> 260. Številka «iluDllanl.vtorek. 13. novembra 1906. XXXIX. leto. taaaja mk dan avačar, imimši a»d«g« .t pia iinomn, aaa po poatl »r«)«max gaj *»»iru- o«r»w* a* ««• iata 15 K, aa mi «ata 3 &, u >atrt tata & K b, II »u otiiN I K SO k. Za LJubljano i aatUJanjem na dan aa m lata M K, aa pal lata 12 K, aa datrt lata 8 X, aa aa * K. K dar hadi aaai panj, aiaoa aa asa lata ,* K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, ia ao meiee t K UD h. Za tuja dežela tolika ved, keliker inaša poštnina. — Na naračat feraa ftrtadabna vpaiujarva aaračnina aa aaira. - Za oananlla ta plaoaja ad pataraatapna aattt-vr»ta pa IS h, ca ia aananile tiska enkrat, p« 10 h, Se ia dvakrat In po 8 h, <5a ie tilka trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ia iivol6 frankovati. — g«kap iii sa aa vračajo. - Urodnlitvo t* uor»vnletvc * Tnaflavih aliaah it fc ia alaar aradniltva v l. aaditr.. apravnlltva pa v pritličja. Upravništvn naj so blagavaiija vaiiljati aračnmv »kJanuoija, aananUa, t. ). administrativna otvar dretlnlšfra telefon št 14. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Opravnlštva telefon it 85. 40leini jubilej boja za raunopravnost slovenščine. (Iz učiteljskih krogov). Celih štirideset let se že bije ljuti boj za ravnopravnost slovenščine po ljudskih in srednjih šolah. Slovenščina — ta prava pastorka vladnega zistema — si je sicer pridobila nekaj pravic t teh dolgih letih, toda samo na Kranjskem in deloma tudi na Štajerskem, a le v ljudskih šolah; višja izobrazba ji je zaklenjena s sedmerimi ključi, medtem ko se „b 1 a ž e n au nemščina še danes ošabno šopiri po realkah in gimnazijah. Pač napravilo se je tuintam po dolgem moledovanju nekaj takozvanih slovenskih gimnazij, ki so pa vse prej, samo slovenske ne, saj se v njih poučujejo samo nekateri predmeti v slovenščini, vse drugo pa je nemško kakor po gimnazijah na Gornjem Avstrijskem. Slovenci smo že često prosili in eelo zahtevali ob vseh mogočih prilikah, naj se nam da narodna ravnopravnost. Tudi se nam je že često slovesno zagotavljala. Obljubljali so nam jo neštetokrat na najvišjem mestu, obetali jo pri raznih priložnostih ministri in drugi vplivni in ugledni možje, o katerih se pač ne more trditi, da so govorili za peščico pravice iz pristranske naklonjenosti do Slovencev, saj so vsi ti in taki možje znani kot naši notorični sovražniki, ampak govorili so tako, ker-so uvideli pravično zahtevo kot samoumevno in naravno, kateri se ni mogoče več izogniti. Žalibog, da so bile vse te obljube samo obljube, kajti še danes se nudi n. pr. koroškim Slovencem skoro ves pouk po šolah v nemščini; nič bolje ni v tem oziru v Trstu, Istri in sploh na Primorskem, ali v zeleni Štajerski. Na jezikovni meji, tako proti nenasitnim Nemcem kakor proti zvitim Lahom, si moramo sami s svojimi lastnimi krvavimi žulji vzdrža-vati svoje šole, čenočemo, da nam n em šk a in 1 ašk a p o v o d e n j ne poplavi in p ogoltne o b čin e za občino! In vlada ? . . . Oh, ta vlada! Všeč ji je, če ji ni treba nam Slovencem vzdržavati šol, všeč ji je, Če se zatira in gazi narodna naša zavednost, ker nas upa na ta način lažje in prej privesti v naročje blaženi velikonem-ški kulturi, ki pa obenem pogoltne tudi njo! In vendar smo bili baš Slovenci iz vseh početkov vedno in povsod njena neomajna opora in zaslomba. Kje so vsi oni potoki krvi, ki so jo prelivali naši pradedje po turških bojiščih za očetnjavo in državo? . . . Ali za to nihče ne ve ?! . . . Tako gojenje ravnopravnosti iz-podkopuje zaupanje do vlade, množi nezadovoljnost med narodi in podira tisto požrtovalnost, tisto združenje vseh sil in moči, ki so neobhodno potrebne, da se država, oslabljena vsled napačnih državnih zistemov, zopet okrepi in iznova povzdigne do svoje nekdanje moči in slave. Nobena državna uravnava ne more biti stanovitna in uspešna, če ni osnovana na resnični narodni ravnopravnosti. To je uvidel že rajni dr. Janez Blei\veis, ki je nasvetoval v deželnem zboru, naj se dado ljudstvu slovenske šole, da se lahko izobrazi. Toda nemška večina je zavrgla to opravičeno zahtevo. Tedaj pa je dr. Lovro Toman dne 17. novembra 1866 stavil v ljubljanskem občinskem svetu nujni predlog: a) Naj se na ljudskih in srednjih šolah poučuje po načrtu odbora, ki je v zadnji seji deželnega zbora poročal o dr. Bleiweisovem predlogu. b) Šolski odsek naj pripravi tozadevno prošnjo na deželni odbor za prihodnjo sejo. Predlog je bil sprejet s 17 slovenskimi glasovi, proti je glasovalo 5 nemških odbornikov oziroma svetovalcev. Vsakdo ve, da brez izobrazbe vseh v državi prebivajoČih narodov, ni napredka, ne moči, ne blagostanja. Pouk pa mora biti naraven in vsemu narodu pristopen, če hoče biti uspešen in koristen za ves narod. Ia to je le tedaj, če se poučuje v jeziku, ki ga narod govori. Zaman je vsa. tuja literatura, ki je za narod mrtvo blago, dokler se mu v narodnem jeziku ne raztolmači in ne razloži. Da pa zamore narodni jezik res opravljati imenitno službo tolmača tuje, svetovne literature in kulture, mora se primerno izobraziti in pripraviti za to velevažno službo. Zlasti pa je treba, da je njegovo bogastvo in napredovanje znano narodu in narodnim učiteljem in voditeljem. Jezikovno znanje pa ne sme biti omejeno samo na malo število dobrovoljcev in razumnikov, ampak mora postati občna last vsega naroda. Le tako bode mogel jezik biti pravi tolmač in srednik med evropskim izobraženjem in narodom. Slovensko ljudstvo se je često obračalo do merodajnih oblastev za narodne slovenske šole, toda vedno zaman. Niti država niti dežela nista imeli smisla za ta prvi pogoj narodove izobrazbe. Deželni zbor je celo z mirnim srcem zavrnil predlog, ki ga je bil v zadevi uravnave učnega jezika na, ljudskih in srednjih šolah izdelal posebni odsek po nasvetu dr. Janeza Bleiweisa. Takrat bi se bilo lahko popravilo vsaj nekaj krvave krivice, ki se je delala stoletja in stoletja ubogemu slovenskemu narodu. Toda ne! Nekateri so se bali, da bi po uravnavi, ki jo je predlagal odsek, nemščina preveč škode trpela in da bi si učenci ne pridobili toliko njenega znanja, da bi mogli napredovati v višjih razredih. Ali ta strah je bil popolnoma prazen in neosnovan. Kajti po umnih pedagogičnih načelih se v prvih razredih ljudskih šol tako ne sme in ne more poučevati v tujem jeziku, če se hoče dosezati povoljnih učnih uspehov. Nemščina pa bi imela biti skozinskoz obvezen učni predmet le s tem razločkom, da bi se po pametni metodi poučevala v razumljivem, domačem jeziku in ne kakor dotlej, ko se je proti vsem postavam zdrave pameti poučeval tuj jezik v tujem jeziku. Ravno tako jalov je bil drugi ugovor, da slovenski jezik nima dovolj učnih sredstev za preosnovo šolskega pouka. Saj bi slovenski učitelji lahko Črpali svoja predavanja tudi iz tujih slovstev. In če bi precej ne imeli slovenskih učnih knjig, bi si učenci lahko zapisavali razlago dotlej, da se sestavijo in spišejo potrebne knjige. Tako bi imeli učitelji in učenci dovolj prilike izobraziti se v mili materinščini. Vse te razloge je poudarjal občinski svet ljubljanski v svoji prošnji na deželni odbor. Ali v deželnem odboru je vela takrat Slovencem sovražna sapa in peticija se je vrgla v koš, ne da bi še bila vzela iznova v preudarek . . . Še često so se ponavljali glasovi, naj se nam da slovenskih šol. Vlada — ta prava mačeha Slovencev — se je končno naveličala vednega moledovanja in nam je dala nekaj malega, kakor se da kužetu obrana kost, toda ne iz ljubezni ali pravičnosti, ampak samo zato, da se nas sitnežev za nekaj časa odkriža. In ko se je izprožilo pred približno desetimi leti slovensko vseuČi-liške vprašanje — ker je postala ustanovitev tega velevažnega kulturnega zavoda le preočitna — priglušila se je vlada baš zato, ker je treba dati Slovencem košček krvavo zasluženega kruha. Ta vlada, ki ima vedno odprto srce in polne roke za Nemce, ki žive le za Nemčijo, ki hrepene in streme le po njenem objetju, ne čuje, noče čuti naših glasov, ko se oglašamo za svoje najprimitivnejše pravice, ki nam jih priznava že narava ! KoroškeSlovenceje žrtvovala nemškemu molohu, istrske, primorske in tržaške je izročila laškim rabljem pod nož, štajerske prodaja Nemcem in na Kranjskem goji na umeten, neumestennačin ban-kerotno nemštvo . . . Peščici Kočevce v je dala lasten dr žavnozb or ski man- dat, dočim je 120.000 koroških Slovencev s smehljajočim obrazom kar oropala vsakega zastopstva, seve s pomočjo znanega izdajalca dr. Šuster-šiča. Nepotrebno nemško šolo v Opatiji je podržavila, Ko-čevcem razširi nižjo gimnazijo v višjo, tržaškim Slovencem pa ne da niti ene, krvavo potrebne slovenske šole! To so razmere, ki kriče do neba!!! Srbija in Bolgarsko. Bel grad, dne 11. novembra. (—lit.) Za časa poslednjih dveh Obrenovićev niso bili odnošaji med Srbijo in Bolgarso čisto nic bratski, a bili so večkrat — Slivnica 1885. 1. — tudi naravnost sovražni. Slovanski svet je vso krivdo radi teh večno napetih odnoŠajev navadno zavračal na Srbijo, ki je v onih časih svojo politiko tako uravnala, kakor so to želeli na Dunaju, a ti so zelo radi gledali na srbsko-bolgarski razpor. Dunaj je Obrenovićem vedno govoril, da so največji sovražniki JSrbije in srbskega naroda — Bolgari in na duhu siromašna poslednja dva Obre-novića sta to verovala in vodila protibolgarsko politiko, a Dunaj je pošiljal v Staro Srbijo in Makedonijo katoliške menihe, svoje predstraže. Ravno taka je bila bolgarska politika napram Srbiji in razlika je bila samo v tem, da je bilo na Bolgarskem srbofobsko vse, a v Srbiji je bil bolgarotobski samo vladar in vlada, ki je bila sestavljena skoraj vedno iz samih duševnih rev z ozkim duševnim obzorjem, a narod te proti narodne politike ni odobraval. V času obžalovanja vredne vojne leta 1S85. je stal — kakor stoji še danes — srbski narod s 95% v vrstah Radikalne strankej ,ki ima — in je imela tudi takrat — v svojem programu točko, v katerej naglasa, da bo delala z vsemi močmi na vjedinjenju Jugoslovanov, a posebno so bili ra-dikalci vedno goreči in prepričani zagovorniki srbsko-bolgarskega zbli LISTEK. Moje letovanje. Pripoveduje dr. V. K. (Dalje.) „Ah, da!" je rekel; „kaj ne, vi ste tisti gospod, ki hodi vsak dan po štirikrat skozi Zvezdo Vu — Bil je namreč tista številka, ki ima svoje stojišče v Zvezdi. „Tako je; štirikrat, oziroma zdaj v počitnicah dvakrat. Vendar, vi mož postave, zapomnite si, da vam nihče ne daje pravice motiti piknik in nadlegovati ljudi mojega socijalnoga stanja in ugleda, ki niso nič zakrivili in brez mrmranja plačujejo visoke mestne doklade". Tako sem se razkoračil, ko sem videl, da se mi ni treba ničesar več bati, in samozavest mi je rastla, čim večja je bila zadrega redarjeva. Ta pa je jecljal: „Aprastite, gspud! Danes lovimo po mestnem logu barabe, in ker ste tako čudno opravljeni (kakor omenjeno, imel sem obleko prikrojeno a la mode Vrban), mislil sem —u. Nadaljuje besede so mu obtičale v grlu in nje- gova sreča, da so mu; zakaj jaz sem postajal že vražje divji. „Borno videli, da je še pravica na svetu !u sem vpil za njim, ko je prihuljeno odhajal. Vendar v strahu, da bi ne prišla kaka druga številka, ki bi me ne spoznala tako kmalu, hitro popiknikam ter odidem domov, sicer s svetim srdom v srcu, vendar ponosnih in umerjenih korakov kakor turist, ki se vrača z nevarne, pa srečno prestale ture. Zlasti sem se ponašal s praskami na kolenih, katere sem si nadjal, ko sem nerodno legel pod grm. Moja ogorčenost zaradi opisane b arabske afere v mestnem logu pa je bila tolika, da sem prišedši domov takoj sedel k pisalni mizi in začel o njej pisati dopis za tisti slovenski list. ki zabavlja čez vse, samo čez svojega ured-nikane. Ker sem bil pa zaradi silne razburjenosti tako malo zbranih misli, da razen napisa: „Kaj vse se more pripetiti ljubljanskemu davkoplačevalcu ?u nisem vedel naprej, opustil sem to nakano. Namerjal pa sem naprositi svojega prijatelja mestnega odbornika, da bi v prvi seji mestnega odbora stavil na župana krepko in- terpelacijo o tej zadevi. Vendar moje dobro srce in vzgledna požrtvovalnost, vsled katere vedno podrejam svoje osebne koristi skupnim težnjam svoje stranke, odvrnili sta me tudi od te namere. In to je bilo gotovo lepo od mene; zakaj interpelacija bi sigurno tako zelo razburila duhove mestnih odbornikov, da bi se zamajal stolec županov, disciplina v stranki bi se pa začela rušiti. Tako torej sem s posnemanja vrednim samozatajevanjem več koristil narodni stvari, kakor rodoljub, ki daruje dve kroni kakemu narodnemu društvu. In vendar se njegovo ime objavi v vseh časopisih, dočim se je moje imenovalo le v zakajenih gostilniških prostorih, kjer so se na moj račun izbijale Šale. Sploh bodi pri tej priliki in na tem mestu bogu potoženo, da me naša žurnalistika čisto nič ne vpo-števa. Do zdaj je stalo moje ime samo dvakrat v listih, pa še tedaj brez „gospodu in tudi ne z vsemi naslovi. In sicer je bilo to enkrat, ko sem v Šelenburgovih ulicah povozil s kolesom neko štorklasto mle-karico, in ker sem jo, ko je bila že na tleh, tudi še pohodil, plačati sem ji moral prav visoko odškodnino. Drugič pa, ko sem nastopil pri sodišču kot priča zaradi nekih komaj omembe vrednih zaušnic, s katerimi sta obdelavala drug drugega dva moja ljubezniva prijatelja o priliki neke burne debate v gostilni „Pri Raciu. Poskrbeti pa hočem, da bo to v prihodnje drugače. Ko se razpišejo nove volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice, kandidiral bom tudi jaz in ni hudič, da se ne bi tedaj začeli brigati naši Časniki zame in moje zadeve. Seveda bo potem, ko bom poslanec, z brezskrbnim letovanjem pri kraju. Vsaj veste, pogostni volilni shodi, interviewi, obedi pri ministrih in vse drugo, kar prinaša s seboj dolžnost in čast poslanska, dela skrbi in jemlje spanje. Veljalo je torej sedaj, ko sem bil še „procul negotiisu, v sladkem brezdelju uživati počitnice. In reči moram, da sem bil iz-vzemši dogodka v mestnem logu čisto zadovoljen z letovanjem v Ljubljani. Imel sem vse udobnosti, ki nam jih nudi mesto s Štiridesetimi tisoči prebivalcev, in sem z malim denarjem si lahko nabavil vse nepriličnosti, ki jih morajo drago plačevati letovi-ščarji na kmetih. Še celo želodčni katar sem dobil po ceni, ko sem nekoč na kislo mleko izpil vrček prestanega piva. In tako bi bil še nadalje letoval v zadovoljstvu, ko bi bili isto tako kot cviček ostali tudi moji prijatelji isti, kakor so bili med letom. Moji prijatelji namreč, kolikor jih je borba za kruh tudi v tem Času vezala na Ljubljano, so imeli svoje polovice v raznih kopališčih in letoviščih, in so postali tako slamnati vdovci. Odtrgavali so si med letom ali pa napravili dolgove, da so za-mogli ustreči modnim aluram svojih žena in potolažiti svoje lastno hrepenenje po samski svobodi. Z začasnimi osvobojenci te vrste pa je vsako pametno občevanje, kakršno na primer jaz ljubim, naravnost nemogoče. So kot kozli, kadar jih izpustiš iz hleva. Povem vam, da lažje izpregovorite resno besedo z buršikoznim vseuČilišcnikom razklanih lic ali z novopečenim lajtnan-tom povite talje kako pa s slamnatim vdovcem. (Dalje prih.) žanja, kot prve etape v velikem delu na vjedinjenju celega slovanskega juga. V srbskem narodu je bila ta ideja že 1. 1885. tako močno vkore-ninjena, daje ona mnogo, zelo mnogo pripomogla bolgarski zmagi pri Slivnici. Pravil mi je srbski častnik, rojen Slovenec, ki je takrat poveljeval sto troji pehote, da Srbi za vojno nobenega navdušenja niso imeb, ker bratomorne vojne niso mogli razumeti. Junijska revolucija v Srbiji je zelo blagodejno vplivala na notranji razvoj Srbije in na njeno zunanjo politiko. Tega zgodovinskega dne, ki nastaja nova doba v razvoju Srbije in celega slovanskega juga, se ni spremenila v Srbiji samo dinastija — radi tega bi niti ne bilo potrebno prelivati krvi! — nego se je zrušil ves stari režim, odzvonilo je korupciji in nepoštenju, a namesto volje nekolikih puhlih in nepoštenih ljudi, ki so neovirano kradli iz državnih blagajn, so stopili ljudje, katerim narod zaupa, da bodo pošteno upravljali z državo. V Srbiji je zavladal duh svobode in poštenja, kar se najbolje vidi iz tega, da so državne finance bile takoj dovedene v popolen red in takoj prvo leto novega režima se je končalo z lepim preostankom v državnih blagajnah in prišlo je — Česar že leta in leta ni bilo — do ravnovesja v državnem proračunu. Zunanja politika Srbije se je takoj po junijski revoluciji spremenila iz temelja. Radikalna stranka v kateri je 95% naroda, je dobila pri slobodnih volitvah ogromno veČino in vlada, sestavljena iz te stranke, je takoj opustila tradicionalno avstrofilsko politiko ter je začela delati na zbližanje Srbije z Bolgarsko. Kabineti so se v Srbiji v teh treh letih po junijski revoluciji sicer menjali, ker so radikalci razcepljeni v dve stranki, ali novi kurz zunanje politike je ostal vedno popolnoma nespremenjen, ker so zmerni in mlajši radikalci enako goreči pristaši jugoslovanske ideje. Zunanjo politiko Srbije je vodil V tem času največ sedanji ministrski predsednik in minister zunanjih zadev, Nikola Pašić, najizrazitejši svobodni reprezentant političnega jugoslovanskega programa, katerega končni cilj je: osloboditev in konfede-riranje jugoslov. narodov. Ta dalekovidni politik in diplomat dobro ve, ako se združijo najprej slobodne tri jugoslov. države, ki bi postopale z združenimi močmi najprej v Stari Srbiji in Makedoniji in potem bi v odločilnem momentu srbsko-bolgar-sko-makedonska zvezna država lahko z uspehom tudi drugje posegla vmes kot osloboditeljica potlačenih in zasužnjenih Jugoslovanov. Zato je začel N. Pašić pridno delati na zbližanju med Srbijo in Bolgarsko in je Šel pri tem delu tako daleč, da je aranžiral obisk kralja Petra bolgarskemu knezu — in to ni bila mala žrtev za Srbijo, kar ni šala: vladar slobodne kralj eVine po se ti prvi vazalnega kneza! Tudi ideja o srbsko - bolgarski carinski uniji je Pašioeva. Dunaj je sicer uspel, da je to lepo idejo uničil, ali ta uspeh Avstro-Ogrske je samo momentan in dolgo ne bomo Čakali do srbsko-bolgarske unije, četudi bo Avstro-Ogrska tudi Dadalje storila vse, da onemogoči realizovanje te ideje. Srbska zunanja politika je jugoslovanska, a v prvi vrsti — ker je to najpotrebnejše — bolgarofilska. To vedo tudi Bolgari in zato je postala tudi med njimi — ki so najmanj Jugoslovani — jugoslov. struja dosti močna. Vsa od vlade neodvisna bolgarska javnost je začela živo zagovarjati idejo zbližanja med Bolgarsko in Srbijo. Ali službena Bolgarska je ostajala rezervirana in njene izjave -o bratskih čuvstvih do sosednje in bratske kraljevine" so bile hladne in vodene, ker zunanjo politiko vodi na Bolgarskem knez Ferdinand, Nemec, kateremu niti na pamet ne prihaja, da bi vodil jugoslov. politiko. tTa talentiran in inteligenten, ali brezobziren in v izbiranju s redstev za dosego svojih ciljev neizbirčen vladar, je silno slavohlepen in on misli vedno na to. da bi ustvaril Veliko Bolgarsko, katere mogočni vladar bi bil on. Njemu ni Čisto nič stalo do bolgarskega naroda, ki mu je kot Nemcu tuj — njemu je do tega, da postane on močan in slaven. Gotovo, da je izključena mogočnost, da bi Bolgarska proti volji Srbije mogla zavzeti in sebi inkorporirati Makedonijo, kakor je nemogoče, da bi to storila Srbija proti volji Bolgarske, ali knez Ferdinand vendar upa in si zamišlja, kako lepo bi to bilo, ko bi on sedel na prestolu Velike Bolgarske. In zato se Bolgarska ne navdušuje za jugoslov. idejo. Bolgarski narod da, on je prijatelj te ideje, ali ta ubogi bolgarski narod nima nobenega vpliva na notranjo, še manje pa na zunanjo politiko Bolgarske, ker ima nad sabo Khuena — kneza Ferdinanda, ki pošilja na volišča vojake, da fabricirajo „narodno voljo", ki je identična z voljo njegovo--- Formalno vladajo med Srbijo in Bolgarsko popolnoma bratski odno-šaji — v narodu so ti oduošaji tudi de tac to bratski — ali faktično je samo Srbija v istini bratsko razpoložena napram Bolgarski, a Bolgarska službena) samo naglasa, da so odno-šaji bratski, ali obenem na skrivaj ruje proti Srbiji in išče priložnosti, da bi prikazala Srbijo kot nelojalno napram Bolgarski. Srbska vlada je nedavno — kakor že znano — iskala od narodne skupštine kredit 300.000 dinarjev za pomoč ponesrečenim Srbom v Stari Srbiji in Makedoniji in ta kredit je narodna skupština votirala z vsemi proti enemu glasu — contra je glasoval socijalen demokrat Dragiša Lapčević. To je dalo bolgarski šovinistični, po vladi inspirirani javnosti povoda, da začne napadati Srbijo radi njene „nelojal-nosti". To šovinistično bolgarsko časopisje kriči, da Srbija v Stari Srbiji in Makedoniji nima ničesar iskati, ker da tam ni Srbov in da je voti-ranje kredita 800.000 dinarjev za pomoč ponesrečenim Srbom v Stari Srbiji in Makedoniji udarec, namenjen Bolgarski — — —! Žalostno in smešno. Žalostno je, da vpije službena Bolgarska na Srbijo radi tega, ker ta pomaga nesrečnim sobratom na Turškem — ko Srbija izvršuje samo svojo bratsko in humano dolžnost. Bolgarsko narodno sobranje je nedavno votiralo pol milijona za pomoč Makedoncem in v Srbiji se radi tega nihče ni revoltiral, ker kulturen Človek se radi tega ne more revoltirati, nego more biti samo vesel, da se slobodni bratje skrbijo za svoje zasužnjene sobrate. Dolžnost je Srbije in Bolgarske, da pomagate svojim bratom v Stari Srbiji in Make-deniji in napadi bolgarskih šovinistov na Srbijo radi tega, ker ona to ^ojo dolžnost izvršuje, so jasen dokaz za to, da so kreature, ki se zlirajo okrog Nemca Ferdinanda, zdivjane živine brez srca in brez duše! Smešne in glupe so tudi trditve teh zvestih slug kneza Ferdinanda, da v Stari Srbiji in Makedoniji ni Srbov! Tudi med Hrvati je šovinistov, ki negirajo Srbe v Hrvatski — Slavoniji Dalmaciji in celo — v Bosni in Hercegovini, pa Srbi vendar živijo in napredujejo in hrvatske stranke sklepajo z njimi volilne kompromise in so se z njimi vjedinile na skupno delo! Tudi Bolgarom ne bo nič pomagalo negir anj e Srbov v Stari Srbiji in Makedoniji dokler Srbi tam živijo in napredujejo ! Odnošaji med Srbijo in Bolgarsko so se, na žalost, ohladili in zagovorniki srbsko-bolgarskega zbližanja in vjedinjenja vseh Jugoslovanov morajo z žalostjo v duši gledati, kako se Bolgarska, ki je jugoslov. država, približuje največjemu sovražniku jugoslovanske slobode — Dunaju. Vprašal sem merodajne faktorje, v Srbiji, kaj mislijo o tem in oni so izrazili nado, da je hladen veter izpod Vitoš-planine prelazen in da Bolgarska — tudi službena — kmalu sprevidi, da je za njo prava in zdrava politika edino zbližanje s Srbijo. Dal Bog, da se mero daj ni faktorji v Srbiji ne varajo! Državni zbor. Dunaj , 12. novembra. Na predlog poslanca Plantana so se došle vloge prečitale dobesedno. Isti poslanec je potem tudi interpeliral železniškega ministra zaradi raznih nezakonitosti pri gradnji Bohinjske železnice. — Potem se je nadaljevala glavna razprava o volilni reformi. Generalni govornik contra posl. Stein se je bavil v svojem govoru največ s poslanci dr. Šusteršičem, Šuk-ljetom in dr. Plojem. Rekel je, da je za volilno reformo sumljivo, ker je otvoril ples za njo dr. Su-steršič. „ZnaČilno je, da je isti dr. Šusteršič, ki gaje 1. maja 1901 cela zbornica obsodila, ki je pred par meseci p o dr e j en i m uradni k o m svojih konzumnih društev naravnost naročil, naj predlože napačne bilance, dobil sedaj od vlade 20.000 kron kot subvencijo svoje klerikalne „Zadružne zveze". (Posl. Šuklje: „Zadruge se vse subvencionirajo!" Posl. Hay-nich: „Toda v kak namen seje podaril ta znesek? To je politično sleparstvo!") Posl. Stein: „Avgusta 1900 je bil v Ljubljani shod, na katerem je rekel dr. Šusteršič o Sukljetu, da je star poslanec, ki nima nič vpliva, nič pomena in s katerim dostojen človek ne občuje. Nato je nastal v „Slovenskem Narodu" dvoboj v obliki uvodnikov pro in kontra. V teh člankih je Šuklje, ki še takrat ni bil k'erikalni pristaš dr. Žlindre, rekel med drugim: Dr. Žlindra je dovolj znani patron grozovite aro-gance, ošabnosti in predrznosti. Njegovo početje je deželi Kranjski v neizmerno škodo in on bo govoril z vlado zelo resne besede, da se napravi tej klerikalni gospodarski organizaciji in dr. Žlindri na Kranjskem konec. Posl. Suklje je zaključil dotični članek: „Ljubim snago in moram si brž umiti roke, ker sem si jih s tem nesnažnim delom že preveč umazal." Tako je pisal dvorni svetnik Šuklje, ki se sedaj tako zelo poteguje za dr. Žlindro. Dvorni svetnik Šuklje je po petnajstih letih zapustil liberalno stranko" na Kranjskem ter ležal pred dr. Žlindro na trebuhu, da mu podeli mandat. Zakaj ste bili, gos p. dvorni svetnik Suklje, svojeČasno upokojeni, dasi ste bili v na j krepke j ših moških letih? Zakaj ste dobili tisoč kron pokojnine več kakor vam je gre? (Podpredsednik Žaček: „Prositi vas moram, da opustite take osebne napade!") To se je zgodilo zategadelj, ker ste kot bivši ravnatelj založništva šolskih knjig na stroške naučnega ministrstva gradili v Pragi hišo ter ste si dali svojo graščino na Kamnu po istem praškem stavbniku in njegovih delavcih za zelo majhno svotico prenoviti. (Posl. Mali k: »Avstrijski dvomi svetnik!") To so elementi, ki so se vdinjali vladi za volilno reformo. Tretji v zvezi iz tabora klerikalnih Slovencev je dvorni svetnik dr. Ploj, načelnik volilnega odseka, ki potrebuje posebnega vladnega varstva. (Obdolžil ga je nekega nečastnega dejanja.) — Potem je napadal krono in dinastijo ter imenoval člane nemške ljudske stranke nesramne vlačuge. Posl. Klumpar (glavni govornik pro) je pričel svoj govor v češkem jeziku, potem je nadaljeval nemško. Obširno je razlagal vzroke, zakaj so Mladočehi podpirali klerikalne Slovence pri volilni reformi. Izjavil je, da bodo Mladočehi glasovali za prestop v podrobno razpravo. Potem so sledili stvarni popravki. Posl. dr. Šusteršič je izjavil, da z Ogorčenjem zavrača neresnične obdol-žitve, ki jih je izrekel posl. Stein proti članom njegovega kluba. Izjavil je, da mu nobeno (?) konzumno društvo ni podrejeno in da ni nikoli nobenemu uradniku dal nečastnega naročila. (Posl. Berger: Čitajte v „Marburger Zeitung" izpred sodišča!") Nadalje je tajil, da bi bil dobil od vlade 20.000 K za klerikalno zadružno zvezo ter pozival vlado, naj izpove, ako je kaj dobil. (Posl. Berger: „Od kdaj pa polaga vlada račune o d i s p o z ic i j skem fondu? To je vendar prebedasto!u) Povedal je, da je bilo onih 20.000 K vladna podpora „Zadružni zvezi" za revizijske stroške. Potem je pripovedoval, kako je prišlo med njim in Šukljetom pred šestimi leti do polemike ter pripomnil, da gotovo ni sramota, ako se dva protivnika pobotata ter si v skupno delo podata roki. (Posl. Berger: „AH si je dvorni svetni Šuklje umil roke ?") Tudi glede afere z žlindro se je skušal oprati na ta način, da je hotel zvaliti kri vdo na uradnika, ki j e letos — umrl. Čisto poŠu-steršiČevem značaju! Zato pa mu je posl. Stein tudi zaklical: „Izr o d e k vs eh si e p ar j e v ! Vaše mesto je v kaznilnici!" — Posl. Suklje je izjavil, da ni res, da so ga vpokojili, temuč je sam prosil (?) za vpokojitev vsled smrti sina in bolezni žene, dasi bi ga bit naučni minister še rad obdržal (?). Priznal je, daje imel pri renoviranju svojega gradu delavce iz Prage, a trdil je, da ga je delo veljalo 20.000 K. Končno je izjavil, da se mora vsakemu gnusiti, kdor mora izvrševati svoj mandat v taki družbi. (Šuklje je vendar v prvi vrsti v družbi svojih klubovih tovarišev!) Posl. dr. Ploj je izjavil, da so vse Steinove obdolžitve glede njegove osebe podlo obrekovanje ter pozival Steina, naj mu pove, kdo mu je dal podatke, da ga more tožiti. Stein je to odklonil, a obenem je izjavil, da zdržuje glede dr. ŠusterŠiča vse obdolžitve, ker jih ni povzel iz slovenskih Časopisov, temuČ iz aktov ob-dolženega uradnika (Seliškarja). Dr. Šusteršič: „To je kaznovan individij!" — Posl. Stein: „Vi bi bili že tudi zdavno kaznovani, da niste imun!" Vaše razburjenje, gospod Šusteršič , je ravno tako umetno, kakor vaš hreščeči „šuster-bas". Na vas nt nič poštenega. Vi ste skozinskoz komedijant in malopridnež! V vsakem oziru sem vam na razpolago. Tožite me! Rečem vam, da bom vse zastopal tudi iz venzborniče; pride čas, ko bom brez imunitete vse to priobčil v časopisju." — Na Šukljetovo zagovarjanje je izjavil, da je med gradnjo erarnega poslopja in renoviranjem njegovega gradu po istem stavbniku in istih delavcih notranja zveza. Končno je zdrževal tudi svoje očitanje napram dr. Ploju ter je zaključil svoj govor s Šukljetovimi besedami glede Žlindre: „Predolgo sem se že bavil s to družbo; iti moram ven, da si umijem roke." Potem je imel zaključno besedo poročevalec posl. Locker, nakar se je sklenilo preiti v podrobno razpravo. Jutri bo zopet seja. Kancelparagraf. Dunaj, 12. novembra. Danes so imeli vsi poslanci-duhovniki v parlamentu- skupno posvetovanje, da se upro dr. Ferjančičevemu predlogu glede kancelparagrafa. Vsi so se seveda izrekli, da bi se V7elo duhovniku glavno agitacij sko sredstvo, t. j. prižnica. Izvolili so deputacijo štirih članov, med njimi je tudi posl. Biankini, ki naj gredo posredovat k ministrskemu predsedniku in k predsedniku grofu Vettru, da se kancelparagraf ne sprejme in da se t r e tj e branje volilne reforme n e z ač n e p o p r e j, dokler ni v odseku rešen zakon o varstvu volilne svobode. Češka zmaga v Budjejo-vicah. Praga, 12. novembra. Oddanih je bilo 3937 glasov; Nemci so jih dobili 1914, Čehi pa 2010. Radost med Čehi je nepopisna. Z vseh Čeških hiš so takoj zaplopolale narodne zastave, Čehi so zaprli trgovine ter priredili slavnostno promenado s kokardami. Zvečer je bila bakljada. — češki voditelji so šli k županu Taschku ter mu ponudili nekako spravo med čehi in Nemci na ta način, da so predlagali Čehi, naj se v drugem in prvem razredu postavijo taki nemški kandidati, ki bi jih mogli tudi čehi voliti. Razkačeni Nemoi bodo najbrže ponudbo odklonili. „Novi Jelačić v Dalmaciji". Budimpešta, 12. novembra. Pod tem naslovom pišejo madžarski Časopisi, da je vojni poveljnik v Zadru, podmaršal V a r eŠ an in, razvil po cel Dalmaciji živahno agitacijo za priklopi j en je Dalmacije Bosniin Hercegovini. Na svoji strani ima baje vso posvetno in duhovsko inteligenco ter je o svojem načrtu poročal tudi prestolonasledniku, ki je njegove načrte odobril. Dogodki na Ruskem Petro grad, 12. novembra. Ker se je grofu Vit tej u z merodajne strani namignilo, naj se za sedaj še ne vrne domov, je Vitte demisijo nir al kot član državnega sveta. Varšava, 12. novembra. Na Tverskaji je nekdo vrgel bombo proti mestnemu poglavarju Reinbotu, a ga ni zadel. Atentatorja je neki policaj ustrelil. Varšava, 12. novembra. V Krasnoj arsku so ustrelili tri vojake, ki so ranili nekega častnika. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13 novembra. — „Kancelparagraf". Vesoljno klerikalstvo trepeta groze in strahu, da se uvede „kancelparagraf", to je, da se potom zakona onemogoči zloraba cerkve za politično agitacijo. Nihče ne misli duhovniku vzeti ali omejiti svobode, posezati v politično agitacijo, ali onemogočiti se hoče zloraba cerkvene avtoritete. Izven cerkve naj duhovnik agitira kolikor hoče — tega mu nihče ne brani, v cerkvi pa je vsaka agitacija ravno tako nedopustna kakor v sodni dvorani. Sodnik je zunaj sodnije svoboden državljan, v sodni dvorani pa ne sme delati politike. Tako bodi tudi z duhovnikom. Že več kot sto let je tega. kar seje prvič potom zakona prepovedala zlorabe cerkve za politične namene. Zgodilo se je to za časa velike francoske republike. Napoleon I. je sicer sklenil s papežem konkordat, a prepovedal je vendar agitacijo v cerkvi. In sedanja tretja republika je v zakonu o ločitvi države in cerkve to isto sklenila. Na Nemškem imajo tak zakon že več kot 30 let. Tudi na Italijanskem, na Angleškem in celo na Španskem imajo take zakone pa tudi na Norveškem in na Ogrskem. V vsaki civilizirani državi se zavaruje svoboda in neodvisnost volilcev in cerkev izhaja pri tem prav dobro. V Avstriji pa se ustavljajo duhovniki z vso silo Ferjančičevemu predlogu. To je samo dokaz, da se duhovščina 1 j u d s tv a b o j i, in priznanje, da ima ljudstvo na vrvici le vsled tega, ker zlorablja svojo versko avtoriteto. Duhovščina se zaveda, da bi bilo hitro k nec njenemu gospodarstvu, če bi ljudstva s cerkveno avtoriteto ne mogla terorizirati. Tu se vidi vse hinavstvo klerikalnih strank. Na eni strani kriče o ljudskih pravicah, na drugi stran pa se ustavljajo z vso silo zagotovilu, da se bo ljudstvo moglo svobodno posluževati svojih pravic. Splošna in enaka volilna pravica pa nima nobenega smisla in nobene vrednosti, če se ne zagotovi svobodna raba te pravice in zato smo radovedni, kaka bo usoda dr. FerjanČičevega predloga. — Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila silno viharna in so klerikalci zopet take slišali, da jih bodo pomnili vse žive dni. Vsenemec Stein se je lotil Šusteršič a, hof-rata Š u k 1 j e j a in dr. P1 o j a in jih strahovito zdelal. Opozarjamo čitatelje na poročilo o tej eksekuciji, ki je prijavljamo na drugem mestu pod naslovom „državni zbor." Šusteršič je v svojem obrambnem govoru pokazal svoj pravi značaj. V zadevi žlindre, je hotel zvaliti krivdo na rajnega Sajovica. Zdaj, ko je ta mrtev, ko se ne more braniti, zdaj se je drznil Šusteršič omadeževati njegovo čast, dokler je bil pa Saj o vic živ, si kaj takega ni upal. — Shod v Št. Petru pri Gorici. nSlovenec" je priobčil snoči naslednjo brzojavko iz Gorice: „Shoda v Št. Petru ni bilo. Naših prišlo nad 200, pijanih liberalcev pod (labršče-kom in s koncipijenti 50. Ti so vpili MF~ Dalle v prilogi. "VI Priloga „Slovenskemn Narodu" it 260, dne 13. no?embra 1906, tulili, posebno Gaberšček. Naši so enkrat potisnili pred vrata. Dr. regorcič izjavil, da shoda ne bo. Jaši prirejali Gregorčiču velikanske racije, da liberalcev ni bilo slišati, ernir trajal dve uri, dokler niso li-eraici odkurili med smehom naših, tabrščeku so očitali surovo obnašanje, jegov odgovor je bil: Mene ni prav obene reči sram. Smeh in plosk. ;hod se ponovi". — Ponatisnili smo •4 „Slovenčev" telegram, da vidijo isti pošteni ljudje, ki so se shoda udeležili, kako nesramno klerikalci lažejo. Že iz telegrama samega se spozna, da je laž, kar poroča. Klerikalci so doslej smatrali st. Peter pri Gorici za svojo trdnjavo. Če se v tej trdnjavi zbere 200 klerikalcev, je čisto nemogoče, da bi jim mogel kdo >hod razbiti. A niti telegram ne trdi, ia je bil shod razbit, nego pravi le, ia ga ni bilo. Zakaj pa ga ni bilo, ko je bilo navzocnih 200 klerikalcev in le 50 naprednjakov?!! V resnici je bilo tako-le: Dr. Gregorčič je imel okolu sebe zbranih kacih 30 do 40 oseb. Ko so začeli prihajati napredni možje in je prišla vest, da gre Ga-bršček, je med klerikalci zavladal strah. Zakričali so: „zaprite vrata". Res so vrata zaprli in vnel se je pravi boj. dokler niso napredni HLOŽje dosegli vstop. Naprednjakov je bilo nad 250. Zahtevali so, naj se voli predsedstvo. Rekli so, naj le govore klerikalci, a govorili da bodo tudi naprednjak i. Gregorčič pa tega ni hotel, ker ga je bilo strah. Rekel je, da je shod sklicala .Sloga" in da bodo govorili samo udje. Vnela se je ostra borba. Možje SO bili zbrani nad dve uri in klerikalci SO jih slišali take, da je Gregorčiča kar božjast lomila. „Na svidenje na slehernem klerikalnem shodu" tO je bilo SIOVO naprednjakov in ker je Goriška pr obujena in zavedna, se bodo te besede mdi uresničevale toliko časa, da bo klerikalizem premagan. — Afera dr- Robide. Naravno je in s človeškega stališča gotovo umljivo, da se ne pečamo radi s to zadevo. Najraje bi o njej molčali, ali ker so jo drugi listi na naj podi ejši način politično fruktificirali, je bila naša dolžnost, da smo tudi mi izpre-govorili. Priobčili smo avtentično pojasnilo o nagibih, vsled katerih seje deželni odbor odločil za odpust dr. Robide. Deželni odbor je svoj sklep storil soglasno, zastopniki vseh treh strank SO bili edini in SO Solidarni v tej zadevi. Spričo temu pač ne more biti dvomov, komu je verjeti, ali dež. odboru, najvišji avtonomni oblasti, ki gotovo nobenemu uradniku ne bo delal krivice, ali ožjim prijateljem dr. Robide in političnim agitatorjem, ki bi radi afero dr. Robide izkoristili za svojo stranko. Najžalostnejšo vlogo igra pri tej stvari klerikalna stranka. Na eni strani bi rada obvarovala svoja pristaša dež. glavarja Detelo in dež. odbornika Povšeta, na drugi strani pa bi rada ščuvala proti dr. Tavčarju. SnoČi je to poskusil „Slovenec". Dr. Tavčarju očita, da je kakor vsi drugi člani dež. odbora glasoval za odpust, dasi se je dr Robida nekoč v „Slov. Narodu" bojeval zoper dr. Divjaka. Oboje je resnično. Svoje dni je dr. Robida mnogo pisal v „Slov. Nar." zoper dr. Divjaka. Priobčevali smo njegove stvari radi, ker smo bili prepričani, da se poteguje za pravico. Toda ko smo dobili iz dež. odbora natančne informacije, smo nehali s priobčevanjem dr. Robidovih spisov. Za nas je to le častno. Zaprli smo list somišljeniku in ljubemu sotrudniku, da obvarujemo odločnegaklerikalcadr. Divjaka. Vedeli smo, da je dr. Divjak naš nasprotnik, a vendar smo raje izgubili somišljenika, kakor da bi nasprotniku delali krivico. Tega gotovo ni treba sram biti ne nas, ne dr. Tavčarja. In da je zdaj dr. Tavčar glasoval tako, kakor gg. Detela, Barbo, Grasselli in Povše, je z ozirom na to, da se je nekoč sam zavzemal za dr. Robido, le dokaz, da drugega izhoda ni bilo. — Socijalni demokratje so na nedeljskem shodu posebno vehementno naDadali dež. odbor. Ne zaradi osebe dr. Robide, marveč zaradi tega, ker iščejo zaslombe pri ura dni-štvu. Med delavstvom ne pridobivajo nič terena, ker niso v stanu, da bi za delavce kaj storili. V materi-jalnem oziru jim nič ne koristijo, za izobrazbo ne morejo ničesar storiti — od tod stagnacija, od tod želja pridobiti privržencev med inteligenco. Kako pa znajo socijalni demokratje biti prav taki „rablji" kakor deželni odbor, zato imamo klasičen dokaz v Idriji. Profesor L. je bil iz službe odpuščen. Povedalo se nam je, da je bil ta odpust utemeljen in opravičen. Resnica pa je tudi, da to, kar se je očitalo prof. L. je bilo dosti neznat-nejše od tega, kar se očita dr. Robidi. A kdo je bil med tistimi, ki so odločili za odpust prof. L ? Vodja socijalnih demokratov v Idriji Anton Kristan. Ta se vidi pristranost socijalnih demo-kratev. Kar velja za dr. Robido, veljalo je pač tudi za prof. L., a dočim se je Anton Kristan v Idriji zavzel za odpust prof. L., je Etbin Kristan metal v nedeljo bombe na dež. odbor. Lepa pravičnost! — lakaj je kanonik Sajovic postal stolni prost? Imenovanje kanonika Sajovca za stolnega prosta je vzbudilo precejšnje začudenje. To začudenje je opravičeno, ker gospod Sajovic nima akademicnih studij in tudi nikdar ni imel prilike se kako drugače izkazati. Kanonik je postal šele pred nekaj leti, prej je ves čas služboval kot navaden župnik na kmetih. Ni se torej Čuditi, da so ljudje pisano gledali, ko so čuli, da je ta sicer časti vredni duhovnik postal stolni prost v Ljubljani. Zgodovina tega imenovanja je, kakor se kaže, precej zanimiva. (Jujerno, da je bil za mesto stolnega prosta v Ljubljani V kombinaciji novomeški prost g. dr. E 1 b e r t. Tega je škof Jeglič branil na vse pretege, pač zaradi tega, ker je znano, da se prost dr. Elbert n e strinja s škofovo politiko, še manj pa z njegovo taktiko. Proti dr. Elbertu so šli v boj tudi klerikalni poslanci; zlasti sta se pehala Šusteršič in Suklje, da bi prost dr. Elbert n e prišel v Ljubljano. Končno je škof vendarle zmagal ; prost dr. Elbert je dobil kom-turni križec Franc-Jožefovega reda in ostane v Novem mestu, stolni prost v Ljubljani pa je postal kanonik Sajovic. Zakaj si je škof prav g. Sajovica izbral, ko je vender generalni vika rij F 1 i s tu in več drugih kanonikov, ki so za mesto prosta znanstveno in administrativno praktično dokaj bolj usposobljeni, kakor g. Sajovic, tega seveda ne moremo zanesljivo vedeti. Iz duhovskih krogov, kjer se to imenovanje mnogo in ostro kritikuje, smo izvedeli o vzrokih škofove vneme za novega prosta prav zanimive stvari. V duhovskih krogih se potrjuje, da je kvalifikacija g. Sajovca za mesto stolnega prosta prav nezadostna in da od starčka 75 let tudi ni pričakovati, da bi se uživel v svoj novi delokrog. Škof tega ne pričakuje, nego je iz Čisto druzih nagibov izbral g. Sajovca za prosta. Novi prost je kakor rečeno 7 5 i e t star, ima kakih 80.000 gld. premoženja in nič bližnjih s o-rodnikov. V tem tiči vsa skrivnost tega imenovanja. Škof bi bil najraje dedič vseh kranjskih duhovnikov. ~ „Slovenija". Nedeljska „Sla-vija" piše pod tem naslovom: „V četrtek bo v Ljubljani shod zaupnikov narodno-napredne stranke slovenske. Voditelji dr. Ivan Tavčar, župan Ivan Hribar, dr. Andrej Ferjančič, Ivan Plantan, dr. Danilo Majaron so sestavili v izvrševalnem odboru za zaupni shod program, o katerem se mora reči, da bode temelj velikega preobrata. Napredna stranka v Slovencih je sprejela v svoj program kot temeljno zahtevo slovenskega naroda narodno avtonomijo, katere končni cilj bi naj bil zedinjena Slovenija, združena s Hrvatsko. Dosedaj se je mnogo govorilo v Slovencih o narodni avtonomiji, o ustanovitvi ene slovenske pokrajine iz Kranjske, Spodnje Štajerske, južne Koroške in Primorskega, o zedinjeni Sloveniji, toda za združeno Slovenijo v zvezi s Hrvatsko se je v svojem programu prvaizrakla narodno-napredna stranka. In a vso pravico! Zedinjena Slovenija, združitev vseh slovenskih dežel a v eno avtonomno pokrajino bi bila nezadostna zaščita, imajoč proti sebi na severni meji Nemce, na jugu pa Italijane, ako bi ne imela v političnem oziru opore v naj bližnjem sosedstvu. Zato je treba „Sloveniji" misliti na zvezo, ki bi bila s političnim svojim telesom državnega značaja jaka opora slovenskega naroda, a to je v zemljepisnem, jezikovnem in narodnem oziru edino Hrvatska. Geografično že itak teži Slovenija k Balkanu. Slovenske reke se izlivajo v mogočni Dunav in alpsko-slovenske pokrajine doli do sinje Adrije se pri-mikajo k balkanskim deželam. Slovenec, južni Slovan, ne more obstati brez Jugoslovanstva, brez združenja s Hrvati, Srbi in Bolgari, z vsemi južnimi Slovani. Priroda sama in značaj ljudstva v jezikovnem in narodnem oziru odkazujeta Slovencem mesto v skupiui jugoslovanski, zlasti v združenju s Hrvatsko. Ko se je svoje dni na Hrvatskem rodila ideja „Velike Hrvatske", se je uvaževalo tuli Slovence, takozvane „planinske Hrvate", ki bi naj bili del naroda hrvatskega in se udeležili politične tvorbe Hrvatske. Toda jezikovni motivi in narodni oziri bi bili nezadostni, zakaj narodna avtonomija še ni dosedaj vseobčni, od vseh priznani postulat in Slovenci bi se pri tem mogli opirati zgolj na zahtevo gali-ških Rusov in ogrskih narodnosti po narodni avtonomiji, torej na življe, ki so dosedaj politično še slabi in Še nesposobni, z energijo izvesti svoje, ako tudi še tako nujne zahteve. Združena Slovenija potrebuje za to ved nego samo temelj jezikovni in narodni, ako išče z Iruženje s Hrvatsko, ki je po našem mnenju za Slovence edino spasonosna, ako hočejo, da ne bodo osamljeni in jim ne poidejo moči v borbi z dvema neprijateljema: z Nemci na severu, z Italijani pa na jugu. Na srečo imajo Slovenci možnost, opreti svoj končni cilj v združenju s Hrvatsko na tak temelj, ki je dosedaj v državnem pravu vse monarhije in dinastije same najmočnejši in ki se smatra za edino stalnega. Menimo namreč pragmatično sankcijo. Madjari stoje na temelju pragmatične sankcije, a tudi Hrvatska stoji neomajno na tej podlagi in izvaja celo iz nje primerne konsekvence. In baŠ hrvatsk a pragmatična sankcija iz leta 1712. je tisti zakon, na katerega se lahko upre zahteva po združeni Sloveniji in po zedinjenju s Hrvatsko, zakaj hrvatska pragmatična sankcij a je bila sprejeta od dinastije in od hrvatskega sabora pod pogojem združenja slovenskih dežela s Hrvatsko. Ta klavzula je torej Slovencem orožje v boju za združitev s Hrvatsko . . . . Takisto pa daj a hrv. pragmatična sankcija Hrvatski pravico, da zahteva zase sekuudogenituro vladarske rodo-vine, to je, da bi bil eden član vladarske hiše hrvatski kralj in Slovenija bi tako končno dosegla že zdavna zaželjeno utočišče državne samostalnosti v hrvatski državi, odvisno še sicer od vladarskega rodu, a nič več od Madjarov ali Dunaja. Slovencem bi se potem ne bilo več treba bati za svojo narodnost, za svoj jezik, za svojo svobodo in ne imeli bi več onega strašnega boja z Nemci in Italijani, kakor ga imajo od Časov, ko ste bili Slovenija in Hrvatska razdruženi druga od druge. Državnopravni program Slovencev kot kon-sekvenca narodne avtonomije je torej mogoč in praktično upravičen in narodno-napredna stranka postopa pravilno, ako postavlja za končni cilj Slovencev združenje s Hrvatsko. To je edino umesten odgovor na sovražne nakane, uničiti Slovence na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, da bi bila tako ob koncu koncev docela osamljena Kranjska kot zadnja slovenska trdnjava, Pametno so torej postopali voditelji napredne stranke slovenske, ko so sprejeli v program zjedinjenje Slovenije s Hrvatsko: za tak program se najde v taboru napredne stranke vedno dovolj navdušenih pristašev, zakaj tak program je vzvišen nad političnimi vrvenji in je sposoben zediniti vse Slovence, ki so dobre volje in dobiti zaveznike v Hrvatih in Srbih, da oelo na Ogrskem v Ma d j arih. Narodno-napredna stranka slovenska si je sestavila program, po katerem je treba izvojevati Slovenijo in nje združitev s Hrvatsko, in zmaga ji ne odide". — Is davčne službe na Štajerskem. Davčna kontrolorja Rudolf Postružnik in Rudolf Sigi sta imenovana za davkarja, davčni ad-jnnkti Emil PleskoviČ, Henrik Skrajner in Josip Ježovnik so pa postali davčni kontrolorji. — U6itdljSka vest Učitelj in vodja tukajšnje gluhonemnice, gos p. I. P i a n e c k i , je napravil te dni izpit za gluhonemničnega učitelja. — Deputacija magistratnih Uradnikov seje danes pod vodstvom g. ravnatelja Vončine poklonila g. županu Hribarju, da se v prvi vrsti njemu najvdanejše zahvali v imenu mestnih uslužbencev za njegov požrtvovani trud in za veliko naklonjenost ob najnovejši znatni pre-uredbi službenih prejemkov. Deputacija je pa g. župana tudi prosila, naj njeno vdano zahvalo sporoči v prihodnji seji občinskemu svetu, pred vsemi še g. poročevalcu nadsvetniku g. Svetku. Gospod župan je deputacijo jako ljubeznivo in prijazno sprejel in ji obljubil, da bo njeni prošnji v prihodnji seji občinskega sveta ugodil. — Koncert »Glasbene Matice"« Štirje češki umetniki, Bohu -slav Lhotskv, Karel Pro-chazka, Karel Moravec in Be-drich Vaška so se združili na skupno gojenje komorne glasbe. Imenujejose „oe včik o v kvartet" po prof. Ševčiku, ki uči na praškem konservatoriju gosli, in ki je vzlic svetovni slavi, ki jo uživa, lahko ponosen na te svoje učence. „Ševčikov krartet" si je v kratki dobi pridobil največji ugled in se po pravici šteje med najimenitnejše kvartete sedanje dobe. Komorna gla ba se pri nas le malo goji, ali krasota kompozicij in prelestno lepa igra je občinstvo tako prevzela, da je dajalo svojim čuvstvom duška z naj hrupnejšim ploskanjem. Uspeh je bil velikanski tako pri obeh kvartetih kakor pri ostalih točkah, ki sta jih igrala kot solista gg. Lhotskv in Vaška, katera je odlično spremljal prof. Prochazka. — Mešani zbor ^Glasbene Matice" je pel dve že znani pesmi tako dovršeno, da je k ncertnemu mojstru g. Hubadu le čestitati. —r— — Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je vpeljala nove jako lične nabiralnike. Nabiralnik je podoba prosečaga otroka, ki nosi na tablici napis: „Mal položi dar — domu na altar." Spodaj je zaznamovan popoln družbin naslov. Misel nabiralniku je ta, naj bi ta proseči otrok izprosil prav mnogo darov za našo šolsko družbo. Nabiralniki, 32 centimetrov visoki, bodo gotovo krasili vsak prostor, kamor se postavijo. Bode naj to gostilna, ali trgovina ali privatna hiša. Izdelani so popolnoma umetniško. S tako podobo je družba hotela vplivati tudi na estetičnost čutov našega ljudstva. Ker so družbo stali veliko, sklenil je vodstveni odbor, naj se ob naročitvi za vsakega priloži svota 10 K. Ostali bi pa tudi potem še družbina last. Naročajo se pri družbenem vodstvu v Ljubljani. — Društvo slovenskih profesorjev. Na drugi prijateljski sestanek je prišla blizu polovica ljubljanskih Članov. Zediuiii smo se, naj ostanejo ti sestanki neprisiljeni, kakor sta bila prva dva: pogovarjamo se med seboj najbližji sosedi omizja, tu in tam vstane kdo in pove na glas, ako mu pride kaj na misel, kar bi moglo splošno zanimati. Vmes nam krati čas izboren kvartet profesorjev — Članov „Glazbene Matice", če kateri član pride s pripravljenim predavanjem, ga hočemo hvaležno in pazno poslušati. Vobče pa se govorniki naj držijo bolj praktičnih in konkretnih stvari kakor abstraktnih teorij. Tako bodi na teh sestaukih združeno utile cum dulci: resen pogovor s kolegijalno zabavo! Dan sestanka se bo po možnosti menjaval med četrtkom, petkom ali soboto; drug dan v tednu ni mogoč. Sestanki se bodo ponavljali v 14dnevnih odmorih. Odbor. — Vinarski shod v Ljubljani. — Kakor se nam zagotavlja, počastita ta velevažni shod, ki bo prihodnjo nedeljo, t. j. dne 18. t. m. dopoldne tudi deželni predsednik in deželni glavar. Ker se gre pri teh zborovanjih za splošne interese tičoče se zboljšanja našega vinstva, in ker se pri takih shodih nudi vsakemu najugodnejša prilika, da javno in odkrito izrazi svoje želje in stavi poljubne predloge, je želeti zlasti od strani vinogradnikov impozantne udeležbe. Tega shoda se sme vsakdo brezplačno udeležiti. Kakor smo že poročali, prida na ta shod tudi mnogo izven-kranjskih veščakev in drugih interen -tov. — NOVO društvo. Deželna vlada je potrdila pravila „Društva davčnih izterjevalcev (eksekutorjev) na Kranjskem" s sedežem v Ljubljani. — Kuverte, kasete, bilježnice in trgovske knjige so se podražile, ker so tvorniČarji zvišani režiji in podraženju surovin primerno zvišali ceno papirja. — „Deutsche Stimmen" in Ker-šičeva gostilna v Šiški. Za hvaležnost, da smo imeli toliko časa potrpljenje z gostilno Kerličevo, ker je pošiljala in še pošilja svoje otroke v šulferajnsko Šolo in ker smo zadnjič v »Slov. Narodu", ko se je radi tega še javno iz nas norčevala in našega narodnega prepričanja, to dejstvo samo grajali, inspirirala je članek v zadnji številki „Deutsche Stimmen", katerega je spisal eden nji tako na srce prirastlih nemških gostov in v katerem nas napada na prav barab-ski način. Imputira nam ta poštenjak, da nam Keršičevkino nemško mišljenje ni toliko na poti kakor pa dejstvo, da nam KeršiČevka noče dajati več pijače na upanje, ker smo že tamkaj preveč na pijači dolžni in da smo jo radi tega napadli, hoteč se na ta način maščevati. Dasi dotični izpiti German prav dobro ve, da to ni resnica, vendar ima drzno čelo paralizovati na ta način vtisk, ki ga je napravila vest, da pošiljata slovenski oče in mati, katera se redita od slovenskih žuljev, otroke v šul-ferajsko šolo in jih vzgajata za sra-motilce slovenskega jezika in narodnosti. Mi nismo še nikdar pali tako nizko, da bi tirali take stvari v polemiko, ker pri poštenih ljudeh se tako pisanje že samo obsoja, in na vsak način svedoči, da smo „wir W Ide doch bessere Leute". Tudi v predležečem slučaju se nismo zasebnih razmer Keršičevke ali njenega moža nič dotikali in nas prav čisto nič ne briga, koliko imata Keršič ali ona dolga, ali pa koliko imajo njeni nemški gostje pri KerŠiČevki dolga. Vendar Če menijo postati ti ljudje preveč predrzni, bomo tudi mi stopili na to pot in bomo posvetili v nekatere temne kote. Sicer pa „w\e der Mensch selbst ist, so denkt er von anderen." Žalostno je pa za KeršiČevko dovolj, če si ni mogla dobiti boljšega zagovornika, kakor da ga je dobila v dopisniku nam Slovencem toliko sovražnega „Gra-škega Tagblatta^. To že dovolj označuje njeno „slovensko" mišljenje in dovolj karakterizuje njen zagovor, kateri jo je le še bolj kompromitiral. Sicer pa, da Nemci KeršiČevko že dolgo smatrajo za svojo, sledi iz stavka, kjer pravi dopisnik, „da sprejema „S ov. Narod" dopise tudi „des nichtsTviirdigsten Lotterbuben", če se gre „Deutschen ein!s am Zeug zu flicken." Torej njo prištevajo čisto že k svojim in mi jim le kličemo „Heil". Radovedni pa smo, kateri bo „der anstiindige slovenische Teil der Bevolkerung", ki bo njej ohranil naklonjenost, kakor pravi dopisnik. Kdor je še Šiškar v srcu in duši, ne more odobravati njenega postopanja, ki bije naravnost v obraz narodnemu prepričanju Šiškarjev. S tem dejanjem je ona samo še po imenu Šiškarica, po duhu pa tuja in nam sovražna. Kdor to odobrava, ni nič boljši Slovenec kot ona, kajti „glina vkup štriha. Napadeni Šiška rji. — Lokalno železnico Kranj-Triič bo gradila tvrdka Chierieci & Picha, ki je podala najnižjo ponudbo (1,198.000 K). Z delom se pr čne takoj. — Občinski odbor mesta Idrije je imel v nedeljo 11. t. m. dopoldne sejo. h kateri je došlo 24 odbornikov. Za overovatelja zapisnika je imenoval župan odbornika Val. Lapajneta in Al. K o b a 1 a. Mesto zadržanega načelnika šolskega odseka odbornika Al. P e g a n a je poročal svetovalec A. Kristan v zadevi podržavljenja mestne realke. Ta je predvsem poudarjal, da si je novi občinski odbor stavil za najglav-nejšo nalogo skrbeti za podržavljenje mestne realke, ki je v svoji šestletni dobi dokazala, kako potreben je bil ta zavod mestu Idriji. Šolski svet se je v tej stvari večkrat posvetoval in njegov načelnik A. P e g a n je s pomočjo realčnega ravnatelja sestavil tozadevno prošnjo na naučno ministrstvo. Poročevalec navaja v glavnem nekaj točk iz obširne in dobro utemeljene prošnje in stavi končno predlog šolskega odseka, da prosi občinski odbor za podržavljenje in se izvoli deputacija, ki bo prošnjo pri ministrstvih in v p slanski zbornici priporočila. Občinski odbor soglasno vzprejme predloga in se izvolijo v deputacijo župan J. Šepetaveo, svetovalec A. Kristan in odbornik Jan Gruden. Po končani razpravi o podržavljenju mestne realke predlaga odbornik B. B a b 1 e r 1.) da se občinski odbor izreče za ustanovitev mestne hranilnice, 2.) da naj ima občinski odbor vsako prvo saboto v mesecu sejo, pri kateri naj se prečita zapisnik seje in župan poroča, kako so se izvršili odborovi sklepi. Prvi predlog se odkaže finančnemu odseku, drugi se sprejme. — Vinski semenj v Novem mestu« Piše se nam iz Metlike: Prvikrat so se Belokranjci udeležili vinskega semnja izvan svojega okraja dne 8. t. m. v Novem mestu. Vzrok temu je, ker smo dosedaj našo dobro kapljico vina lahko in precej drago v Belokrajini in v bližnji okolici v denar spravili, potem pa sami priznamo, da je Belokranjec pri novih prireditvah in vpeljavah precej primitiven. No, letos nam je Bog dal nekoliko več in dobrega vina, primorani smo se obrniti na zunanje kupce. Ker nas je velespostovani gospod župan novomeški direktno vabil in nagovarjal, odzvali smo se temu vabilu in šli v Novo mesto na semenj. Posebno veliko kupčije Belokranjci na tem semnju nismo sklenili, kar je nam samim največ pripisovati, kajti šli smo na semenj, ne da bi se bili poprej med seboj posvetovali in dogovorili, katero ceno bodemo svojim vinom nastavili. Vsled tega so bile cene pretirane, dobilo se bi danes pri nas dobro in fino vino od 42 do 5*2 kron hektol. na novomeški ali karlovški kolodvor postavljeno. Videli smo na tem vinskem semnju mnogo tujih kupcev, kar pomeni, da se bode vinski semenj v Novem mestu sčasoma jako povzdignil. Bil je tudi na semnju jako lep red, posebno se ni opazilo, da bi se bili vinorejci izkoriščali, in se moramo zato najtoplejše zshvaliti vele-spoštov^nemu gospodu županu pl. đadoviČu in gospodu vinarsk. nadzorniku Skalickemu. Gospode kupce pa vljudno vabimo na Belokranjsko po dobro kapljo vina. Pisatelj teh vrstic je pripravljen skrbeti za to, da se za vožnjo sem in tam, to je iz Novega mesta v Metliko iu nazaj fijaker za K 20.— preskrbel bode. in da bode kupec brez zamudbe časa in stroškov dospel do poštenega prodajalca in do dobrega vina, le moral bi vsak od gospodov kupcev to nekoliko dni poprej naznaniti na naslov Ant. Rajner, trgovec v Metliki. — Iz Boštaoja ob Savi. Pevsko društvo v Boštanju je priredilo dne 11. t. m. v salonu gosp. Al. Dr-melja Martinov večer z jako zanimivim sporedom. Vse točke izvajale so se izborno. Pričakujemo pa, da pevsko društvo še večkrat nastopi, posebno, ker je tako mojstrsko izvež-bano, da imajo poslušalci res izredni užitek. Torej prosimo, kmalu do svi-svidenja. — Zadružni revizor „Zadružne zveze v Celju" je postal g. Benjamin Kunej. posojilniški tajnik v Brežicah. — Za distriktnega zdravnika v Vojniku pri Celju je imenovan g. dr. Branko Žižek, sedaj asi-stenčni zdravnik na kliniki na Dunaju. — Od dež. odbora za hiralnico imenovani zdravnik g. dr. Jos. Hohn je na svoje mesto resigniral. — BizeljSkO Vino. Ves letošnji pridelek znamenitih vinogradov gospe Tavčarjeve na Bizeljskem je kupil gostilničar Vilfan p. d. Aleš na Jezici. Kdor želi kupiti vino v Pišecah, Sromljah in na Bizeljskem, naj se zaupno oorne na trgovca g. A. Ume-ka v Brežicah, ki posreduje popolnoma brezplačno med kupci in poštenimi vinogradniki. — Ozkotirna železnica od Slov. Bistrice do do postaje Slov. Bistrica se bo zidala spomladi. Vlak bo gonil bencinov motor. Da bodo mogoče zveze tudi z brzovlaki, bodo vozili ti vlaki po tirih južne železnice do Pra-gerskega. — Smrt v mrtvašnici« Na Štajerskem imajo navado, da pri prihodu ali odhodu kakega duhovnika streljajo s topiči. Dasi se pripeti pri takih prilikah kakor tudi o Veliki noči, mnogo nesreč, vendar ljudi ne izpa-metuje. Dne 25. julija se je poslavljal kaplan Viktor Preglej od župnika Martina Kranjca pri Sv. Primožu na Pohorju. Da bi kaplana počastil, naročil je župnik 231etnemu hlapcu Francu Čresniku, naj bi streljal pri odhodu. Čresnik je vzel 4 kg smodnika in šel v mrtvašnico, kjer so navadno basali topiče. Tudi je pustil, da so šli ž njim otroci njegovega gospodarja, stari 7, 12 in 13 let, v mrtvašnico, kjer sta starejša dečka nabijala borove storže v topiče. Kar naenkrat se je užgal smodnik v enem izmed topičev. 121etni deček je sicer bežal proti vratom, a ga je puh z vrati vred tako butnil pred mrtvašnico, da je nezavesten ob Ležal in čez poldrugo uro umrl. Drugi trije so bili malo poškodovani. Čresnik je stal vsled tega pred mariborskim sodiščem, kjer je bil obsojen zaradi prestopka proti varnosti življenja na 3 tedne zapora. — Kako se pači slovenski Jezik! Tržaška veletrgovina s sadjem M u s i na razpošija slovenskim trgovcem s sadjem dopisnice, na katerih je natisnjenja sledeča klasična slovenščina: „Triest, dne 12/11 1906. Gosp. J. C. in Laibak. Danas per post Elgnt san vam possilo kiste aranci 200 1., kiste limoni 3001. sem pošlo lepo blago da boste kontent. Ceoćete še prosim ordiniraite iman smiran roba frisna, to blago gre proč od Triest na 12 t. Rosice . . . kosta Krainztige male Konze 36 kor in 38 100 Kil. Vam lepo posdravem MusinaJ Atres za telegram : Musina - Triest.u Ta Mus na se priporoča Slovencem, da ima „smiran roba frisna, Aranci, Limoni II. sort kosta mein.** Mislimo, da bi se Lah, ki je željen slovenskega denarja, navadil Čiste slovenščine, če bi se njegovi odjemalci toliko potrudili, da bi jo zahtevali. Ker pa smo pri nas z vsako spake-dranostjo našega jezika zadovoljni, ga pa mrcvarijo tujci, kolikor se jim ga ljubi. Ako v tem oziru ne bomo postopal iz vsemi radikalnimi sredstvi, bo ostalo vedno pri starem. — Slučaj knge v Trstu. Pomorščak Andrej D ab o v i č je torej res umrl za pravo kugo. Vse živali, katerim so ubrizgnili serum iz njegovega trupla, kakor morski prešički, miši in podgane so poginile že v 12 urah. Izolirali so okoli 30 oseb, ki so na kakršenkoli način prišle v doti ko z Dabovičem, bolniške strežajke pa, ki so bile v oddelku, kjer je Dabovič umrl, so cepili s protikužnim serumom. Zdravstveni stan vseh teh oseb je pepolnoma normalen, tako, da se sme z vso gotovostjo trditi, da se je kuga omejila le na Dabovič ev slučaj in da je popolnoma izključeno, da bi se razširila. Vsaka nevarnost je torej docela izginila. Dabovič je bil na parniku „Calipso" od 5. aprila in se je od 1. t. m. čutil bolnega. Parnik „("alipso" je zdaj v Benetkah in se bo ravnalo ž njim po določilih pariške konvencije iz 1. 1903. — Vsled neprevidnosti skoraj Zgorel. 211etni voznik Franc Stare v Barkovljah pri Trstu je prišel v nedeljo pijan domov in si kakor po napadi prižgal v postelji cigareto. Stare je zaspal, goreča cigareta mu je pa padla na posteljo, ki se je vnela. Na vpitje Starčevo so prihiteli ljudje, ki so ga našli vsega v ognju in strašno opečenega. Prepeljali so ga v bolnico,, a menda ni upanja, da bi ozdravel. — Obesil se je 41 letni tehtničar Josip Martinšek v Trstu. Predno je djal glavo v pripravljeuo zaujko, si je z britvijo prerezal vrat. Martinšek je bil nekoliko umobolen in si je domišljal, da ga vse preganja. — Mednarodna panorama na Po ga carjevem trgu nas vodi ta teden mimo zanimivih obdonav-skih pokrajin Zemuna, Turn-Severina v Belgrad. V Belgradu si ogledamo kraljevo palačo, trakt pri katerem so vdrli zarotniki, grobišče kralja Aleksandra in kraljice Drage, najlepše ulice, pogled s trdnjave itd. Med potom pa zbujajo naše zanimanje najbolj katarakti Donave skozi takozvana železna vrata. Napravimo pa tudi izlet v sloveče toplice „Herkulesu. Vse slike 'so plastično jasne. — Prihodnji teden pride Bodensko jezero. — V panorami-kosmorami n a Dvorskem trgu pod Narodno kavarno vidimo ta teden Brazilijo in sicer kraje Baluja, Rio de Janeiro in Santos. Brazilija je dežela palm, kaktov in sploh bujnega zelenja, zato nam vsaka slika nudi očarujočih naravnih krasot. Posebno velikanski drevoredi palm naprav'jajo na gledalce mogočen vtisk. Izmed drugih brazilskih znamenitosti omenjamo zlasti velikanski sladkorni klobuk. Ker so slike izredno čiste in jasne, je serija vredna vsega priporočila. Prihodnji teden otok Java. — Cvetoče kresnice (velike marjetice), ki cveto meseca julija, je našla danes učenka Julijana Gril na travniku pri Sv. Krištofu ter nam jih prinesla v tiredništvo. Za Martinov teden gotovo redka prikazen. — »Čeprav va&ko not." K notici, ki smo jo včeraj pod tem naslovom priobčili, nam pojasnuje mesar g. Anton Slo vsa, da na njegovem orodju ni noben ponočnjak napravil nobenega „spomina", ampak je bil tisti „spominu en meter proč od stojnice; ko ga je neki hlapec zapazil, se g. Slovša ni pridušil in z zobmi zaškripal. Ko je prstan pobral, ga je seveda djal v žep, ker ga proč ni mogel vreči, dasi ga je mesar Porenta prosil, naj mu ga da. Tudi ni res, da bi se bil g. Slovša izrazil, da bo nagradil ob letu tistega, ki bi mu vsako noč pustil prstan. Toliko v pojasnilo. — Pretep. Z ozirom na to notico, ki smo je priobčili včeraj, daje bil pretep v neki gostilni na Dolenjski cesti, smo naprošeni od gdč. Mici Kovač (Kramar), da se ta pretep ni vršil v njeni gostilni, dasiravno je bila njena gostilna celo popoldne obiskana od gostov, tako vojakov kot civilistov. — Psa ukradla. V soboto popoldne je peljal prevoznik Zargi iz Brezovice proti Ljubljani in med potjo srečal dva potujoča rokodelska pomočnika, ki sta imela na vrvici privezanega lovskega psa, ki je bil last založnika „Puntigamskega piva" g. Petriča. Ker je Žargi psa poznal, ga jima je vzel in pripeljal lastniku. — Ogenj. Včeraj opoldne je na Karolinški zemlji do tal pogorel kozolec posestnika Martina Borštnika. V kozolcu je bilo 250 sto tov mrve, ki je tudi vsa zgorela. Ogenj je zanetil 51etni posestnikov sin Jožef Gr-dodolnik s tem, da je prinesel iz peči pod kozolec tleč papir. Borštnik je bil zavarovan in ima baje škode 2000 kron. — Ustrojena volovska koža je ušla po Ljubljanici včeraj Hm terlechnerjevemu črevljarskemu vajencu Francetu Hostniku, ko jo je namakal. Koža je vredna 42 K 88 vin. Kdor jo je potegnil iz vode, naj obvesti g. Hinterleohnerja. — Božjast je vrgla v soboto zvečer na Martinovi cesti zidarja Jožeta Hlebša. Neka vločuga je to priliko porabila in mu iz žega ukradla 8 K denarja. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 12 Slovencev, 24 Hrvatov in 130 Macedoncev. 26 Hrvatov je šlo na Gorenjsko, 40 se jih je pa pripeljalo iz Inomosta. — Izgubljene in najdene reči. Delavec Jakob Jerina je izgubil denarnico, v kateri je imel tri bankovce po 20 K. — Gospa Terezija Žagar-jeva je našla srednjo vsoto denarja in ga oddala na magistratu. — Izgubila se je v nedeljo zlata kravatna igla na poti iz Križevniških ulic Čez Sv. Jakoba most do dekliške šole ter po Krakovskem nasipu v Kladezne ulice. Odda naj se v upravništvu. — »Iijubijans&a društvene godba" priredi jutri zvečer v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti i Hrvatski sabor. Včeraj se je sestal hrvatski sabor na novo zasedanje. Vsa hrvatska javnost je pričakovala to zasedanje z največjo napetostjo pričakujoč, da se v ti sesiji uzakonijo razoe ustavne svoboščine, ki jih Hrvatska potrebuje kakor riba vode. Kakor je znano, še nima hrvatsko-srbska koalicija, ki je po padcu ma-djaronske stranke prevzela vlado, veČine v saboru. Zato sta se koalicija in Starčevićanska stranka zedinili na kooperacijo, da s tem omogočita, da se nemudoma izvedejo najnujnejše svobodomiselne reforme. Toda v zadnjem Času se je zdelo, da hočejo Starčevićanci odstopiti od te kooperacije in preprečiti redno saborsko delovanje. V to so si vzeli za pretvezo trditev, da je saborski predsednik dr. Medakovič v nekem intervievu razžalil Starčevičansko stranko, ter zahtevali, da jim da dr. Medakovič za žalitev primerno zadoščenje, sicer da preprečijo saborsko zasedanje. Umljivo je torej, da je hrvatska javnost pričakovala z največjo nervoznostjo prve saborske seje. Prva seja je bila sklicana včeraj dopoldne ob desetih. Že na vse zgodaj se je zbrala na Markovem trgu, kjer se nahaja hrvatski sabor, neš eta množica ljudi. Med temi je bilo največ socijalnih demokratov, ki so za ta dan napovedali stavko. Ker se je govorilo, da nameravajo Star-čevićauci na potu v sabor napasti poslanca S u p i 1 a, so ga spremljali v sabor napredni dijaki. Množica je priredila Supilu pred saborom iskrene ovacije. Saborska seja se je 'pričela točno ob desetih. Sejo je o tvoril predsednik dr. M e d a k o v i 6, na kar je prečital zapisnikar Banj a n i n kraljevi reskript, s katerim se sklicuje sabor. Pri seji so bili navzoči ban in vsi trije oddelni predstojniki. Od hrvatsko-srbske koalicije je bilo navzočih 39 poslancev. Nato se je oglasil za besedo StarČevičanec dr. P a-v e 1 i ć, ki zahteval od predsednika drja. Medakovića zadoščenje za žalitev, ki jo je baje izrekel proti „Starčevićanski stranki" v nekem in-terviewu. Med Pavelićevim govorom je nastal velik nemir, ker je posl. dr. Vladimir Frank rabil napram koaliciji psovko „hulje". Seja se je morala prekiniti. Ko se je zopet otvorila, je dr. Pavelić nadaljeval svoj govor in ga končal s pozivom, naj dr. Medakovič odstopi. Predsednik dr. Medakovič je izjavil, da bo na Pavelićeva izvajanja odgovarjal, Čim mu bo to mogoče po poslovniku. Ko so se prečitali došli dopisi, je podal ban grof Pejačevič program atično izjavo, da je prevzel na podlagi sporazuma s hrvatsko-srbsko koalicijo in s poslanci izven strank vlado, da bo stal v upravi in politiki nad strankami in da smatra za svojo prvo nalogo, da predloži saboru take zakonske osnove, ki bodo zajamčile narodu razne ustavne svoboščine, predvsem pa, da namerava čim naj-preje sestaviti zakonski načrt o uvedbi splošne in enake volilne pravice. Nato je predsednik dr. Medakovič odgovarjal na dr. Paveličev govor ter izjavil da ni imel namena žaliti „Starčevićanske stranke" in da je bila njegova izjava samo resen memento v resnem Času. Dr. Jos. F r a n k je v imenu „Starčevićanske stranke" vzel to izjavo na znanje ter proglasil, da je s tem končan spor med njegovo stranko in predsednikom. Ko se je določilo, da bo prihodnja seja že danes, je predsednik zaključil sejo. — Bivša „N arodna stranka". V nedeljo so imeli v Zagrebu poslanci bivše „Narodne stranke" konferenco, na kateri so se posvetovali o političnem položaju. Te konference se je udeležilo samo 15 poslancev dr. Egersdorfer je na seji razvijal načrt, kako bi se izvedlo, da bi se poslanci bivše madjaronske stranke pridružili koaliciji. V tej zadevi niso ničesar definitivnega sklenili, pač pa določiti, da ne bodo poslanci bivše „Narodne stranke" delali vladi nobenih težko Č. * Najnovejše novice. — P o d - maršal Hotzendorf bo v najkrajšem času imenovan za načelnika generalnega štaba. — Polpeti meter dolgega krokodila so dobili v Donavi pri Novemsadu ter ga ubili. Krokodil je bil najbrže ušel kaki menažeriji. — Vesti o atentatu na Španskega kralja so popolnoma izmišljene; * Čudne oporoke. Neki učeni angleški Čudak, ki je bil posebni če« stilec velikih grških pesnikov, je v svoji oporoki določil, naj se njegova koža obdela za pergament, se popiše s Homerjevo Ilijado ter se shrani v bridskem muzeju. — Neki 82 letni notar, ki je bil obenem vinski trgovec, je izročil par let pred svojo smrtjo domačemu župniku zapečaten zaboj ček z naroČilom, naj se odpre šele po njegovi smrti. V zabojčku je bila sledeča oporoka: „Pogodba med vsemogočnim Bogom z ene in njegovim pokornim služabnikom z druge strani. Člen 1: Namen te pogodbe je trgovina s špirituozmi. ^ien 2: Moj vsemogočni družabnik blagovolil dati za vložni kapital svoj blagoslov. Jaz pa bom dal svoj kapital in svojo moč ter bom o uspehih pisal knjigo. Člen 3: Dobiček se razdeliva na enake dele s svojim visokim družabnikom. Člen 4: Kakor brž me pokliče Bog s tega sveta, pripade tako likvidacija mojemu vnuku, delež pa pripade mojemu družabniku duhovniku N. v misijonske namene". — Ko so knjige pregledali, so jih našli v strogem redu ter je pripadlo na božjega družabnika nekaj nad 8000 frankov. * Z avtomobilom skozi puščavo Saharo. Belgijski baron Pierre de Crawhez hoče meseca decembra prevoziti na avtomobilu celo puščavo Saharo. Začetek vožnje bo v Alžiru. Vseh potrebščin vzame seboj za 20 dni, tudi priprav, ako bi bilo treba preiti jarke ali prepade. * General Steselj, bivši poveljnik Port Artura, ki so ga še pred dobrim letom proslavljali po vsem svetu kot heroja, živi sedaj v po-manjkauju. Ravnokar je prosil dobrodelno društvo, ki podpira ranjene vojake, za podporo, da bo mogel plačati služabnika. Društvo je odgorilo, naj predloži spričevalo, da je res tako bolan, da ne more sam skrbeti za svoje preživljenje. * Nov brzojavni zistem. Italijan Giacome Legre je iznašel nov zistem brzojavljenja, po katerem bo mogoče spojiti vlake na raznih postajah med seboj, kar bi zabranilo mnogobrojne nesreče na železnicah. * Predsednik ogrskega parlamenta užaljen« Predsednik Justh ni prišel na Dunaj k pogrebu nadvojvoda Otona, ker so mu pri pogrebu določili mesto za tajnimi svetniki. Ministrski predsednik dr. Wekerle je sicer posredoval na Dunaju, naj od-kažejo Justhu odličnejše mesto, toda Justh je bil že tako užaljen, da je izjavil, da on sploh negre k pogrebu. * Današnji pOSli. Hišni posestnik Miha Stanovič je izdal svoji služkinji sledeče spričevalo: „Marija Bobnič je bila pri meni v službi danes od dveh do Šestih kot služkinja in se je nad dve uri odlikovala v pridnosti, ljubezni do reda, pokorščini in snažnosti." * Umor pod zemljo. Delavca, rodom Hrvata, Ivo Radošević in Ante Rogić sta usmrtila v rovu, 80 m pod zemljo, v Fenču v Lotarin-giji Italijana Giovannija Salaja in mu vzela več sto mark, ki jih je nosil seboj. Radošević je prišel oblasti takoj v roke, a RogiČ kasneje v Stockerau, kjer je živel pod imenom Leopold HappL ftlefonsta m uravna poročila. Dunaj 13. novembra. V današnji seji poslanske zbornice se je začela specialna debata o volilni reformi. Zbcr niča je prazna in galerije so prazne. Najprej so prišli do be- sede poročevalci o minoritetnili predlogih Dunaj 13. novembra. Podko mite odseka za volilno re formo je danes nadaljeval raz pravo o zakona v varstvo voliln svobode in prišel do § 4., pri ka terem se bo rešilo vprašanje zlorabi cerkve za agita c i j o Ta razprava se začne jutri Dunaj 13. novembra. Af r Milik Prochazka se je danes po ravnala. Malik je prosil odpu Scen j a. Dunaj 13. novembra. V sta rosti 59 let je danes tu umr glavni urednik „Fremdenblatta dr. Marcel vitez Fryd m ann. Budjejovice 13. novembra Proti izidu volitev v 3 razredu so Nemci vložili protest D.nes j volil 2. razred. Čehi se danes volitve niso udeležili. Jutri voli 1. razred. V tem je 177 voMcev Med njimi 63 zanesljiv h Cehov m jako mnogo needločnih volil cev. Petrograd 13 novembra. Irkutska se proča, da se je tam zgodil atentat z bombo na znanega generala Rennen kampfa. Ranjen ni bil nihče Napadalca so u;eli in ga izreči vojnemu sodišču Petrograd 13 novembra. Vod stvo socialnih revolucije narjev je sklenilo, da za časa volitev v dumo opusti vsak teroristični čin London 13 novembra. Pri Valparaisu sta trčila dva vlaka 47 oseb je bilo ubitih, 3 čl ranjenih Gospodarstvo. — Razpis dobave lesa. C. kr trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je okrožno ravnateljstvo III švicarskih zveznih železnic v ('urinu razpisalo dobavo raznega lesa. Pojasnila daje predstojnik delavnice švicarskih zveznih železnic v Curinu. Ponudbe je poslati najkasneje do 17. novembra 1906 na okrožno ravnateljstvo IH švicarskih zveznih železnic v Curinu. mirnrna m tekoče $J0 na pni ulj a kpzo belo in nežno. Do£m se povsod. -ova so za odrasle kakor za otroke najnežnej&e starosti Izvrstno rlatllo. Z najboljšim aspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schanta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus. Schandlbauer itd. 886—9 P. n. Za občutljive noge so svetov« oznani gorki črevlji z volneno podlogo za odrastle in za otroke iz c. kr. priv. Mnihovgraške črevljar-ske zaloge neprecenljivi. Mnihovgraški črevlji so nepremočljivi, nedosežni v obliki ter jamči tovarna za vsak edini par. 35^1—4 Henrik Kenda zaloga Mnihovgraške črev-ljarske tovarne. Proti p ahajem, luskinam ia izpadanja las deluje najbolja« priznana Tanno chinin tinktura katera okrepčate lastite, odstranjuje laske ia preprečuje Izpadanje las. I »t« khmru z n»»odum t krona. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinsl. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d. Diž lekarna M lana Leusteka v LJubljani, R sijeva časti št. I poleg noroigrajenefa Fran Jolefovegu Jim. aeiti. 49-4» Borzna poročila. Ljubljanska Naloibeni papirji 4-2ve majska renta. 4'2'/0 srebrna renta kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 13 novembra 1^06. Denar Blago $9'5 99 25 10-10; 10080 4% avstr kronska renta . . 9« 90; 99 10 4 o „ zlata „ . . 4 , ogrska kronska renta . 4 „ „ Oves , april ... » 60 r 5 višje. ileteerolosično poročila 7-46 6^6 515 7 28 ti »i. 198-0 L. s .o o Oar :opaze-! vanja Stanje barometra ▼ mm s- O o. ► a S? H s Vetrovi Nebo i 12. 9. zv. 7434 04 al. svzhod jasno 13. 7. *J. 743 7 27 al. jvzh. megla ■ 2. pop. 741.7 62 si. jug jasno Srednja včerajšnja t«wQop»ratBr#- 1 4 , nor mala: 4-4 — Padavina 9 v»»» 0 0 Vsaka šivilja ali družina naj se takoj naroči na modni list „Genre parisien". Za tri mesece samo 3 K. NajboljSi in najcenejši modni list s 60 barvnimi podobami v vsakem zvezka, z natančnim popisom in dvema krojnima poloma. Administracija ,Genre Parislen' Trident (Trento). 4083-1 ft ! j Jutri, dne 14. novembra 1.1. v restavraciji lote 4«-*« i «11» 1093 koncert ljnt>lj. seksteta na lok. Začetik \jjb pol osmih. Vstop prost. T T T TAT* T T T T T T T T Delavca marljivega, strojev vajenega ali pa pekovske obrti veščega, sprejme pod ugodnimi pogoji v staluo službo tovarna testenin v Spodnli 8l6ki 181. 409U—1 ateri zakonski brez otrok bi iz usmiljenja vzeli za svojo to siromašno đekMce? Naslov pove Twrdy V Lescah na Gorenjskem. Išče se učenec (piecolo) za kavamarsko obrt. Star mera biti od 14.—15. let, priden, lepega vedenja in pošten. V začetku dobi mesečne plače 6 kron, pozneje 8 kron s prostim stanovanjem in hrano. 4084—1 Ponudbe naj se pošljejo upravn. „Slov. Naroda". Ugodna prilika. Proda se Čez 50 let obstoječa črevljarska obrt z vso prodajalniško opravo in čre vljarskimi potrebščinami na i ajživahnej8em kraja mesta pod jako ugodnimi pogoji. 4080—1 Ponudbe pod „Črevljarska obrt" na upravnistvo „Slov. Naroda. Grunti hotel .Union*. Jutri in naslednje dni . iliiib Kapela dvor. primasa Bandy Rosza. Začetek ob osmih zvečer. VstOp prOSt 4089 Čudite sel 600 nakitnih predmetov samo fl. 1 95. Prekrasna pozlačena 36-urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, ustniK za Biriodke z jantarjam, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, uanjata denaruica, žepni nož 8 pripravo, 1 eoli čudovito lepih orijtjntalskih obratnih biserov, par macSetn'h gumbov, 3 naprsni gumbi, 3°/0 double-zlata s patent, zaklepom, prima mklj. tiotnik par bu-tonov s simili briljantom s ^ri8tnim srebrnim kavijem, garant, zelo siičn;>. mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 3 predmeti za salo v veselje mladim in starim, 20 dopisovalnih predmetov, in se 620 drugih različnih v hiSi nepogrešljivih predmetov, skupaj z urovred, ki je sama vredna tega denarja, stane samo fl. 1*95. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej poSije razpošiljal niča i*99b 8. Urbach, Krakov št. 363 A. NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar, torej riziko izključen. jVtiss farler poučuje angleško. Gosposke ulice it. S, II. nadstr. 4056—2 Danes, dne 13. novembra 1.1. T lOTUi ..PREŠEREN"1 seksteta na lok. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. isti samo o »1 C O mm u. 55 < C"* O ■< a o cl C to čistilnim ekstraktom] -s S3 < m t* o Globus Najboljše čisrilo _____ n a sveru CO ZS tO O Zahvala. Za izraženo iskreno sožalje povodom br dke izgube, kakor tudi za častno spremstvo, peijct in vence izreka vsem udeležnikom, društvom, pevcem in darovalcem najtoplejšo zahvalo rodbina J. Hubadova. Kranj, 13. novembra 1906. 4086 4092—1 == V Spodnji Sišlci = se radi bolezni v rodbini takoj Odda gostilna na račun osebi, ki ima še kako postransko opravilo ali majhno družino. Tndi se Odda stanovanje z 2 ali 3 sobami, kuhinjo in jedilno skrambo. Natančneje se izve v Ljubljani, Metelkovo ulice štev. 19. Nekaj o igranju s Klavirskim igralnim aparatom! Ni vsceii<>, kakšen bodi klavirski igralni aparat, ki ga nameravamo nabaviti. Tuje tudi ni vselej najboljše, najpopolnejše. Prav nasprotno! Poizkusite sami. Doslej znani aparati, z ameriškimi vred, imajo samo po 65 tink glasovnega obsega. To pa še ne zadošča, da bi mogli izvirno igrati vse skladbe vseh mojstrov. Posebno glasbena dela naših modernih skladateljev se morajo za take apar&te z omejenim glasovnim obsegom prirediti ali prenesti. Phonola, prvi nemški klavirski igralni instrument ima za 72 tipk glasovnega obsega in lahko zatorej zad šča glede na izvirno igrapje vsem skladbam. Phonola je tudi edini klavirski igralni aparat, pri katerem je moči porabljati epohalno iznajdbo, namreč umetniške notne zvitke, ki natančno in izvirno posnemajo igro p r t h pianistov sveta. Za PbonolO so igrali: Godowsky, d' Albert, Harold Baner, Basom, Teresa Carreno, Griiofeld, Sauer. JP honola se vsakčas radovoljno razkazuje v zalogi za Phonole in klavirskem salonu Ludvik Hupfeld deln. dr. na Dunaju, Mariahilferstrasse 5/7. xnMio|iMt«u Ciirotrlan-Stelnii ejr. 3783-1 i Vljudno se priporoča trgovina ■ Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnri trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 14 1 UrarsH prti se sprejme pri H. Suttnerju v Ljubljani. 3878 — 13 Lepega, 6 mesecev starega psa preparia premiiranih staršev ima na prodaj Jože Jerman, Metlika, Kranjsko. 4051—2 Proda se nov harmonij ameriške vrste. — Več pove Ivan Kacin, Volosko, Vila Gornelia. 4067 -2 Kontorist zmožen slovenskega in nemŠk. jezika, iznrjen pisarniški delavec, vešč lesne trgovine, išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod ,,Kontorist" na upravn. „Slov. Naroda1*. 4022—3 JVtizarska zadruga v Gorici Sprejme za svoj tehnični urad v Solkana vajenca-risarja. Prosilci, ki so dovršili obrtno šolo, naj vlože prošnje do koncem tega meseca, ter jim prilože tozadevna izpričevala. 4010—3 Predsedstvo mizarske zadruge v Gorici, Solkan. Službo želi stalno premeniti 27 letni bivši samski narednik in orožniški postaje-vodja čiste preteklosti, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izurjen v zidar- pečar- in slikarskem obrtu, posebno pa v stavbnem risanju pri kakem naprednem podjetju, inženerju ali arhitektu, naj si bode v mestu ali na deželi. Ponudbe naj se pošiljajo upravn. .Slov. Narodau pod šitro „mezda po dogovoru11. 4023-3 }{anca J^elič ){arl Wario naročena. Ljubljana, 1t. novembra 1906. 4081 Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. II 16 predpoldna. Odhod is Ljubljane jui. ieL: 7-IO zjutra} Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. Sel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. U-30 uro ip .dna. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Brepenc. i-OSS popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 OO pop > d o. Osebni vlak v srneri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-O8 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io*23 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v LJubljano Jut. tel.: 7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorice Linca, Straže- Osebni vlak Iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja južrieT, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel.. Gorice c. kr. drž. žel. 11 34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 1. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvori a-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-50 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. ©•55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Podružnica ▼ spuetu. v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnic« v celovcu. Delniška glavnica K 9,000.000*—. Rezervni zaklad K 900.000. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjlžioe in obenem zvišuje obrestno mero ne knjlžioe in na tekočI račun po 41/," ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdlgaj; starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 4%%, začenši 8 I. novembrom t. L 3—130 Prva domača slovenska Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno [UOUOrna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 4012 3 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah. Več erevlj arskili pomočnikov sprejme v delo 4048—2 Josip Kolman na Bledu „železninar" in kontoristinja oba z daljšo prakso, se sprejmeta takoj pod dobrimi pogoji v L j ubijam. Natančneje se izve v mestni posredovalnici za delo in stanovanja v Ljubljani. 3986—4 Med. univ. dr. Josip Stoje, 4038 -3 bivši sekundarij deželne bolnice, ki se je strokovno izobrazil na dunajskih kirurgiČnih klinikah in bolnicah, bivši asistent na ortope-dični kliniki protesorja Hofta v Berolinu, naznanja, da se je nastanil v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 kot specijalist za kirurgijo, ortopedijo in operativno plastiko in ordinira dop. od IOV2 —121/2 in pop od 4—5. 1 v^ v^ v^ v^ v^ v^ ^1 Q& 4^ ^} 4^ v^ v^ 0b v^ 4& v^ 0^ (ft> Sode vinske od 100 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465 21 Fran Casolo lice štf^v* IO, Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pi same se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo „Slov, Naroda". 284S 4 i Fran Zemon, Ljubljana ji Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču Cl št. 97 skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klin j, t" mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodo-q vode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3735—9 q NJzke c&ne! Zajamčeno blago! Pruo icranjslio - m«\M pekarna se otvori v Spodnji Šiški štev. 91. v g. Zormanovi hiši = dne 14. novembra 1906, - 1 Ker je po najnovejšem načinu prenovljena, zamoglo se bode vsem cenjenim odjemalcem v vsakem oziru kar najbolje postreči. f*C5cbnc ugodnosti za gg. gostilničarje. Jemlje se tudi tuji kruh v peko. ■j K Ponavlja še enkrat, da se bode za zadovoljnoat č. odjemalcev kar -fe^ najbolje skrbelo in se priporoča 4082—1 Prva kranjsko-ameriška pekarna. w8% St. 37.". pr. Razpis službe. 3988-2 Pri mestnem policijskem uradu je popolnit izpraznjeno mesto magistralnega pisarniškega praktikanta z letnim adjutom 960 K. Poleg dokazila avstrijskega državljanstva, neomadeževanega dosedanjega življenja, telesnega in duševnega zdravja, starosti ne manj ko 18 in ne več kot 40 let ter popolnega znanja slovenskega jezika so merodajna za oddajo te službe določila § 12. službene pragmatike, ki se glasi : Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim uspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, in pa, da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni poaožni pisarni, in da se o tem izkažei z ugodnimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpriČevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste. Prosilcem za gori označeno slnžbeno mesto je vlagati pravilno opremljene prošnje pri mestnega megistrata predsedmštvn do 30« novembra t. 1. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. novembra 1906. 3999—3 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo i l pleskarsko in slikarsko obrt ^— iz kolodvorskih ulic preselil — na Sv. Petra nasip št. 45 ter se priporočam tudi nadalje za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem točno, solidno in po zmernih cenah, o o o o o Jos. Mokovec pleskar in slikar Ljubljana, Su. Petra nasip 45. Korektor se sprejme u .Narodni tiskarni' o LJubljani. Zmožen mora biti popolnoma slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. VeČ jezikov zmožni imajo prednost. Ponudbe dO 17. t. m. na upravn. „Slov. Naroda". Išče se za takoj krojač samostojen, dober delavec za izdelovanj*; oblek gotovih iu po meri. Plaćilo od koMa. Delo trajno Ožeujeni lahko prevzamejo gostilno na račun s katero je združeno brezplačno stanovanje. Žena dobi tudi delo šivil e. Sprejme se tadi trgovski učenec s primerno šolsko naobrazbo v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" 4061—2 Lntermnnou pred, Na mnogostransko zahtevale še do 18. novembra. Samo če 7 dni! Samo še 7 dni! Od 12 do nedelja 18. novembra medvedje, pasje in opičje gledališče. MF* Nov spored. Predstava vsak dan ob petih popoldne; ob nedeljah po tri predstave: ob treh in ob petih popoldne ter ob osmih zvečer. Osobito Je pripomniti serija slik. Gledališče, ki ima lastno razsvetljavo, je v udobnost občinstva zavarovano proti slabemu vremenu in bo tudi za kurjeno. ^povedo lepaki. Na mnogoštevilni obisk vabi 4072 2 ravnateljstvo. Pred nakupo oglejte si velikansko 45 sukneno zalogo <%> R. Miklauca v Ljubljani, Špitalska 44 ulica štev. 5. Ostanki pod ceno I W Naznanilo preselitve. S Arhitekt * Ferdinand Trumler mestni stavbnik v Ljubljani vljudno naznanja, da je svoj 3y73- 4 tolsti urad preložil na Cesto aa Maii št. 31. Istočasno se priporoča za prevzetje vseh stavbnih izdelovanj, kakor Jnovi h zgradb, prezidanj in dozidauj, adaptacij, rekonstrukcij, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev, napravo umetno dovršenih ., načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedbo perspektivnih risb zanje itd. - - Izredno kulantne cene in točna izvršitev. - - Najcenejša izvršitev rakev (grobnic) novem centralnem pokopališču. 3 $odna prilika za nakup . r * tapetniškega blaga, oprave za stanovanja *| J kakor: modernih divanov, otomanov, gar- *| nitur, pohištva, stenskih slik. J Velika izbera preprog, zagrinjal, zastorov, namiznih prtovf dekorac. izdelkov itd. Ugoden nakup nam omogočuje prodajo 3[ £j do 50 pod tovarniškimi cenami. ~3Kg ^ Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapetniške izdelke ter dekoracije. & i Vse to po čudovito nizkih cenah edino pri tvrdkl I & ----— _ $ PUC & drug v £jubljani> Sodnijske ulice. - 4 85-1 4018—2 Naznanilo Z ozirom na inserat v „Slov. Narodu", da se je tmlka Jos. Makovec, preselila iz Kolodvorskih ulic, naznanjam, da sem to pleskarsko in slikarsko firmo kupil podpisani že pred enim letom, ter bodem izvrševal obrt tudi 000000000 nadalje 000000000 Lolodvorskih ulieali 45 ~W firmo Karel Makovec. Zahvaljujem se za dosedanjo naklon-njenost in se priporočam tudi zc naprej za mnogobrojna naroČila. 0000 Izvrševal bedem vse točno, solidno 00 in po zmernih cenah, o o Z odličnim spoštovanjem J(arei Jttakovec pleskarstvo in slikarstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustno si emše k. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". D0^B