša. Dalje so se reševale nekatero manjše zadeve. Tako se je sklenilo, proučiti vprašanje regulacijskega načrta ter to delo razpisati. Odklonjeni sta bili dvo prošnji za sprejem v občinsko z v©, zo, ker nista biti zadostno opremljeni c do kazi o neprekinjenem bivanju v občini. Naklonile so se tudi nekatere podpore občinskim revežem in enemu društvu. — Mestna občina bo zopet nabavila konje, da bo opravlja!« vožnje v lastni režiji. Končno je bilo sklenjeno, popraviti nekatere ceste ter odpraviti nekatere nedostatke, ki kvarijo lice mesta.
lj— NsJ poštni urad nadaljuje poskusne pogovore z inozemstvom. Dosedaj je ab-solviral pogovore z nekaterimi švicarskimi mesti, zdaj so na vrsti italijanska tržišča. Zadnjič je urad dobil zvezo z Rimom, v nekaj dneh pride na vrsto Milan. Pot?ovo ri so se na vseh progah slišali prav dobro, zato ne bo s tehnične strani nobene zapreko za otvoritev telefonskega prometa med Ljutomerom ln označenirraa državama. Bilo bi želeti, da se to zgodi čimprej, kar bi zelo koristilo n. pr. našim izvozni kom jajec, za katere se je zdaj pričela aa zona.
Iz Gor* Radgone
gr— Finančni direktor v Gornji Rodg&> nt V ponedeljek 24 t. m. se je mudil v Gornji Radgoni finančni direktor g. dr. Jo sip Povalej ter inspekciral tukajšnje finančne urade.
gr— Stanovanje v občivskl hISt, sa ks* l*ro je prosilo več refiektantov, je balo dodeljeno tukajšniem-u orožniškemu strada mojstru g. Francu Skuhali.
državne razredne loterije so dospele. — žrebanje se bo vršilo dne 6. marca. — Obnova srečk traja do 4. marca. — Opozarjamo lastnike naših srečk, da Jih pravočasno obnovijo.
ladrnžna hranilnica r. z. z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19
Industrijske in agrarne države na konferenci za carinsko premirje
Na mednarodni konferenci za carinsko premirje v Ženevi so bila že koncem preteklega tedna zaključena splošna razmotri-va:iia. Dosedanji rezultati so prav zanimivi.
Izkazalo 9e je na eai strani, da je konferenca predvsem evropska zadeva in da je na drugi strani treba že sedaj izvršiti priprave aa nadaljnje akcije, kajti premirje naj ustvari le ono mirno atmosfero, ki je potrebna, če se hočejo evropske države pozneje pogajali o zniževanju carin in gospodarskem zhližanju. V skladu s temi stremljenji sta bili sestavljeni tudi dve komisiji, od katerih se v prvi sedaj razpravlja o načrtu konvencije za carinsko premirje, v drugi pa o programu za poznejša pogajanja glede znižanja carin.
2e v ponedeljek se je prva komisija zopet razčlenila v tri podkomisije, in sicer v skladu 3 tremi najvažnejšimi kompleksi vprašanj, ki so ee pojavili na konferenci. V eni teh podkomisij se bo razpravljalo o razmerju med evropskimi agrarnimi in industrijskimi državami. Še na nobeni mednarodni gospodarski konferenci ee niso nasprotja med agrarnimi in industrijskimi državami pojavila v taki nujnosti in ostrosti kakor na sedanji carinski konferenci. Združitev agrarnih držav vzhodne in južne Evrope (Jugoslavije, Rumimije, Bolgarije, Grčije, Poljske, Češkoslovaške in Madžarske) se upravičeno smatra kot najbolj značilen rezultat sedanjega zasedanja. V nasprotju i dosedanjimi političnimi grupaoi-iami so se evropske agrarne države združile v blok. ki bo v tej podkomisiji razpravljal o zaščiti skupnih gospodarskih interesov. Agrarne države zastopajo naslednja tezo: S tem, da industrijske države ne kupujejo ali nočejo kupovati od agrarnih držav presežkov agrarne produkcije, se preko mere znižuje kupna moč agrarnih držav in s tem zmanjšuje možnost uvoza industrijskih proizvodov. Toda ne samo to, agrarne države so primorane preiti k industri-jalfeaciji, da se osamosvojijo. Zato industrijske države ne morejo zahtevati od agranih, da bi znižale industrijske carine, dokler industrijske države ne spremenijo svoje agrarne politike. Argumentov agrarnih držav konferenca ni mogla prezreti in je celo izročila predsedstvo prve komisije rumunskemu trgovinskemu ministru Mad-gearu. Kakor se zatrjuje, bo težko že v tej konferenci premostiti vsa nasprotja med ervropskimi agrarnimi in industrijskimi državami, zlasti ker so baš v zadnjem času pričele agrarne države s podvojenim agrarnim protekcijonizmom.
Druga podkomisija se peča z vprašanjem kolektivnih pogodb in njenih posledic glede na vprašanje klavzule o največjih ugodnostih. Tudi to vprašanje .je ozko povezano i izravnavo interesov med agrarnimi in industrijskimi državmi. Če bi se evropskim agrarnim državam na podlagi kolektivne pogodbe priznale ugoclnostne carine pri izvozu kmetijskih proizvodov v zapadnoev-ropske industrijske države, kjer se morajo danes boriti proti močni prekomorski konkurenci, tedaj nastane takoj vprašanje nadaljnjega priznavanja največjih ugodnosti napram prekomorskim državam. Tu nastaja nevarnost medkontinentalnih gospodarskih konfliktov, ki bi bili neljubi predvsem onim industrijskim državam, k izvažajo v prekomorske dežele.
Vidimo torej, da je vprašanje carinskega premirja v raznravah stopilo precej v ozadje. ker je konferenca spoznala, da more carinsko premirje prinesti koristi le 'tedaj, če se prej razčistijo vsa temeljna vprašanja. ki so v zvezi z nadaljnjimi akcijami. Zasedanje komisij bo trajalo kakih 14 dni, r.akar se bo plenum konference ponovno sestal k razpravi o doseženih rezultatih.
— Izvoj vina iz Jugoslavije je bil lani
slabši nego v predhodnih letih. Vsega smo izvozili 522 vagonov napram 590 vagonom v L 1028. in 921 vagonom v 1. 1927.' Vrednost izvoženega vina je znašala lani 24.7 milijona Din naornm 31.6 milijona Din v 1. 1928. in 46.2 milijona Din v 1. 1927. Naše vino se izvaža predvsem v Češkoslovaško. kier pa je zadnja leta prišlo na slab glas. ker se to vino potvaria in se celo umetno narejeno vino prodaja kot jugoslovensko vino. V bodoči carinsiko-tarifni po-godbi s Češkoslovaško bodo v tem pogledu potrebni zaščitni ukrepi. — Da bi se pospešil uvoz vina. je ministrski svet sklenil, da Se pri izvozu vina iz naše države ukine zavarovanje valute v smislu deviznega pravilnika. — Ker s'a oblastna kmetijska referata v Mariboru in Ljubljani zaradi razdelitve države na banovine ukinjena, izdaja sedaj predpisane certifikate glede izvoza vina za izvoz v Češkoslovaško kmetijski oddelek kraljevske banske uprave dravske banovine v Liubliani, Gosposka ulica 15.
= Ratifikacija dveh jugoslovensko - madžarskih pogodb. Predvčerajšnjim se je v Budimpešti izvršila izmenjava ratifikacij-skih listin o pogodbi med našo državo in Madžarsko glede reguliranja predvojnih privatnih dolgov in glede terjatev v madžarskih in avstrijskih kronah (od 22. februarja 1928) ter o pogodbi o preprečen ju dvojnega obdavčenja,
-Pred uvedbo terminske kupčije z žitom na nevosadski boni. Kakor poročajo iz Novega Sada, se pripravlja ustanovitev obračunskega zavoda (žirovne centrale) pri tamoš-nii borzi. Pravila se že sestavljajo in je zavod zamišljen v obliki delnisike druž-
be. Ustanovitev tega zavoda je v zvezi z dolgoletnim stremljenjem po uvedbi borzne terminske kupčije z žitom. Nova žirov-na centrala bi urejevala in izravnavala terminske nakupe in prodaje žita in koač-no obračunavala razlike v tečajih. Borani svet bo o tem vprašanju v kratkem razpravljal.
= Slabo poslovno loto beograjskih bank.
Znatno število beograjskih bank je že predložilo javnosti svoje letne zaključke, iz katerih je razvidno, da je bilo lansko poslovno leto neugodno. Veliko število konkurzov v poletju je tudi bankam povzročilo izgube, ki jih morajo sedaj odpisovati iz doseženega dobička. Dividende so večinoma manjše nego za 1. 1928. Tako je Izvozna banka znižala svojo dividendo od 100 na 50 Din za delnico. Številni bančni polomi zadnjih let so precej očistili beograjsko bankarstvo od življenja nezmožnih zavodov, vendar so tudi kvarno vplivali na solidne banke, ker je padlo zaupanje vlagateljev. Pri 17 zavodih eo koncem pret. leta znašale vloge 245 milijonov Din napram 278 milijonom ob koncu 1. 1928. Zato pa je bil pritok vlog pri Državni hipotekami banki, pri Poštni hranilnici in pri novi beograjski Mestni hranilnici lani prav ugoden. Nazadovanje vlog pa za banke ni bilo tako občutno, ker je v zadnjem času itak težko na siguren način plasirati denar ln vlada povsod velika denarna likvidnost.
= Pred novo trgovinsko pogodbo z Egiptom. Kaikor znano je s 17. februarjem eg-iptska vlada odpoved-ala vse trgovinske pogodbe in veljajo od tega dne tnd<i v j u gos lovens ko-e giptskem prometu maksima!. carine. Prestanek pogodbe je težko prizadel dalmatinsko cementno industrijo, ki izvaža v Egipt te trto okrog 100.000 ton cementa, m katerega velja sedaj podvojena ttvozna carina. Na vprašanje spltsfce trgovske zbornice j« te dni sporočilo togovšnsko ministrstvo, da je naš poslanik v Kairu že podvzel potrebne korake pri egiiptska vladi tn ie pričakovati, da bo v kraitkem sklenjen nov dogovor.
— Seja upravnega o<fbora Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. V sredo 5. marca se bo v bančnih prostorih v Beogradu vršila seja upravnega odbora Obrtne banke kralj. Jugoslavije z naslednjim dnevnim redom: 1. odobritev zapisnika zadnje seie; 2. PoroSk) irvrševalnega odbora o bančnem poslovanju za leto 1929.; 3. Pretres o bilanci za poslovno teto 1929; 4. Izžrebanje pet članov upravnega odbora v smislu § 40 bančnih pravit; 5. določitev dneva rednega zbora delničarjev; 6. Raznovrstnosti. Po predlogu izvrševatne-ga odbora se ima vršiti redni občni zbor delničarjev v nedeljo 30. mgrca, na kar že danes opozarjamo delničarje. — E. F.
= Pred ustanovitvijo Skodovih podjetij r Jugoslaviji. Iz Prage poročajo, da bodo Skodova podjetja skupno z znano francosko družbo težke železne industrije Schneid^r-Creuzot ustanovila v Jugoslaviji veliko ladjedelnico ter tvornioo strojev in orožja. Tozadevna pogajanja so že zaključena.
= Produkcija nitrorelnloznih lakov za avtomobile in lesno industrijo. Kakor do-znavamo, so zaključena pogajanja med največja nemško kemično industrijo I. G. Farbenindustrie. Frankfurt a. M. ln v naši kraljevini vodečo tvornico M oster, tvornica lakov in barv d. d., Zagreb, Na Kanalu 41, in sicer glede produkcije nitroceluloznih lakov. I. G. Farbenindustrie izroča produkcijo teh lakov imenovani tvorntci za ves teritorij kraljevine Jugoslavije. Laki se bodo proizvajali pod nazivom »Leptol« I. G. laki po načinu I. G. Farbenindustrie. Moster, tvornica lakov in barv d. d. je poslala v Ludwigshafen svoje kemike in mojstre, ki eo absolvirali tečaje za produkcijo teh lakov. Nadzorstvo nad produkcijo si pridržuje I. G. Farbenindustrie. Moster d. d. bo otvo-rila v Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu, Ljubljani in Mariboru praktične brezplačne tečaje, v katerih se bodo ličar-ski obrtniki in pomočniki lahko učili dela s tem lakom. Prvi tečaj bo že otvorjen fe-bruaria ali marca meseca v Beogradu. 320
= Zakon o konvenciji o trgovini plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo ie bil objavljen v 34. številki »Uradnega lista« od 26. t. m.
= Zakon o nadzorstvu nad živlienskimi potrebščinami, ki je važen za vsakega, ki se peča s produkcijo in prodajo živil, je sedaj obiavljen tudi v »Uradnem listu« (številka 34. od 26. t. m.). Ta zakon dobi obvezno moč 17. maTca.
= Poziv delniškim družbam s sedežem v dravski banovini. Delniške družbe, ki imajo svoj sedež v dravski banovini, se poživljajo, da predlože kraljevski banski upravi v 14 dneh, ko se je po statusnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od l.COO.OOO Din v »Uradnem listu kraljevske banske uprave« in tudi v »Službenih Novinah« v Beo^ gradu. V dotični objavi je treba navesti višino in kraj izplačiia dividende. Hkrati se opozarjajo delniške družbe, da morajo sklicanje rednega kakor tudi vsakega izrednega občnega zbora delničarjev prijaviti z dnevnim redom vsaj 14 dni poprej kraljevski banski upravi v Ljubljani.
= Pred stabilizacijo španske valute. Po poročilih iz Madrida namerava španska vlada izvesti stabilizacijo pezeta na sedanji višini. Namera zopetnega dviga valute do zlate paritete (sedaj se giblje pe-zeta na 65 % zlate paritete- potom defla-cije je baje oouščeoa, ker so merodajni krogi mnenja, da bd deflacija prinesla le hudo poostritev gospodarske krize. Guverner španske Narodne banke Figueras je
odstopil in i e bil na njegovo mesto imenovan grof Gamaza. Finančni minister pa je dobil pooblastilo, da izvede vse potrebne ukrepe za stabilizacijo.
= Občni zbor. »Elektra«, d. d. v Ljubljani 14. marca (v posvetovalnici LjubLj. kred. banke v Ljubljani); »Satu ni ust d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani (v sejni dvorani Zadr. go6p. banke v Ljubljani); Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju (v pisarni Zanggcrja Dušana v Celju); Tovarna zaves »Štora«, d. d. v Št Vidu nad Ljubljano (v posvetovalnici Zadr. gosp. banke v Ljubljani).
= V liivvidaci'0 sta prešla Tiskovna zadruga v Gornji Radgoni, r. z. z o. z. in Jugoslovanski kreditni zavod v Murski Soboti, r. z. z o. z.
= Gddaia regulacijskih del na Savi pri Brežicah. Banska uprava v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za prevzeim in izvršitev regulacijskih del na Savi v km 720 (nizvodno Brežic), ki se bo vršila
5.	marca v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani (Turjaški trg 1). Proračun 94.145 Din.
= Gradho paviljona ra tuberkulozno deco v državnem zdravilišču v Topolščici razpisuje kr. banska uprava. Prva pismena ofertalna licitacija 15. marca pri sreskem načetetvu v Celju (proračun 7S9.OOO Din).
= Dobava živil za bolnice v dravski banovini. Za dobavo mesa, mesnih izdelkov, slanine, mleka, kruha, moke, špecerijskega blaga in hišnih potrebščin v prorač. letu 1930-31 razpisuje kralj, banska uprava licitacije, ki se bodo vršile za vse zavode v bivšii tjublj. oblasti 17. marca šn za vse zavode v bivši mariborski oblasti 18. marca ob H. uri v upravnih pisarnah vsakega zavoda, in sicer splošne bolnice v Ljub Ivami, bolnice »a duševne bolezni na Studencu, bolnice za ženske bolezni v Ljubicam, mladinskega doma v Ljubljani, splošne bolnice v Mariboru, dečicga doma v Mariboru, javne bolnice v Celju, javne bolnice r Murski Soboti, Javne bolnice ■io hiralnice v Ptuju, hiralnice v Vojniku, javne bolnice v Brežicah, zdravilišča na Golniku, gluhomemnice v LJubljani in zavoda za slepo deco v Ko če vini.
= Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Novo mesto se bo vršila 13. marca pri direkciji državnih železnic r Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, natančnejša pojasnila in podrobni pogoji pa pri navedeni direkciji).
= Dobava pisarniškega materijala. Oblastna poštno - telegrafska uprava v Zagrebu razpisuje dve oferialni licitaciji aa dobavo pisarniškega materijala. ki se bosta vršili 3. in 4. aprila pri ekonomskem odseku oblastne poštno - telegrafske uprave v Zagrebu.
= Dobave. Prometno-komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca ponudbe glede do-bave 4000 komadov pečatnega voska, do 10. marca pa glede dobave 200 komadov rjuh. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Dne 35. marca se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave živil, in sicer mast, olje, kavine konzerve, riž, zdrob. ječmen, testenine, sladkor, suhe slive, fižol, kis, kava, čaj, mak. — (Predmetni 'oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). — Dne 15. marca se bo vršila pri računsko-ekonomsikem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave krfozotnega olja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji ap pri blagajni ministrstva za gradbe v Beogradu).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. marca ponudbe glede dobave strešne lepenke, usnja in drugega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne
6.	marca se bo vršila pri dravska stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka in kruha za čas od 1. aprila do 30. junija 1930. (Pogoji eo na vpogled v pisarni navedene bolnice.) Dne 12. ruarca se bo vršila pri štabu 1. divizije konjeniške artiljerije v Slov. Bistrica licitacija glede dobave živil (riž, sladkoT, čebula, loj, fžol, olje, testenine, ki6). — Vršile ee bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. marca pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 8000 m platna, 300 kg sirovega sukanca, 15.000 kg preje od jute, 20.000 kg perafina, 30.000 kg žvepla, 100 tisoč kg amonijevega solitra, 150.000 kg kalijevega solitra, 30.000 kg trinitrotoioula, 24.000 kg katrana. 6000 kg olja za kamnik-tit, 45.000 kg papirja za zavijanje, 240.000 komadov kartonskih škatel ter glede dobave etiket, kuvert in peentnic; 18. marca pri direkciji dTžavnih železnic v Sarajevu glede dobave bombaža in krp za čiščenje. (Predmetni oglasi eo na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave raznih pisarniških potrebščin, do 6. marca glede dobave šil; do 13. marca pa glede dobave Ježajev, električnega materijala, jamskih ventilatorjev tn kablov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. marca ponudbe glede dobave 200 metrov konopnenih cevi. Direkcija državnih radarskih preduzeča r Sarajevu sprejema do 12. marca ponudbe glede dobave kikivatmetrov, voli-metrov, ampermetrov, transformatorjev in apare-tov za merjenje izolacije. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice ra TOI v LJubljani). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:
7.	marca pri ekonomskem oddelku ministrstva aa vojsko in mornarico r Beogradu glede doba*« 75.000 komadov vreč iz Jute; 14. marca pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu glede dobave ca 14.000 m sirkma; 15. marca pa pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala. (Predmetni oglasi »o na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji p« pri navedenih oddelkih).
— Dobave: Prometno-komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Sub.)tiči sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave državnih zastav. Delavnica državnih železnic v Mariboru spreiema do 2. marca ponudbe glede dobave 8000 kg fazonskega jekla. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. marca ponudbe glede dobave 1000 kg vulkanskega olja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. marca ponudbe glede dobave 1.600 m bakrene žice, francoskih ključev, nožev, ročnih sekir in pil ter glede dobave jeklenih vrvi. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca ponudbe glede dobave 1000 kg steklarskega kleia, 15 000 kg negašenega apna, 100 komadov spojnih vijakov in 80 komadov hrastovih pragov; prometno-komercijelni oddelek pa do 15. t. m. ponudbe glede dobave raznih tiskovin. Predmeti pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.
BORZE
26. fcfcrnarja.
Na ljubljanski borci je bil danes devizni
promet srednji. Tečaji so ee za devize Trst, Pariz, Praga in Berlin za malenko«st okrepili, deviza Dunaj pa je nekoliko popustila. Blairova posojila se nudijo po višjih blagovnih tečajih.
Tudi na zagrebškem efektnem tržišču no-tirajo Blairova posojila višje, dočim eo tečaji ostalih državnih papirjev v glavnem nespremenjeni. Vojna škoda se je za kaso trgovala po 402, za marc pa po 403. Med bančnimi papirji je bila zaključena le Hrvatska banka po 50, med industrijskimi papirji pa je prišlo do prometa v Dubrovački po 427.5 — 430 in v Trboveljski, ki je popustila na 470 in pozneje na 465 (zaklj.).
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.78. Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 7.9151, Budimpešta 9.9288, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 798.07—801.07 (799.57), London 276 53, Pariz 221.31—223.31 (222.31), Praga 167.77—168.57 (168.17), Trst 296.43 do 298.43 (297.43).
Zagreb. Pariz 221.31 — 223 31, London 275.73 — 276.53, Newyork 56.56 — 56.76, Bruselj 791.51, Milan 296.356 — 298 356, Amsterdam 22.74 — 22.80, Berlin 13.545 — 13.575, Dunaj 798.17 — 801.17, Ziirieh 1094.40 _ 1097.40, Praga 167.57 — 168.37. Budimpešta 991.38 — 994.38.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2825. London 25.1975. Nevvvork 518 30. Bruselj 72.225, Milan 27.1425, Madrid 64.50, Amsterdam 207.825. Berlin 123.715, Dunaj 72 975, Praga 15.3525, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.07875, Varšava 58.075, Sofija 3.7525.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 92 blago, 7% Blair 82 blago, Celjska 170 d-sn., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 93o den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Strojne 75 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Državne vrednot^: Vojna škoda aranžma 402 den., kasa 4r>2.5 — 403. za marc 403 — 404, za december 408 — 412.5, investicijsko 81.5 — 82. agrarne 50 — 52, 6% Blair 91.75 — 93, 7% Blair 81.75 do 82.5; bančne vrednote: Praštediona 927-5 do 938.5, Union 206 _ 210, Jugo 87 den., Srpska 165 den., Zemaliska 137 — 139, Hrvatska 50 — 53; industrijske vrednote: Narodna šumska 30 — 40 Našička 1550 blago, Gutmann 185 — 190, Slaveks 85 — 88, Slavonija 200 den., Drava 280 — 325, Šečera-na 385 _ m Brod vagon 110 — 115, Vevče 125 den., Tsis 26 — 30. Dubrovačka 427.5 do 437.5, Trbovlje 467.5 — 470.
Beograd. Vojna škoda 402.5 — 403 zakH., za marc 406 — 407. investicijsko 83—84.5, Narodna 8370 — 8540.
Blagovna tržišča
Les
+ Ljubljanska bom (26. t nt.) Tendemca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon okroglega lesa in 1 vagon tramov. Nudijo se bukovi testoni (2.25 m, 20 mm debeline in 10—30 cm širine).
Žito.
-f žitni trg (28. t m.) Po močnem padca ameriških žitnih cen v ponedeljek eo ee včeraj tečaji na cliicaški borzi zopet nekoliko dvignili. Pšenica za marc se je okrepila od 103 pet osmink na 103 tri čelrtinke do 104 ene četrtinke. Tudi na budimpeštan-ski borzi so se terminski tečaji za pšenico danes dvignili, in sicer za marc od 20.55 na 20.85. Pri nas so cene pšenici včeraj popustile le za nekaj par pri kg, danes pa so se obdržale na včerajšnji višini. Alarmantne vesti, ki jih danes objavljajo zagrebške »Novosti«, češ da je pšenica v Ameriki popustila za 25 par in so tudi pri na« cene ogromno nazadovale, so neosnovane. Padec ameriških cen je posledica slabih izgledov za izvoz presežka lanske letine ia nadalje visokih vidnih zalog Kanade. Te težkoče Amerike pa ne morejo bistveno vplivati na naš trg, ker smo mi izvozili že vse presežke v pšenici. Edino obilne zaloge koruze nam bodo povzročale še skrbi glede izvoza, zato ni računati, da bi se cena koruzi od sedanjega nizkega stanja dvignila.
-f Ljubljanska borza (26. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška 80 kg po 268 do 270, 78 kg po 265 — 267.5 ; 77 kg po 260 — 202.5. moka: »Og« fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420; koruza; baška 185 — 187.5, po mlev. tar. 180 — 182.5; čas. primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210; rž: 72/73 kg 207.5 — 210. rž: baška, 72/73 kg mlevska tarifa 207.50 — 210.
-f Novosadska blagovna bona. (26. t m.) Tendenca mlačnejša. Promet: 3 vag. jiSe-nice, 36 vag. koruze, 1 vag. Ječmena in 2 vag. moke. Pšenica: baška 77 kg 207.5 — 210; 78 kg 210 — 212.5; gornjebaška, 78 kg 2125 — 215; banaška Tiea šlep 78 kg 215 — 217.5; gornjebanaška 78 kg 210 — 212.5; sremska 77 kg 202.5 — 205; 76 kg 197.5_ 200. Koruza: baška in sremska garantirana 100 _ 102.5; za marc 102.5 — 105, za april 105 — 107.5, za maj 107.5 — 110. Oves: baški, sremski, slavonski 140 — 142.50. Ječmen: baški 63/64 kg 122.5 — 1*25. Moka: baska »00« 350 — 360; >2« 310 — 320; »3« 250 — 260; ,6« 185 — 195; ,7< 145 — 155; »8< 112 — 115. Otrobi: baški 85 — 90.
-f BudimpeStanska terminska bona (26. t. m.). Tendenca sa pšenico trdna, za koruzo mirna; promet živahen. Pšenica: ra marc 20.84 _ 20.85, ra maj 21.89 — 21.90, za oktober 22.40 — 22.41; rt: m mare 11.65 _ 11.66; kornra: za maj 13.21 — 13.22, ra julij 13.84 — 1S.86, tranzitna ra maj 12.18 — 12.20.
Zlvhta
JHrinjski sejem r Kranja (24- t «-)
Na ponedeljkov živinjski sejem je bilo prignanih 48 volov, 28 krav, 4 biki, 3 teleta, 4 junice, 1 ovca in 22 prašičev, skupaj 110 galv. Prodanih pa je bilo 36 volov, 9 krav. 1 junica, 2 bika in 22 prašičev, skupaj 70 glav živine. Cene eo bile naslednje: voli, I. vrste 10 Din, II. vrste 9, III. vrste 8, prašiči I. vrste 15 Din, II. vrste 14 ua kg žive teže.
+ Dunajski svinjski sejem (25. L m.) Dogon 10.741 komadov, od tega 1854 iz Jugoslavije. Mesni prašiči bo se pri slabem povpraševanju pocenili za 10 — 15 grošev. pitane svinje pa eo deloma popustile za 5 grošev. Za kg Sive teže notirajo: pitane svinje I. 2.20 — 2.30, angleške križane 2 do 2.30, kmečke 2.10 _ 2.35, mesne 2 do 2.40, lahke mesne do 2.65.
Sftert
Mednarodne tekme v rokoborbl
Tretje kolo mednarodni rokuborbnih tekem, ki se j« vršiiO v torek, je prineslo Štiri srečanja, in sicer borbe med Nemcem Wehramom ia Avstrijcem Bachra^t-tvjem, Dunajčanom Prollerjem in Celjanom Ooberiom, Italijanom Equatorem m Afričanom Johnsonom ter odločilno borbo med jugoslovenskim prvakom Koppom in mazfiirskim šampnjonom Budrusom. Tekmo so bile do skrajnosti napete, vendar jim tudi včeraj ni manjkalo nekoliko hvaležnega gradiva za presenečenj željno publiko.
Boji ao se končali naslednje:
\Vehram je zmagal v 7. min. nad Bach-rattyjem brez posebnh naporov. Ogorčena in vseskozi fair je bila borba med Do-berlom in Domajoanom Prollerjem, ki Jo cledniič po 21. minutah izTabil nepazljivost amaterja in ga položil z mlinom v spodnjem prijemu. Publika je prišla najbolj na svoj račun v boju med Equatoreom in zamorcem Johnsonoin, ki je končal po 25. min. brez od očitve. Spretna borca sta se skrbno umikala neposredni nevarnosti, toda proti koncu je predla zamorcu že precej trda ter ga je le sodnikov žvižg rešil poraza. V elegantnem nastopu je kot zadnji slavil Pero Kopp zmago nad ogromnim Bifdrusom, ki je v ostalem napravil zelo neugoden vtis. Tudi njegovi protesti proti končni sodnikovi odločitvi so le dokaz, da kljub borbi ne spoštuje discipline. Številno občinstvo jo s tem večjim navdušenjem pozdravljalo zmagovitega rojaka.
Po tretjem kolu vodi Italijan Eqoatore. slede mu Jugosloven Kopp, Nemec \Veh-ram, črnec Johnson in Dunajčan Proller. Seveda to še ni pravo razmerje, ker nekateri šampijoni še niso imeli prilike pokazati vse svoje rmožnostL Nedvomno pa spadajo v zgornjo hišo nrsš mojster Kop^ Nemec Wehram, Maznr Budrus in Italijan Eqi*atore. Prvaka Evrope Lobmayerja in francoskega šampijona Kransa še nismo videli na odru, zato tudi ne moremo *o-diti o njihovi kvaliteti.
Naš mojster Kop je a+Iet * relfloo fiziC-no silo ter dobro tehniko, bon se mirno n premišljeno, dobro zna izkoristiti nesi* gurne prijeme nasprotnika. Ima poleg Nemca Wehratna največ šans za prvo mesto. Wehram sam je star rw:n«r a popolnim repertoarjem prijemov, bori se malo ostro. Isto velja za MaTirra Bud ruša. ki pa je malo manjši in lažji, kar je trudi precej odločilno pri borbah profesijoTralov. Oster v borbi je tudi Italijan Equatore, rel o močan in gibčen borec. Njegov spccijelni prijem je očividno nevarni dvojni nelsoiu s katerim je odnesel že dve zmagi Črnec Johnson, čigar boren je je vedno zelo lepo m napeto, obete mnogo. Fizično močnemu n gibčnemu manjka samo višina m teža njegovih nasprotnikov ▼ »zgornji hiši«, pa bi bil gotovo aspirant n« prvo mesto. Splošno pozornost in občudovanje zbuja njegovo krasno razvito telo. Ostali šam-oiioni so dobri borci; zlasti sta simpatična Dunajčan Proller in Avstrijec Bachratty, katera se kljub neuspehom borita nadvse elegantno in mirno. Prvi nas ton Slovak« Mrne nas m Badovoljil, ker knenovani često prehaja meje farrnesse ter s razn;mi nesportnimi triki lahko škoduje na višku stoječi prireditvi. Svetov aii bi sicer dobremu sodniku g. Weygoldii, da take stvari ▼ kali zatre.
Poset je bil zJastl prt tretjem kofn ogromen, občinstvo je še dosti mirno in z velikim zanimanjem opazovalo borbe razen nekaterih vročekrvnežev, lei bi lahko opustili nepotrebno žvižganje in tulenje po dvorani, ker to spada kvečjemu v — cirkus.
ASK Primorce (ceotnlnt odbori. Šejk om<»«l-nega odbora danes ob 21. r tonami Eidoo* (®oc-njs prostori).
ASK Prtmode. Trening bofcveefcc^e danes ob
M. ari.
SK Natakar. V četrtek in petek treniti* m -ne proste igratoe na igrišču ASK Pranorie.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja oačefeto dk-«es ob 1&. r damskem sakniu tevarot Emone.
SK Krakovo. Danes v četrtek ob 20 seja ožjega odbora, v prostorih Usenck, Borštnikov «rg 2_
Sekcija ZNS (službeno). Seje odbont ra deie-iferanje sodirikov m do preklica vrše redno vsak četrtek ob 18.16 ▼ kavarni Evrope.
Vremensko poročilo Iz Kranjske gore. TnfcnJ-Snja kontinentalna nima s sta-lno irako temperaturo, & ostva-rja tnda leto« Ba.Juacnhiejše snežne prilike Je vzrok, da Kranjska gcca trad osfciRm« ein>-skoSportniairi postojankami gotovo preiftrjači. Temperatura ob 7.: —4, visoka megla, severovzhod. Snega pni ko-Sodvorn 40 cm, pršič, v odprtih legaA razpiba«. Smuka Mestna. Skafcakrica stalno rabna.
Koroške novice
Ob poti, ki vodi te Borove^' ▼ BaftiSe, je počil strel. Lovci so našli pozneje v grmu skrito ustreljeno srno. Čakali eo divjega lovca in so ga tudi pričakali. Lovci so Hei-matechutzlerji, divji lovec je ap tudi Hei-ma<t<*chiitzleT. Pri sodni razpravi je bil obsojen na tri tedne zapora pogojno. V Šolah so prijel i nekega domačega fanta, ki je prodajal samo kože diviih koz, pa ni bil zasačen na lovu, in ga obsodili na tri mesece ječe!
V Celovca se bo vriSl 22. maja avstrijski aadružni dan, ki ga priredi splošna zadružna zveza. Udeležijo se ga tudi slovenski zadružniki.
Za izvedbo proslave plebiscitne desetletnice že deluje oeila vrsta odborov, v katerih so zastopane razne nemške organizacije, deželna vlada, poslanci, trgovska in obrtna zbornica, deželni kulturni svet, šolski nadzorniki, profesorji in učitelji, pisatelji i o zastopniki zvezne vojske. Izda se »glasovalni denar« in prodajali se bodo posebni zavoji svalčdc in smotk z glasovalno sliko.
lOOOOpi
DIM
Vremensko poročilo
Meteorološki savod ▼ Ljubljani. 26. februarja 1930.
Višina barometra 908.8 m
Kraj	Cas	Barom.	Temper	« bt " -
Opazovanja				. s. 0» 0£
Ljubljana Maribor Z;<zreb Beozrad Saraievo Dubrovnik	8.	773-7 773-1 773-0 775-4 7/30	—2' — 1-—3-— 1-	90 85 >■5 75 85
SkopiJe	7.	776 3	—4	90
Split		771-3	5-	75
Smer vett« io brzin« V m in tek.
mirno NNE 4 E 2 SSE 2 E 2
mirno
NE 6
e
Ss
5 i
10 10 9
Padavtoe
vrsta
t ram d« 7. ure
Solnce vzhaja ob 6.43, ziahaja ob 17.44, luna vzhaja ob 6-51, zahaja ob 16.22.
N ajvišja temperatura danes v Ljubljani: 2.4 C, najnižja _ 0.4 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Na jugu in vzhodu bolj oblačno.
Iz življenja in jsvefa
Byrdova antarktična odprava
»Admiral Južnega ledenega morja« Byrd (desno zgoraj) Je odplui na svoji ladji profl severa, da K izogne ledenemu oklepu. V nekoliko dnevih bi mu bil povratek onemogočen.
Disciplinami red za dijaške plesne vaje
Originalne določbe bavarskega gimnazijskega ravnatelja -nik o pravicah in dolžnostih dijaka na plesnih vajah
Pravfl-
Neka humanistična gimnazija na Bavarskem je v svoj učni red sprejela tudi pouk v plesu za dijake višjih raz* redov. Da pa se po možnosti zagreni obisk teh ur tako dijakom, kakor ples saželjnim damam, je ravnateljstvo gimnazije izdelalo podroben pravilnik ki naj ima ta namen, da zabavne ples« ne urice spremeni v sivo dolgočasje, kakršno vlada v ostalih učnih urah. Damoklejev meč disciplinarnega reda mora tudi ob večernih urah, ki naj bi bile določene zabavi, viseti nad ne« srečno glavo srednješolca, da bo plesal z isto globoko vnemo, kakor stoji pred šolsko deco in prevaja Herodota ali pa razmotava kako zamotano trigono* metrično nalogo.
Z novion diciplinarnim redom so bavarski vzgojitelji dobili priliko, da se vtaknejo tudi v čustveno življenje svojih varovancev, kajti neki paragraf reda pravi, da je vsako spoprijatljeva* nje med plesalcem in damo popolnoma nedopustno. Dijaki ne smejo plesati z določeno damo, marveč z vsako po vrsti brez razlike. V neki meri ni ugo* varjati temu dobremu principu, vendar nesrečni dijak ne sme češče povabiti na ples kako deklico, ki mu je morda simpatičnejša že kot pojava ali na kot dobra plesalka. Tudi e prepovedano po plesu spremiti damo domov, ako bi to bilo iz gole simpatije. Spremlje* vanje je dovoljeno samo tedaj, ako plesalec in dama stanujeta v istem de» lu mesta.
Dijaki nimajo pravice povabiti na plesne vaje deklet, ki bi jih sami ho« teli, marveč to zanje v sporazumu s stariši opravi ravnateljstvo. Da se ne bi razvila kaka nedovoljena prijatelja stva, h katerim je mladi svet tako ze* lo nagnjen, se morajo dijaki zavedati, da so vse dame določene za vse dijake Nedopustno, ker žali dobre šege in na« vade, je tudi tikanje med plesalcem in plesalko, ako nista sošolca ali sorodni« ka. Ker pa bi se kljub tem drakonskim določilom morda le razvile nagnjeno« sti med posameznimi pari, se temu početju ne sme dajati potuhe. Zato so prepovedani sestanki izven plesnih ur kar najstrožje. Tudi izleti so nedo« pustni, ker se morajo dijaki zavedati, da so plesne vaje učne ure in smejo dame izven učnih ur zanimati dijaka le toliko, kolikor ga zanimajo n. pr. učne knjige, nad katerimi si bistri um. H koncu predpisuje ravnateljstvo, ka* ko se naj vrše zaključni venčki, slav« nosti ob koncu leta in podobne sveča« nosti. Te slavnosti se naj vrše po mož« nosti brez dam.
Modrim gospodom, ld so sestavljali ta pravilnik, gotovo ni oporekati do«
brega namena ter skrbi za dobrobit po«
verjene jim mladine, vendar pa bi bilo pričakovati, da bi bili to storili na drug stvari sami primernejši način, kajti ni dvoma, da so s svojim zakoni« kom vzeli mladini precej veselja do zabave in marsikateri dijak se bo ogi* bal teh plesnih vaj, ki mu ne bodo dopuščale, da bi se razveselil in poza« baval brez strahu, dali pleše popolno« ma po intencijah profesorskega zbora.
Državna kriza radi krize v rodbini vladajoče hiše
Kneževina Monako trpi že dolgo na težki notranji krizi, ki se zaključuje sedaj s tem, da Je vladajoči knez razpustil njeno skupščino ln mestni svet ter razpisal nove volitve. Med knezom io ljudstvom je prišlo v zadnjih časih opetovano do srditih nastopov, a vse to Je Imelo svoj izvor večji del v krizi, ki Je obiskala zakon prestolonaslednike rodbine. Kneževa hči, dedna princesa Šartota (na desni) se Je I. 1920. poročila S francoskim grofom Petrom Pollgttacom (na levi). Temu zakonu sta se rodila dva otroka, veodar pa nista bila dovolj močan razlog, da bi se za-
kon ne začel krhati. Princesa se Je zaljubila t nekega zdravnika v Monte Carin in lepega dne Je pobegnila ž njim v Italijo. Svojemu očetu Je sporočila, da hoče začeti novo življenje in da se odpoveduje svojim pravicam do nasledstva. Nje mož Je vložil tožbo za ločitev zakona, a tn so nastali tako težki zapletljaji, da Ph |e sklenil knez predati v odločitev vrhovni Instanci t državici, narodni skupščini. Da U pa bila ta odločitev čim bolj nepristranska In dokončna. Je ukrenil tako, da bo ljudstvo poslalo ▼ skupščino * nove ljudi.
Oblačimo
prvovrstno
za vse prilike. Promenadne obleke, slavnostne obleke, obleke za športnike in izletnike. Le prvovrstno blago, fina izvršitev ter poceni.
DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA.
Bolezen, izvirajoča iz blagostanja
V Ameriki so pravkar izdali statistiko o zakonskih ločitvah, iz katere izhaja, da se ločitve množe od leta do leta. V štirih letih od L 1920 do 1924, ko je bila v Ameriki doba gospodarske stagnacije, je prišlo na sto zakonov 13.4 ločitev, naslednje leto je odstotek zrastel na 14.4; 1. 1928. pa celo na 16.5. Število ločitev je tedaj rastlo v poslednjih letih, ko je v Ameriki vladalo splošno blagostanje. Lanski polom na borzi bo morda zmanjšal to število. Ločitveni procesi so v Ameriki tako dragi, da si to razkošje lahko privošči samo bogataš, ki mu je par tisoč le malenkost. V ostalem pa imajo bogati ljudje dovolj časa za ločevanje in razne pustolovščine ter nezvestobo. Brez-delica jih naravnost tira v taka početja. Delaven človek komaj najde toliko Časa , da obda s pozornoctio svo.io lastno ženo, pa tudi avtomobila nima. da bi letal za drugimi in denarja, da bi jih obsipal z darovi.
Drag rokopis
Izvirni rokopis francoske narodne himne, marseljeze. so prodali te dni v Londonu za 175 funtov. Značilno je, da je kupec podal izjavo, da rokopisa ne odpošlje v — Ameriko.
In zopet nova Tutankamonova žrtev?
V Londonn Je Izvršil samomor lord Wcstbwt.
Skočil je skazi okno svojega stanovanja. Lord VVestburg Je bil adoptivrii oče stotnika Riharda Bethelifj, Id se Je udeležil znamenite ekspediclje, k) Je Izkopavala ta raziskala grobnico faraona Tukankamona. Znano ie, da Je večina članov te ekspedicije pomrla in sicer vsevprek r zelo tragičnih okoliščinah. Praznovernj ljudje kzvajajo Iz tega vse mogoče sklope bi pravijo, da se stari egiptski faraon maščuje že ču*S nad sorodniki tedanjih skrunilcev njegovega groba.
Devet vojakov ubitih, šest težko ranjenih
V Liossiji prt Atenah Je oddelek vojakov razkladal pošiljko HaHfcmskfh ročnih granat Pri (en Je padel poln zaboj na tla, granate so se razpočile in raztrgale 9 vojakov, 6 pa težko ranile. Nastal je požar. Id je objel bližnje municijsko skladišče in 700.000 granart je zletelo v zrak. Čudež Je bil, da se tu vnelo še celili 28 bližnjih municijskih skladišč. Materijalno škodo cenijo na 30 milijonov
drahem.
Državna afera
Pred tremi leti in pod je neka ženska v Chateletu pri Dijonu vrgla v reko Saono kunca, ki je prej poginil, predno je prišel pod nož ter je zato romal v reko mesto v ponev. Ta dogodek sam na sebi ni omembe vreden, vendar je postal zarodek silne afere. Čuvarji zakonitega reda v Franciji so namreč takisto temeljiti in neizprosni, kakor njih tovariši v drugih državah. Tako je ostrogledi stražar na mostu videl prevratno dejanje nesrečne ženske in io ovadil oblasti. Stvar je prišla pred rečni urad in ta je staknil nekje star zaprašen paragraf, ki pravi, da podobni predmeti kakor je nesrečni dokoušec lahko o groze varnost rečne plovbe, kar je po zakonu iz 1. 1727. strog-o kaznivo. Ker pa kunca niso utegnili ujeti, ko so stikali za paragrafom, ki bi se naj zrušil z vso svojo zakonito težo na nesrečno žensko, je ta plaval mirno po reki navzdol preko raznih departemen-tov ter tako afero razširil skoro na pol Francije. Izkazalo se je pri tem, da zadeva ne spada več samo v kompeten-co rečnega urada v Dijonu marveč je zamjo edino pristojen meddepartemen-ski svet. Po zrelem preudarku pa je ta svet odločil, da ta kriminalna stvar ne spada v njegovo podsodnost in odstopil akt, ki je medtem narastel na celo goro pisanega papirja, ministrstvu za javna dela. Kunec, ki so ga bile medtem že davno pojedle ribe, da ni ostalo niti sledu za njim, je napravil v ministrstvu ipravi preplah in modri možfe so si belili svoje činovniške glave, kako bi razmofiali zadevo. Kakor je stvar na videz enostavna, vendar niso mogli odkriti sličnega rwecedenčnega primera, da bi uradovali po njem. Zato so — zopet po zrelem preudarku — odstopili stvar višji' instanci, k5 je edino državni svet. Ta pa je po nekoliko tednih mukotrpnega ugibanja vrnil vse spise prvi instanci z naročilom, naj se postopa po zakonu iz l 1727. Tako čaka predmet zopet na zasedanje med-depairtementske konference in lahko se nadejamo, da bomo morda le izrvedeli, kako so modri upravniki rešili afero poginulega kunca. Ženska, ki je zadala toliko dela franco raivi se jeupsik toliko dela francoski upravi se je med tem preselila iz Chateleta in v svoji modrosti ni obvestila oblasti, kje biva sedaj. Dokler je ne najdejo, bo stvar počivala, nakar se bo zopet zavrtelo magično kolo sv. Birokracija.
SOKOL
Jugoslovenska sokolska matica opozarja vsa bratska društva, da ima že v zalogi sokolske čepice z rdečim temenom kakor so predpisane za članstvo Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije. Istotam se dobi tudi vse ostale predmete, ki jih je prodajal poprej JSS in njegovi dobavitelji.
Vsem s°k°lskim društvom! Z ozirom na poziv starešinstva SKJ za proslavo 80-Iet-nice br. dr. Masarvka ki je bila priobčena v »Jutru« v nedeljo 23. t m., opozarjamo bratska društva, da ima Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani v zalogi brošuro »T. G. Masaryk« od dr. Herbena, v kateri je točen popis Masarykovega življenja rn delovanja. Na pod'agi tega spisa si more vsak prosvetar sestaviF primerno predavanje. Cena brošuri ie 5 Din m se jo naroča pri Jugoslovenski sokolski matici, Ljubljana, Narodni dom.
»Sokolski Glasnike. Izšla je druga številka savezneea glasila, ki ima že nekoliko ustaljeno obliko. Prinaša predvsem uvodnik urednika ter izrazito soko!sl<o občuteni članek br. sa veznega I. podstarešine br. Gangla pod naslovom »Hočem!« Zanimiv je tudi članek br. dr. Werka iz Zagreba »Jedna ispovest«, nakar slede poročila o zletu v Beogradu, brzojavni pozdravi SKJ od raznih društev, navodila Sokolstvu za proslavo Masarvkove 801?tnice itd. Marsikaterega Sokola pa bo pretresla vest o smrti br. Krste Dončeviča iz Osijeka, ki je bil dolgo dobo tamkaj najmarkantnejša sokolska oseba prejšnjih let. Lep članek je posvečen tudi spominu br. Žanetu Verniku, članu Ljubljanskega Sokola. — Številko k rase slike br. Gangla, Vernika ter dvoje čeških sokolskih rodbin, ki so dosegle glede številnosti pripadništva pri Sokolu prvenstvo.
Važni sklepi sa vezne nprare. »Sokolski Glasnik« bo izhajal najmanj do zleta še
vedno v Ljubljani. _ Vse pravilnike za
župe in društva bo izdelal predsednik sa-veznega organizacijskega odseka br. dr. Pavjas razen prosvetnega, ki ga izdela br. Relajčič. Kolikor smo poučeni, se bo izdelalo vse enotno za vsa društva in vse jd-seke. — Za savezne predniake se imenuje in nastavi do zleta brate Vrhovca, Bana, Iliča, Bognaria, Vukotiča in Pajiča ter e. Brozovičevo. — Jugoslovenska sokolska matica bo pričela najbrž že letos izdajati po vzorcu Vodnikove družbe letno po 4 sokolske knjige. Izdalo se bo poleg ene idejne knjige tudi statute in pravilnike vseh zložk SKJ, koledar itd. — Zas*ave ostanejo za sokolska društva iste, kakor dosedaj, ker ne nasprotujejo tozadevnim določilom.
NasloT savezne nprave v Beogradu je do nadaljnjega: Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije, Beosrrad, Terazije 7, palača Izvozne Banke. Telefon 6127.
Delavske telovadne enote na Češkoslovaškem so organizirane v 14 pokrajinskih župah e 46 okr.ižji in 1103 društvih s skup. nim številom 58.852 članstva, 15 231 naraščaja in 35 002 dece. skupno torej 109.iiS3 pripadnikov. Statistika prikazuje nalahen porast članstva in naraščaja pa tudi 66 novih društev, ki so bila deloma nanovo osnovana. deloma pa so se vrnila bivša ltrmu-nistična zopet pod okrilje DTJ. Največje društvo je Žižkov v Pragi, najja&ji pa je delavski telovadni pokret na Plzensk^m. _ Poleg DTJ pa eo organizirani na Češkoslovaškem komunisti v Fed?r ivanih Telo-vežbenih Društvih, ki pa zadnje čase nazadujejo zaradi notranjih sporov.
klonjene osebe iz Slatine in okofioe vendar
enkrat združijo v skupni tabor, da bo pevski zbor popoln, kar bo vse kakor služilo povzdigi našega zdravilišča Sedanji dru-: štveni odbor pod vodstvom požrtvovalnega 1 predsednika gosp. Maruša je z neumornim delovanje™ ukrenil vse potrebno za razr širjenje društvenega delovanja in uverjeai smo, da bo njegovo delo rodilo v najkrajšem času zaželjeni uspeh.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Četrtek, 27. februarja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. 13-30: Poročilaiz dnevnikov. — 17.30: Končen ra^ dio-orkestra — 18.30: Dr. Bohiivec: Rudniki sveta.. — 19: Srbohrvaščina. — 19-30: Ob« in trgovina v preteklosti in sedaj. — 20: Večer slovea-ske glasbe (radio-orkester). —21: Komorni večer g. Slavka Osterca. — 22: Napoved časa sa poročila. — Lahka sodba.
Petek, 28. februarja LJUBLJANA 1230: Reproducirati« gfesba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba-13.30: Poročita iz dinevitikov. — 17.30: Koncert rad.:o-orkestra,. — 18.10: Kakao tn izdelovanje čokolade. — 18-30: Prenos iz Beograda. — 19.30: Italijanščina. — 20. H. Meinlov koncert: »V znamenju večne tjubavi* (radio-orkester). — 21: Ci-traški koncert. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 1130: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18-30: Koherenca delavskih zbornic. — 20: Prešernov večer. — 21.05: Poročila. — 21.20: Koflcert radio-kvartet«.
—	22.20: Godba ra ples. — ZAGREB 12J0: Re-producrrana glasba. — 17-30: Koncert rad.:o-oir.ke-stra. — 20-35: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Kabaretni program.,
—	21: Zabave*) večer. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Koncert moderne glasbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz PTage. — 19: Prenos "7. Prage. — 21-25: ReprodTicirana glasba. — 22.20: Prenos koncerta rz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.45: Prenos koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Repnod. glasba. — 17.05: Če loko noe-rt. — 20: Operetni večer. — 21: VioJŠTisM koncert. — 21.45: Pclj-uden koncert orkestra. — BERLIN 16: Klavirski koncert. — 17.20:
siri glasbeni program. — 18.25: Koncert orkestra«
—	21: Koncert kvarteta. — Reproducrone glasba. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta- —■ LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 2Th Koncert operetne glasbe. — Opertra glasba. — 24: Komorna glasba. — STUTTG ART 16: Koo-cert n Frankfurta. — 19.30: Lahka godba orkestra. — 2030: Humoreske. — 21.15: Evropska glasba po Mozarta. — Godba sa ples. — BUDIMPEŠTA 12.05: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Violinski in !rfawsfki koncert. — 1930; Madžarske pesmi. — 2130: Koncertnf več«. — London 20 4S: Me Jan program. — 24: Go<?ba sa ples. — RIM 17.30: Vokalen tooftcert.
Častna izjava
Dopisi
DOMŽALE. Pevsko društvo je priredilo 23. t. m. v Sokolskem domu svoj prvi samostojni koncert. Pevovodja g. Primožič je nastopal z močn;m moškim in mešanim zborom, ki sta odpe'a vse točke zelo dobro. Številnemu občinstvu sta posebno ugajala Mokranjčev II. rukovet in pa Adamičeva »Vip-avka«, ki sta se morala ponavljati. G. povovodji in zboru moramo k uspehu Ie častitati m želimo, da bi svoje započeto delo z vnemo nadaljevala.
Ž1RI. Naš Sokol priredi v nedeljo 2. marca planinski ples z maškarado. Dvorana se bo za ta večer prav okusno okrasila. Razen drugih mask bodo nastopile tudi originalne skupne kakor: planšarji turisti, lovci in cigani. Na programu bodo tudi uri-memi kupleti. Plesno godbo bo izvajal društveni orkester. Ker bo vsestransko preskrbljeno za neprisiljeno in originalno zabavo, zato vam bodi geslo: Vsi, ki se žele zabavati v nedeljo v Sokolski dom!
RAJHENBURG. Ponovno opozarjamo na maškarado, ki jo priredi tukajšnji Sokol v nedeljo 2. marca. Pričetek ob 20. Vstopnina 8 Din iza osebo. Posetite polnoštevilno to prireditev, da se v dvorani s cvetjem okrašeni, ob zvokih knkega orkestra dostojno poslovimo od veselega Kurenta.
Rogaška Slatina. Dne 9. t. m. je uprizorilo pevsko in prosvetno društvo »Sloga« Go-larjevo komedijo »Vdova Rošlinka«, ki je v vsakem pogledu prav dobro uspela in dokazala, da tukajšnje občinstvo prav rado poseča dramatske predstave, ki smo iih v zadnjem času tu žt precej pogrešali. Doslej je vodil predstave z veliko požrtvovalnostjo prosvetni delavec Anton Rajher, ki pa nas bs, kakor čujemo, zapustil in nastopil novo službo v Rogatcu. Na novem mestu mu želimo mnogo uspehov. Naše društvo ga bo zelo pogrešalo. V zadnjem času srna pridobili novega pevovodjo v osebi zdraviliškega in okrožnega zdravnika g. dr. Brabca, pa smo trdno prepričani, da bo društvo zopet začelo z rednimi pevskimi vajam/i ter z obširnejšim društvenim delovanjem. Zeleiti bi bilo, da se vse petju na-
Fodpisani sem dal v »Jutru« priobčiti
dne 21. junija 1927 »Javno zahtevo«, dne 8. julija 1927 »Javno vprašanje« :n dne 23. marca 1928 »Izobčenje iiz rimsko-katoliške cerkve«.
Po požrtvovalnem prizadevanju njegov«
Presvetlosti, gospoda pomožnega škofa in generalnega vikarja dr. Gregorija Rožma-na. in po nesebičnem trudu gospoda advokata dr. Rudolfa Krivica so se zadeve vsestransko objasnile, razčistile ia uredile tako, da nimam več nobenega razloga in namena, vztrajati pri svojih gon navedenih zahtevah, vprašanjih in trditvah. — Ker s« je izkazalo, da sem bil objektivno zmoti, ko sem stopal pred javnost s svojimi objavami, je bilo tudi moje očitanje bjektivno neosnovano in zato krivično in žaljivo. Zadeve z ordinarijatom in gospodom knezoškofom so bile žal le nespora-'riljenja, ki so meni napravljaJa neznansko težko življenje, ordinarijat in gospoda knezoškofa pa so morda vsaj kolikor toliko kompromitirala. Želim vse to popraviti in poravnati, kar upam vsaj deloma doseči s to svojo častno izjavo:
V najboljši veri in dobri vesti sem se sicer za svoje pravice potegoval, toda sredstva so biLa zgrešena. Ker sem na ta način (dasi ne z zlim namenom) žalil prečastiti knezoškofijski ordinarijat ljubljanski in njegovo Prevzvišenost, presvetlega gospoda knezoškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča, ju s tem javno prosim za oprosčenje. Razen tega se gospodu knezoškofu tudi iz srca zahvaljujem za toplo priporočilo v Rimu, vsled katerega je Apostolski Sedež ugodi! moji prošnji za redukcijo v lajiški stan. Veliko hvaležnosti izrekam tudi gospodu pomožnemu škofu dr. Rozmanu in gospodu advokatu dr. Rudolfu Krivicu.
P. s. Ker živim v težkem gmotnem po-'ožajn, prosim, če bi se dobili kaki d:>brl in premožni ljudje, da bi mi usmiljeno nekoliko pomagali do zvršenja glasbenih študijev (fagot). Naslov: Wien IV. NVaagg. 5-6.
Dunaj, 24. februarja 1930.
Rado Miglič.
ummmmn
20 odstotne kronske bone in potrdila
po Cl. 10, plačamo danes po 68 % aH tudi višje, odnosno po vsakodnevnem tečaju. S pošto dospele bone in potrdila obračunavamo po dnevnem tečaju.
Depozitna banka d. d., Zagreb, Tomaši-6eva ul. 10. Telefon 35—79 in 36—SO. Br. zojavni naslov: Depozit.
Hllfllllllli
Jazbeceve In lisičje kože
ter vs«h drugih divjih Šivala k n p n j e staJno ef .ozi eelo leto D Zdraviš, trg ncTija T Lmbljand, Flcrijan-dka ulica 9.	1880-a
Prave
jojzerle
iz jahtne izdeluje po meri in ima v zalogi
Zalokar
Gosposvetska c. 8 I
Perfektno uradnico
popolnoma zmožno slovenščine, nemščine v govoru, pisavi strojepisju in stenografiji, sprejme takoj odvetniška pisarna. Ponudbe pod »Perfektna uradnica« na oglasni oddelek »Jutra«.	3777
Oblastveno koncesijonirana
ŠOFERSKA ŠOLA
I. GABERščIK, bivši komisar za šofersk*
izpite.
LJUBLJANA, Bleiweisova 52
Prihodnji redni tečaj prične 1. marca,
CENE MAUM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
0€dcv hoče
da to mu peti;« po posti naslov aH Hatco drugo informacijo ticoio sc matih oglasov naj pritoii v snamleah /m	•
sicer ne ho prefel odgovora / "	m M M
CENE MAUM OGLASOM:
lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojtrina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Prodajalko
■ večleuiimi opruievali — *e£oo vodstva glavne zaloge tobaka, eprejmem. — Ponudbe n* ogias. oddelek »JuMa« pod značko »Poštenje po^oj«.	6^40
Sprevodnik
in trmen pro«« ve-Ji^ftKM, -re&t a«mik«g* jeziki. dobi službo. — Ponudbe da oglasni od-delak »Jut'<w pod Sitno »Avto-podjetje«.	6939
Upokojenci
tekaHai urauniki m Bčeto Predno« imajo le'eznifar-j\ ia oni * znAujem srbo-hrvaiSiD«. — Ponudbe na •glas. oddelek »J mira« pod »Tehnika«	5941
Dekle
pridna ln polten«, fmfrm v*«h hftnih del, sprejme takoj A. RadanoviA, Cerklje pri Kranju.	5936
Hlapca
aa prevoz lesa n gozda
Bftmc. Prosto stanovanje. Nastop 1. mama Ponudbe takoi na graščino Boštank 5718
Zaupno mesto!
Ključavničar » skuUf« kurjača, fci bi obenem
prevzel mtx>to hišnika, te išče za takoj. Prosto stanovanje, kuirjava in luč. poštev pridejo 1« resni, starejši možje. Zahteva se znanje nemščine, — Ponudbe pod šilro »Resen na podružnico »Jutra« 1 Celju.	5999
Pletilni mojster
(StiricknieL-ter) državljan Ju-™o-lavije. ali inozemec, ki ima dovoljenje za zapo6le-nje pc § 7. z. o. z. d., fco j« za nedoločesn čas in poljubno podjetij«, dobi takoj sluibo. — Ponudbe na o?'ae. oddelefo »Jutra« pod šifro »Yelepodjetje«. 5997
Provizij, potnika
živiljsk« stroke i S č e m o V pošteT prid« zla-ti potnik. ki le potuje r Špecerijski stroki, ker b! ran oddali le en zrlo iskan predmet. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro Šiviljski«.	5850
Lesni manipulant
Ib dala-Uščnii. nwij£a moč. kot pomoč poslovodju la parno laeo in lesno indtistr. Te>šč tudi v lesno stroko upadajočih pisarniških del ter manipulacije bukovine, dobi takoj sluibo Trezni in de lav oljni naj stavijo ponudbe z n&imako svojih plačilnih zahtev na podružnico »Jutra, t Celju ood iifro »Delaven in trese«« do aajka6neje 10. marca
5708
Delavke
veSče ?Wan,a ženskih slamnikov na Jaquard stroje prejme takoj Milkitšch Ili-j*. Beograd, Knez Mihajlo va ulic* S.	5619
K tamburir. stroju
Sčem tev-tliano moč za izven Ljobijane. Služba je stalna — z rwi oekrbo hifii, plač« po dogovoru Poiradbe m vprašanja na ogla®. oddelek »Jutra« po<l »Izvežbana tambnrirarca« 6826
Brivski pomočnik
bHer in dober, dobi takoj ali s 12 marcem et-alno xmo. M. Godnov, Trž'č.
5832
Potnika
verzfranesra v krojači sfcro-ki, zmožnega kavcije, i&če 5rro;ažko podjetje. — Ponudbe na oglasni odde' ek »Jutra« pod šifro »Verzi-ran potnike.	5982
4 provizij, potnike
vneljan«, za poT. slik in "lik na oiatnn sprejmem Zahteva ae fin na* t on. do-Va srarderoba in 1000 Din !rarancije. Dopis« na naslov: »M i n a«. Maribor-FoVeije, Nasipna St. 11.
«007
Pisarniško moč
fkont»ri.-tko) • perfektnim znanjem slov. hi nemilega jezika ter strojepisja, išče družba za stalno mesto. Pijjneme ponudbe pod »Točnost« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 5817
Foto. pomočnika
miajže^a. dobrega retuser-ja ^urejme Hugon Hibser v Ljubljani	6750
Fotograi. vajenca
aprejme takoj Hugon Hib-fotograf v Ljubljani 6749
Gospodična
ka igra po uotah vijolrno, klavir, eštre. harfo, gita-ro. gramaiično harmoniko dol« nameščenje pri damski ka^i. Oglasijo nai ee t-u-di začetnice. Ponudbe s «!i.ko na naslov: S avko RaSkaj. kapetaik, Sreber. njak 29. Zagreb. 6925
Zastopnike
za aovejii predmet sprejmem v vseh mestih ia trgih Siorenije Dober
siuiek. — Pojasnila daje glavni »astOTjnik Franc Bc-žič. Vel Poljane, O rt trnek.
5254
Šofer
ab*i»ent, z dobrimi apri-čevali in nekaj prak.-e — išč« tluibo. Naslov pove oglasni oddeleik »JutTa«.
5958
Slaščičarski
pomočnik
išče slufbo. Nastopi lahko takoj ali poznsj«. Naslov v oglasnem odd piko Jutra 5%2
Začetnica
absolventka trg. tečaja želi mesta v pisarni. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolventka«. 5973
Dekle
staro 20 let, pridno ta pošteno. želi službo pri kaki dmfini v mestu ali okolici. Nastopi e 1. marcem. Ponndbe n* ogls®. oddelek »Jutra« pod »Zdirava in poštena«.	5995
Ključavničarski
pomočnik
Šoferskim izpitom, išče službo — na;>raje t delavnici. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Ključami&ar-Jofer«. 5830
Železen štedilnik
prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 5964
2 izložbeni okni
proda Oršnovar, Kolodvor »ka ulica 5.	5979
Električno dvigal«
nosilnost eea 400 kg, v obratu, prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »S>> v obratu«.	5
Recepte
za muholovko. kremo k Sevlje in trdilo za čevljar je proda Le'ban, Maribor. Pobrežje, Nasipna uiica.
6008
Hollander
za Izdelavo ječmemske kale
k n p i Prvi Steački auto-mat ki mlin, Sisaik, vla.^nik St. RupSič.	5890
Deklica
zdrava m trdna, v 16 letu. z lepo pisavo in dobra ra-čunarica. bi s« rada izučila v trgovini, bodisi v me-Sanetn blairu. specea-iji a'i m.tnufaktnri. kjer bi impla vso oskrbo v hiši. Deklica je dobro vz?0'ena in pridnih ter poštenih staršev, Oče B je padel v vojni. — Trjovci. "ki bi jo hoteli vzeti v vajeniško dobo vso oskrbo Tvosimn. da t>o-šliejo ponudbe pod šifro »Dobro delo« na oglas, oddelek »Jutra«.	591.1
Gospa
aufno SSče pisaraiSkesra mesta Gre tudi kot Wa-e^iinifarta. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jntra« tok1
šifro »Nujno«.
5859
Zastopstvo
za v vs-eh državah Evrope patentirani m že lad 14 let najbolje uvedeni stavbni materijal oddamo za dravsko banovino. — Znanje slovenščine in nemščine j« pogoj ln je treba dokazati najbolje stike t vsemi krogi stavbne sJtroke. Ponudbe pod »J. W.< na ogl. oddelek »Jutra«	5838
Boljša šivilja
gre Šivat na dom Naslov v ogl. odd. »Jntra«. 5786
Brivski pomočnik
raiajAi. dober delavec, dobi takoj službo proti 300—350 Din piaoe, hrani in stanovanju v hiži. Mir o Zeto-vič, Ruše pri Mariboru
6908
Kuharico
■prejme manjša droflna v
Vrhovčev; uiicd 143, levo.
6900
Frizersko vajenko
surejme A. Tark, Mi io-Sičeva eesf*.	5867
Zagarja-gaterlsta
dobro izurjenega .-(prejme ei-ktrožaga Josip Andlovic — Škofljica.	6956
Ključavničarja
mladega in izan.^ega pri štedilnikih, sprejme takoj Herman Štel«, Zaiog — Dev. Mar. v Polju. 5952
Za učitelje, učiteljice ln gozdarje
ki Manujej« v bližini gozda in žele doben in lahek postranski zaslužek — nai s« obrnejo jlede navo^iil na tovarno Gajireit, Zemun. Pašičev trg 6.	00
Takojšen zaslužek
in dobiček z domačo inio-stTijo pleteni« nojavic ji pletenin na švedskem krož nt»m pletilnem stroju »Are« Pouk brezp'ačen. . T'-hnj. Ljubljana, Mestni trg 25-1.
Francoščino
ooučujie gospa z diplomo. Na«lov v oglasnem od de 'k u »Jutra«.	5931
1. obla«*v. *one«sfIonlrana
šoferska š<Ha
Čamernik. Ljubljana
Dunajska cesta Štev. 36
(Jugoavto). Tel. S286. Pouk iu praktične vožnje 251
Nove knjige
»FTandbuch d«r Zemeot-
warenindustric« in 2 knjigi »Die SSiberfuchszucht« ugodno proda Avg. Sfcran-■vky, TržiS.	6337
'/ rt g ra i
NOv radio-aparat
prvovrsten, s zvočnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5959
2 jrietar. pomočnika
za pohištvo (G-esfceiiarbeit) oprejroe takoj »Ratin«. Zagreb, Smodekova št. 10 (prej FeA&enica VI 45-bii.
5976
ŠoferjS!
Sprejme se več trerath in strokovno irvežbanih me-hanikov-šoferjev za avto-buae. z dveletno prakso, proti dobri plači in stalni siisžhi. Šoferji s kavcijo imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5986
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, mlajši. ?e eprejme. Ponmdbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šif'0 »Mlajši«.	5992
Opekarski mojster
prvovrsten, dobi službo na opekarni s strojnim obratom. Ponudbe z referencami. z zahtevo fflače rn po-goiev na oglasni oddelek »Jutra« ood Šifro »Op"k.ir-aM mojster«.	6993
Potovalni agenti!
C-e donaša stvar 50 %. potem je ispofails svojo svrho, če pa donaša 100 %. m s tem izkaže, da j.e bih. dejstvo. Zastopstvo dolgo iskanega predmeta oddamo. Odličen množinski preilmet. ki j« tako važen kot sfianje ali kruh. Zgovornim agent-om poverimo okrajno zastopstvo. Razmaha zmožna pozicija, lep dobiček, ki se da ž ni:m izhajati. Pod šifro »Nika-ko zavarovanj« — n-i-ak s«'alec plina« na oglasni oddelek »Jutra«. 6950
Opekarne, pozor;
Trit črnski tovorni avto zamenjam u opeko. Na-lor v oglasnem oddelku Jutra 5244
Avtobus
»Ohevrolet«. g 1-, sedefl, vožen 38.000 fcm. v prav dobrem stanju proda zdravilišče Dobrna,.	5232
Priložnostni nakup!
Radi nabave avtomobila prodam skoraj novo motorno kolo znamke B. M. W 750 cem O H. W. z »TouriDg« prikolico, zadnji model. Valter Stozzi, Kamnik.	5723
Zobozdravniškl stol
modernejši, malo rabljen kupim. Ponudb« s opisom in ceno na ogia-ni oddelek »Jutra« pod »Zobosdrav-niški stol«.	5862
Družabnika
za pietilno industrijo Ljubljani išče verairana dama za takoj. Prostor na razpolago t lastni stavbi. Kapitala zmožni naj pošljejo ponudb« na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »PVtilnica«.	5772
Petkratne obresti
uživate, ako vložite svoj denar v brezkonkurenčno tekstilno podjetje. Izključimo tujesemski kapital in delajmo z lastnim, pa je zaslužek naš. Cenjiene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Tek til-i» 400.000«.	5928
Kot družabnik
pristopim k avto podjetju tako. d« bi sodeloval kot sprevodnik in knjigovodja Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sprevodm:k«.
6733
50—60.000 Din
posoda iščem
proti garanciji (Intabulaci-ji) in velikem obrestova-nju. aa dobo enega leta. Porra lbe pod »Trgovec« na podružnico »Jutra« v Ma riboru.	6003
Vsakovrstno zlato
kupuje oo najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
>:Gt
Pohištvo
Radi selitve poceni prodam mizo. nizko omaro, slike, 2 ženska plašča in drugo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5883
Kavarn, inventar
kompleten prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5948
Dekliško masko
krasno, črno - belo, zelo ugodno prodam. Pojasnila daje dr. Kune, Klavnica.
5930
Obrt
za trgovino oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. met. blaga«. 5951
Orehe, suhe slive in jabolka
vseh vrst ter krompir in grah v vsaki količini kupujem po dnevni ceni. — Pismene ponu ibe na naslov B. Hajdin, Zagreb, Vlaš' a št. 44.	5721
Vino
zajamčeno pristno: Blatina. Burgundec, Ružica, Rizling in Muškat silvanoc dobite v gostilni T Mencinger. L'ubliana. Sv. Petra cesta št. 43.	5970
2 opremljeni so«
elegantni, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	5936
Opremljeno sobo
oddam. Ponudbi- aa oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirje«.	5739
Opremljeno sobo
zračno in čisto, č« mogoče bili« Tabora iKe gospodična. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5938
Dve gospodični
sprejmem taioj »a brano in stanovanje v lepo ter zračno sobo ▼ oentru me->ti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5953
Dve sobi
oddam za pisarno, trgovino aii kaj drugega., event. kot mesečni sobi. Ogledati v Gledališki ulici St. 41.
6954
Dve lepi sobi
prazni, v e e u t r u megla 'kupno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a« 6961
Lepe maske
posodim. Ljubljana, Val-vazorjev urg 6 (nasproti Križevaiške cerkve). 5944
Masko — ciganko
prodam »li posodim. Naslov pove oglasni oddel"'k »Jutoa«.	5049
Diiaško stanovanje
s skrbnim nadzorstvom — blizu druge drž gimnazije oddam. Na Kodeljevo 13.
6798
Dijaka
sinrejmem na stanovanje in hrano. Nadov v oglasn-m oddelku »Jutra«. 5991
Narodno nošo
kompletno — po možnosti »GorenjIko« s avbo iščem za teden dni na posodo proti odškodnini. Ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod šifTO »Avba«. 5965
Svileno Pierotko
črno-belo posodim jfli prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 5971
Lepo masko
poceni prodam ali posodim Naslov v oglasnem odde'ku ►Jutra«.	5990
Mlekarno
oddam .takoj na račun. Potreben kapital 3000 Dia Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«.	5929
VI hočete zidati?
Načrti, proračuni in naeveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl oddelek »Ju„ra«.	28
Vsled preselitve naprodaj čista, snažna ter udobna
enonadstropna hiša
t Ljubljani, Hrenova al. 12 hiši ae nahajajo 4 stanovanja po 2 sobi « kuhinjo itd. — Pojasnil® daje Filip Priatou. Ljubljana. Resljeva eeeta 4. 8288
Stavbeno parcelo
v mestu ali bližnji okolici kupim. Ponudbe x navedbo ) in cene pod »Ljubljana 1000«.	6767
Dvonadstropna hiša v Mariboru
z gostilno in trgovino z mešanim blagom ter vrtom naprodaj za 600.000 Din. V hiši je plin, elektrika, oarketi in velike kleti — Vprašati v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6.	5967
Trgovino
a mešanim blagmm ln posestvom, KM-zu žf-leizniAke ■nostaie. zaradi b o 1 e s n i astnika ugodno prodam — ali oddam v naj^m. Naslov do ve oglasni odd^Vk »Jutra«.	6834
Gostilno Dolinar
pa domače pri »Polonov-cu« ▼ Poljanah nad Skof-jo Loko, dobro idočo. stoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, podam takoj proti polovičnemu pla čilu. Za ostali znesek ee vknjflžim Na dooise se ne oziram. Oglasite se pri meni osebno v gostilni.
f5'-7
Lokale v Litiji
lepe, moderne, ▼ sredini trga, za trgovino ali večjo obrt, oddam v najem s 1. Ini. P. Kobler. Li-6468
tet, o .prilo. tija.
Lokal
M Teako obrt, « stanovanjem, na prometnem kraju oddam e 1. marcem. Pojasnil* daje 0<4. Rožna dolina, eesfca VIII/6. 6886
Mlekarno
vpeffjano, prodam v Lfirtv ljand, židovska st«Ba St. 6.
5947
Zastopnike
sprejmem proti dobremu zaslužku. Samo inteligentne osebe naj se javijo dne 2 marca 1930 na naslov, ki ga pove oglasni odd
lek »Jutra«.
5996
Gospodična
z veseljem do knjigovodstva in z večme^eč-no pr»k-so, želi premeniti službeno mesto — Cenjene r>o-nndbe na osrla=ni od-Vlek »Jutra« pod šifro »M'*d.n knjigovodinja«.	5918
Pristopa bi
k gostilni
da bi kupoval vino ra svo; denar, om-avljal kletarstvo
za hrano in stanovanje _
nri vinu bi se mi da'o ma-lerefcost. Kupoval bi le fina vina od kmetov Ponudbe na ogla«ni oddeW ■»Jnfra« pod značko »V"no od kmeta«.	5812
Bukovih krajnikov
na meter žaganih, več vagonov prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Bukova drv«.
5175
21 novih oken
dobro izdelanih, kompletno okovanih in dvakrat na notri se odipirajočih. 90 X 170. po nizki ceni proda Simon Jm*, Ormož. 5821
Aparat za valjenje
piščancev, znamke Nickerl Ideal, za cca J00 ia-T. in umetno kokljo radi nabave večjega proda Drr.go Hadl — Novo mesto.	5820
Puhasto perje
kg po 38 I^n razpošiljam rx> povzetji najmanj 5 kg Potem č sto belo gosje ke po 130 Din in čist beli nuh kg oo 300 Din. L Brozovič. Za»reb niea St. 82. — Kemična čistilnica pera
Enodružinska hiša
z 1600 m« vrt*, v Spodnji šižki ugodno naprodaj. — Ponndbe n* oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Trisobno stanovanje, elektrika in vodovod«.	5988
Vrt v Ptuja
približno % orala TeflV, zp-lo ugodno oddam v najem vrtnarju (začetniku). Porcudbe na ogla=. oddelek j Jutra« pod »Vrtnar«.
6990
Lepe stavb, parcele
v neposredni bližini kolodvora v Dev Mar. v Polju prodam. Ponndbe na ogl. odd-eVk »Jutra« pod šifro »Stavbne«.	S984
Slaščičarno
stanovanjem, inventarjem in velikim krogom odjemalcev takoj oddam. Po-jasnFa daje tapetnik na Koroiki eeati 4, Maribor 6005
Hlode
hrastove in smrekove ku-rraje stalno Lavrenčič Co., Ljubljana. Dunajska cesta 47.	6789
<aP
Stanovanje
2 sob, kuhinje in prititlin oddam mirni in snažni stranki brez otrok. V.-eli-tev takoj. Mirje, Langn-sov* ulica 17.	5938
Stanovanje
1—S sob in pritiklun. suho ln sončno samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maj«. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Točea plačnik in mirna stranka«. 49S5
Stanovanje
v Mariboru oddam v najem s 1. aprilom. 3 sobe. kuhinja v pritličju skupno lokalom ta velikimi skladišči ali delavnice. Naslov t »gi. odd. »Jutra«. 6814
Opremljeno sobo
odda 1 ali S gospodoma (zraven univerze) Kos, Gosposka ulica 4/1. 5969
Sobo
prazne ali »premttem, e
posebnim vhodom eddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
5968
Opremljeno sobico
soinčno. z olektr. razsvetljavo ta posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu, ki je 5e* dan odsoten. — Cesta v Rožno dolino St 5 pritličje.	5977
Sostanovalca
ki je 8ez dan odsotea — sprejmem takoj. N*=lov v oglasnem »ddeiku »Jntra« 6978
Opremljeno sobo
z elektriko in parketom, v centru mesta oddam enemu aH dvema gospodom*, vi. gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
6972
Solnčno sobo
oddam Na^ov v oglasnm oddelku »Jutri«.	5060
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6987
Stanovanje
3 «t in kuhinje v I. nad stropju takoj oddam Hrenovi rfllci 18. 6975
Zbirke znamk
kakor tudi posamezne bolj še znamke in stare kore.
spondence ii let 1850—1870 kupuje inommec. — Hotel Miklič. soba 35. torek in četrtek med 4. in 6. uro 6751
Filatelisti!
Album znamk Jugoslavija Bosna po ngodni oeni pro dam. — Dopise na og'a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Jugo-Bosna«.	5963
Lepo s«bo
• separiranim vhodom iSčem po možnosti blizu Sv. Petra cerkve. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod »Soliden 25«.	6796
Opremljeno sobo
elektrike b vbodom it hodnika, sredi mesta oddam solidni gospodični, ki im* lastno perilo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6916
2 boljša gospoda
solidna, eprejmem na sta novaaje v veliko, lepo in parketirano sobo s elektriko in posebnim vhodom »^uporabo kopalnice in zajtrkom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5942
Solnčno sobo
posebnim vhodom, a dijakinj*. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »S 1. marcem«.	6935
Bukovih drv
SO vagonov in 100 m'
bukovih hlodov
brez grč. v debelosti od 40 nm nar>rej kupim. Po-_ nudbe na og"*sni oddelek" »Jutra« pod šifro »Btrke-v* 5966
Mi i iti if rt
LdL
20 % kronske bone
kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah Prometna bančna družba. Maribor. Cankarjeva ulica 14 3297
20 odst. bone
plačuje najbolj« TJran Franc. Dunajska c. 46. t»-
262 Iefon 28-20
Gostilno
iščem v najem v Marlberu aH okolici. Ponudbe na po-družnieo »Jutra«, Ma-ibo' pod »Takoj«.	5807
Koncesijo
avtotaksije
dam pod ugodnimi pogoji v najem Promet veMk. zaslužek dober Ponudbe nod šifro »Koneesi!s« na ogl*'-«768
68 ni odd. »Jutra«.
Lepo solnčno sobo
t elektr. razsvetljavo oddam le boljšemu, stalnemu gospod« ali gospodični v Gorupovi »lici S/L, vrata 4 5919
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko takoj poceni oddam 2 gospodoma ali dijakoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5851
Opremljeno sobo
lepe ia solnčno, v novi hiši na Miklošičevi cesti oddam takoj solidnemu gospodu ali dami. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a« 5920
Opremljeno sobo
lepo. e separiranim vhodom iz st-opnjie, v oentru mesta oddam le boljšemu, solidnemu gospodu, event. z dobro domačo hrano.
Opremljeno sobo
odda gospodu Mesarič Maribor, Meljsfca cesta 31
«006
Za obdelavo les«
prodam aledate • t r • J •:
2 tridelna akoMaa stroja n* jermenski pogon, eden
600 mm skobelne Širine, popolnoma nov, eden 500 mm skobelne Širine, malo rabljen; izravnalni io ekobelm stroj x vdelanim elektromotor jem. 350 mm skobelne Širine, kombiniran s krožno žago. vrtalnim strojem in brusilnim aparatom; izravnalni in skobelni stroj 400 mm skobelne Širine, kombiniran t rezkarjem in vrtalnim strojem. Din 12.000;
težki skobelni stroj, 700 mm
skobelne širine; Kettenfrlse;
tračno žago § tasesrfm podstavkom in elektromotorjem. 6000 Din; vrtalni stroj, zelo nb rab
ljen. 5000 Din: elektromotor 8 HP 280 Voltov. vrtilni tok. 6000 Din stroj ca kopiranje kolar-skih bonie, lopat itd. (Radsr>eichenkor>iennaschl-ne) za 8000 Din. Vsi stroji eo v dobrem sta nju in damo tudi ugodn« plačilne pogoje. Peter Angelo, dr. i a «., Ljubljana, Poljanska ii.
6648
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugon
Hi Mer. fotograf, Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 61
Delokrog v večjem podjetju — tadi eeatjskea — išče
reprezentativna dama
kot voditeljica (direktorica) za hotel-pension, prvovrstna gospodinja in strokovnjakinja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifre »Kavcije zmotna 45«.
8739
V Vlaka
ki pripelje »b 14. mri tz
Celj* v Ljubljano, je bil vzet paket različnih vai. Oddati je Mariji Pogačnik. Sp. Kašelj, ker blago si njen* last ia je revo*.
5994
Emaflirane tablice
za občine, ulice, poklice, hišne Številke, pasje znamke Itd. Originalne
Lutzove
peči,
ielezostrugarska
dela, izdelovanje strojev in aparatov montaže, avtoge-nično varenje prevzema delavnica
Inž. GnzelJ, LJubljana VII., Sv. Jerneja e. 5. Tei. St. 3252.
ONIM KI BODO
ZIDALI
HUDlEDmOLC TEHniČNl
BIRO
ARHITEKT
IVAN ZUPAN
L3UBUUU
GRADILE 13 rtrPRIVTRAMK)
EKONOMIČNA
P 03 AS NU A SKICE, NM RTE PRORAČUNE*
NADZORSTVA
». T. o. TEL. iT.2796
papirnate stroke, prvovrstna moč, SE SPREJME. Pojasnila pri >Dn»> Stvu trgovskih potnikov in zastopnikov«. VoSnJakova uL 4 (g. Krek).
STSS
kam
Halo - halo!
Kam p* v četrtek	zvečer?
Ja, k Sodčka n*	ipehov
ko, fc.w bo tadi	domača zabav*. 5946

7. 3. 25.
Prejrf. Bodi mi iskreno poljuMjena. Tvoj. tffn
Trgovec
žeB spoznati cospodMno ali ločenko z nekoliko kapital*. Pismene ponudbe t naslovom na oglasni od del«k »Jntra« pod značko »Mirno življenje«. 669S
Pisalne stroje
švedske, i m a lasiopetv« Tehna, Mestni trg 254 — Iščemo povsod zastopnike 83
Pisalni stroj
malo rabljen, zelo dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	5841
Parno mlatilnico
znamke »Hoffher Scbrantz« 3 k. a- z lokomobilo pro-
lam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlatilmca«.	5707
Razne motorje
tudi zažgane kupim aH iste pnevijam. Ponud-be na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »ElektrodeJavnic*«. 5933
Lokomoblla 48 60/72 HP
sistem Lanz, z ventili, pre-grevačem ta predkuriščem z* žaganje. 230 »bratov, 10 atm., v jaiko dobrem stanju naprodaj. Stroj je vi. deti ▼ obratu vsak dan. — K stroju gre tod! aparat za izločanje koti ovca po-tom soda raztopine. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4779
Venecijanko
na dva voza, do 4 listov, kompletno, t dobrem stanju pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam. Ponudbe na oglašuj oddelek Jutra« pod Šifro »Ugoden nakup«.	5819
Fin stroj za rezanje papirja
se zaradi selitve izredno ceno takoj proda Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
Šivalni stroji
Haid 4 Neu. na ugodne
i Obroke »Centra« Miklošičev* cest* 7/HL Ljubljana ____ —
LIPSKI GRADBENI SEJEM ■
v okvirju Lfpskega tehniškega sejma, fe 12 tet mesto sestanka strokovnega sveta.
Prilika za naknp In prodajo
gradbenega materijala,
gradbeni stroji,
stroji za obdelavo lesa,
stroji za grad bo cest.
Vsi stroji bodo v obrata.
Strokovno poačna predavanja o napredka stavbarstva.
Način gradnje ln gradbeni materijal
Traja: od 2. do It. marca«
Pojasnila dobite
pri zastopstvu STEGU, Ljubljana, Gledališka uL 8, telefon 2925
o ofertalni licitaciji.
MESTNA OBČINA BREŽICE razpisuje na podlagi členov 86 do 104 zakona o državnem računovodstvu javno ofertalno licitacijo
za zgradbo uradnega poslopja t Brežicah.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din. se morajo izročiti v zapečatenem ovitku z oznako »Ponudba za gradnjo uradnega poslopja v Brežicah« do 28. marca 1930 do 10. are pred-poldne v občinski pisarni v Brežicah.
Kavcija v višini 5% ponujene vsote se mora založiti v gotovini ali vrednostnih papirjih pri mestni hranilnici v Brežicah najkasneje do 10. ure predpoldne istega dne.
Mestna občina si pridrži pravico oddati delo ne glede aa višino ponujene vsote ter brez navedb razlogov.
V svoji redni seji z dne 24. februarja 1930 je občina Brežic« sklenila nagraditi dve najnižji ponudbi za celotno delo z nagradama po 8000 Din in 4000 Din. Tvrdka, kateri se delo poveri, ne pride v poštev za nagrado.
Natančni pogoji, obrazci, stroškovnik in načrti se dobe med uradnimi urami pri občinskem uradu v Brežicah za ceno 300 Din.
Mestno županstvo Brežice,
dne 24. februarja 1930.
Župan: SUPAN L r.
3763
Mag. št 7736/30.
3774
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih in težaških del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici.
Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe s 100 dinarskim kolkom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2/n, do
12. marca 1930 do 11. dopoldne.
Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25, februarja 1930,
Emerson BotttSs
MOŽJE
Romu
X. POGLAVJE
»Seveda, c sem odvrnil, čeprav mi je bflo vse tnje.
Orme je stopil h kletkam, v katerih so hranili ptioe. Bfle so krasne živaK z dolgimi repi, čistimi, veselimi glavicami in pisanimi, mavričasto se izpreminjajočimi prsL »Gospoda, to so dečki na prvi pogled, leteli bodo, da bo veselje!« je rekel. »Takih še nisem ividel, nikar že da bi bil streljal nanje.«
»Tedaj ste še vedno v ugodnem položaju,« sem smehoma pripomnil, »zakaj jaz še v svojem življenju nisem streljal na kaki tekmi.«
»In vendar hočete tekmovali z menofi? Dragi .prijatelj, nerad bi —«
»Tekma je dogovorjena in prepričam sem, da si Mir. Cowles ne Če3i nikakih izprememb,« se je napeto oglasil kapitan Stevenson.
»Nikar ne mislite, da silim,« je dejal Orme. »Rad bi le, da bi Imela oba enake šanse. Ali je tukaj kdo, ki bi hotel staviti name ali na gospoda Gowlesa? Časih smo streljali na Angleškem po guineji za goloba, časih tudi po pet ali deset šilingov.« Stevenson je zmajal z glavo.
»To je zame v tej dobi meseca preveč,« je rekel, »položim pa 100 dolarjev na končni uspeh.«
»Pet na Virginca, gospod,« je dejal Ormeu mladi Belknap od devetega polka.
»Stavite, gospoda stavite! Seveda v dolarjih, ne v guinejah, prosim. Ali bi rad še kdo kaj malega stavil? Vidite, tujec sem in rad bi, da bi bila stvar za vsakogar, kdor kaj stavi, čim bolj zamimiva.«
Sklenili so še nekaj stav. Navadni gledalci so stavili največ na Ormeovo zmago, zakaj raznesla se je Mla govorica, da je v tej
stroM star tekmovalec, med tem ko sera Jaz začetnik. Nekatere izmed teh stav je sprejel Oime povsem brezskrbna
»Nu, kapetan, zdaj je treba določiti razsodnika,« se je oglasil Stevenson. »Ali poznate izmed gospodov koga, ki bi vam bil po godu?«
»To ml Je vse eno,« Je vljudno reke! Orme. »Zadovoljen bom z
vsakim, ki ga priporoči Mt. Cowles.«
Njegovo vedenje je bilo vseskoz plemenito in njegov športni nastop mu je pridobil med nami veliko prijateljev. Mislim, da je zaslužili tudi dokaj denarja, čeprav so zdaj v najini prisotnosti malo stavili.
»Tamle v kočiji vidim sodnika Reevesa od Najvišjega državnega sodnega dvora,« je menil major WMliams. »Zelo me mioe, da bi ga povabi za razsodnika.«
»Grom in strela!« je rekel Orme, »to je pa res nenavadna dežela! Kaj — sodnik Najvišjega sodnega dvora?«
Williams se je zasmejal. »Vi, kapetan, še ne poznate te dežele in tudi sodnika Reevesa ne. V letih je res da, a za igro je pravi bojni petelin, in če nekaj dvobojev, ki jih je imel svoje dni, niti ne štejemo, razume še dandanes več o puškah in psih nego o zakonih. Nič hud ne bo, če ga povabim.«
S komolci se je preril skozi množioo in videli smo, kako je pričel s sodnikom važen razgovor. V svoje presenečenje in radost smo opazili, da je sodnik naglo zlezel z voza ki prijel majorja Williamsa za komolec.
Sodnik Reeves je bil visok, mršav mož, čigar dolgi lasje in brki so bili srebrno beli, a njegova postava je bila še vedno ravna in krepka. Pripovedovali so o njem, da je najsposobnejši človek v vsej Missouirski državi in da velja ,ta pohvala o sleherni podrobnosti njegovega vsakdanjega življenja. Govorica je trdila, da vsak večer, kadar gre s svojo staro družico spat, oba obstaneta vsak na svoji strani zakonske postelje, ki je bila vse njuno življenje priča vzornega soglasja med njima. Ona se mu obredno prikloni čez posteljo, rekoč: »Lahko noč, sodnik Reeves!« — in on ji še bolj obredno vrne priklon z besedami: »Lahko noč, gospa Reevesova!« Nato upihneta
vsak svoik> svečo in ležeta spat Poroštva za resničnost te hi dragiH
takih istorij ne morem prevzeti, a če si le enkrat pogledal častitljivega gentlemama, si jim nehote verjeL
Sodnik je pristopa k nama in nam vsem slovesno stfenfl roke, držeč svorj črni širokokrajnik v roku »A-a-hm, gospoda,« je dejal, »to je, bi rekel nekam izjemen položaj za sodnika, zelo izjemen položaj. A sodišče ne more videti v tem nič škodljivega, ker se s tem ne krši noben zakon te dežele. Sodišče tudi ne smatra pod svojo častjo, da prevzame v tej mah izkušnji spretnosti med gentlemani vlogo priče. Sodišče tu ne razpravlja o pravnih vprašanjih, ampak, zaseda kot žirija v očividnih zadevah, z nalogo, da ugotavlja, aH padajo taki ta taki leteči predmeti na to ali na ono stran mejne črte. Gospoda — ehm, z največjim veseljem sem vaš.«
Prepričan sem, da ne bi M na prihodnjih volitvah izgubil nit! enega glasu, če bi se bol z enako dostojanstveno zgovornostjo po-tezal za svoje mesto.
»ALi je zadeva zrela za obravnavanje?« 'je na+o blagohotno vprašal sodnik. Wil'liams in Stevenson sta oba odgovorila: »Vse je pripravljeno.«
»Predlagam, da položita oba genflemana svoje strelivo in nabijalo na tale sod,« je reked sodnik. »Menda se ob sebi razume, da sme vsak rabiti naboje, kakršni so njemu ljubši, in da si bo sam nabijal puško?«
Kuma sta pritrdila. Tiste dni smo rabili samo puške-spredniače, dasi smo že tedaj imeli strelni bombaž in dTuge izume, ki so dandanes obče znani. Moje orožje, ki mi ga je bil posoda kapetan Stevenson, je bila dobra puška Mantonove znamke, nekoliko obrabljena, a vendar še izvrstna. Onme je streljal s puško, napravljeno pri Popeu v Londonu; imela je napeto kopito in šibek vrat, kakor je navada pri angleških izdelkih. Mislim, da jo je nosil na vseh svojih potovanjih s seboj.
»Ali se sme streljati samo z eno cevjo aR z obema?« je vprašal naš razsodnik. Tiste čase so streljati na mnogih tekmah v Ameriki iz ene same oevi.
frvatmh strofer
DVOKOLESA najboljših svetovnih znamk v vefliki izbiri, zelo poceni. Najnovejši modeS otroških vozičkov, od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk najnovejših mod ekyv, deH ki pnevma-
tika. Ceniki franko Prodaja na obroke.
»TRIBUNA« F. R. B., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4.
V žeiezninarski stroki
verziranega prodajalca
•prejme tvrdka SCHNEIDER & VE ROV SEK v LjubljanL Upoštevali bomo samo izučene železninarje z daljšo prakso kot prodajalec, in to na podlagi pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače-in mogočim nastopom službe.	3762
Zahvala.
Ob rani in prebridki Izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica, brata itd., gospoda
Jakoba Lai tarja
izrekamo tem potom Iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način izrazili svoje sočutje ln sožalje nam, pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga prišli tako številno pokropit in spremit na njegovi zadnji poti.
Zlasti se pa zahvaljujemo gosp. županu dr. Pucu za poslano sožalje in gosp. mag. nadsvetniku Janči-gaju in vsem ostalim magistratnim uradnikom, kakor tudi gosp. župniku pri sv. Jakobu gosp. Barletu in g. profesorju dr. Erlihu.
Blagega pokojnika priporočamo t blagohoten spomin.
Ljubljana, dne 26. februarja 1930.
ŽALUJOČI OSTALL
20% kronske bone
plačamo
68% do 70%
Uprava »Merkur", Ljubljana, Večna pot št 5, Telefon 30S'2
Žaluzije
lesene tekstilne rolete (drvonltke), rolete lz gradlna, samonavijalce ta lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah Izdeluje solidno in najceneje tvrdka
PETER KOBAL
Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32.
CONCO amerikanski izolacijski produkti
so zoper vlago ln vodo. Navlečem so gumiju slični, trajno prožni, kožno trdni to t desetletja trajni.
Prepuščajoče strehe lz betona, lz pokvarjene lepenke, lz lesocementa aH te deloma pretrohnele pločenine se prenovijo s CONCO produkti brez nove Dodlasre v eno nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini ta mrazu do 150<>
CONCO produkti so cenejši od drugih sličnih materijalov ta v dobroti so nenad-"""J"*-	Zahtevajte prospekte!
II	Samorazprodaja: MIRKO MARMOLJA, Maribor, Cankarjeva 26.
MJBOUA!
Dokazano najpopolnejša!
Dleslov motor
'i HP, i električne Maralo, prodamo uradi pre-j redit ve obrata Naprava je primeru« n privatno m javno električno centralo Vprašanja na ogl. odd »Jutra« ▼ Ljubljani pod naslovom »Nenavadno ugodaa prilika«. 8727
EBi Ifeeta! pogrebni zarod
B	občine Ljubljana
V globoki žalosti naznanjamo, da Je naš iskreno-ljubljeni brat, stric in svak, gospod
Blaž Panenr
večletni uslužbenec tvrdke Jelačin
dne 26. t. m. po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 27. februarja 1930, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1930.
3756
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem številnim prijateljem, znancem ln sorodnikom, ki so nam ob prerani smrti našega predobrega soproga in očeta, gospoda
dr. Josipa Jeriča
izkazali bodisi osebno, bodisi pismeno toliko Iskrene* ga sočustvovanja ta nam lajšali našo neizmerno bol, se za izraženo sožalje tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni tudi vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti ta mu položili cvetja na njegov prerani grob. Zlasti smo dolžni iskreno zahvalo gospodu župniku Fr. Finžgarju za vodstvo pogreba, pomočniku bana g. dr. O. Pirkmajerju, mestnemu županu g. dr. D. Pucu ta gg. občinskim svetovalcem, generalnemu ravnatelju g. dr. Iv. Slokarju, predsedniku Pokojninskega zavoda g. Al. Vrtovcu, odvetniški zbornici, vsem pokojnikovim gg. stanovskim tovarišem, zastopnikom uradov, zavodov ta organizacij, vsem prijateljem in znancem za častečo udeležbo pri pogrebu, pevskemu društvu »Ljubljani« za odpete žalostinke ter g. dr. Mohoriču za tople besede, ki jih je spregovoril ob odprtem grobu v spomin rajniku, končno pa tudi gg. zdravnikom ta čč. sestram za obili trud ob njegovi bolniški postelji.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1930.
Žalujoča soproga z otroci.
Peki in slaščičarji pozor!
Gradimo moderne pekovske In
slaščičarske Inštalacije po zelo umerjenih cenah ta Jako ugodnih plačilnih pogojih. Nadalje izdelujemo vse potrebščine pekovske in slaščičarske obrti, armaturne dele za parne In običajne peči (vrata, lita, kovana; tiplje lite; svetlljke, pirometre) itd. Nabavljamo pekovske ta slaščičarske stroje najmodernejših sistemov. — Zahtevajte brezobvezne ponudbe, brezplačne oglede na licu mesta.
»PAROPE6« k. d.
ZAGREB, niča br. 69
Trgovci tal H vozniki I
ejte si t Vašem Interesu ogromne ponudbe na
Mm pomladnem itaii
od 2. do 8. marca 1930
Veliki tehnični sejem tn gradbeni velesejem od 2. do 12. marca.
Tekstilni sejem ta sejem športnega blaga od Z do 6. marca.
Industrija ta veleprodaja Vas tukaj pričakujeta!
Razstavljalcer Jo okrog 10.000 Iz 21 dežel!
Natančna pojasnila dOMte brezplačno pri zastopstvu Stegu, Ljubljana, Gledališka uL 8. Tel. 2925.
20% kronske
14 kar. zlato
Zahtevajte pottaiae jZU	BTOSt
brezplačni cenik!
168
Srebro
Elegantna p!oS5n«ta
nikelj cHinder ara Min QQ a kamni, kot riika U,U "
»ROSKOPF« m v boljfii izdelavi
NajeeneJSe kako- IJin A ft
vogti »ROSKOPF« UlD 4V
Petletne jam.tre. Za aeed-
govarjajoče ee Trn« denar.
Anton Kiffmann
Maribor 136b
Speci jaličt urno za boljta Švicarske ure.
Obelita L)nWJ«a» ■tetni pogrebni »vod
DR. FR. \TDIC javlja, globoko razžaloščen, v imenu svoje rodbine in sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njegov predragi in dobri prijatelj in pobratim, gospod
dr. Ivo F. Šubelj
dvomi In mlnisterljalni svetnik in posestnik
po dolgem in mučnem trpljenju dne 26. februarja 1930, v 58. letu svoje starosti, Bogu vdan izdihnil svojo plemenito dušo.
Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo blagoslovili v petek, dne 28. februarja 1930, ob % 12. uri dopoldne v mrtvaški veži splošne bolnišnice v Ljubljani ter nato prepeljali v Kamnik, kjer ga spremimo iz njegovega doma ob 4. uri popoldne k večnemu počitku na Žale.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 7. marca 1930, ob 7. uri zjutraj v cerkvi na Žalah.
V Kamnika, dne 26. februarja 1930
tfomtl Novosti Železna služinsha Brozovič* patent postelja zlo& liiva, • tapecfranim ma-dracom, zelo praktična za vsako hiša hotele, pienoči&ča, nočne služba in za potujoče oso> bo Stane Din. 4VX— Ras pošiljam po. poŠt-nem povzetlui
i . [ UOlIOA I HOZlMl
bone
«254
v okvirju svoje potrebe kapoje po«0% Pučka itediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Poiarlte se!
Ocarinjen je
vsefi nvoznih m izvoznih in tranzitnih
pošiljk oskrbi hitro, skrbno in do najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Sprejmem
elelitromoiM
zmožnega previjanja in popravljanja elektromotorjev.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elektromonter«.	3755
Poletni (levili
Sporočamo cenjenim prodajalcem čevljev, da se Je začela razprodaja platnenih čevljev z gumastimi podplati. Izvolite pravočasno dostaviti naročila, ker samo na ta način zamorete sebi zagotoviti potrebno količino.	3747
Prva Jugoslovenska tvornica Guma - Rekord
Leskovac, Srbija.
Lesena patent postelja iložliiva. c tapeciranim madrac o m, tel« praktična stane Dia 280.—
Lefaffta t« »oafioj. — (Lte. 4c»luhll«najnovije vrtti »ta-
V« IM—
L noiom
Zagfeb, Um IX.
Pokrajinske
razglednice
po VaH «Kki al: negativa
v pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Smuc Ljubljana. VVolfova nI. 12 Zahtevajte ponudbe in ee. nikl	242
Zahvala
vsem, ki so nas tolažili ob nenadni, težki Izgubi našega
Pnbija
Isto tako se prisrčno zahvaljujemo vsem litijskim gg. uradnikom, znancem ta prijateljem, imenoma pa gdč. Meškovi, g. Svetčevi in g. Bevkovi in vsem, ki so spremili našega edinca na njegovi zadnji poti.
V Litiji, dne 26. februarja 1930.
UžaloSčena rodbina FRANJA MEDA, adm. kapetana II. klase«
*
*	1
♦
i 1
i i
♦i ♦i :
:
*
: ♦ !
.Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar, Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarnaria Franc Jezsršek. Za meratni dej je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v UubMani,