Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 24. aprila 1957 Štev. 95. Leto XI. (XV8».) MARIBORSKI Cena 1 Uin VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate tprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA bažadiet - DnAA CfOMt Medtem, ko je bila pozornost Evrope osredotočena te dni na beneške razgovore med Schuschniggom in Mussolinijem, pa so se v Londonu vršili važni raz sovorj med francoskim vojnim ministrom Daladierom in britanskim vojnim ministrom Dufi Cooperom. Ti razgovori so tem pomembnejši, ker je šlo za obravnavanje vseh aktualnih problemov iz vidika vojne pripravljenosti in vojno tehnične brambne sposobnosti ter načrtnosti. Po pariških informacijah so se namreč °b priliki londonskih razgovorov Dala-diera z Edenorn ter britanskim vojnim ministrom Dufi Cooperom in člani angleškega generalnega štaba obravnavali Vojni sporazumi med Londonom in Pari-^Om. Ti sporazumi obstojajo, ne bodo še nadalje izgrajeni, ker ni za to ni-kakšne potrebe. Do tega bi moglo priti, ako bi Edenu za časa njegovih bruselj-skih razgovorov uspelo, da osigura eksistenco vojnega sporazuma v Belgijo in sklene z Belgijo pakt za ohranitev "ienc nevtralnosti v slučaju neprovoci-tauega napada na Belgijo .Ta pogajanja s° v teku in bodo verjetno zaključena v Ponedeljek. Šele po tem sporazumu bo ^javljena angleško francoska izjava o nevtralnosti Belgije. »Figaro« doznava, bo Belgija -dovolila Angležem, da Snujejo na belgijskem področju svoje ‘postaje za siušanje,« ne bodo pa odstopil oporišč za angleške hidroplane. Če ftstane Belgija pri tem stališču, bo po-Jpbna sprememba v britansko franco-vojnem sporazumu. V tem slučaju ' stavila Francija Veliki Britaniji na razpolago potrebna oporišča za njene Zračne sile. Nemški tisk posveča tudi veliko paž-7° razgovarom, ki jih vodi Daladier v jnSliji, in opozarja na važno okolnost, Nova trenja na Dalnjem vzhodu Moskva grozi Tok izolaciio mandžursk niškega sistema Paletki POLITIKA MANJŠINE V INTERESI1 | MANJŠINE. I Kakor povzemamo iz »Del. politike« j je mestni svetnik Grčar na predavanju lo komunalni politiki izvajal med drugim: TOKIO, 24. aprila. V zvezi z razgovori, ki jih je imel te dni japonski zu- »Da jo sedanja politika na mestnem nanji minister Sato * moskovskim sovjetskim poslanikom Jurenevom, ki se magistratu politika manjšine v interesu je pravkar vrnil iz Moskve v Tokio, se doznava, da hoče sovjetska Rusija manjšine, dokazuje ne samo sestava ob-prekinitl železniško zvezo med Sibirijo in Madžurijo, če se ne bo hotela Ja- činskega sveta in razdelitev bremen v ponska sporazumeti glede nekaterih visečih vprašanj. Kot termin za takšno proračunu, ampak tudi krčevit odpor te prekinitev bi pomenila popolno izolacijo mandžurskega železniškega sistema manjšine proti priključitvi okolice me-od Evrope, d očim bi sovjetska Rusija bila še nadalje v stanju, da vzdržuje stu, ki bi pomenila uveljavljenje volje svoj železniški promet preko Vladivostoka. V diplomatlčnih krogih smatrajo večine prebivalstva proti volji sedaj vse ta razvoj kot novo zaostritev v odnošajlh med sovjetsko Rusijo in Japonsko, močne manjšine.« Ifoeošitov ftc Ifiljensoveni sgtedu: žene noj šodo naivnost. Aori uisLuiL. in, ktkOkiII MSOOViC LONDON, 24. aprila. »Morningpost« poroča preko Helsinkija iz Moskve, da povdarja vojni minister Vorošilov v raz-pustitvenem odloku, ki se tiče ženskih polkov, da imajo ženski polki samo majhno vojaško vrednost in da služijo sa mo za paradne svrhe. Častnice so s svojim življenjem pokazale, da ne odgovarjajo onemu, kar zahteva uniforma. Vorošilov je izjavil, da je prostor žene do- ma in v kuhinji, pri otrocih in pri krpanju nogavic. Ta ukrep v rdeči vojski pomeni popolno opustitev sedanjega sta lišča. Dočim se je svoječasni šef GPU Jagoda, ki je imel na vojsko precej vpliva, vedno zavzemal za ženske polke, je po aretaciji Jagode popolnoma prodrlo mnenje Vorošilova, ki je bil vedno proti formaciji amaconskih polkov. vojne. Kakor vi tako ne sanja- riino tudi ini o uikakšnih osvajanjih. Želimo samo to, da ' sak narod dobro živ in da je v svojem življenju osiguran. — Kakor vi, tako ne želimo tudi mi nikak-šne dikature, ampak ostanemo verni demokraciji. Želimo z vami iskrenega sporazuma v vseh aktualnih vprašanjih, spo razum, ki naj omogoči, da rešimo mir.« »Pohod« z dne 24. t. m. poroča: »Če- . prav je politika, ki se vodi sedaj na jugovzhodu Evrope nedvomno miroljubna, mogoče tudi edino realna, pa je ne gre soditi z napačnim merilom. Pojavljajo se namreč glasovi, da bo praktična posledica te nove realne politike ta, da ev. svetovni požar ne bo zajel tudi Jugoslavijo. Tako gledanje na stvar je seveda skrajno naivno. Jugoslavija ima tak položaj, da v nobenem slučaju ne more ostati nevtralna, tudi če bi bila prosta vseh vojaških in gospodarskih obvez, ki so nedvomno trdnejša osnova cot pa enoletna prizadevanja zunanjega . ministra. Praktična posledica tega pak-tiranja pa bo, da bodo odslej tudi Jugoslavijo šteli v krog onih držav ...« TRŽAŠKE NOVICE. Sedaj so se že skoro vsi naši konfini-ranci vrnili z otokov in drugih krajev deportacije. Med njimi so tudi vsi mladeniči, ki sp bili obsojeni na večletno vonfinacijo radi božičnih darov otrokom božiču 1935. Tako so zopet doma zdravnik dr. Stanko Sosič, ter absolventa trg. visoke šole Roman Pahor in Dr. L. Turina. Vrnil se je tudi trgovec Gre-gori, ki je bil iz istega razloga konfini-rars. Pri njem so še posebej opažali posledice »preiskave«. Izgubil je 'namreč pri tem skoro vse zobe. Ostalo pa je še vednb nekaj naših ljudi v konfinaciji. tako Leban iz Gorice, Bajt in Ivo Didič iz Idrije ter razni drugi. Nihče pa se ni do danes še vrnil iz ječe. Tudi niso menda izjemo dveh duhovnikov, nikomur vzeli policijskega nadzorstva, ne onim, ki imajo to kot dodatno kazen po prestani ječi ali zaporu, ne drugim, ki jim ga je naložila policijska oblast. Pač pa so enega mladeniča, ki se je vrnil domov, da položi visoke izpite na visoki šoli v Trstu, zopet postavili pod policijsko nadzorstvo (»Istra«) 23. aprila). Z »BOGOM IN HUDIČEM«. »Pohod« (št. 16) piše: »Vidimo, kako so klerikalci povsod pripravljeni sklepati zveze z »Bogom in hudičem«, da jim le konvenira. Ideološke fronte, verski idealizem, to je le bluf za maso. Ima pač tudi klerikalizem židovsko tradicijo.« POKOJNINSKI ZAVOD SPLITU 8. MILIJONOV DINARJEV. LJUBLJANA, 24. aprila. Na seji ljubljanskega Pokojninskega zavoda sc je skenilo, da se v Splitu zgradi še nova stavba Pokojninskega zavoda, ki bo stala dva milijona dinarjev. Tudi je uprava Pokojninskega zavoda načelno odobrila posojilo šestih milijonov dinarjev splitskemu sodišču, ki naj skupno z že obstoječim gradbenim fondom 9 milijonov dinarjev zgradi v Splitu veliko sodno palačo. Za to večmilijonsko posojilo zahteva Pokojninski zavod garancijo države. Človek se ne sme pričeti šele pri absolventu srednje ali visoke šole Lepo uspeli in zelo dobro obiskani VI. pedagoški teden je za nami. Tudi ta prireditev pomeni nov uspeh naše mariborske pedagoške institucije, ki se je iz svojih skromnih početkov pred nekakimi petnajstimi leti razvila v močnega činite-Ija, ki nima enakovrednega vrstnika v vsej državi. Minuli pedagoški teden pa znači tudi razveseljiv dokaz, da se mariborska javnost od leta do leta bolj zanima za vzgojna vprašanja, ki so bila do nedavnega časa še domena zgolj poklicnih vzgojiteljev. V težkih časih je to to-lažljiv znak, če se tudi izve'nšolski krog: pričenjajo zavedati, kolike važnosti je sreča naše mladine zavisna od dobre vzgoje in dobrega šolstva. Tokrat je bil ves teden posvečen sredini šoli. Obravnavala so se sama aktualna vprašanja, ki delajo preglavice profesorjem, mladini in staršem. Po živahnih debatah, ki so sledile posameznim .predavanjem, so se izluščili mnogi koristni predlogi, kako naj se odpravijo nedo- statki in izboljša naše srednje šolstvo. Vendar pa se mi zdi, da bi bilo treba v svrho čim globlje in objektivnejše osvetlitve srednješolskega in občešolskega problema omeniti oz. bolj povdariti še dve načeli, ki se tičeta predizobrazbe in izbire učencev za srednje in višje šole. Prvo od teh zadeva moderni pedagoški ideal, da naj vzgoja do skrajnih možnosti razvije v vsakem človeku vse pozitivne moralne in razumske sile, ki mu jih je dala narava in da tiaj v življenju zavzame vsakdo tisto mesto, ki njegovim sposobnostim najbolje odgovarja. Ta ideal velja prav posebno za male narode, kakor smo mi Jugosloveni, ki glede števila ne moremo tekmovati z velikimi narodi, ampak se bomo mogli uveljaviti samo z dobro kakovostjo. Baš radi tega je potrebno, da se naša mladina razvija po svojih naravnih dispozicijah, hkrati pa je z vzgojo h kolektivnemu čustvovanju čuvati povezanost in skupnost vseh slojev. Tudi na srednji in visoki šoli naj bi vladalo naziranje, • da se meri vrednost človeka po njegovem poštenem srcu ter vestnem in za splošnost koristnem delu. Posebno malemu narodu ne more koristiti, ako se deli v kaste in priznava načelo, da se človek pričenja šele pri absolventa srednje ali visoke šole. Spoštovanje manuelnih poklicev utegne sčasoma premostiti prepade, ki so zazijali med posameznimi sloji, olajšalo bo pa tudi mladini opredeljevanje po stvarnih sposobnostih odločitev za neintelektualne poklice, če se le-ti ne bodo več smatrali kot manjvredni in poniževalni. Drugo vprašanje se tiče učnih načrtov naših šol, zlasti osnovnih šol. V želji, da dvignemo izobrazbo naroda kar čez noč čim višje, so se izdelali učni načrti, ki so naravnost »hohštaplerski«. Ne samo, da učna snov ne odgovarja otrokovi razvojni stopnji, ampak ona radi svoje obilice tudi onemogoča vežbanje v tistih predmetih, ki tvorijo najnujnejšo osnovo za nadaljnje šolanje oziroma samoizo- brazbo. Ta predmeta sta narodni jezik in računstvo. Tudi moderna didaktika n-5 zanika, da je v teli predmetih potreben neki minimum solidnega znanja, ki bi moralo biti tako zmehanizirano da bi učenec z njim popolnoma prosto razpolagal pri svojem nadaljnjem umstvenem delu. Takega učnega uspeha pa v današnjih šolskih razmerah tudi najidealnejši in najmarljivejši učitelj ne more doseči, ker 55» duši ogromna in neprimerna učna snov i£ manj važnih predmetov. Izjemo tvori le uspeli pri peščici najbolj talentiranih učencev, toda ti pri presoji učnih načrtov ne morejo biti merodajni. Zato ni čudno, ako se novinci v srednji in meščanski šoli borijo še z osnovnimi stvarmi iz računstva in narodnega jezika. Radi tega naj bi se ostalim predlogom pedag. tedna pridružil še ta: revizija učnih načrtov, nobenega razblinjanja, ampak poglobitev šolskega dela! Jofran SaSiakf Adamičev koncert. Odkar je učitelj g. Vreže pred leti ustanovil mladinski zbor Zvonček«, doživlja šoštanjsko glasbeno in kulturno življenje lepe pevske nastope z. bogatim in dobro podanim sporedom. V šoštanjski monotonosti in dogočasno-sti pomenijo te prireditve prave vrednote v kulturnem ustvarjanju, saj sc drugače tako redkokdaj dvigne zavesa in odpre dvorana — umetnosti v pozdrav ... Pevski zbor »Zvonček« je priredil v Šoštanju in drugih bližnjih krajih že več koncertov, najbolj pa se je v svojih zmožnostih nedvomno dvignil v nedeljo zvečer, ko je s sodelovanjem pomnoženega učiteljskega okteta priredil Adamičev koncert. Šoštanj se je tako dostojno obdolži! spominu pokojnega Adamiča, večer pa je nudil številnemu občinstvu toploto slovenske pesmi, ki pri dovršenem in občutenem podajanju najbolj prepričevalno izpričuje veličino Adamičevega ustvarjanja v naši glasbi. — Besedo o skladatelju je govoril g. Kramar iz Velenja. učiteljski oktet je zapel 6 pesmi, »Zvonček« pa 13. Težko je reči, katera je bolj ugajala. Občinstvo so prevzele vse. Oktet je posebno v Završkih fantih in Vasovalcu pokazal polnost in sigurnost svojih glasov. »Zvonček« se v vseh trinajstih, dokaj težkih pesmih ni izneveril liričnim barvam svojega petja, ter zborovski harmoničnosti, ki je odlikovala vsako peto skladbo. Da bi oba zbora rastla in korajžno orala ledino šoštanj-ske vokalne glasbe, to je naša želja, ko jima ob tej priliki izrekamo zahvalo za ta lep večer. tožbe asm- r v - -.zrrataKsarmi.msa Podnarednik M ar koli odhaja. V soboto odide iz Pobrežja v šolo za komandirje orožniških stanic v Sremsko Kamenico podnarednik g. Ivan Mar koli, doslej vodja stalne orožniške patrole na Pobrežju. G. Markoli je služboval na Pobrežju z malim presledkom dolgih osem let in si pridobil prav radi svoje službene tenkočutnosti vsesplošno simpatijo. Prav njemu se moramo zahvaliti za odpravo raznih cestno-polieijskih ter jav-novarnostnih grešk, ki so bile pred prihodom g. Markolija na dnevnem redu. Vpostavil je na Pobrežju potrebno službeno disciplino, radi katere je bil povsod cenjen in spoštovan. Ne samo radi svojih službenih dolžnosti, temveč tudi radi svoje prijetne šegavosti je bil povsod priljubljen. Na njegovi nadaljnji življenjski poti mu želimo še v naprej mnogo sreče. Pri tem je tudi naša iskrena želja, da se zopet povrne v naš kraj v svoj-«tvu komandirja naše stanice! Rumena mlaka... Karambol se je primeril v sredo popoldne, ko je zavozil na široki Aleksandrovi cesti kolesar Z. med dva pasanta. Dočim je prvi zletel v bližnji plot, se je uboga 601etna ženica Jožefa Fridl iz Maribora zvalila na cesto in z njo seveda tudi košara z 70 jajci, ki so se seveda vsa zdrobila. Brezvestni kolesar je brezobzirno nadaljeval svojo pot, Pasanta sta zadobila po srečnem naključju le lažje poškodbe. Orožniki so brezobzirnega kolesarja že izsledili. $osfto4acske tekžh Poslovanje naših vod!,n>h bank v letu 1936, Na podlagi statističnih podatkov, ki so jih dale glavne in največje banke Jugoslavije, so se vloge v preteklem letu povečale napratn letu 1935 za 6.56%. rezerve bančnih zavodov pa so se povečale za 6%, dočim so se terjatve bank in denarnih zavodov zmanjšale za 4%, obveznosti denarnih zavodov pa so se celo zmanjšale za preko 92%. Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 23. t. m. je bilo pripeljanih 223 svinj, od katerih je bilo prodanih 125. Cene so bile ‘»slednje: mladi prašiči 5 do 6’ tednov stari komad Din 80 do 95, 7 do 9 tednov stari Din 105 do 115, 3 do 4 mesecev stari din 120 do 160, 5 do 7 mesecev 180 do 275 Din, 8 do 10 mesecev 320 do 455 Din, leto dni stari Din 530 do 790. 1 kg žive teže po 5 do 7 dinarjev, 1 kg mrtve teže po 9 do 11 dinarjev. UoUotske navite Sv. Anton na Pohorju. V nedeljo, dne 18. aprila je priredil tukajšnji krajevni šolski odbor pri g. Ivanu Mravljaku dobrodelno prireditev z igrami v korist •ubogi šolski deci. Obisk je bil tako sijajen, da je zmanjkalo prostora. Napolnjena je bila dvorana do zadnjega kotička in še so morali nekateri gostje stati zunaj na hodniku. Za lepim pozdravnim nagovorom, ki ga je imel odbornik g. Mravljak Viktor, so se vrstile tri šaloigre, ki so bile prav dobro podane, za kar je bilo dosti priznanja od strani občinstva. Zato vsem vrlim igralkam in igralcem, ki so se težko odtrgali od svojega dela ter hodili k vajam, najlepše priznanje za njihov trud. Iskrena zahvala tudi vsem dragim obiskovalcem, ki so prišli od blizu in daleč, dalje vsem dobrotnikom in gospodinjam, ki so na katerikoli način pripomogli h krasnemu moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve. Prav posebna zahvala pa požrtvovalnemu krajevnemu šolskemu odboru, ki se je trudil z obdarovanjem dece in organizacijo prireditve. ?4Unikate .navite Binkošti v Opatiji. »Putnik« Maribor prireja v smislu turističnega dogovora z Italijo kompenzacijski izlet z modrim »luksuznim ekspresom« 4dnevni izlet v lepo Opatijo z obiskom svetovnoznanc Postojnske jame. Odhod iz Maribora v nedeljo, dne 16. maja ob 8.30. uri izpred hotela »Orel«, preko Celja, Ljubljane (kosilo), Postojne v Opatijo. Binkoštni ponedeljek 17. maja in torek 18. maja bivanje v Opatiji (cvetlični korzo itd.). ^ sredo, dne 19. maja ob 7.30. uri odhod iz Opatije v Postojno (obisk jame), Ljubljana (kosilo), Celje (kratek odmor), Maribor. Pavšalna cena s prvovrstno oskrbo, obiskom Postojnske jame, vse takse* kolektivni potni list le Din 720.—. Informacije, prospekti in prijave »Putnik« Ma| ribor. Poletna krožna potovanja »Kraljice M*1' rije«. Posebno krožno potovanje: od 3l< maja do 16. junija 1937: Benetke, Spltt-Pirej (Atene), Delos, Istanbul, Rhodos. Santorin, Krf, Budva, Kotor, Dubrovnik* Benetke. Cene od Din 4300 dalje. —I*P° letno potovanje; od 28.. junija do 16. i°' Ija: Benetke, Split, Kotor, Budva, Krt* Kandia, Rhodos, Kos. Patmos. Iztirir-Istanbul, Pirej (Atene), Santorin, P*1' brovnlk, Split. Trst. Cene od Din 500» dalje. — II. poletno potovanje: od 17. J'1' lija do 3. avgusta: Trst, Sušak, Boka Kotorska, Messina, Capri, Napoli, Ajaccio-Monte Carlo, Tripolis, Malta, Dubrovnik’ Split. Benetke. Cene od Din 4300 dalij — III. poletno potovanje: od 5. do 24. a ' gusta; Benetke, Split, Kotor, Budva, Ki« Pirej (Atene), Istanbul, Chanak, Satno-^ Rhodos, Delos, Kandia, Santorin. Kat*' kolo (Olimpia), Dubrovnik, Split, ke. Cene od Din 6000 dalje. Vse inf® macije, prospekti in prijave pri »Pl,t ku« Maribor - Celje. V mo Mio EKTI11X» tezenska sokolska odrska tBeužina v Maro dnem gledališču Veliko iti pomembno kulturno poslanstvo vršijo v delavskih predmestjih Maribora razna nacionalna in kulturna društva. Kakor je vzorno in zgledno odrsko in prosvetno delovanje studenškega sokolskega odra, tako vrši važno pionirsko kulturno nalogo agilno in vzorno delujoči dramatični odsek sokolskega društva na Teznem, ki je neumorno in neprekinjeno na delu s prirejanjem raznih iger in predstav, ‘ki se vrstijo nedeljo za nedeljo. Sredi tega intenzivnega odrsko prosvetnega snovanja pa se je sprožila misel, da bi se naj v okviru sokolske Petrove petletke ustvarili pogoji za /gradnjo ponosnega sokolskega doma na Teznem. Da se bo pa ta načrt lahko uresničil. so vrli tezenski Sokoli in igralci sklenili, da bodo po vseh močeh sodelovali pri zbiranju in organiziranju potrebnih ’ gmotnih sredstev za dosego tega cilja. Prvi je stopil na plan neutrudni režiser tezenskega sokolskega dramatičnega odseka br Vinko Rebolj, ki je napisal dramo v 5 slikah »Ko umira sreča«, ki je ob svoji krstni predstavi na tezenskem sokolskem odru doživela odličen uspeh. Da se pa popularizira prosvetno delovanje vrlih tezenskih sokolskih igralcev, bodo tezenski igralci gostovali dne 27. t. m. v mariborskem Narodnem gledališču, kamor se bodo ob tej priliki nedvomno polnoštevilno zgrnili vsi prijatelji in podporniki sokolske narodne prosvete, da si ogledajo lepo izvirno dramo nadarjenega sokolskega prosvetnega delavca, ki je pod tem naslovom »Ko umira sreča« zajel štiri mlada življenja, ki se znajdejo v gorski vasi, od katerih sc vsakdo mora boriti s svojo usodo do končne pripetije. V okviru problema stare ju mlade generacije sc na eni strani razvname topla ljubezen med mladim kaplanom, ki nastopi prvokrat svojo službo v gorski vasi, ter nadučiteljevo hčerko Heleno. Na drugi strani pa veže vez ljubezni mladega slikarja Viktorja in mlado učiteljico Marijo. Viktor gre v svet, da si izpopolni svojo izobrazbo. Medtem pa podleže učiteljica Marija zahrbtni bolezni, ki razjeda njeno mlado telo-tuberkulozo. Viktor pride še samo na njen grob, Marijina smrt pa vpliva na mladega kaplana tako zelo. da najde samega sebe, da se očisti in da najde pot k dolžnostim svojega poklica. Helena pa sc poroči s sinom očetovega prijatelja Samca, s katerim odide v mesto. Zanimivi protipodobi sta v okolju tega d^n^nja stari nadučitelj, nekoliko s konsuSpaivriimi nazori prepojeni vzgo- jitelj, ter župnik dobričina, ki je vet* pripravljen na žrtve. . n;e Gladko, organično poteka to doga.i na odru, ki vodi do pretresljivih »• ^ nobno presunljivih scen, polnih trasb0. in življenjskih pretresov. Ncdvorn»° . do naši marljivi in vse polivale tei zinanja vredni tezenski Sokoli do dosegljivcjše stopnje zrelega P® 1 Q|, izoblikovali posamezne like, ki oo ^ torkovem gostovanju v mariborske rodnem gledališču zbudili obilo za ^ nja, pozornosti in nczadržaiiega i ]0 nja. Vztrajno, zaslužno prosveti* tezenskih Sokolov zasluži, da se fl0 borsko nacionalno, sokolsko m 2nSke občinstvo odzove klicu agil>lC ^jenc odrske družine, ki vabi k P°sf . glc-predstave v mariborskem naro dališču v torek dne 27. t. m- jružin;1 Tezenska sokolska gledahs * jrUgili bo s to igro gostovala tud j sokoi-oclrili, predvsem na podeže . ^ „;i škili odrih, in nastopi nied “ru.f hiian! d|lC sokolskem odru v Viču pri -• 2. maja t. 1. Obilo uspelia! Prevzetnosti sleda podeC/ ali kako je Pepček Zmazek končati Tako temeljito čisto — snežno-belo pera samoSchKtnov Rodk>r\!; Tudi to pranje mi ne bo škodovalo! Ploveml Gineml Gorje meni ubo gemu Pepčku! Hahal Kako varno zavetišče je v manšeti! hkuttmlte ia j&hoi&ke Mouke Smrt narodnega borca Lavo Sevnika. V ormoški bolnišnici je izdihnil znani °rmoški in kasneje ptujski notar Lavo Sevnik. Pokojnik je bil odločen narodnjak, zlasti živahno se je udejstvoval pri Sokolu, katerega starosta je bil. Svojo notarsko službo je opravljal najpreje v Ormožu od leta 1925 do 1931, nakar se Še preselil v Ptuj. Pokopljejo ga na ormoškem pokopališču v ponedeljek dne 36. aprila ob 15. uri. Blagemu pokojniku kodi ohranjen časten spomin, žalujočim naše toplo sočutje! Ustanovni občni zbor Kluba absolventov trgovske akademije. Včeraj se je vršil na tukajšnji Drž. trgovski akademiji ustanovni občni zbor Kluba absolventov trgovske akademije, katerega so udeležili skoro vsi v Mariboru biva ioč. absolventi. Ob navzočnosti g. dirck torja Drž. trg. akademije g. Modica in Prof Mirka je otvoril zbor agilni preds. Pripravljalnega odbora g. Miheljak Vitam. ki je imel daljši nagovor, v katerem je očrtal namen iu smoter kluba, j Poročilu pripravljalnega odbora so slekle volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik: Miheljak Viljem, podpredsednik: Murko Albert, tajnik l.: Markežič Nada. tajnik II.; Košuta Rudolf, blagajnik I.: Starašina Gustav, blagajnik II.: Kenda Olga. socijalni odsek: Kanič Liza, kulturno znanstveni odsek: [nž. Cejan Dušan, prireditveni odsek: Lešnik Vlado. Odbornika: Kristovič Al. 'n Frangeš Justina. Predsednik nadz. od-J*°ra: Smerdu Bogomir. Člana: Pacher hrna. Hartman Ivan. Predsednik razsodišča: Zalar Slavko. Člana; Stubelj Mir-V Orel Franjo. Po volitvah je sprego- Narodna strokovna zveza, podružnica v Mariboru, sklicuje za soboto, dne 24. aprila t. 1. ob 19.30 v dvorani restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici, širši sestanek svojega članstva, na katerem poro- voril bodrilne besede g. ravnatelj Mo- j ^ trije funkcijonarji centralnega izvr,- dic, nakar je predsednik ponovno apeliral na vse navzoče k skupnemu delu in zaključil uspeli občni zbor. Man ne za pohištva in zavese v najmodernejših vzorcih najceneje pri 8 NOVAKU, KOROŠKA C. Odojčki, kuret'na, narezki v restavraciji »Trije ribniki« (Kliček). V nedeljo 25. aprila priredi »Grafika« koncert v Renčijevi dvorani na Pobrežju, na katerega se vabi ceni, občinstvo! Pričetek ob pol 16. uri. Klub Koroških Slovencev v Mariboru. V ponedeljek dne 26. aprila ob 20. uri predava v Ljudski univerzi naš rojak župnik dr. Arnejc. Po predavanju se vrši v klubskih prostorih pri Povodniku sestanek, h kateremu so poleg Korošcev vabljeni tudi prijatelji Korošcev. Članstvu mariborskih sokolskih društev. V torek dne 27. t. m. priredi gledališki odsek bratskega sokolskega društva na Teznem v tukajšnjem Narodnem gledališču predstavo drame '•Ko umira sreča«, katero je napisal brat Rebolj Hinko, član sokolskega društva Tezno. Bratje ii> sestre! Da podpremo stremljenje agilnega sokolskega društva na Teznem v korist širjenja sokolske ideje, se poziva vse članstvo mariborskih društev, da se te predstave polnoštevilne udeleži. Igra je imela sijajni uspeh pri krstni predstavi na Teznem. Zdravo! — Meddruštveni odbor. Pevke »Jadrana« sc obveščajo, da prihodnjo sredo iz tehničnih razlogov pevske vaje ne bo. Načelnica. Ki«o Union. Danes dražestni fifen, sijajne vsebine: "»Mladost kraljice«, Jen-ny Jugo, Otto Tressler, Gustav VValdau. sevalnega odbora iz Ljubljane. Vabimo vse člane podružnice, aa se tega sestanka udeležijo polnoštevilno. Odbor. Sokolsko društvo Maribor 1. opozarja cenjeno občinstvo, da se bo vršila akademija dne 5. maja ob 20. uri v telovadnici inž. šole. Naslednji dan ob 15. uri se ponovi za deco! Zdravo! Uprava! Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru ima v nedeljo dne 25. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici svojo redno XII. skupščino, na katero naj vsi ogranki pošljejo svoje delegate. da spet skupno manifestiramo za cilje Jadranske straže in za očuvanje našega Jadrana ujedinjeni domovini. Starešinsko društvo jugosl. akad. društva »Triglav« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2. maja 1937. ob pol deseti uri v hotelu »Orel« v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročila funkcijo-narjev, 3. volitve odbora in poverjenikov, 4. slučainosti. Odbor. Sokol Mar’bor II. Pobrežje priredi v nedeljo 2. V. ob 19. uri v dvorani br. Renčelja »Materinski dan«. Vabljen je vsakdo. Jutri v nedeljo 25. trn. mladinska pred steva v Nar. gledališču. Prva v tem letu. Proizvajajo učnke II. dekl. osnovne šole krasno spevoigro »Punčke žive«. Gospe učiteljice in g. plesni učitelj Simon-či so posvetili nmogo truda predpripravam. Najlepše priznanje njim in malim umetnicam bo. če bo gledališče polno. Igro najtopleje priporočamo tor prosimo starše, da privedejo deco. Zensko društvo. Iz magdalenskega okraja! Naše marljivo Sokolsko društvo se pridno pripravlja na spominsko akademijo zn pokojnim br. starosto in ustanoviteljem našega društva Dr. Ljudevitom Pivkom, kj se bo vršila dne 5. maja točno ob 20. uri v inž. pod. šoli Naslednji dan se ponovi ob 15. uri za deco. Akademija bo obsegala 2 spominski in 8 teiovadni,li točk. Sodeluje orkester »Drave«. Že sedaj opozarjamo cenjeno občinstvo, naklo njeno Sokolu, da to našo spominsko akademijo v čim večjem številu obišče. S tem boste cenili sokolsko dek> v nadeni petem okraju. In tudi hočemo storiti vse, da bodemo začeto delo dovršili, in se po smrti našega nepozabnega staroste še bolj oklenili dela za narod in domovino. Zdravo! Dijaki-rekruti se opozarjajo na ra-zpis ministrstva vojske in mornarice, glasom katerega morajo urediti vse privatne posle glede polaganja izpitov na univerzah itd. še pred nastopom kadrovske službe, ker se jim v času službovanja v rez. of. -šoli v te namene sploh ne bodo dovoljevali dopusti. Rekruti dijaki imajo za cas službovanja v kadru vsega le 20 dni dopusta in sicer v času večjih praznikov. Do drugih dopustov nimajo pravice. Ne pozabite, da bo S. maja v Unionu vokalni kouccrt društva »Jadran«. Ker so na sporedu izbrane pesmi in se nekatere prvič izvajajo, obeta biti koncert res zanimiv in tudi za glasbenega laika užitka pol. Koncert bo v okviru prireditev Protltuberkuloznega tedna, ki ga priredi mariborska P. T. L. ^nat v Oolettsiaku Na ruševinah rodbinskega življema — strašna zarota žene in zeta Pred velikim senatom mariborskega prožnega sodišča se je danes dopoldne ^bravnaval grozen zločin, ki se je izvr-*j v noči na 4. februarja t. 1. v Ogljen-*caku. ko so našli na cestj vsega razme-'arienega in mrtvega 54 letnega viničarji Karla Mihelaka iz Ogljeuščaka. Pod “tožbo, da sta na krut način in po lak*Cm prcv^ai'l'ii umorila Karla Milie-v a sta se morala zagovarjati pred pe-mi, sodniki zet pokojnega Mihelaka 27 ,‘ni čevljar Drago Kolar ter /.ena po-t°j!’eRa Mihelaka 51 letna viničarka j^hjana Mihelakova. Gnusni zločin, ki . zbudil v vsej okolici veliko razbun-dr*)e’ s'’*ip lansko pomlad meseca aprila obto-koi' raR,) Kolar, Ta poroka pa po- Sp'l?!1111 Karlu Mihelaku ni bila všeč in Mihelak odtlei splol Vi,1‘Sarij0. ni ni več brigal za , Kako slikajo Mihelaka. Zadr^6,1'1 >ie 0tJ doma ter se 'e največ Koč pri ncki !ieleni Robarjevi na vanj m- k-ier 1« miel zadnje leto slanost >n hrano Helena Roberjeva popi-5jae. Hojnika kot pridnega ju delavne-»C0?*«. ki -ie hil v svojih zahtevah .Hjt, . hrometi in zelo varčen. Lditii cilj d;i hil. da si prihraiH nekaj denarja. C'?kn vzel lin , 111 se potem preseli! s svojo že • katero v najem kako hišico, trese ’ je nameraval spraviti proč od mladih, s katerima se ni razumel, da bi zopet živela skupno življenje. Svojo ženo je imel pokojni zelo rad in ji je vedno kupil kako obleko ali čevlje in je pokojni tudi Roberjevo naprosil, da bi za god njegove žene. ki ga bo praznovala meseca februarja, kaj spekla. Še celo. ko jc odhajal dne 3. februarja t. 1. poslednjič na svoj dom. je Roberjevo zaprosil za malo mleka, da bi ga nesei svoji ženi. ki ga je zelo rada pila. Vse to kaže. da ie bil pokojni Mihelak po srcu nedvomno dober človek, bil pa je oči-vidno zagrenjen radi hčerkine poroke s Kolarjem, s katerim se nista razumela. Vse priče namreč soglasno izpovedujejo, da se je pokojni večkrat potožil, da se z mladino ne razume in da jc kriv vsega siromaštva njegov zet Kolar, ki da nj za nobeno delo in ki mu je celo grozil, da ga bo nekoč ubil. Napram priči Heleni Roberjevi se je Mihelak celo izrazil, da ga naj gredo iskat, če bi ga tri dni ne bilo nazaj. Kako ga slikajo drugi. Povsem nasprotno pa slikata pokojnega Mihelaka njegov zet Kolar in njegova žena Julijana Oba zatrjujeta, da je bil pokojni prepirljiv in surov ter da je Kolarju vedno grozil, da ga bo ubil. Za viničarijo. da se sploh ni brigal, še manj pa. da bi prispeval s kakšnim de narjem h gospodinjstvu in je ves denar ki ga te prislužil, zapravil drugod. Do mo v pa je prihajal 3 do 4 krat tedensko ob teh prilikah pa je samo razgrajal in zabavljal, tako da so bilr vsi veseli, čc ga ni bilo. Pokojnika je pa iz neznanega razloga posebno črtila njegova žena Julijana Mihelakova in je zato večkrat prigovarjala svojemu zetu Kolarju, da ga naj ubije, da bo potem mir pri hiši in bodo lahko mirno živeli. Posebno vneto pa je prigovarjala Kolarju zadnje popoldne, pred-no je gnusno dejanje izvršil. Hčerka pokojnega. to je Kolarjeva žena. je . sicer ob tem prigovarjanju omenila da se ji oče smili in da ga naj nikar ne ubijejo, vendar se je tudi ona radi materinega prigovarjanja končno udala in izjavila »naredita kar hočeta« Tako je bila zadnja morebitna ovira odstranjena in sta se nato žena in zet pokojnega Mihelaka podrobno pogovo- ila. kako bosta svoj sklep izvršila. Skle nila sta. da bo Mihelakova povabila svojega pokojnega moža k sebi spat. ponoči, ko bo spal, pa ga naj Kolar ubije. Grozni umor je tudi točno po načrtu izvršil: sekiro po glavi, z nožem v spolovila Kolar je po lastnem priznanju v ta namen že zvečer pripravil sekiro, ki jo je skril pod skrinjo v svoji sobi. Ponoči okoli 2. ure je Kolar vstal, vzel sekiro ter se podal v pokojnikovo sobo. hoteč ga ubiti. V tem trenotku pa se je njegov tast prebudil in ga vprašal, po kaj je prišel, nakar mu je on odgovoril, da je prišel kuhat čaj za svojo ženo, ker se je v tisti sobi nahajal štedilnik. Sedaj seveda ni mogel ubiti svojega tasta. Pričel jc kuriti v štedilniku in prežal na priliko, da bo lahko izvršil svoj sklep. To mu je kmalu ustvarila njegova tašča, ki je prijemala svojega moža okoli vratu, kot da bi ga hotela objeti. V tem trenotku pa je priskočil Kolar in ga udaril s sekiro po glavi in po vsem telesu s tako silo. da mu je razbil lobanjo, vsa rebra in ključnico, in so se radi silnih udarcev, kiso padali tudi na trebuh, razpočila jetra. To mu pa očividno še »I bilo zadosti, kajti z nožem je še 6 krat prebodel pokojnikova spolovila. Po izvršenem umoru so pokojnika zavlekli iz sobe. kjer je bil umorjen, v ku-linjo in pričeli nato čistiti vse prostore hiši, da ne bi ostala nobena sled. za slučaj, da bi sum padel nanje. Naslednjo noč so vsi trije, žena. hčerka in zet zanesli umorjenega Mihelaka na cesto, ga položili kraj potoka in položili poleg njega tudi palico, hoteč s tem zbuditi vtis, kot da bi prišel pokojni s kakega potovanja in da ga je na cesti nekdo ubil. 'a dejanski stan se je ugotovil na podlagi priznanja Kolarja, ki ga je podal napram orožnikom. To svoje priznanje pa je potem pri zaslišanju pred sodiščem preklical in pričel zatrjevati v istem smislu kakor njegova tašča. namreč da .ie pokojnega Mihelaka ubil v silobranu in sicer ob priliki, ko ga je isti nameraval udariti s sekiro, in sicer da se je to zgodilo ponoči, ko je prišel v sobo kuhati čai za svojo ženo-. Oba obsojena na dosmrtno ječo Pri današnji razpravi sta Drago Kolar in Mihelakova priznala zločin, kakor ga slika obtožnica. Razpravi je predsedoval sos. dr. Turato. prisedniki so bili sos. dr. Tombak. Lenart, Kolšek in Ažman. Draga Kolarja je branil ex offo odvetnik dr. Pernat. Mihelakovo pa odvetnik dr. Rosina. Po pledojeju državnega tožilca dr. Hojnika in obeh branilcev se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 20 minut, nakar je predsednik senata razglasil naslednjo sodbo: Drago Kolar in Julijana Mihelakova sta kriva v smislu obtožbe in se oba obsodita na dosmrtno robijo ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Kolar in Mihelakova sta sodbo mirno poslu šala. Oba obsojenca sta kazen sprejela. Hotel »Orel«. Senzacionalni varietej-ski program. Znano budjevačko pivo. V nedeljo Five o’ clock tea. V ponedeljek, dne 26. aprila t. I.! priredi dijaštvo Državne trgovske akademije v Mariboru ob zavodovi desetletnici pod pokroviteljstvom gda. dr. Alojzija Juvana koncertni večer, z bogatim in pestrim sporedom. Slovensko obrtno društvo v Mariboru namerava tudi letošnje leto v okviru Mariborskega tedna prirediti obrtno raz stavo in vabi vse mojstre, pomočnike in vajence k obilni udeležbi. Prijave se naj izvršijo čimpreje pri društvenem tajniku v Mariboru, Vetrinjska ulica 11 T. dmumska Maeifa? tedaj k URAR f(J IN JUVELIRJU M. JL<5ER-JEV SI N GOSPOSKA ULICA 15 Velika izbira. Neverjetno poceni. Prodaja na obroke brez povišanja cen! Danes zvečer in jutri dopoldne. Ponovno opozarjamo na referate banov, sekcije Jugoslovenske ženske zveze, ki se vrše ob 20. uri v dvorani Ljudske uni verze ter na občni zbor zveze jutri ob 9.30 dop. v veliki kazinski dvorani. K udeležbi uljudno vabljeni vsi, naše članice pa prosimo, da se polnoštevilno udeležijo obeh prireditev. Žensko dru- vo. Bratje! Malo število sokolskih delavcev na Teznem si je osvojilo v smislu petletke načrt, da zgradi lasten dom skromno telovadnico. Naši diletanti pridno pomagajo k uresničenju načrta. V torek 26. t. m. uprizorijo v Narodnem gledališču prvenca našega tajnika in režiserja br. Rebolja dramo »Ko umira sreča«. Pridite, dajte spodbudo prosvetnim delavcem in priložite kamenček sokolski telovadnici na Teznem. Zdravo! Prisrčna slovesnost na Trgovski akademiji. Danes dopoldne ob 11. uri je bila v šolskih prostorih tukajšnje Trgovske akademije slovesna razdelitev nagrad dijakom akademije ob zavodovi 10 letnici. Nagrade so prejeli dijaki, ki so tekmovali v obravnavanju razpisanih tem in sicer: 1. »Kakšen naj. bo jugoslovanski trgovec?«, ustanova veletrgovca in predsednika tukajšnjega Trgovskega združenja g. Miloša Oseta (3 nagrade). 2. Ista tema, ustanova g. Ferda Pinterja, veletrgovca v Mariboru (3 nagrade). 3. Poljubna tema iz zadružništva, ustanova Zveze nabavljalnih zadrug ’ državnih uslužbencev v Beogradu (5 nagrad). Po Melju strašijo tatovi. Iz> tvomice Ludvpka Vudlerja na Meljski cesti so doslej še neugotovljeni zlikovci ukradli dve priprav} za izdelovanj-- vijakov in trpi g. VimHer radi tatvine nad 1000 Din škode. Novice z Ljudske univerze. V ponedeljek 26. aprila predava g. dr. Janko Arnejc, župnik na Trsteniku o koroških Slovencih. Odlični predstavnik koroških Slovencev bo govoril predvsem o njih značaju ter nam razgrnil pestro sliko njih življa o veselju in žalosti. Spomnimo se z obilnim obiskom te začasno izgubljene veje našega naroda! V petek 30. aprila predava g. univ. prof. dr. Gr. Manojlovič, bivši predsednik akademije znanosti v Zagrebu, o univerzalnih historičnih strujah ir.ed Evropo in Azijo. Mestna klavnica dobila najmodernejši kompresor. Kakor’ smo svojčas poročali je mariborski mestni svet sklenil, da se nabavi za mestno klavnico nov kompresor, ker dosedanja hladilna naprava v klavnici ni več odgovarjala potrebam. 1 e dni se je končala instalacija uovega kompresorja, ki ga je dobavila tvrdka Geselischaft fiir Linde’s Eismaschinen A. G. v VViesbadnu, in je bila naprava včeraj popoldne na svečan način stavljena v obrat. K slovesnosti so se zbrali sko^ro vsi mestni svetniki s podžupanom g. Žebotom na čelu. ki je v imenu mestne občine mariborske predal nove hladilne naprave v obrat. Nato so si mestni očetje pod vodstvom ravnatelja klavnice g. dr. Rojka ogledali celotno napravo, ki predstavlja na tem polju najmodernejšo hladilno napravo v naši državi. Celotni stroški za nabavo novega kompresorja in inštalacijo znašajo okoli Din 300.000. Po ogledu so se povabljeni gostje zrali v restavracijskih prostorih g. Birtiča, kjer so spregovorili g. Žebot v imenu mestne občine mariborske, častni predsednik Združenja mesarjev g. Hoh-njec ter inž. A. Sclnveiger kot zastopnik tvrdke, ki je dobavila stroje. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Izpremenljivo vreme, prehodno nekoliko topleje, nato zopet padec temperature, vdor zraka iz severa. Občni zbor društva za varstvo deklet 18. t. m. je vnovič dokazal veliko socialno potrebo Doma na Slomškovem trgu. Od ustanovitve oktobra 1. 1. se je nudilo tamkaj 931 prenočišč ter razdelilo 2446 okrepčil (zajtrkov, kosil, večerij). Služba se je posredovala 310 varovankam, ‘ nasvetov dalo okrog 500, večjidel vse brezplačno, prav tako v 5 slučajih zdravniško pomoč blagih gg. zdravnic. Ob nedeljah popoldne, skupno 24 krat, je bila dekletom na razpolago društvena dvorana za sestanke. Vršila so se razna poučna predavanja in nudila prilika za šivanje, ročna dela in petje. Več prireditev kakor Miklavževo, božična in pustna čajanka i. dr. so nudile obilno zabave. Odbor se toplo zahvaljuje mestni občini, banski upravi in vsem dobrotnikom, tvrdkam, članom in osobito pekarnam, ki so po enkrat tedensko darovale potrebni kruh zn Dom ter prosi nadaljnje naklonjenosti. V odbor so bili izvoljeni gg. Ju-tras, Kokošinek, Pinter, Ravnikar, Rakuša, Škulj in Stupca. Sinodi je bilo 4. kolo v tekmovanju za Nočno lekarniško sittžtoo imata odi šahovsko prvenstvo Maribora Rezulta-clanes naprej Vidmarjeva lekarna na ti: Mešiček je premagal dr. Krulcn, Ba-Oiavneni trgu in Savostova lekarna na (bič pa Severja, dočim sta Lukeš in Al-il etra tegu. Janeže remizirala. Partiji Lobkov:Kuko- vec in Stupan:Knechtl sta se prekinili. Stanje po 4. kolu je naslednje: Mešiček 4, Babič 3, dr. Krulc 2 in pol, Stupan 2 (1), Kukovec 1 in pol (1), Lukeš 1 in pol, Lobkov 1 (2). Sever i (1), Albaneže pol, Knechtl 0 točke (l). Naslednje kolo bo v tor^k 27. t. m. Rotovške novice. V. seja mestnega sveta mariborske mestne občine bo v torek, dne 27. aprila 1937 ob pol 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Volitev cer-kveno-konkurenčnega odbora za mestno in stolno župnijo. Seja se bo vršila skupno z občinskim odborom občine Košaki. Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrla vpok. učiteljica Gizela Domin-kuševa. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Žalujočim naše toplo sočutje! Delo in zaslužek dobijo pri tuk. Borzi dela 2 kuharici, 1 mehanik, 1 strugar za orodje, 1 specialist za razširjevanje, 1 mesarski pomočnik. Pred otvoritvijo Protituberkuloznega tedna. Priprave za letošnji Protituberku-lozni teden, ki bo po vsej kraljevini od 2. do Njcj žc dva meseca^ Plh privatna pisma moj — knjigovodja-« Kronanje angleškega kralja bo stalo 689.000 funtov šterlingov! IMtaw.ski državni zakludorški urad je sestavil proračun izdatkov za kraljevo kronanje, ki bo v maju. Tako dragega kronanja Ang&ja pač še ni doživela. Gospodov pri britanski zakladnici se loteva glavobol. Uradniki so Izračunali, da bodo izdatki 'za kronanje znašali 534.000 fjjritov šterlingov. Edino, kar je v tej številčni gmoti razveseljivega, jc dejstvo. da bo britanska vlada po vsem videzu vknjižila kot čisti zaslužek 70.000 funtov šterlingov, ki jih bo vrgla vstopnina za sedeže ob onih ulicah, koder se bo pomikal kronanjski sprevod. Kljub teinu pa ostanc -164.000 funtov šterlingov ie še braz krffeja. Ta denar je troba se-Meda iitoStfli in znesek pokriti. ž&diuili so se, da l>odo tekoče prora-čtftfsko fek> obremenili s 152.000 funtov šfce>fiBn®ov, ostanek 372.000 funtov pa bo iipba na leto M38, ter bo se- v«fc< nbtememtev. Svoj čas jte šlo ceneje, l^&noeke l**le v oči dejstvo, da v vseh dolgih dobah angleške zgodovine še nobeno kronanje ni bilo tako drago. Do leta 1800 so bila kronanja tako rekoč zastonj. Kronanje Jurija IV. leta 1821 jc sicer stalo že 238.000 funtov šterlingov, a Viljem IV. je deset let pozneje Isto stvar opravil s 42.000 funtov šterlingov in kraljica Viktorija ni porabila več kakor 69.000 funtov šterlingov. Celo Edvardu VII. jc leta HK>2 zadostovalo 193.000 funtov šterlingov, Jtrrij V. pa je leta 1911 zaključil račun ■za kronanje s 185.(100 funtov šterlingov. Razumljivo je. da so prav na podlagi tega zadnjega zneska računski pregledniki vzeli proračun za sedank kronanje zelo natančno v pretres. Kmalu pa so ugotovili, da ne bodo mogli nikier niče-čar odSkmiti. Cene rastejo. Sodelujoči strokovnjaki pravijo, da so •stroški za posamezne priprave narastli radi tega. ker so odločujoči činitelji za to kronanje določiti stvari. • kakpsnih ni bilo še pri nobeucin kronanju. Vršile se bodo mornariške parade, sodelovalo bo zračno brodovje. Vojno ministrstvo bi rado imelo povrnjene vsaj stroške, nastale radi sodelovanja vojaštva. Vse to so reči, ki pri prejšnjih kronanjih niso prišle v poštev, prav tako, kakor na primer radijski prenos kronanjskih svečanosti v vse dominione in v vse kolonije. Razen tega pa so izdatki za delavske mezde ogromno narastli. Samo v west-minsterski opatiji so delavci pripravili ■osem tisoč sedežev (tisoč več kakor običajno), pa jc bilo treba za gradivo in za delavec izdati velikanske vsote. Avstralski poglavarji so prepirajo- Angleži pa nimajo trenutno samo skrbi, kako bodo pokrili stroške za kronanje. Zadnje poskušnje oblek, ki so za kronanje predpisane, bodo kmalu minile. Na Hatton Garden-u so v neki mali kavarni zaključili z južnoameriškimi tvrdkami zadnje diamantne uaba-ve. Ni pa šo znano, kdo bo pri k™1’311^! zastopal avstralske domačine. Jav’'tV J je že par poglavarjev in kraljev. M njimi je na primer kralj izumirajoče*. plemena Larrakeyab, po imenu JurIJ< v bi s svojo soprogo Daisy rad lcte* London. Kralj Mariana, ki vlada na 0 ku Bathurstu, pa trdi, da jc on inie" „ nejši in večjega upoštevanja vreden. P sebno še radi tega, ker ima ve^J'°.SVoar sko čredo. »Dajte mi cilinder, fraK, P svetlih čevljev, belo srajco in v* ovratnik — pa bom Avstralijo častno dostojno zastopal!« »Krizantemski red« za JuHia ^ Japonski princ Hihibu, ki jeJz v°rka hame preko Vancouvera in , N ruri-odpotoval v London, prinaša kralju . ju VI. najvišji red japonskega cesa ^ tako zvani »krizantemski red«< * j^o-Ijico Elizabeto je določen fC“xsY vene I. vrste. Tudi sicer so zace» p0-liko in živahno ugibati, kako se gal)o-samozni narodi pri kronanjski1 • cJa stih z dragocenimi darovi P< ^ izostanejo na angleškem dvoru šem spominu. . Spomnite ** CMP« ^ Mariboru, dno 24. TV. T937. »OJV J V AN Mariborski »V e 2 e r n i k« Jutra Stran Rancova je spoznala, da je njena usoda . v rokah neznanca, ki se ga ni mogla domisliti. Zavedala sc je, da se ne bi knez Voroncov nikdar vrnil k soprogi, katere S^večna zvestoba bi bila ožigosana s pečatom smešnosti. Na vsak način je mo-1 u .piSmo dobiti nazaj, ki ga je posebno naključje ali izdaja pognala v roke tega vsiljivega tujca. Ko je Hermiona videla, da je Rancova '■ «aglo kretnjo segla po pismu, ki ji ga je «ržal nasproti grof Meričev, si je bila takoj v svesti, da jo Ik> Rancova pustila na cedilu. »Ali se boste potem, kneginja, odstrani ’ &> vam izročim tole dragoceno pismo?« je dejal grof Meričev. »13a« je s sklonjeno glavo čisto tiho odgovorila Rancova. »Prisežete?« »Pri vseh svetnikih prisegam« je odvrnila Rancova in nervozno stegnila desnico proti Meričevu, ki ji je zatem izročil Pismo. Rancova je shranila pismo v obleta. Vsa zardela in v silni zadregi se je Umaknila in prepustila Hermiono, ki jo je držal Meričev z železno roko, njeni usodi. . Hermiona je otrpnila. Mrtvaška belina -1® zajela njeno lice. Tiho je stala ob stra-n* grofa Meričeva in je tresoč se od -strahu po vsem telesu otožno, osuplo zrla za jfoncovo, ki je že izginjala za obzorjem. ^Pomnila se je spremljevalke, ki je bila sPodaj ob obali v kabini in ki je šc ni bilo !jz spregled. Ali naj jo pokliče na pomoč? Toda o spremljevalki ni bilo ne duha ne stoha. Sredi tega razmišljanja jo je premotil glas Meričeva, ki se je znova oglasil: 86 »Pojdite z menoj« je v zapovednem tonu spregovoril Meričev. Hermiona je bila negibna. Meričev je zgrabil za njeno otrplo roko in jo potegnil za seboj. Dekle je obupano stopalo za njim k obrežju, kjer je v dobro izbranem skrivališču čakal čoln. Hermiona se je, bližajoč se obali, pričela boriti za vsak korak. S plamtečim pogledom in valujočimi prsmi se je skušala odtrgati od svojega spremljevalca, ki je z občudovanjem, slastjo in nasladnim koprnenjem gledal krasno bitje, katerega klasično lepe poteze so razodevale plemenito ogorčenje. »Zaman se trudite, dražestna gospodična. Po nepotrebnem se utrujate. Močnejši sem od vas. Čemu to upiranje? Saj nima smisla.« »In vi si drznete zlorabiti svojo moč napram brezmočni ženi? Mar ne čutite nobenega sramu?« »Ss spominjate, kako je bilo takrat na francoskem parniku? Odklonili ste, odbili ste me. Se spominjate? Sedaj vas od peljem. S silo vas spravim odtod.« Hermiona je od strahu skoro omahnila »Odvesti me hočete? Kaj, odvesti?« je s solzami v očeh vzkliknila Hermiona. »Da, dražestna gospodična. Rad vas imam, ljubim vas. Spodaj že čaka čoln, da naju prepelje drugam. Domnevali bodo morda, da ste s kom pobegnili.« »Nc, ne! Nikar tako« je obupno stokala Hermiona. Moji, oče, mati, Rowland verujejo vame, mi zaupajo.« »Poslušajte me mirno, pozorno in zbra no« je dostavil Meričev, ki je pri tem obstal na najvišjem mestu skalnate liri- VIM čisti vse a tudi KOVINE! Malo Vima na mokro krpo —‘za aluminij se vzame suho — in jedilni pribor in lonci bodo ble- v v v • , • i scece cisti! iSM V bine, odkoder je vodil sestop do morja. Meričev se je bal njenega ogorčenja, njenega odklanjanja. S silo vendar ne more postopati proti dekletu, ki se mu je zdela tako ljubka, cvetoča, lepa. Sedaj šele, ko se je za vsak korak, za vsako ped zemlje moral boriti s tem lepim bitjem, ga je prešinilo spoznanje, da je to ponosno, krasno dekle močno vzljubil in da mu ta občutek ne da miru. Mali oglasi Razno fcDlLNE IN SPALNE SOBE, Jerane, politirane, pleskane ’Cr kuhinjske, najmodernejše jJPreme po najnižjih cenah, fjizarstvo in zaloga pohištva i^ftipara. Aleksandrova 48 k JOS. TICHY IN DRUG v.°nces. elektrotehnnično do .,jetie, Maribor. Slovenska ^ 16. tel. 27—56. izpeljuje 'Jfktrolnstalacile stanovanj-hiš. vil. gospodarskih .“lektov. zaloga motorjev, jstencev. svetilk, elektroln-lucijskega blaga do kon-»ijrečnih cenah I POHIŠTVO ustnega izdelka dobavlja po *raino zmernih cenah Zalo-jj' Pohištva združenih mizar-sn. Vetrinjska ulica 22. na-tvrdke V. Weixl. 9-t »Prc- Uc, hočete uiH dobro vino morate v gostilno it,,”°Va klet* priti. Spreje--ilL ,triglav<‘ Moš*,, v s^to koncert na &Peia V1Cd*eli° isra jazz* pjr.J-_Kamšak. _________2106 ()^2m,R, ključavničarji! Dat,:, '.1 . 'cenco za izdelavo UD i1"!11 »braokleualnikov-. 'i h as,"zek. Naslov v upra- _________________2117 'til OLJENI DOKUMENTI iljjn Petrovič se naj od--— na policiji.__________>113 t„ Posteljne odeje leu 0 Prešite (domači izde-bi„ z belo vato r,d naprej, zglavniki, Dtfjj ’ '^-Sotovljeno posteljno Dul, ’ koce, iulct. perje in !>latn(1 za posteljnino. .°51 Lepo opremljeno, solučno SOBO š posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali gospodičnama in prazen kabinet Koseskega ul. 39. 2090 LEPO SOBO z eno ali dvema posteljama oddam. Sodna 20, vrata 2 2140 PRAZNO SOBO s štedilnikom in malim delom vrta takoj oddam. Dalmatinska 32. 2141 SOBO s štedilnikom oddam. Stritar jeva 30. Studenci. 2148 Oddam lepo, večjo prazno SOBO v vili. Vrbanova 09. pritličje. 2066 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam. Koroška 99. 2095 OPREMLJENO SOBO v Melju oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi. 2100 SPREJMEM GOSPODIČNO na stanovanje, eventuelno tudi na hrano. Koroška cesta 69. 2105 EDEN ALI DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Stritarjeva 44, pritličje. 2109 GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Cvetlična 35, vrata 6. 2112 SOBO IN KUHINJO oddam. Tržaška 1. nasproti Primorske, 21.30 STANOVANJE oddam- Vojašniška 5. 2135 OPREMLJENO SOBICO oddam. Koseskega ulica 35-2119 Stanovanie SPREJMEM GOSPODE na stanovanje in hrano. Stritarjeva 37-1. 2063 KABINET oddani ie postejo za prenočišče. Splavarska 3. 21,73 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam, sončna lega. Metelkova 53. 2136 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, v Gosposki ulici odklam s 1. majem- Hotel ^Mariborski dvor«. 207.1 STANOVANJE tri ali štirisobno, s kopalnico v bližini parka se išče’za dve osebi. Ponudbe pod »P. K.« na upravo lista. 2078 ŠTIRISOBNO STANOVANJE kopalnica, soba za služkinjo, desna stran Drave oddamo s 1. junijem. Din 1000.—. Vprašajte društvo hišnih posestnikov- 2.083 SOBO IN KUHINJO oddam. Komenskega trg 1. 210L GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. Cena Din 380.—. Ccn-trum. Naslov v upravi. 2103 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova c- 64. Lešnik. 2146 SOBO IN KUHINJO z velikim vrtom oddam s 1. junijem za Din 200.—. Stritarjeva 30, Studenci. 2147 Službo dobi IŠČEM VPOKOJENCA kot hišnika za vilo na Pohorju. Žena naj zna dobro kuhati. Ponudbe pod »Pohorje 1000« na upravo lista. 2077 PRIDNO POSTREŽNICO sprejmem. Naslov v upravi. ___________2087__________ KONTORISTINJA zmožna slovenščine in nemščine se sprejme. Pismene ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Vcčernika«. 2122 FRIZERSKO UČENKO sprejmem, po možnosti tako* ki se je že ttčila.Ponudbe pod šifro »Takoj« na upravo »Ve černika«. 2128 POTNIK Slovenec, uveden v koniek-cijski stroki sc išče za Drav jela K. D. Zagreb, Petrinj-sko banovino. Konfekcija odi ska ul. 26. 2130 Zapustil nas je ljubljeni soprog in najboljši oče, brat, stric in svak, gospod LAVO SEVNIK 21M JAVNI NOTAR V PTUJU Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. aprila ob 15. uri popoldne v Ormožu. O r m o ž, dne 24. aprila 1937. Žalujoča soproga DANA in otroci SRDAN, NADAN, DUNJA in VELENA, ter ostalo soiodstvo. |F OTO AMATERJI:; KDOR FOTOGRAFIRA TA UŽIVA! Zato izrecno samo ISOCHROM- FILME ISOPAN - FILME ISORAPID - FILME Krasne slike — lepi spomini! Razvijanje — kopiranje — povečanje '►Drogerija Ivan Pečar, Gosposka ulica 11. Orožnova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 Slutbo iile BRIVSKI POMOČNIK z znanjem slovenščine, nemščine in srbohrvaščine išče službo takoj. Ponudbe na-upravo »Večernika« pod »Dober delavec«. 3088 PERICA Krc prat na doni. Beograjska 43, Ačko-________________2129 14 LETNO DEKLE išče mest9 vajenke po možnosti v trgovski stroki, eveti-tuclno z vso oskrbo. Cenjene ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Marliiva«. -144 Mili vniiiki v najmodernejši izdelav „Wanderer“ pokromana kolesa motorna Kolesa Šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. FrancLepoša d. z o. z. Mar bor Alektandrova cest« 39. 1321 ZahvaSa Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom pre-bridke izgube naše iskreno ljubljene žene, mamice, gospe Francke Restiček izrekamo tem potom našo najprisičnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. Adamu Sardoču, šolskemu upravitelju v St IJju za prekrasen nagrobni govor, pevcem iz St. lija za žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem onim, ki so predrago pokojnico spremljan na njeni zadnji pot. 209V ŽALUJOČI OSTALI. Sladki vrh, dne 23. aprila 1937. Ogiašuite v ,»Veterniku Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR j HajfcolJ varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in * JjJ svolodavlno^moilo — — Hranilnica izvršuje mt v denarno stroko spmdmjoie posle točno m k u l a n t n o , j| Sprejema lVUSS.t2!2i&migSi£S$i Podružnica: CELJE *' • Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Mariborski »Ve čer nik« Jutra / Mariboru, dne 24. IV. 1937. Zavrgli smo stare stroje, a s pomočjo novih, najmodernejših izdelujemo tako obutev, da moremo, bodisi v kvaliteti ali v izdelavi tekmovati z ameri-kanskimi proizvodi. Naše Irgovine so založene z novo vrsto moških poičevljev — original „G O O D Y E A R", h katerim je priloženo kopito, nova „LORD" krema, flanelasta krpa za čiščenje in vezalke. To vse dobite za ceno DIN 199' Obiščite našo prodajalno in pomerite si naše zadnje modele! Neutrudljivo delamo na tem, da izpopolnjujemo našo proizvodnjo in tako moremo zadovoljiti najboljšega gospoda z najfinejšim okusom. 2!24