GrosuPlJe (centrala) sP 908 g NRŠ KRAJ g 1996 Z 352(497.4 Dobrepolje) S 1 19960027, 12 INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE TTik 2, št. 12, december 1996 Referendum o volilnem sistemu Namen pričujočega članka je v prvi vrsti opozorili na velik pomen spremembe obstoječega volilnega sistema. Ce bomo Slovenci na referendumu, S. 12. 1996, uveljavili večinski volilni sistem, bomo s tem zavezali programsko sorodne stranke k skupnemu nastopu in medsebojnemu povezovanju, lako pred volitvami kot tudi po njih. Tako bo vsakomur jasno, kdo je v vladi in kdo v opoziciji in računi pred volilei bodo čisti in jasni. Večinski volilni sistem ne omogoča volilnih prevar ter zahteva odgovornost poslancev do svojih volilcev. Na pot zahtevi 43.000 podpisov volilcev za uveljavitev večinskega sistema je bilo vrženo nič koliko polen. Kišilo se je osnovne pravne norme, hkrati pa predlagalo še druge referendume o volilnem sistemu, ki predvsem spuščajo me glo na referendumsko izjasnjevanje. Kaj nudi predlagani večinski volilni sistem? • volitve ljudi; • možnost odpoklica poslanca; • jasnost in preglednost političnega prostora; • osebno odgovornost poslanca; • stabilno vlado in močno opozicijo; • pošteno predvolilno sodelovanje in spoštovanje predvolilnih obljub; • enakopravno zastopanost regij Slovenije. Našteli razlogi so dovolj jasni, da velja podpreti večinski volilni sistem, ki prispeva k večji preglednosti in demokratičnosti slovenskega političnega prostora. Franci Žnidaršič Javna razgrnitev prostorskega plana občine *• Občinski svet je na svoji seji, dne 26. 11. 1996, sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitvi prostorskih sestavin Dolgoročnega in Srednjeročnega plana občine Dobrepolje za obdobje 1996 - 2000. Več na strani 3 Ustanovitev Zveze športnih organizacij Dobrepolje V petek, 22. novembra so predstavniki vseh šestih športnih društev in klubov v občini sprejeli sklep o ustanovitvi Zveze športnih organizacij Dobrepolje. Njen predsednik je Alojz Kuplenk, sekretar pa Andrej Cevc. Več na strani 23 •» OBČINSKE NOVICE •* VAJA »ZARE« VOLILNI REZULTATI POGOVOR Z DRUŽINO USTANOVLJENA ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ VOKALNI NONET Naslednja številka Našega kraja izide že pred božičnimi prazniki, zato sprejemamo prispevke samo do 11. decembra. 119960027,12 Zastavljena dela za letošnje leto so v glavnem opravljena Leto je pravzaprav minilo kot bi mignil, in že je pred nami čas, ko lahko pogledamo nazaj, kaj od zastavljenega cilja smo v letošnjem letu naredili. Ker sem o zelo pomembnih kulturnih dogodkih, ki so se v letošnjem letu dogodili v občini, že spregovoril v eni prejšnjih številk, bi se sedaj dotaknil še večjih del na gradbenem in komunalnem področju, za katera je bilo potrebno več sredstev in energije , da so bila opravljena. Najobsežnejša dela so narejena na cestah, saj smo do sedaj ko to pišem dokončali prav vse zastavljene cilje. Te cilje smo seveda lahko izpolnili ob izdatni pomoči vaščanov, kjer SO dela potekala, ter delno ob pomoči države, ki nam je odobrila del sredstev za demografsko ogrožena območja. Tako je dokončana cesta od vasi Hočevjc do občinske meje z občino Ivančna Gorica, dokončana je cesta na Vodice, Cesta proti Kočevju, do odcepa za Rapljevo, cesta skozi vasi Tisovec in Četež, odcepek ceste od podtaborske ceste do Pakc, cesta na Vidmu na odcepu proti Podgo-rici s povezavo proti staremu gasilskemu domu. Za to cesto je polovico sredstev prispeval gospod Jani Škantclj. Preplastcna je tudi cesta na Vidmu na odseku za Podpeč. Končana je tudi cesta po vasi v Podpcči, ki je bila v enem delu še posebej zahtevna zaradi njene dvojne funkcije, služi namreč tudi kot struga za odvod poplavnih voda iz Podpeške jame. Asfaltirali smo tudi cesto proti Svetemu Antonu. Poleg teh cest se bližajo koncu tudi zelo zahtevna dela pri urejanju vaškega središča v Ponikvah, ki je bilo narejeno ob izdatnem sodelovanju vaščanov. Dela potekajo tudi na izgradnji klubskega prostora v Kompoljah. Izpadel pa nam je pločnik na Vidmu. Planiran je bil od cerkve do šole proti Mali vasi. Izvedbo tega dela bomo prestavili v naslednje leto, ker še ni zbrana vsa dokumentacija, ki je za to potrebna in je zato bolje, da ga začnemo spomladi, kot sedajlc pred zimo. Urejena pa je tudi nekdanja luža v Zagorici, tudi ob sodelovanju vaščanov. Kot ste lahko opazili smo nadaljevali z obnovo pokopališkega zidu na severni strani pokopališča na Vidmu, ter odkupili zemljišče za novo mrliško vežico, ki jo bomo po vsej verjetnosti zastavili drugo leto. Drugo leto pa nameravamo začeti tudi z. gradnjo vrtca in prizidka k osnovni šoli na Vidmu, za kar zbiramo samoprispevek in intenzivno pripravljamo dokumentacijo. Neljubo nam je, da še ni prekrita šola v Strugah, čeprav smo se intenzivno trudili, da bi našli izvajalca, vendar je bilo letošnje leto za vse krovce izredno težavno zaradi stalnega dežja in so nam drug za drugim odpovedovali delo. Sredstva so v ta namen zagotovljena in delo bo izvedeno takoj ko bo to mogoče. Kot ste lahko opazili, smo začeli tudi z obnovo vodovoda na relaciji od Rašice do Po-nikev. Tukaj bomo zamenjali en kilometer salonitnih cevi z litožcleznimi. Poleg tega pa je bilo v letošnjem letu iz sredstev amortizacije obnovljenega še del vodovoda na Vidmu, v Zdcnski vasi in izgrajen odcep od Pred-strug proti Cesti, ker je bil stari odcep za Cesto zelo slab. Trenutno je v izdelavi tudi mala čistilna naprava v Potiskavcu, za katero bo polovico sredstev prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. Zanjo smo se odločili predvsem zato, ker je lam že zgrajena dvojna kanalizacija in ker želimo preverili njeno delovanje. Kol ste lahko že opazili, s pomočjo doma čega izvajalca vzdržujemo tudi gozdne ceste. Program vzdrževalnih del in nadzor opravlja Zavod za gozdove. Sredstva pa nam vrača republika, točneje Ministrstvo za kine tijslvo, iz tistih sredstev, ki jih plačujete pri davkih za gozdne ceste. To je kratek pregled glavnih opravljenih del, ki smo jih uspeli narediti v letošnjem letu. Potreb je seveda še veliko in nas skoraj prehitevajo, vendar ob pregledu opravljenega lahko ponovno ugotovimo, da smo skupaj naredili mnogo več, kot če bi naše območje spadalo v sklop prejšnjih občin. Ob tem bi se seveda ponovno rad zahvalil vsem tistim predstavnikom vasi, ki so sodelovali pri izvedbi posameznih del in seveda vašeanom, ki so prispevali sredstva. Reči moram, da sem naravnost presenečen nad pripravljenostjo večine vaščanov za ureditev skupnih zadev. Posebej bi pri tem pohvalil prebivalce vasi Vo dice, tudi njihove začasne prebivalce, saj so skupaj z neutrudnim Vinkom Krčuljem zbrali preko 2000 DHM na hišo, tlel vaščanov pa skupaj celo 3.000 DIM in zares v rekordnem času opravili to veliko in zahtevno delo. Seveda čisto z vsemi pa ne morem bili lako zadovoljen, posamezniki so pripravljeni ure in ure dokazovali neka svoja mnenja in mnogokrat natolcevanja in izsiljevanja, ali pa se celo arogantno skregati, niso pa pripravljeni ponudili niti licka, niti k zadevi resno pristopili. Prej so pripravljeni od sodelovanja odvračali še druge in res nerazumljivo se mi zdi, da so nekateri, zlasti lisli, ki so bližje centru, kar prepričani, da njim ni potrebno prispevali svojega deleža, ali pa so celo trdno prepričani, da je vseeno, če se naredi manj. Nisem in nikoli ne bom za to, da se ljudi daje iz, kože, loda čas in dotrajanost nekatere Božično - novoletno dorilo Spoštovani občani in podjetniki! V letošnjem letu smo izdali prvi zbornik Občine Dobrepolje "NASI KRAJI IN UUDJE" Knjiga je zelo lepa inje primerna za vsako poslovno ali osebno darilo. Kupite ali naročite jo lahko na občini tel.: 787-926, fax: 787-923. Naš kraj naše infrastrukture nas neusmiljeno pesti in če hočemo s časom naprej se moramo vsi skupaj pošteno potruditi. Osebno se bom strogo zavzemal za enakopravnost vseh občanov. Hvalabogu, daje nergačev vse manj in da vas večina stvar zelo dobro razume. Dejstvo je. da lahko občina pridobi še kakšen dodatni denar samo, če ima svojega, običajno dve tretjini lastnega denarja, šele potem lahko /ah tevamo še od drugje kaj. S svojim prispevkom torej pospešite pravzaprav svoj lastni standard, ki je vsekakor tudi urejena vas lepa cesta, zdrava pitna voda itd. Nič nam ne pomaga lep avtomobil, ki že takoj iz doma- čega dvorišča skoči v blatno kotanjo in je takoj ves umazan. V izogib kasnejšim zapletom, se bomo strogo držali pravila, da se bodo dela prvenstveno opravila tam, kjer bo lastni delež prej zbran in kjer bo pripravljenost vaščanov večja. Bližamo se torej koncu drugega leta delovanja naše nove občine, ki ga lahko označimo, kot uspešno leto. Trenutno se opravljajo tudi že posamezni dogovori za dela v prihodnjem letu, prepričan sem. da bo z vašo in božjo pomočjo prav tako uspešno kot letošnje. Vaš župan Anton Jakopič 25. seja OS Dobrepolje 14 točk dnevnega reda - Javna razgrnitev prostorskega plana občine - Sprejet sklep o delitveni bilanci - Sprejeli pravilnik o ureditvi pokopališč in obravnavali več osnutkov odlokov in sklepov. staj; Občinski svet je na svoji seji, 26. I I. 1996 sprejel dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plaira za obdobje 1996 - 2()(K) za območje prizidka k osnovni šoli, ki je bil razgrnjen na javni razgrnitvi. Postopek se je DO odobritvi Ministrstva za okolje in prostor nekoliko pospešil, da bi lahko dobili gradbeno dovoljenje za prizidek. Ena od glavnih točk 25. seje OS pa je bil sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje za obdobje 1996 - 2(KX). Gre za temeljni akt vsake občine in treba je dodati, da je tO ena od redkih važnejših pristojnosti, ki jo imajo nove občine. Procedura sprejemanja tega akta je precej dolga in zahtevna. Do sedaj je ob čina Dobrepolje sprejela program priprav in sklep 0 spremembi plana ter objavila razpis za izdelavo plana. Na razpisuje bil izbran prof. Gabrijelčič, kije plan tudi pripravil. Na tokratni seji je občinski svet sprejel sklep o javni razgrnitvi plana. Ta bo trajala 30 dni z, začetkom 9. decembra. V tem času lahko zainteresirane pravne in fizične osebe oddajo svoje pisne pripombe na sedež občine. Po končani razgrnitvi se bodo zbrale vse pripombe, politične odločitve bo sprejemal občinski svet, strokovne pa bo preučil pripravlja-lec programa. Še preden bo prišel predlog na vlado, bo moral OS sprejeti dopolnjen osnutek in pridobiti vsa potrebna soglasja. Plan bo seveda osnova za vsak poseg v prostor. Obstaja možnost, da trenutno kdo razpolaga z zazidljivo parcelo, ki pa po novem planu to morda ne bo več. Takim svetujemo, da čim bolj pohitijo z urejanjem dokumentacije, le v tem primeru bodo rešitve vloženih zahtev na osnovi dosedanjega plana. V nadaljevanju seje so člani sveta sprejeli osnutek odloka 0 določitvi pomožnih objektov. Ta odlok, ki je zaenkrat še v lazi osnutka, odpravlja nejasnosti pri izdaji dovoljenj za gradnjo objektov, za katere ni potrebno pridobiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja, temveč le odločbo 0 priglasitvi del. V naši občini je dodatni problem, ker imata do /daj upravna enota v Kočevju in Grosuplju različna merila glede določitve vrste, namena, velikosti in načina gradnje pomožnih objektov. Predlagani odlok je ugodnejši za investitorja in natančno določa vrsto, namen, največjo ve-likosl itd. Ureja pa tudi še eno, do sedaj ne dovolj urejeno področje - odmik pomožnega objekta od sosedove parcele. Že ob obravnavi osnutka je bila živahna razprava, saj so to zelo občutljivi problemi, s katerimi se srečuje marsikdo, tudi sami svetniki, kar je bilo razvidno tudi iz raprave. Javna razprava o osnutku tega odloka bo do \ 5. decembra. Ko bo odlok sprejet, ga bomo objavili v našem glasilu. Sprejet pa je bil pravilnik o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug. Pripravljen je na osnovi že sprejetega in objavljenega Odloka o pokopališkem redu. V glavnem določa naloge, ki jih mora opravili izvajalec in določa pravice za tiste, ki plačujejo usluge. Predlaga tudi cenik za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug. Pravilnik bomo objavili v naslednji številki Našega kraja. Medlem ko je župan na prejšnji seji podal Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine Dobrepolje Javna razgrnitev planov bo v prostorih občine Dobrepolje za območje Dobrepolja, v prostorih bivše KS Struge za območje Strug in v Polomu za območje Poloma, Seča, in Vrbovca v času od 09.12.1996 do 09.01.1997. Ogled plana bo možen vsak delovni dan in v soboto. 21.12.1996, in sicer: v prostorih občine Dobrepolje za vse prebivalce občine: • ob delovnih ponedeljkih, torkih in četrtkih od S.00 do 14.00 ure: • ob delovnih sredah od S.00 do 17.00 ure; • ob delovnih petkih od 8.00 do 12.00 ure; • v soboto, 21.12. od 8.00 do 12.(X) ure. V prostorih bivše KS Struge za prebivalce Strug: • vsako delovno sredo ml 12.(K) do 17.00 ure; • vsoboto, 21.12.1996od 8.00do IlOOure. naj se dogovorijo v vaški ' ma bo v ponedeljek, V Polomu bodo karte pri g. Bojanu Hočevarju, o času ogled; skupnosti. Javna razprava, na kateri bodo prisostvovali pripravljale! p 23.12.1996, in sicer: • Ob I6.(X) uri v prostorih bivše KS Struge za prebivalce Strug. Poloma. Seča in Vrbovca • Ob 19. uri v prostorih občine Dobrepolje za prebivalce naselij v Dobrepolju. Pripombe in predloge k osnutku lahko zainteresirane pravne in lizičnc osebe podajo v času javne razgrnitve pisno na sedež občine, Pripombe morajo biti natančno definirane in morajo vsebovati: parcelno številko, številko katastrske občine, lastnika in način posega v prostor. v as le informacijo o poteku dogovorov glede delitvene bilance, je bil na tej seji že pripravljen predlog sklepa o delitveni bilanci premoženja prejšnje občine Grosuplje na dan 31.12.1994 in predlog sklada stavbnih zemljišč prejšnje občine na dan I. 8. 1995. Predlog je bil soglasno potrjen. Da pa bo dogovor veljal, ga morajo v enakem besedilu sprejeli tudi v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica. V Grosuplju so ga medtem že sprejeli. Komisija, ki je pripravljala delitveno bilanco, je očitno delovala zelo konstriuklivno. Izhajali so iz. premoženjske bilance prejšnje občine Grosuplje na dan 31.12.1994. Osnova za ocenitev premoženja so bile knjižne vrednosti, kar seje izkazalo kot najugodnejša rešitev. Temeljno načelo delitve pa je bilo število prebivalcev v občinah. Tako ostane premoženje na dosedanjih lokacijah, drugo se deli in kompenzira. Pri tem se iz. kompenzacijskega dela delitvene bilance izloči, kar je že v preteklosti odvzela država. Na podlagi teh kriterijev pripada naši občini dodatnih 62.838,0 18,42 SIT, kar dobi od občine (irosup-lje v denarnih sredstvih v sedmih polletnih revaloriziranih obrokih. Tako župan kot predsednik občinskega sveta kot ludi vsi svetniki so bili z rezultatom delitvene bilance zadovoljni, posebno glede na to, da se je v začetku to kazalo kot skoraj nerešljiv problem in tudi za to, ker bomo med prvimi ali celo prvi, ki smo se sporazumeli z, ostalima občinama. Člani sveta so nato obravnavali osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje. Občini Dobrepolje in Grosuplje namreč ustanavljala na območju svojih občin (Ivančna Gorica se je odcepila) samostojen zavod, v katerega se vključuje iz Zdravstvenega doma Ljubljana - Enota osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje enota v Grosuplju in zdravstvena postaja na Vidmu, iz Zdravstvenega doma Kočevje pa zdravstvena postaja v Strugah. Nov zavod naj bi začel delovati po konstituiranju sveta zavoda. S to spremembo se obeta večja mož- nost, da se poveča zdravstvena in zobozdravstvena ekipa na Vidmu in Strugah. Od I. septembra, 1996 naprej se je v vzgoj-novarstveni enoti Ciciban število otrok, ki obiskujejo priprave na vstop v šolo, zmanjšalo na 17, število oddelkov pa je ostalo isto, zalo je bilo potrebno nekoliko povečali ceno storitev priprave otrok na vstop v šolo (najvišja cena je 6.605,20 SIT). Člani sveta so dali še soglasje k odprodaji bivših osnovnih šol Fara in Kuželj in soglasje občini Kočevje za odprodajo delnic bivše občine Kočevje, kijih ima v delniški družbi SKH d.cl. I jubljana, Po odprodaji pripada občini Dobrepolje delež, po začasnem ključu -število prebivalstva. Sprejeli so še sklep o pristopu h kolektivni pogodbi za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva. Najbolj živahna in polemična razprava pa je bila, kol običajno, pri zadnjih dveh točkah (Vprašanja in predlogi ter Razno). O lem podrobneje v naslednji šlevilki. M. Steklasti Izid volitev v Državni zbor v občini Dobrepolje Objavljamo izid volitev v naši občini po voliščih. Kot je razvidno, je pri nas prepričljivo zmagala stranka SDS, na drugem mestu je bila SKD, na tretjem SLS in na četrtem LDS. Videm 1 Videni 2 Zd. vas Pon. 1 Pon. 2 Prcdst. Hoč. Zag. Kom. Struge Polom Volilcev 375 371 178 244 89 363 73 166 339 43 Glasovalo 326 286 151 179 73 304 64 133 286 348 31 Neveljavnih tO 9 K) 6 0 17 2 5 10 23 3 LISTE ZELENI SLO 3 2 0 2 0 5 0 1 2 3 1 SNS 2 2 1 0 0 0 0 0 2 1 0 ZLSD 7 6 1 3 8 4 4 1 10 10 10 ZELENA ALT. 2 1 0 1 ' 2 (1 0 0 D 2 LDS 39 24 11 37 24 52 15 20 33 28 4 SDS 125 125 59 76 21 112 20 51 118 90 2 SND 1 0 1 2 (1 2 0 0 0 1 0 OeSUS 5 2 0 1 2 5 1 0 1 4 0 NAPREJ SLO. 0 0 0 (1 2 0 0 0 0 4 1 SOPS 4 1 1 2 0 3 0 0 4 0 0 KPS 1 1 0 3 1 1 0 0 0 2 0 NAC. STR. DELA 2 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 LIBER. STR. 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0 0 REP. ZV. SLO. 0 0 0 (1 0 (1 0 0 0 1 0 NOVA STR. 1) 1 0 0 (1 0 0 0 0 1 0 KRŠČ. SOC. UNIJA 1 1 (1 2 0 1 1 1 3 3 0 SLOV. FORUM 0 0 1 0 1 1) 0 0 0 0 0 DEM. STRANKA 2 0 0 0 0 1 0 2 0 3 0 SKD 68 54 43 19 7 61 9 32 43 128 1 SLS 54 55 24 24 6 38 12 19 57 44 7 Volitve so za nami Ni več aktualno, pa vendarle ... Počasi bomo pozabili predvolilni blišč. Posamezni plakati, ki so jih stranke pozabile odstraniti, vse bolj bledijo, vendar nas bodo še nekaj časa spominjali na osrednji dogodek leta, dokler nas vsakdanji tok dogodkov ne bo potegnil v svoje kolesje. Politiki, ki so nas obiskovali, so se umaknili, mi pa živimo /, vsakdanjimi težavami naprej. V luči znanih volilnih rezultatov in povolilnih dogajanj in zapletov pa je mogoče zanimivo še enkrat pogledati nazaj v predvolilni čas. Morda se nam ob gledanju fotografij utrne kakšna misel ali novo spoznanje, .le pa tudi res: lahko je biti general po bilki. Ne glede na to pa smo ven darle obogatili naše izkušnje o politiki, pa ne le o politiki ... V prejšnji predvolilni številki Našega kraja smo objavili mini anketo VOLILNE NAPOVEDI. Naslove anketirancev smo zadržali v uredništvu. Zdaj pa vseeno objavljamo ime anketiranca, ki seje v napovedi najbolj približal pravim izidom volitev. To je bi Anton Novak iz. Podgore, kije dejal takole: "Ker je moč politike in privilegijev tako močna, so tu nemogoči hitri zasuki, še posebno v prehodnih obdobjih. Tako je še vedno v prednosti LDS, takoj za njo so stranke pomladi, in to SLS, SDS SKD. Prepričan sem, da bodo stranke pomladi skupaj dobile nad 50% glasov." ♦♦♦ In kaj so imele opraviti z letošnjimi parlamentarnimi volitvami dobrepoljska godba ter glasbene in pevske skupine? Nastopili so na prireditvah, ki so jih organizirale nekatere stranke. Tekst: M.S. Foto: Naš kraj Zagonski fantje na prireditvi SLS. Nastopili pa so tudi na zaključni prireditvi stranke SKD. Marjan Podobnik je v nedeljo, 3.11. v dvorani Jakličevega doma napovedal možnost, da njegova stranka celo zmaga na volitvah. SLS je predstavila svojega kandidata Rudolfa Rometa v nedeljo, Nastop učencev Jožeta Zevnika v petek, 8. novembra 3.11.1996 SKD je predstavila svojega kandidata, Alojza Jamnika v soboto, 2.11.1996 Alojz. Anton dvorni AlojzJamnik, kandidatSKD (vsredini), je zapel skupajz županom Antonom Jakopičem (levo) in Ignacem Polajnarjem (desno) v avli dvorane Jakličevega doma Srečanje po prireditvi 8. novembra Zelena dolina je nastopila dvakrat: v nedeljo, 3. novembra in v petek, 8. novembra Skupina Prijatelji, katere član je tudi Alojz Jamnik, je nastopila na prireditvi SKD, 8.11.1996 Nastop dobrepoljskega okteta na prireditvi SKD, 8.11.1996 Mavrica se je na prireditvi, 8.11.1996, predstavila drugič pod tem Zapiski z nekega volišča Nedelja, 10. november. Dan volitev. Sem v volilnem odboru na enem od volišč. Pravkar sem zamenjala kolegico. Prazno volišče je znak za popoldanski premor, ljudje bodo spet začeli prihajati malo kasneje. S kolegoma, s katerima bomo preživeli volilno popoldne, si izmenjamo nekaj besed, nato pa se razgledam naokoli. V dokaj prijetnem prostoru nismo sami, /, nami so tudi strankarski zaupniki. Nekam utrujeni so videti in naveličani. Ne bi bilo težko ugotoviti, kdo od njih je tu že od zjutraj. Ne zavidam jim, sem pa že raje v odboru. Dva izmed njih poznam, domačina sta, tudi strankarska pripadnost ni skrivnost. Eden od njiju je iz stranke, ki je svoje zaupnike temeljito pripravila za to opravilo. Natančno ve, kaj sme in česa nima pravice početi na volišču, opremljen je z vsemi potrebnimi dokumenti in navodili ter citiranimi členi iz Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Dobrepolje se najlepše zahvaljuje PKKARN l BLATNIK za podporo v predvolilnem času. zakona. Zaupnika iz stranke ZLSD ne poznam, naredi pa lep vtis, očitno pa je tukaj že od zgodnjih jutranjih ur. Prihajajo prvi popoldanski volilci. Tudi volitve niso več, kot so bile. Ko sem bila na prvih demokratičnih volitvah v istem volilnem odboru, so ljudje prihajali množično pred mašo ali po njej, dolge vrsta je bila pred voliščem. Popoldne so prišli le posamezniki. Zdaj je vse več takih, ki si vzamejo čas posebej za to in se odpravijo na volišče po kosilu ali v zgodnjih popoldanskih urah. Čas tokrat še kar hitro mineva, čeprav smo bolj redkobesedni. O tistem, kar nas to popoldne najbolj zanima, ne kaže razpravljati, o čem drugem kar ne sleče pogovor. Tudi strankarski zaupnik, ki se nam pridruži v popoldanskih urah, je bolj mrk. Preden ga zaprosim za dokument, poskušam uganiti, iz. katere stranke je. Seveda se ne zmotim. Nezaupljivo opazuje dogajanje na volišču in daje vtis vzvišenosti in človek se ne morem znebiti občutka, tla bi vendarle rad nekoliko poučil nek zaplankani vaški volilni odbor. Pravkar je zapustila volišče skupina ljudi. Ko se oziram za njimi, nimam najboljšega občutka, najbrž sem bila malo preveč nadležna s svojimi opozorili. Starejša zakonca, ki bi se rada nekoliko posvetovala, kar nista mogla razumeti, da jim tega ne smemo dopustiti. Po četrti uri so volilci vse bolj redki. Zatopljena sem v volilni imenik in vedno znova seštevam tiste, ki so že glasovali in izračunavam volilno udeležbo. Bliža se 7()-im odstotkom. Še nekaj jih bo prišlo, kasneje se izkaže, da ravno toliko, da nekoliko presežemo slovensko povprečje. Na našem volišču je vsaj zadnja leta približno enako. Kar dobro že poznamo naše volilce. Nekdo pripomni, da se ne bi dosti zmotili, če bi že zjutraj našteli vse liste, ki se ne bodo udeležili volitev. Malo pred sedmo uro se prostor vse bolj polni. Odhajajo zadnji volilci, prihajajo pa preostali člani volilnega odbora in skoraj toliko kot nas, je strankarskih zaupnikov. Z radovednostjo strmijo v nas, ko odpiramo skrinjico in začnemo razvrščati glasovnice. Najprej razgrnem glasovnico, na kateri je obkrožena LDS, potem še eno in še eno. Nato se ta serija prekine, v roke mi prihajajo glasovnice, kjer so obkrožene različne stranke, a trend se pokaže že po nekaj desetih glasovnicah. Ko pogledam po mizi, se vse hitreje dviga en kupček, ob njem nekoliko počasneje še dva. Prisotno je malo nervoze. Kako tudi ne, če ti skupina ljudi nezaupljivo gleda pod prste, kot kasneje pripomni eden od kolegov. Sledi manjši zaplel glede veljavnosti dveh glasovnic in pomola pri štetju. Vse je hitro urejeno. Smo pač izvežbana in uigrana ekipa, kot se v šali radi pohvalimo. Na koncu se, kol vedno, vse lepo ujema. Že od začetka se ve, kateri stranki pripada daleč največje število glasov, toda nihče se ne oglasi, nihče ne spregovori besede, celo zaupnik stranke z največ glasovi skoraj ne trene z očmi. Ko zaupniki nimajo več pripomb in ko zvedo za rezultat, odidejo. Mi še urejamo dokumentacijo. Nihče tudi zdaj ne kaže presenečenja, kot da smo že vsi vnaprej vedeli za izid. Le jaz glasno razmišljam: "Le kaj pomeni lak izid'.' Kako je primerljiv v državnem merilu'.'1" Nihče mi ne odgovori. Zapiramo volišče. Zunaj nekateri vabijo v gostilno, nekaterim od nas pa se mudi domov. Pred televizorje. Radi bi čimprej zvedeli, kako seje odločila Slovenija. M. S. Govor je dan vsem, modrost duha le malokomu. (Kato) Mnoge življenjske neprijetnosti naučijo človeka molčati. (Seneca) Nihče se ne rodi brez napak Najboljši je tisti, ki jih ima najmanj. (Horacij) Ljudje radi verjamejo tisto, kar hočejo. (lat. izrek) "Ravno najajobje reke tečejo najtišje. (lat. izrek) Čas je človeku najboljši svetovalec. (lat. izrek) Vsem, ki ste na volitvah, 10. novembra, podprli Socialdemokratsko stranko Slovenije in s tem tudi naju osebno, se iskreno zahvaljujeva za vaše zaupanje. Vaša izjemna podpora naju še bolj zavezuje, da bova upravičila vaše zaupanje in skupaj z ostalimi poslanci naše stranke delala v interesu naših krajev in celotne Slovenije. JANEZ JANŠA BOGOMIR ŠPILETIČ 8 Gas po volitvah Volilni izidi, ki so že zdavnaj znani in neštetokrat komentirani, bolj ali manj zapletajo naše politične razmere še naprej. Pravzaprav je ne zapletajo izidi, pač pa politiki in novinarji s svojimi interpretacijami, V določenih okoliščinah je resnica boleča in težko sprejemljiva, zato jo je treba prirediti za javno rabo. Če se za trenutek še enkrat pomudimo pri izidu volitev, je značilno in vredno razmisleka, daje iz. parlamenta izpadla Demokratska stranka, ki je kljub vsemu le delovala resno in konstruktivno, v parlament pa pa je prišla SNS s svojim prvakom, ki še v volilni kampanji ni imel kaj povedati, zato pa je s svojimi retoričnimi sposobnostmi preobračal vedno iste fraze. Toda tako smo se odločili. Dejstvo pa je, da so volitve potrdile politično polarizacijo v slovenskem prostoru, s tem, da seje tehtnica nagnila proti desni strani do polovice oziroma čez, če upoštevamo, daje skoraj gotovo večja volilna abstinenca na desni strani. To je težko sprejemljivo dejstvo za stranko LDS, ki je res doživela sama zase velik uspeh, vendar je treba takoj dodati, da istočasno tudi neuspeh, ker so premalo iztržile njene večje in manjše naravne zaveznice, s katerimi bi dobila večino v parlamentu, zdaj pa svojih 27% oziroma 25 mandatov ne more dovolj dobro vnovčili za nadaljevanje takšnega vladanja, kot si gaje lahko privoščila do sedaj. Se posebno ne na način, ki je tako svojstven za nekatere njene politike in ki ga sedaj po volitvah še bolj očitno kažejo. Gre za skrajno aroganco in ciničen odnos, ki podcenjujeje politične tekmece in tudi njihove volilee. V zvezi s tem so razvili tezo o volji volilcev, češ da so ti zaupali mandat dosedanjemu predsedniku vlade. Odgovor je jasen. Vsekakor je takih 27% volilcev LDS in tudi nekaj čez 9% volilcev ZLSD in verjetno tudi določen procent volilcev, ki so volili Dcsus (težko bi trdili, da vsi). Pa če k njim prištejemo še Jelenčičeve volilce, je to še vedno manj kot polovica. Razen, če ne trdijo, da si vo-lilci pomladnih strank ne želijo mandatarja iz svojih strank. Toda to bi bila že precej neprimerna špekulacija. Druga teza je 0 nenadomestljivosti dosedanjega vladnega predsednika. Poskušajo tudi s tretjo tezo - prepričati Evropo, daje samo dosedanja usmeritev lahko evropska. Dejstvo je, da so stranke slovenske pomladi dobile 45 odstotkov glasov in polovico sedežev v parlamentu in se ob sorodnih programih in usmeritvah jasno in javno opredelile že pred volitvami za skupen nastop po njih. Ob tem se seveda dovolj dobro zavedajo storjene napake - nepodpisane koalicije pred volitvami, na kar se tako rada sklicuje nasprotna stran. Verjetno je zdaj, po uskladitvi in podpisu delnega sporazuma, tudi vse manj posameznikov iz. pomladnih strank, ki zaradi subjektivnih gledanj ne priznavajo strank s sorodnimi programi in usmeritvami, ampak je zanje vsaka druga stranka nasprotna. Sicer pa bi bila to lahko dobra snov za kakšen komentar drugačne vrste. Pa še marsikaj bi se dalo reči o ustrezni politiki pomladnih strank. Na primer to, da so se kljub samohvali, da se družijo z ljudmi na terenu, očitno še vedno gibali le v določenih krogih, ker bi sicer ne mogli prezreti dejstva, ki seje že dolgo kazalo, da bo kljub velikemu delu, ki gaje n.pr. SKD opravila v vladi in parlamentu, nagrado dobila le vladujo-ča stranka. Sami pa so, kot je že pred časom napovedal nek časopisni analitik, za asistenco pri vladanju in za vse svoje in partnerjeve napake plačali davek že na teh volitvah. Na naslednjih volitvah isti analitik obeta še hujši davek morebitni prihodnji "izdajalki" slovenske pomladi. Ne moremo se namreč izogniti dejstvu, da je politični prostor precej opredeljen in da se glasovi za pomladne stranke zaenkrat preraz-porejajo le znotraj njih. Morebitne nove volitve bi rezultat spremenile le v primeru drugačne volilne udeležbe ali s spremembo volilnega sistema. Kljub takim in drugačnim polarizacijam pa v situaciji, ko ima nasprotna stran v oblasti vse pomembnejše medije in institucije, težko vladali strankam slovenske pomladi. Tudi zato, in ne samo zato, so potrebni dogovori in trdna vlada. Seveda ne s podrejeno vlogo. Tako vlogo je slovenska pomlad igrala predolgo. MS. Gograd d.o.o., Peruzzijeva 35, Ljubljana Zaposlimo redno mladega pridnega fanta za delo na gradbenem stroju - rovokopaču z znanjem ali za priučitev. Delo je zagotovljeno na območju Dobrepoljske doline. Informacije na telefonu: 061 /127-46-86 IpMeotSa 111 rB ondi Delovni čas: PON 17.00-20.00 SRE 17.00-20.00 PET 17.00-20.00 SOB 18.00-20.00 Cena izposoje kasete je 200 SIT/2 dni ali vikend! Pri enkratni izposoji 4 kaset - 5 izposoja brezplačna! Dodatne informacije na tel. 787 738. Naš kraj KULTURA 9 Dobrepoljski ženski vokalni nonet Med pevskimi zasedbami v Dobrepoljski dolini gre poseb no mesto dekliškemu zboru oziroma pozneje ustanovljenemu ženskemu nonetu. V 80-ih letih je ta skupina med sicer kvalitetnimi moškimi sestavi brez dvoma pomenila nekaj novega, osvežujočega. Začelo se je z dekliškim zborom Kako se spominja začetkov g. Miro Rozman, pevovodja te skupine? "Ob otvoritvi šole na Vidmu, v mesecu oktobru leta 197°, smo imeli zadnji nastop s šolskim mladinskim pevskim zborom. To je bila generacija zelo dobrih pevk, s katerimi je bilo užitek delali in nastopati. Toda zaključevale so osnovnošolsko obveznost in kar žal mi je bilo, da odhajajo. Najbrž so tako čutile tudi one, saj so se po nastopu oglasile pri me- ni in izrazile željo, da bi še naprej nastopale. Tako smo se zmenili, da sodelovanja ne bo konec in ustanovili smo dekliški pevski zbor." Tak je bil začetek, dekleta so pridno hodile na vaje in začelo seje obdobje uspešnih nastopov pred domaČim občinstvom pa tudi uspešnih gostovanj blizu in daleč. Kar težko seje vseh spomniti. Večkral so nastopile na Muljavi, na revijah pevskih zborov v Grosup-I ju, na Taborih v Šentvidu, pa ludi po delovnih organizacijah n.pr.v okviru izmenjave zbo- rov v Avtomontaži v Ljubljani. Večkrat so bile tudi skupaj z godbo in moškim oktetom v pobrateni Kostanjevici, s katero so Dobrepolj-ci v tistem času precej intenzivno sodelovali. Rade se spominjajo tudi Večerov na vasi v Šentjurju, kjer so nastopile dvakrat. Bil pa je lo tudi čas tako imenovanih Tednov tradicij NOB v Dobrepolju in v okviru teh vrsta prireditev, ki prav tako niso minile brez nastopov dekliškega zbora oz. pozneje ženskega zbora, saj so dekleta kmalu prerasla starost za dekliški zbor. Predvsem pa je treba omeniti, da so v svoji dosedanji pevski karieri dekleta nastopile dvakrat s celovečernim programom v dvorani Jakličevega doma. Prvič so se predstavile kot ženski zbor pred več kot desetimi leti, drugi nastop pa je bil pred približno sedmimi leti in pol, ko so se dekleta prvič predstavile kot ženski nonet. Nastanek noneta Ženski nonet je torej nastal kasneje iz dekliškega oziroma ženskega zbora. Dekleta, ki so že od vsega začetka sodelovala v zboru, so počasi odraščala in prišlo je do prvih porok. Nekatere od njih so se poročile tudi drugam. S poroko pa je običajno prenehalo tudi sodelovanje v dekliškem zboru. Dekleta so odhajala, prihajale so sicer nove pevke, vendar seje število glasov vztrajno manjšalo, ni pa se zmanjševala želja po petju tistih, ki so še ostale. Tako se je rodila ideja o manjši sestavi - nonetu. Pevska dejavnost novoustanovljenega noneta se je okrepila in postajala vse kvalitetnejša. In kakšen je bil njihov repertoar'.' Največ so pele priredbe narodnih pesmi. Glasovi so bili zelo kvalitetni in dobro izbrani, pele so 4-glasne pesmi. Dekliški oz. ženski zbor in pozneje ženski nonet je pod vodstvom Mira Rozmana deloval in nastopal polnih 12 let inje vsekakor pomenil obogatitev in novo kvaliteto dobre-poljskcga petja. Prispeval je znaten delež k razgibanosti kulturnega življenja v Dobrepo- lju. Pesmi prihajajo iz vedre duše Dekleta, ki so že od vsega začetka sodelovala v teh zasedbah, imajo lepe spomine na (ista leta. Nemogoče je zabeležiti vse tisto, kar so povedale in česar se tako rade spominjajo dekleta, s katerimi sem se pogovarjala. Anita Bukovec in Maja Štih sta bili v dekliškem zboru med prvimi, kmalu sta se pridružili Damjana Palčar, Andreja Šlih in še veliko drugih. Nekatere so odhajale, druge so se ponovno vračale. Vseh, ki so bile vsaj nekaj časa članice enega ali drugega sestava, Dekliški zbor sredi osemdesetih let pred D VZ Ponikve. Od leve proti desni: Miro Rozman, Anita Bukovec, BetkaŽnidaršič, Metka Babic, Renata Brodnik, Darja Štih, Irena Godec, Milena Babic, Jožica Žgajnar, Maja Štih, Marija Gale, Andreja Šuštar, Milena Prijatelj, Tatjana Kastelic in Irena Francelj. Daljše ali krajše obdobje so sodelovale še nekatere druge, kijih ni na sliki: Andreja Štih, Romana Drobnič, Majda Gruden, Damjana Pavlin, Metka Strnad, Darja Sever, Martina Šuštar, Petra Zevnik, Mirjam Zevnik, Liljana Grm, Andreja Gale, Anica Erčulj, Marija Vidmar, Martina Škulj, Marija Adamič, Mateja Šuštar, Danica Jeršin, Andreja Blatnik, Nataša Tomšič, Vesna Čolič, Damjana Škantelj, Milena Prijatelj, Štefka Adamič, Tanja Zevnik in Cirila Cimerman. (Dekleta so z dekliškimi priimki.) 10 smo našteli kar 38. Seveda pa tisto pravo jedro sestavljajo pevke, ki so bile /raven od vsega začetka ali vsaj večji del časa. Ugotovile smo, da imajo od tistih, ki še vztrajajo, najdaljši staž Anita, Maja in Damjana. V razgovoru z. njimi začutiš, kaj je tisto, kar pravega pevca vleče nazaj, to je nekakšen nemir duha. To ni samo neizmerna ljubezen do glasbe, to je tudi vse tisto, kar spada zraven, kar popestri življenjsko vsakdanjost, kar ustvarja prijateljstvo, to je nekaj, od česar se težko ločiš in težko zapustiš. Zato dekleta niso pripovedovala le o petju in nastopih, ampak tudi o drobnih spremljajočih dogodkih. S svojim zborovodjem Mirom Rozmanom so se "lepo ujele", ne le po pevski plati. "Bila je to obojestranska simpatija", hudomušno pripomni Andreja, brez katere si dobrepoljsko žensko pelje težko predstavljamo. Všeč jim je bil njegov smisel za humor, kljub občasni strogosti, ki pa je vsekakor za tako zahtevno dejavnost potrebna, se vse strinjajo. Spominjajo se piknikov, družabnih srečanj, novih poznanstev in skupnih vaj ("dolgih vaj" se spet oglasi Andreja) z z grosupeljskim moškim oktetom Mladika, s katerimi so tudi skupno nastopili. Skratka, ne da se pozabiti uspešnih nastopov, lepih odzivov poslušalcev, obveznih zabavnih srečanj po nastopih, pa tudi drobnih zanimivosti z elementi prave situacijske komike. Nekoč so nastopile na komemoraciji pred vsemi sveti pri spomeniku talcev v Pred-strugah. Turobno in resno vzdušje je bilo, kol vedno v tistih dneh. Stale so pred spomenikom, g. Rozman je dal intonacijo. Zapihal je veter, note so popadale na tla, dekleta pa so komaj zadrževala smeh. Vseeno so zapele, spominjajo se, da so ujele pravi ritem šele proti sredini pesmi. Kasneje so slišale ko-mentar: "Kar lepo so pele, le veter je pihal, da se ni slišalo." Kadarkoli se spomnijo na ta pripetljaj, ne morejo zadržati smeha. Pravijo, da tudi sicer ni treba veliko in smeh je tu, včasih tudi ob najbolj neprimernem trenutku. Pa ne morejo nič. Take so - pesem prihaja iz vedre duše. Zato brez petja ne morejo. Koje njihov priljubljen pevovodja pred nekaj leti imel zdravstvene težave, je njihovo petje po dvanajstih letih za nekaj časa utihnilo. Nastanek Mavrice Najbolj navdušene pevke niso mogle brez petja. Dogovorile so se in zdaj jih v obnovljeni sestavi in z novim imenom Mavrica, ki trenutno šteje osem članic, vodi pevovodki- nja Vesna Fabijan, ki je bila včasih tudi ena od članic noneta. Najbolj navdušene pevke niso mogle brez petja. Dogovorile so se in zdaj jih v obnovljeni sestavi in z novim imenom Mavrica, ki trenutno šteje osem članic, vodi pevovodkinja Vesna Fabijan, ki je bila včasih tudi ena od članic noneta. Do zdaj so pod njenim vodstvom nastopile že trikrat: v Do-brepolju oh izidu zbornika in na predvolilni prireditvi ter v Grosuplju na reviji malih vokalnih skupin 22. novembra. Dobrepoljska godba pa jih je že povabila na svoj novoletni koncert. Njihova želja pa je, da bi že spomladi nastopile na svojem samostojnem koncertu. Vesna je odlična glasbenica, pa tudi kot pevovodkinja ni brez izkušenj, saj v Ljubljani že tri leta s kolegico vodita otroški zbor-ček. "Po dveh letih premora sem se pustila pre- govoriti (vmes hudomušna pripomba: "Ona nas je nagovarjala."). Februarja letos je prišlo do ustanovnega sestanka, takoj nalo pa smo začele z vajami in ludi prvimi nastopi" Trenutno jih je osem, že med lem časom pa je ponovno prišlo do nekaterih zamenjav. Zgubili so Tanjo Zevnik, pridobili pa Darjo Ponikvar, na prvem nastopu je bila še Judita Oblak. Vesele so, da so ponovno pritegnile v svoje vrste Anilo Ahačevčič, ki jo je veselje do petje po daljši odsotnosti spet privabilo nazaj. Vaje imajo dvakrat tedensko. Veselijo se teh večerov, čeprav jim vzamejo veliko časa. S tako voljo in veseljem do petja ponovni vzpon in uspeh res ne moreta izostali. Po pogovoru z Mirom Rozmanom in skupino Mavrica: M. Steklasa Najnovejši sestav Mavrice (na vajah 14.11.1996): Od leve proti desni: Anita Ahačevčič, Vesna Fabjan, Damjana Palčar, Štefka Adamič, Martina Šuštar, Mojca Novak, Andreja Štih, Maja Štih, Darja Ponikvar. Usoda likovnega pouka - kulturni molk Člani področne študijske skupine za likovno vzgojo smo se 22. I 1. 1996 ponovno zbra li na posvetu o kurikularni prenovi v osnovni šoli. Pedagoški svetovalec M. Prevodnik nam je podrobno predstavil zamisli prenove. Ker se ne moremo strinjali s krčenjem ur in vsebin likovne vzgoje v času, ko vizualne komunikacije (vidne - likovne informacije) preplavljajo svel, smo se odločili za kulturni molk. Kulturni molk bodo na našem področju izvedli vsi člani študijske skupine, vsak na svoji osnovni šoli. Poteka v prvem tednu decembra na likovni način. A nja Smajdek, učiteljica likovne vzgoje na OS Videm in akademska kiparka Naš kraj KULTURA Izobraževalni seminar za godbenike v Dobrepolju V soboto, 16. novembra in nedeljo, 17. novembra, je potekal na Vidmu glasbeni seminar, ki so se ga udeležili godbeniki iz Stične in Dobrepolja. dekliškim nonetom Mavrica konec decembra. Udeleženci seminarja smo zelo zadovoljni s potekom in dosežki delovnega srečanja in takšnega dela si želimo še v naslednjih sezonah. Zavedamo se, da bo le tako naša kvaliteta igranja napredovala. Predsednik (iodhe Dobrepolje: Andrej Skantelj Foto: Naš kraj Organizatorja seminarja sta bila ZKO občin Dobrepolje. Grosuplje, Ivančna Gorica in Godba Dobrepolje. Dobrepoljski dirigent g. Josip Mihelčič je povabil k sodelovanju vrhunske glasbene strokovnjake, ki so dva dni poučevali zbrane godbenike: lubisle Darko Košker, trobentače Jože Žitnik, klarinetiste Olo Kožuh, baritonisle Maks Kozole, flavtiste Rudi Pok in tolkalisle Josip Mihelčič. Skupne vaje pa je vodil g. Simon Robinson, dirigent mariborske opere. Ob zaključku seminarja smo pokazali svoje dosežke na koncertu v Jakličevem domu na Vidmu. Tudi na koncertu nam je dirigiral g. Simon Robinson. Seveda pa sta na koncu koncerta dirigirala eno skladbo tudi domača dirigenta g. Maks Kozole iz Stične in g. Josip Mihelčič. Med posameznimi skladbami je koncert povezoval naš dirigent g. Josip Mihelčič in o vsaki skladbi povedal obiskovalcem nekaj zanimivosti. Vsem obiskovalcem se v imenu Godlie Dobrepolje zahvaljujem za obisk in jih obenem vabim na božično-novoletni koncert, ki ga pripravljamo skupaj z. Godbeniki iz Stične in Dobrepolja Zaključni koncert G. Josip Mihelčič in g. Simon Robinson Kulturno društvo in Godbo Dobrepolje vobito no / božično - novo letni L oncer t v soboto, 26. decembra, 1996 ob 19. uri v Jokličev dom Poleg Godbe Dobrepolje, bodo gostje večera pevke dekliškega noneta MAVRICA 12 Na obisku pri PECNIKOVIH v Podgorici Družinsko ognjišče Zagorele so prve svečke na adventnih vencih v naših cerkvah in naših domovih. Nastopil je adventni čas, čas pričakovanja božične skrivnosti, čas družinskega praznovanja, zato je tokrat naš pogovor namenjen družini in domu. Hiša je lahko dom, more pa biti tudi marsikaj drugega. Pečat doma ji vtisne predvsem ljubezen med tistimi, ki v hiši živijo. Kjer stanujejo dobri ljudje, je dom zanje in za druge, je kraj, kjer se medsebojno ogrejemo, gnezdo, kamor se vračamo kakor ptice selivke. Med take, ki živijo bogato in polno družinsko življenje, je tudi družina ŠUŠTAR, po domače PEČNIKOVI iz Podgorice. vas nosi darila? Kaj vam pomeni Miklavžev večer? VILMA: Darila pri nas vedno nosi Miklavž. Miklavž je lahko vsak dober človek, ki hoče koga razveselili, obdarovati in s tem posnema svetega škola Nikolaja. Ko sem spozna la, da Miklavž ne pomeni samo prejemanje, ampak predvsem podarjanje, me tO še bolj osrečuje. Miklavžev večer je prav poseben večer. Vse mora biti lepo pospravljeno (igra če, šolske potrebščine, obleka). Pospravimo tudi kuhinjo in pripravimo mizo. Za vsakega člana družine posodico in lisičk z imenom. V zraku se čuti zanimivo pričakovanje. Le kaj nam bo prinesel Miklavž? MARTA: Tudi mene zanima, kaj mi bo pi i nesel. JANEZ: Mene tudi. TINA: Moji spomini na Miklavžev večer so zelo lepi. Naši starši so res zelo pozorni in imajo smisel za presenečenja. Zdi se mi, da smo se tega duha navzeli tudi otroci, zalo pri nas noben god, rojstni dan ali Miklavž, ne mine brez neke skrivnostne meglice, ki na redi vse skupaj še bolj zanimivo. Kako v družini preživljate adventni čas priprave na božič? TOMAŽ: Na začetku adventa je Miklavž. Tega se zelo veselim, saj nam vedno kaj prinese. Ves mesec november se trudimo, tla smo čim bolj pridni. Kadar sva z Jano zelo pridna, nama mamica nariše na koledar zvezdico. JANA: Meni bo tudi prinesel Miklavž, ker sem pridna. Vsak dan pospravim žlice v predal, pa omarico z igračami sem pospravila. Imam že tri zvezdice. Tudi mizo znam pobrisati. Miklavžu smo napisali pismo in ga dali na okno. Pisma ni več, ker ga je že od nesel. TOMAŽ Pred adventom doma spletemo adventni venec. Najprej pritrdimo štiri svečke. Ko ob večerih molimo, vsak dan prižgemo eno svečko več. Ko so prižgane vse svečke, vemo, da ho kmalu božič. Vsak večer preberem i/, advenlnega koledarja, kar piše na ti sli dan. Piše, kako je bilo takrat, ko se je Jezus rodil. JANA: Midva s Tomažem sva sama nabrala veliko mahu za jaslice. Zdaj se suši v kurilnici. TOMAŽ: Poleti smo našli v gozdu lepo staro drevesno korenino, ki jo bomo deli v jaslice. Komaj čakam, da bo božič, lepo je tudi, ko hodimo k božični devetdnevnici. Ali je božič res samo družinski praznik? MARTA: Božič je v prvi vrsti praznik veselja, saj se je Bog lako približal ljudem, da seje rodil kot človek. Angeli so na božično Družina se je zbrala na peči noč oznanjali mir ljudem na zemlji. Mir in ljubezen je tudi cilj in vsebina vsake družine. Tako je božič intimno versko doživetje, ko začutiš božjo bližino in tudi družinsko praznovanje, ko čutimo povezanost z, Bogom in med seboj. Bojim se, da hoče današnja družba izrinili prav to osebno in versko doživljanje božiča in nam ponuja skomerciali-zirano, pozunanjeno praznovanje, ki bolj spominja na cirkus; ob pokanju petard pa na kakšen vojaški miting. V decembru je čas obdarovanja. Kdo pri Lepo otroštvo in poštena mladost sta najboljša dota za življenje. Kakšni so vajini spomini na mladost? JANLZ: Kljub temu, da sem preživljal težko mladost v številni družini brez. mame, se mi utrnejo tudi lepi spomini. Nadvse prijetni so bili dolgi zimski večeri, ko seje v naši hiši zbrala skoraj cela vas ob delanju zobotrebcev. Kar slrmel sem ob pripovedovanju številnih verjetnih in neverjetnih, pogosto strašljivih zgodb, ki so jih pripovedovali starejši vaščani. Skoraj vsak večer smo tudi prepevali. V ušesih mi še vedno zvenijo nežne, lepe, največkrat otožne slovenske pesmi. Mislim, da so mi ljubezen tlo petja in glasbe vlili prav ti večeri. Takih večerov in doživetij ne more pričarati noben televizijski ali radijski program. MARTA: Imam zelo lepe spomine na mladost. Oba starša sta bila skoraj vedno doma. Počutila sem se srečno in varno. Kadar je šla mama v I jubljano, se mi je ztlel dan tako pust in prazen in grozno tlolg. Ob tem razmišljam, koliko takšnih dni morajo preživeti naši otroci, kojih stalno zapuščamo zaradi službenih obveznosti, Moja mama je imela vedno smisel za obdarovanje in presenečenje, znala je pričarati praznično vzdušje, čeprav smo zelo skromno živeli. Nekaj tega čara poskušam prenesti tudi v svojo družino. Ob otrocih tudi starši dozorevamo in se bogatimo. Oh petih otrocih imata prav gotovo bogate izkušnje. JANI./: To gotovo drži. Otroci so naši naj boljši učitelji. Ne moreš namreč otroka nekaj učiti, sam pa delati drugače. Ne moreš mu govorili o neki vrednoti npr. dobroti, zvestobi, poštenosti, veri. sam pa teh Vrednot ne ceniš in delaš ravno obratno. Otroci le lakoj spregledajo. MARTA: Ko se zaveš, tla si sam glavni Zgled, po katerem se bo otrok ravnal, se trudiš, da bi bil čim boljši. Drugo dejstvo pa je, da oh otrokih ostajaš dalj časa mlati, imaš vpogletl v njihov svet, v tisto, kar se učijo, v listo, kar doživljajo, poznaš njihove vrstnike. Bolj si motiviran tudi za delo, saj se čutiš odgovornega da otrokom omogočiš dostojno življenje, primerno izobrazbo itd. Kateri so po vajinem tisti elementi vzgoje, ki pripomorejo k oblikovanju pozitivne osebnosti mladega človeka? MARTA: Pomemben je zgled staršev, ki sva ga že omenila. V širšem smislu pa tudi zgletl starejših bratov in sester, sošolcev, sorodnikov, učiteljev itd, Otroci se najprej učijo s posnemanjem in t viti i sicer pravi pogO vor, tla jabolko ne pade daleč od drevesa. V tem je osnova. Druga stvar pa je la, tla mora otrok začutiti, daje Član družine in tla je zato tudi on dolžan prispevati kaj za to, da se bomo v tej družini vsi dobro počutili. Mislim, da mora še majhen Otrok prevzeli skrb za svoje stvari (igrače, obleko) in pozneje za šolske obveznosti in po svojih močeh pomagali v gospodinjstvu, pri hišnih opravilih oz. na kmetiji. Ne zalo, tla tlela staršem uslugo, ampak zato, ker je tO del skupnega življenja in dela dolžnost in pravica vsakega člana. Ob tem si pridobi delovne navade, ki so še kako pomembne. JANI,/: I )a otrok lahko zrasle v zrelo oseb- nost, so predpogoj zdravi družinski odnosi. Otrok mora imeli svoje enakovredno mesto v družini, mora čuliti, tla je sprejet, da ni breme ali zgolj strošek. Oče in mati bosta največ naredila, če se bosla imela rada. Pri vzgoji pa mora sodelovali tudi šola, ki naj deluje tudi vzgojno, ne le izobraževalno. V kolikor ni otrok dovolj zaposlen s šolo ali domačimi deli, naj ima v prostem času čim več zdravih dejavnosti, kol so glasba, šport, dobrodelna dejavnost. Največja nevarnost za tlo-zorevajočega človeka je brezdelje. S tem, ko otroci odraščajo, se tudi oddaljujejo od vaju, se osamosvajajo, kako to doživljala? JANEZ: Zavedava se, da so najini otroci lolikt) časa najini, dokler se ne bodo osamosvojili. To je pač naravno in tO jemljem kol življenjski proces, ki je loliko manj boleč, kolikor bolj se zavetlaš lega dejstva. MARTA: Stalno si dopovedujem, tla so nama otroci samo "posojeni", zato imava vedno preti seboj cilj, tla bi postali samostojni, da bi znali sami živeli. Mislim, tla je za starše tutli sreča, če vidijo, da sije njihov otrok lepo uredi I življenje in mirno ler pošteno živi. To je tudi moja želja za najine otroke. Nikoli si ne želim, tla bi bili bogati, slavni, pomembni. Zelo pa si želim, tla bi bili pošteni, dobri, verni, tla bi imeli srce ludi za druge ljudi in bili lako koristni člani družbe. Zimski večeri se v današnjem času začenjajo in končajo ob prižganem televizorju, radijskem sprejemniku ali računalniku. S čim vi napolnite družinske večere? Tudi vam gospoduje tehnika ali obratno? JERNEJ: Vsak večer se zberemo v hiši in ob prižgani sveči zmolimo kratko večerno molitev. Ob tem se vedno kaj pogovorimo in si povemo, kaj je kdotloživel lisli dan, posebno ob koncu ledna se šalimo ali igramo z mlajšimi otroki, ki pri lem zelo uživajo. Pogosto se pogovarjamo o važnih življenjskih vprašanjih, o smislu življenja, o izbiri poklica, o veri, o medčloveških odnosih itd. V zadnjem času smo redkokdaj res vsi člani družine skupaj, a tisti, ki smo doma, lega ne opustimo. MARTA: V zimskih večerih, ki so res daljši, tutli kaj preberemo, kakšno duhovno misel, odlomek iz poučne knjige. Trenutno po odlomkih beremo knjigo tli'. Jožeta Ramovša STO DOMAČIH ZDRAVO. /A Dl ISO IN TELO. Ta knjiga je res zelo zanimiva in poučna za vse. Ob praznikih tutli kaj zapojemo. Včasih igramo šah, karte, domino, človek ne jezi se itd. Jani in Tomažu obvezno prebere eden od naju pred spanjem pravljico. Če naju ni doma, prevzame to vlogo eden od sta- rejših otrok V tem večernem času nihče n pogreša televizije. Na vrsto pride navadno šele tretji dnevnik. Jana in Tomaž navadno gledata risanko ob 19. uri. Kadar si kdo res želi Ogledati kakšno oddajo ali film, to pove že prej in se tako organiziramo, da mu to omogočimo ali pa skupaj gledamo oddajo. VILMA: Rada berem knjige, zato čas pr spanjem izkoristim za branje. Med tednom skoraj nikoli ne gledam televizije, le ob koncu tetina si ogledam kakšen film ali zabavn oddajo. JANEZ: Večkrat se Zgodi, tla ves dan al ludi po več dni nihče ne prižge televizije. Televizija ali računalnik nam ni sredstvo za preganjanje dolgčasa, časa imamo vedno premalo. Zmeraj se vračam rad v naše malo kraljestvo, poje pesem. Kako ti občutiš vaše "malo kraljestvo"? VILMA: Naše "malo kraljestvo" nima rte zatiranih podložnikov niti ne bogatega in krutega kralja. Imamo pa luč. Vsak danje z vsakim del te luči. Kadar smo vsi skupaj, se plameni združijo. Takrat je luč najmočnejša, najtoplejša in nas medsebojno ogreva ob družinskem ognjišču. Takrat je pri nas najlepše. V človekovem življenju je mnogo razočaran j, bolečin in padcev. Kaj so tiste trdne stvari, kijih naj bi starši dali otrokom, da se jih oklenejo, da ne potonejo, ko pridejo življenjske nevihte? MARTA: Družina je najpomembnejši ne pa tutli edini faktor, ki vpliva na razvoj človekove osebnosti. Velik vpliv ima okolje, družba, šola. vrstniki, mediji, javno mnenje. Obremenitev zlasti v srednji šoli pogosto presega moči mladega človeka, zlasti če upoštevamo, daje to čas mlatloslnega nemira, dozorevanja, zaljubljanja in iskanja samega sebe in smisla življenja. Vsi naši otroci so vključeni v razne interesne dejavnosti, ki jih po eni strani sproščajo, po tlrugi strani pa jim vzamejo veliko časa. Najbolj trdna stvar v mojem življenju, na katero se lahko vedno oprem, je vera v Boga in v življenje po smrti. Mislim, tla nismo vrženi na svet kar tako kot kostanj pade z. drevesa. Prepričana sem. daje Bog vsakega človeka poklical v življenje zato, da opravi neko določeno nalogo, da Odigra svojo življenjsko vlogo. Ce v sebi začutiš, tla izpolnjuješ svojo življenjsko nalogo, če se trudiš, tla jo opraviš čim bolje, potem si kljub težavam in morebilnimu trpljenju v sebi miren in zadovoljen. Padci in neus pehi pa so tutli potrebni, ker se ob težavah prekalimo in si naberemo koristne življenjske izkušnje. Ker STOP bili v težavah, ker smo doživljali padce in preizkušnje, laže razume- ino druge ljudi, jih ne obsojamo, ampak jim skušamo pomagali. Osnovno vodilo življenja naj bo: DELAJ DOBRO IN IZOGIBAJ SE SLABEGA. Želim, da bi bilo to tudi vodilo mojim otrokom in da bi ob težkih življenjskih preizkušnjah ludi oni našli oporo v veri. Katere so vrednote, ki jih kot mlad fant eeniš in neguješ? JERNEJ: Moralnih vrednot se nekomu ne da vcepiti zgolj s pogovarjanjem. Vrednote moraš pri nekom opaziti, jih ceniti, potem jih počasi sprejmeš za svoje in skušaš tudi ti tako živeti. Vsa krščanska morala je zajela v Kristusovem evangeliju ali bolj na kratko v desetih božjih zapovedih. Mislim, da ni človeka, ki se ne hi strinjal s tem, da je ta nauk dober, res pa je, tla smo ljudje slabotni in zmeraj bolj nagnjeni k slabemu kot k dobremu. Pot poznamo, pa vseeno večkrat hodimo po ovinkih. Vsak človek ima vest, kije njegov osebni semafor in ga opozarja, kaj je dobro in kaj slabo. Upam, tla se mi semafor ne bo pokvaril. Mnogi mladi so danes vpeti v mnoge dejavnosti. Nekatere jim nalaga šola, druge čas, v katerem živijo, tretje si izbirajo sami. Kako pa je s prostim časom? TINA: Zdi se mi, da kljub vsem obveznostim še vedno najdem čas tudi za stvari, ki me sproščajo in veselijo. Prosti čas rada izkoristim za sprehod v naravi ali kakšno drugo telesno aktivnost. Ogledam si dober film, kaj preberem. Poklepetam s prijatelji, napišem pismo. Cc pa imam malo več časa, zelo rada naredim kaj novega, šivam, oblikujem in podobno. Poleg šolskega učenja mi je v veselje učenje novih stvari, posebno jezikov. Javno mnenje družini ni ravno naklonjeno. Ali daje družba družini tisti pomen in mesto, ki bi ga /.služila? MARTA: Ne vem. Mislim, daje tlel družbe družini naklonjen in se zavetla, tla kriza družine vodi v krizo družbe in krizo človeštva. Drugi del družbe pa je prepričan, da so otroci zgolj breme, strošek. Ce je za nekoga glavna življenjska filozofija, tla bo čim bolj bogat, tla si bo lahko privoščil čim več užitkov, takemu je otrok gotovo v breme in nadlego. Mediji, ki oblikujejo javno mnenje, imajo pomembno vlogo pri oblikovanju kakovosti odnosov v družini. Moralo bi biti veliko več pozitivnih oddaj, dobrih filmov, člankov, ki vzpodbujajo dobrodelnost, ljubezen do bližnjega, ki oblikujejo pozitivne vrednote. Tako pa iz. dneva v dan beremo, poslušamo in gledamo le o nasilju, prelepih, prešuštvu, ločitvah, krajah, nezvestobi,... Pogosto so še risanke za otroke polna nasilja in grobosti. Kaj narediti za trdnost naših družin? MARTA: Mati bi morala biti tlalj časa ob Otroku. Psihologi trdijo, daje vsaka daljša ločitev (cel dan ali več dni) matere otl otroka preti tretjim letom starosti za otroka pravi šok. Naj bi imele možnost ostati ob otroku vsaj tiste matere, ki se tega zavedajo in si to želijo. Za sebe vem, tla sem preživljala najhujše krize v življenju ravno takrat, ko sem moral pustiti doma dojenčka in začeli z rednim delom. Večkrat sem mislila, kako ležko mora biti šele mamicam, ki morajo zgodaj zjutraj budili otroke in jih vozili v varstvo k tujim ljudem. Zelo koristno bi bilo, če bi bile matere tlo tretjega lela otrokove starosti lahko zaposlene s polovičnim delovnim časom. Vse le stvari pa kratkoročno gotovo niso rešljive. Zalo mislim, tla je edina rešitev v tem, tla si kljub dirki s časom in sodobni tehniki (TV, radio, računalnik) privoščimo trenutke tišine in miru, družinske sproščenosti in ubranosti in nekaj časa za pogovor. JANEZ: Zavestno se moramo upreti vsem tem vplivom, ki razdiralno vplivajo na trdnost družine in si rezervirati nekaj časa za družino. Miklavž, božični in novoletni prazniki st> kar primerni za lo, tla drug drugemu posvetimo nekoliko časa. Pripravila Slavka Mustar Foto: Naš kraj Sprejem za krvodajalce in podelitev plaket in značk V torek, 19. novembra, je Občinski odbor RK občine Dobre-polje povabil na srečanje v gostilno Brdavs vse krvodajalce, ki so do zdaj darovali kri 5-krat, 10-krat, 15-krat ali celo 20-krat. Med njimi moram posebej omeniti Štefana Meglena, ki je dal kri kar 20-krat in zato zasluži še posebno priznanje. Prav tako zaslužijo priznanje tudi vsi ostali, zato jim je občinski odbor RK za njihovo človekoljubno dejavnost ob tej priložnosti podelil posebne plakete in značke. 5-krat darovali kri: ANICA ANDOLJSEK ROBERT FINK DRAGO GRM SLAVKO JAMNIK DARKO TOMŠIČ ALBIN VIDRIH ANTON ZABUKOVEC GRADEZ2 PREDSTRUGE 10 IKK I.Vil. 13 PODGORICA5 ZAGORKA 58 ZDENSKA VAS 24 TURJAK VIDEM - DOBREPOLJE KRKA VIDEM -DOBREPOLJE VIDEM - DOBREPOLJE VIDEM DOBREPOLJE Zl )l iNSKA VAS 42 VIDEM - DOI! RI d'()I J *- 10-krat darovali kri: JANEZ GAĆNIK PREDSTRUGEn.h. VIDEM- DOBREPOLIE AMALIJA ŠPORAR VIDEM 33/c VIDEM DOBREPOl JE MILENA ZABUKOVEC CESTA 54/a VIDEM - DOBREPOl JE ■» 15 krat darovali kri: IVAN NOVAK KOM POLJE 59 VIDEM - DOBREPOLJE JOŽE PINOSA KOMPOLJE25 VIDEM- DOBREPOLIE ZORAN TAVŽELJ HOČEVJE 9 KRKA TONE STEKLASA VIDEM 41/c VIDEM - DOBREPOLJE 20 krat darovali kri: ŠTEFAN MEGLEN KOMPOLJE 54 VIDEM- DOBREPOLJE Za lako humano dejanje se je nemogoče oddolžiti, lahko pa pokažemo skromno pozornost ljudem, ki darujejo svojo kri in s lem delček sebe nekomu, ki je v življenjski nevarnosti. Včasih je čutiti, da je to človekoljubno dejanje v družbi premalo cenjeno. Zdravi ljudje se ne zavedamo dovolj, da bole/en in nesreča ne počivata in da bomo morda že jutri mi tisti, ki bomo kri nujno potrebovali. Zalo je potrebno krvodajalske akcije še bolj podpreti in pridobivati ljudi, ki so pripravljeni darovali svojo kri. Vsem zgoraj omenjenim krvodajalcem, pa tudi vsem ostalim, se Občinski odbor RK občine Dobrepolje še enkrat iskreno zahvaljuje za njihovo humanost. /: .v. Voto: Naš kraj Krvodajalci, ki so dobili plaketo in značko Občinski odbor RK sestavljajo od leve proti desni: Ljuba Laharnar (predsednica), Tone Steklasa (član) inTončka Pugelj (članica). Janez Zgonc, 5. r 16 Medobčinska vaja s področja zaščite in reševanja Preizkus sistema Z ARE V • Resujmo skupaj V soboto, 26. oktobra, so štabi civilne zaščite in gasilskih zvez občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v sodelovanju z Izpostavo za obrambo Grosuplje organizirali skupno vajo, ki pa je potekala v vsaki od treh občini posebej. Namen vaje je bil preveriti možnosti zaščite reševanja ob naravnih nesrečah. Tokrat je bil tO domnevni potres, ki je prizadel vse tri občine. Štabi so pregledali in dopolnili načrte zaščite in reševanja ob potresu. Poudarek je bil na preverjanju praktične uporabe radijskih zvez med uporabniki znotraj občine s sosednjimi občinami in centrom za obveščanje ljubljanske regije. Vaja je potekala v dveh delih v vsaki občini posebej. Štabi CZ občin so v prvem delu ocenili možne porušitve starejših stavb, ponovno preverili lokacije evakuacije prebivalstva in zagotovitve začasne nastanitve, možnosti prehrane in ogrožene ustanove. V drugem delu vaje pa so ekipe za radijske zveze v PGD in radiomaterji pregledali tehnično dokumentacijo radijskih postaj in se seznanili z njihovim vzdrževanjem, delovnimi lokacijami in mestom hrambe. Nato so praktično preizkusili komunikacijski sistem ZARIi. Vzpostavili so ladijske zveze med občinami Dobrepolje, Ivančno Gorico in Grosupljem na ravni štabov civilne zaščite in občinskih gasilskih zvez. Sledila je vzpostavitev radijske zveze s centrom za obveščanje ljubljanske regije. Ob koncu so se vsi udeleženci vaje skupaj z gosti zbrali v Ivančni Gorici, kjer je sledil zaključek in analiza vaje. Najprej sta spregovorila župana občin Dobrepolje in Ivančne Gorice ter predstavnik OS Grosup- lje. Vsi so poudarili nujnost skupnega sodelovanja med občinami, ko greza zaščito in reševanje, saj se v primeru nesreč občinske meje brišejo. Sicer pa je bilo nekaj negotovosti, kako bo ta dejavnost zaživela v novih občinah. Kmalu pa seje pokazalo, daje bojazen odveč. Ljudje so z vso požrtvovalnosl- ki so sodelovali v vaji, so pokazali dobro usposobljenost, manjše pomanjkljivosti pa se bo dalo odpraviti. M. Steklasti Foto: Naš kraj BOGDAN SMRKE poveljnik CZ občine Dobrepolje: "Ko smo se organizirali v okviru nove občine, je bilo kar precej dela in težav, saj smo morali na novo pokriti tudi področje Strug. S tokratno vajo sem zadovoljen. Potrebna je bila zato, da smo lahko preizkusili opremo. Take vaje bi morale biti bolj pogoste. Ugotavljam pa, da vlagamo premalo denarja za to dejavnost v primerjavi s tem, kar se od civilne zaščite in gasilcev zahteva. Mislim pa, da povezava in skupne akcije med gasilci in civilno zaščito povezujejo in dajejo boljše rezultate, kot prej, ko so se akcije izvajale ločeno." jo in resnostjo pristopili k delu in rezultati so zelo dobri. Spregovorili so tudi drugi gostje ter poveljniki štabov CZ in poveljniki oz. predsedniki gasilskih zvez vseh treh občin. Franc Skalja, vodja priprave iz Izpostave za obrambo Grosuplje je vajo ocenil pohvalno. Pri tem je poudaril pomembnost obveščanja in alarmiranja ob morebitnih nesrečah. Radiomaterji, Radiovezisti JOŽE LENARČIČ, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje: Zadovoljen sem, da je vaja uspela. Figuracija terena na tem področju je namreč taka, da je težko vzpostaviti dobre zveze. Kljub temu smo bili uspešni, pomanjkljivosti pa se bo dalo odpraviti s pogostejšimi vajami." Analiza vaje je bila v Iv. Gorici v gostišču Mini Štab CZ Dobrepolje skupaj z gasilci pri delu Center Ponikev dobiva končno podobo Po mnogih zapletih in problemih, katere sem opisala že v mojem zadnjem poročanju iz Ponikev in da se dela niso odvijala tako, kot smo prvotno pričakovali, pa danes z velikim veseljem povem, da smo lahko zadovoljni. Kompleksnost problematike ob takem projektu je od vseh nas, investitorja in vaščanov terjala obilo energije, posluha za skupno koordinativnosl, da smo tako vse potrebne zahteve pb pravni regulativi, želji vaščanov spravili pod skupni imenovalec. Pomislite, koliko dogovorov je bilo potrebnih samo glede sosedskih odnosov, saj so nekateri določene predele koristili nekaj desetletij in se jim je kai" dozdevalo, tla so le oni pravi "lastniki". Ves čas smo se trudili, tla smo zadevo vodili demokratično, podprto z določenimi pripombami, željami, saj so bili vsi vaščani pravočasno obveščeni o začrtanih planih. A vedno se Zgodi tudi obratno: obilo pripomb, kritike, posebno sedaj, ko so se zatleve pripeljale že tlo končne laze. Miselnost ljudi se dejansko ne tla spremeniti čez noč, daje potrebno določene stvari povedati ali narediti pravočasno in na določenem mestu, takrat, ko je pravi trenutek za to. Po vsem tem. kar je že storjenega, smo lahko kljub temu zadovoljni, čeprav bo končno podobo Center pridobil spomladi prihodnjega leta. Ko se spominjam začetnih razgovorov z različnimi akterji projekta in izvajalci, so vsi smelo in previdno razpravljali "češ. ali se bo mo sploh lotili lega posla, kako pa bo to stvar sprejel ta in la gospod (namerno se izogibam imenovanja določenih oseb)"! Sedaj se mno gi vaščani ukvarjajo z diskusijami (predvsem so lo tisti ljudje, ki niso nikoli bili udeleženi pri nobeni skupni delovni prostovoljni akciji)! t) zapravljanju denarja v projekte, katero področje vasi bi lahko še naprej ostalo nespremenjeno! Ali si zamislile, kako bi "pristojala" ponovno zgrajena kapelica nad drvarnico in vsemi drevesi, polkami, če se ne bi lotili celotnega predela kompleksno!? Smešno in nizkotno je takšno razmišljanje. Stremeti moramo za razvoj, za izboljšanje in polepšanje naše ožje in širše okolice, vse lo pa nas privede k graditvi in povezovanju vaščanov, ljudi. Sevctla ima vsak posameznik pravico svoje mnenje povetlati, vendar v določenem trenutku in na določenem kraju! Hvaležna sem delovnemu teamu, v katerem smo se medsebojno bodrili, reševali proble mat i ko in akcije postopoma, se včasih tudi jezili, vendar vedno v vsaki stvari iskali pozitivne točke in rešitve. Največja zahvala za naše aktiviranje gre našemu zvestemu sovaščanu. gospodu Jožetu Zgoncu, ki je dal že preti leli idejo o po- Na slikah: center Ponikev, dne 23.11.1996 novni zgraditvi kapelice, idejo tudi udcjanil in investiral. Drznem si reči, tla je med nami verjetno še nekaj sovaščanov. ki bi lahko na kakršenkoli drugi način soustvarjali naš boljši jutri, pa lega ne store! Gospodu Jožetu Zgoncu lahko že danes rečemo iskrena hvala za vse! Ko se spominjamo vseh akterjev, moramo omenili in se zahvaliti občinski upravi občine Dobrepolje, posebno gospodu Rusu, kije moral zaradi naših velikih želja po čim hitrejši realizaciji del, velikokrat poslušati pozitivne in negativne kritike. Se kako se zavedamo, tla se morajo prave želje in smotri za cilje roditi in nato uresničevali prvenstveno v samem kraju in samo z zavzetim in vztrajnim delom se pride do končnega rezultata. Na koncu ne smemo pozabili na mnoge sovaščanc, ki so bili vedno pripravljeni pomagali in lo na kakršenkoli način. Hvala vsem! Se mnogo načrtov je in lutii volje, energije in, upam si trdili, tudi znanja, čeprav zatleve obravnavamo amatersko in če bodo le-te podprte tudi s sirani vaščanov Ponikev in občine Dobrepolje, smo na dobri po li, da vas Ponikve naredimo še lepšo, prijaznejšo. Tina S ha wisli 18 Turistično društvo DOBREPOUE vabi na RAZSTAVO FOTOGRAFIJ iz projekta "UREJENA LX)MAČUA" Razstava bo v občinski stavbi na Vidmu in bo odprta do 10.12.1996 vsak dan od 8. do 11. ure; v sredo in petek pa tudi od 16. do 18. ure, v nedeljo, 8.12. od 8. do 12. ure. Na razstavi bo možnost ocenjevanja občinstva za najbolj urejeno domačijo v občini. VABLJENI! Turistično društvo DOBREPOLJE vabi na RAZVEDRILNO ZABAVNO PRIREDITEV ki bo v petek, 20.12. 1996 ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Osrednji dogodek večera bo podelitev priznanj za najbolj UREJENO DOMAČIJO. Za razvedrilo bodo poskrbeli: - Kabaret skupina Klemna KOŠIRJA (sina znanega pok. Franca Koširja) - harmonikarji učitelja Jožeta ZEVNIKA - harmonikar Robi KRALJIC PRISRČNO VABLJENI! OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80 1312 VIDEM DOBREPOLJE Vabilo na božično - novoletni sejem Vabimo vas, da se udeležite B0ZICN0-N0V0LETNEGA SEJMA našega zavoda, kjer vam bodo malčki iz vrtca in učenci PŠ Ponikve, PŠ Kompolje in razredne stopnje centralne šole, ponudili pestro izbiro božično-novoletnih darilc, ki so jih izdelali skupaj z učiteljicami in učitelji. SEJEM B015.12.1996, OB 11.00 URI V GASILSKEM DOMU NA VIDMU ZA PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE BODO POSKRBELI: UČENCI S KARA0KAMI, D0BREP0USKI GODBENIKI, ANSAMBEL ZELENA DOLINA. Na sejmu bomo organizirali tudi prodajo - izmenjavo rabljene smučarske opreme. Pri nakupu in prodaji bodo sodelovali tudi strokovnjaki. OBILO ZABAVE V PRAZNIČNEM DECEMBRU VAM ŽELIJO MALČKI, UČENCI IN ZAPOSLENI V JVIZ OŠ DOBREPOLJE Družinski kotiček Vsak mesec je lako svojevrsten. Ima svoje določene dneve, ki nas osrečujejo, nam delajo življenje lepše, srečnejše. Dajejo nam možnost, da svojim bližnjim vsakič ponovno dokažemo, da jih imamo radi. Prav mesec december je še posebno radodaren /. dnevi pričakovanja tako za otroke kot za starejše. Pričakovanje je način življenja vseh, ki rastejo, vseh pametnih, ustvarjalnih, vseh, ki se trudijo, da lahko bogato doživljajo pričakovane dneve življenja. I ,epo v naših družinah je takrat,, kadar ne pričakujemo samo zase. Zgodba Božično darilo nam prikazuje, kako lepo je živeti v družini, kjer gmotne razmere niso zavidanja vredne, je pa razumevanja med zakoncema v obilju. Božično darilo Nekaj drobiža je bilo vse njeno premoženje na sveti večer. Kako naj s lem kupi darilo za moža? Sedla je na stol in zajokala. Poleni jo je prešinilo: dve reči sta v hiši, na kateri je zelo ponosna: njegova zlata ura in njeni lepi dolgi lasje. Sklenila je, da bo prodala svoje lase in kupila darilo - verižico za uro. Rečeno - storjeno. Pozno popoldne je prišel mož domov. Ko je zagledal njene kratke lase, je prebledel. Objela gaje: "Saj bodo zopet zrasli!" Toda njegovo bledico sije napačno razlagala. Ni prebledel zato, ker je s kratkimi lasmi ne bi maral, temveč zaradi božičnega darila, ki ga je kupil zanjo - majhne glavničke in sponke, ki si jih je tako dolgo želela. In sedaj ima kratke lase. Še enkrat je potolažila moža, češ saj bodo zrasli. Potem mu je dala svoje darilo. Odvil gaje, zagledal dragoceno verižico za uro ter se nasmejal. Rekel je "Božična darila bova shranila. Preveč lepa so, da bi jih Že sedaj lahko nosila!" In ji je povedal, daje prodal svojo zlato uro, da bi ji lahko kupil darilo, ki si ga je lako želela. A.Š. Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Spet je tu nova številka Naš.ega kraja in med tem časom seje marsikaj zgodilo. Imeli smo volitve in izvolili smo nove poslance, zdaj pa želimo, da bi dobili pošteno in pravično vlado za vse, da ne bi bili prevarani in da bi bile vse stranke pošteno zastopane, kol smo jih volili. Tudi v našem društvu seje med tem časom marsikaj dogajalo. Letos smo celo poletje prenavljali naše prostore. Preuredili smo si kuhinjo, da bo bolj praktična in čim večja. Takšno bi potrebovali, vendar nam ni uspelo tako kot Butalcem, Dela je bilo kar precej, izkopali smo 40 cm nasutega materiala, zabetonirali, položili topli pod, hodnik pa smo pregradili z. lesom tako, daje kuhinja malo večja in bo služila tudi za skladišče. Seveda smo morali zaradi velike vlage precej časa čakati na sušenje. Pohvaliti moram vse, ki ste delali. Vsem se tudi iskreno zahvaljujem. Največje delal Jože Rigler. Franc Godec je naredil police in predale, Jože Rigler pa vrata, pult s pomičnim oknom, strop v kuhinji, leseno steno in vse druge obloge in podrobnosti. Podaril je tudi les za vrata, za vse obrobe in nosilni les. Zidarska dela so opravljali Feliks Pcrko, Anton Kaplan, Stane Peric in Janez Perko. Ven-lilalor je montiral Jože Vcrgo mlajši, elektriko je napeljal Rudi Perhaj, kovaška dela je opravil Jože Gačnik, gasilno omarico hidrant je prestavil Jože Boštjančič. Nabavili pa smo ventilator, topli pod, material za elektriko, ladijski pod, cement, apno ter pesek ter še drugo potrebno v vrednosti 116.832 SIT. Dne 9. novembra smo bili na Madžarskem v Lentu na nakupovalnem izletu. Udeležba je bila polnošlevilna in (udi z. nakupi smo bili zadovoljni. En teden kasneje, 16. novembra, pa smo imeli mailinovanje. Zabavali smo se v našem domu v prenovljeni kuhinji. Vsi člani so bili veseli in razpoloženi kot vedno in tudi zadovoljni s postrežbo in hrano. 5. decembra pa se spet odpravljamo na nakupovalni izlet v Vrtojbo pri Novi Gorici. literarni kotiček MOJI PESNIŠKI POSKUSI PRVE SNEŽINKE Na mehko travo naletavajo, tiho, počasi zimo oznanjajo, puhaste, mehke na vejah sede, dolgo in mrzlo si zimo žele. S strehe že rastejo sveče ledene, v naravi ne vidiš več trave zelene, išče zavelje vsaka si ptica, prihod božiča potrdi v pekaču ptica. Na griču pa glej, že malčki hite, da nam veselja še več narede. Snežinke pa vse opazujejo rade, če so pobeljene dolge poljane, ena pri drugi veselo letijo, rožam na oknih čar dopolnijo. "Da bi še dolgo bilo nam lepo!" radostno nam vzklikajo. A Ima Mehle, 6. OŠ Videm VRABEC NA CESTI O vrabček, ptiček čifirič, kaj iščeš na cesti, saj za pod kljun ne dobiš čisto nič. Le hitro s ceste beži dol, da ne povzročiš karambol. Če na cesti boš še stal, le palačinka boš postal. A vrabec na nauke ne da nič, ker peruti ima, boji se nič. Zato otroci poslušajte, na cesti nikoli se ne igrajte, pa tudi čez cesto ne skakajte, kaj hitro se zgodilo bo, da zmelje avtomobilsko vas kolo. Kako bi razred prazen bil, le kdo pouku bi sledil. O joj, O joj! na naših cestah je tako, da vsaki dan pogrebi so. Stanka Ahlin 20 CAS JE ZLATO Zopet je minil en mesec. 30 dni v življenju vsakega posameznika ni veliko. Če vzamemo, da človek doživi starost 75 let, potem pomeni 30 dni le 1/900 njegovega življenja. Četudi pomeni mesec dni le majhen košček človekovega življenja, ga mora vsak kar se da polno izkoristiti, saj bo kmalu minilo novih 30 dni, novo leto, prav tako novo desetletje. Mnogi mladi smo se odločili, da bomo del našega življenja namenili srečanjem mladinske veroučne skupine, seveda z namenom, da bomo od teh srečanj odnesli kar se da največ. Tako smo tudi zadnje sobotne večere preživeli pod okriljem veroučne sobe in župnišča. Prvo srečanje v novembru je bilo nekaj posebnega. Obiskali so nas študentje iz Ljubljane, ki so bili skupaj z. našo mladino na evropskem srečanju mladih v Wroc- lavvu. Gostje SO pripravili (udi temo lega srečanja. Pogovarjali smo se o nasilju, ki gaje veliko preveč v mnogih družinah, da 0 današnji liberalno usmerjeni družbi sploh ne govorimo. Naslednji dan, v nedeljo popoldne pa smo imeli mladinsko mašo, pri kateri je sodelovala tudi mladina iz Velikih Lašč in Strug. 9. novembra je temo z. naslovom »Kdo sem v Jezusovih očeh« pripravil g. kaplan. Spraševali smo se o tem, kdo pravzaprav sem/ Zakaj sem na svelu? Kaj pričakuje od mene On, ki mi daje življenje. Naslednjo sobolo smo imeli šolo za zakon, temo, ki jo jc pripravila študentska skupina. Pogovor je tekel predvsem o razlikah med moškim in žensko. Kot lahko sami vidite, je čas, ki ga mladi namenimo veroučnim srečanjem, koristno porabljen, saj pri verouku dobimo odgovor na marsikatero vprašanje in se pomenimo o vsem, kar nas zanima. Janez Tomšič Današnja družba jc potrošniška. Takšni so tudi odnosi med ljudmi. Povsod je prisotno načelo DAJ - DAM. Najlepše pa jc takrat, ko smo pripravljeni dajati. Zakonsko in družinsko življenje brez. takšne drže je preprosto nemogoče. Kje naj se mlad človek danes uči takšnih odnosov'.' Odgovor je le eden. V skupnosti, katere želja ni le imeti, ampak biti. In kje najti takšno skupnost? Hvala Bogu ima večina mladih, vsaj v naši soseski, dobre in požrtvovalne starše. Ob njih je lahko začutiti držo darovanja. Soli smo prepovedali vzgajati (se vzgoje nekdo boji?). Ostane še skupnost dobrih prijateljev. Pravega prijateljstva brez. požrtvovalnosti nc more biti. Takšnih skupnosti (prijateljstev) danes ni na pretek. A vsak mlad človek jo je dolžen najti... kaplan Jernej Zakaj hodiš k verouku? Ker mc zanima. (Denis) Da srečam prijatelje. ( Darja) Ker so tam dobri prijatelji. (Nina) Da bi spoznal smisel svojega življenja. (Danilo) Ker je pri verouku koristno združeno s prijetnim. (Bojan) Ker mi verouk pomeni rast v veri in dobro družbo. (Urška) Ker se lahko o marsičem pogovorim in spoznavam sebe. (Nina) Ker čutim potrebo po tem, da zvem, kaj drugi razmišljajo. (Peter) Ker so zanimive teme in se lahko naučiš veliko novega. (Jasmina) Ker mi je v pomoč za lažje razumevanje vere in svetih zakramentov. Ker se dobro počutim in lahko poslušam razmišljanja drugih. (Marko) Ker lahko izvem mnenja drugih, se pogovorim in izmenjam svoje izkušnje. (Janez) Kalehel je vprašal veroučence: »Kaj je bil Peter, preden gaje Jezus poklical?« »Ribič!« »In kaj potem?« »Policaj,« odgovori mali Damjan. »Zakaj pa policaj?« vpraša katehet. »Zelo priprosto. Jezus mu jc rekel, ko ga je poklical: Od sedaj boš ljudi lovil.« »Katoliški duhovniki nimajo ne žene ne otrok,« razlaga kalehel otrokom pri verouku. »To je pa smešno; od kod pa pridejo novi duhovniki, kadar stari umrejo.'« vpraša mali Peter. NAGRADNO VPRAŠANJE Vsem nam je dobro znano, daje skoraj ni hiše, pri kateri ne bi praznovali Abrahama. Znano je tudi, da Abraham pomeni »Oče narodov«, vemo pa, da se mu je pri stotih letih rodil sin Izak. NAGRADNO VPRAŠANJE iz tega sledi: Koliko let je dočakal ta veliki mož (Abraham)? Pravilne in malo manj pravilne odgovore bomo upoštevali pri žrebanju v soboto, 14. 12., po mladinskem verouku. Odgovore do navedenega datuma pošljite na naslov: Mladinska veroučna skupina, Videm 33, Videm. In še nagradi: CD plošča Petrova barka in nova kaseta našega znanega pevca Vlada Kresli-na. Vesna & Urška MLADINSKI KLUB Vsi najbrž že veste, da imamo v Dobrepolju mladinski klub. Klub se nahaja pri župnišču inje odprt vsak petek od 19. do 22., soboto od 21. do 23. in nedeljo od 19. do 22. ure V klub ste povabljeni vsi mladi od osmega razreda dalje. Želimo, da bi klub postal center mladih. Skupaj se bomo veselili, pogovarjali, igrali biljard, nogomet, pikado... in druge družabne igre. Večkrat bomo organizirali tudi plese, na katere ste vsi vabljeni. 15. 11. smo imeli lechno žur, naslednji ples pa bo predvidoma čez štirinajst dni. Prav sedaj gradimo manjšo sobico ob sedanjem klubskem prostoru za umirjene pogovore in družabne klepete. O življenju v klubu vas bomo sproti obveščali tudi v Našem kraju. Podoben, malo večji mladinski klub imajo tudi v Cerknici. V tem klubu se ob večerih zbira 150 mladih. Samo večeri brez. alkohola, cigaret in drugih škodljivih poživil nas kulturno in duhovno bogatijo. Glavni namen kluba je torej pozitivno druženje mladih in njihova medsebojna komunikacija. Vabljeni! David Jakopič Senca nad mladostjo (RAZMIŠLJANJA PROSTOVOLJK) Verjetno ste mnogi prepričani, da je mladost najlepši letni čas življenja, obdobje brezskrbnosti, igre in veselja. Tako naj bi bilo, pa žal pogosto ne drži. V Času odraščanja mladostnik potrebuje močno družinsko podporo ljudi, katerim zaupa svoje težave, ki jih zagotovo ima. Zal pa odrasli na mladostnikove probleme navadno gledajo z očmi odraslega, premalo pa se vži-vijo v otroka, mu ne prisluhnejo in tako se po navadi začne nerazumevanje, nezaupanje med starši in otroki, med mladimi in odraslimi. Vsak odraščujoči mora imeti občutek varnosti, sprejelosti in ljubezni. Mladostnik, ki odrašča v okolju, ki je za mladostnikove probleme zaprlo, nerazumevajoče, probleme Odraščanja občuti še močneje. Sam svojih težav ne zmore in ne zna rešiti, kar ga po navadi vodi v nove težave. Njegovo življenje je zaradi pomanjkanja topline, zaupanja in opore osiromašeno. Prepogosto pozabljamo na otroke, ki se vračajo v domove, kjer jih pričakuje alkoholizem staršev, pretepanje in zanemarjanje, obsojanje, razpuščena ali prestroga vzgoja. Problemom doma se pridružujejo problemi v šoli, težave pri iskanju družbe, partnerja in podobno. Tako pridobljeni vzorci lahko vplivajo na njihovo starševstvo. Mladostnikove težave so lahko tako pogojene s številnimi dejavniki. Če k težavam ožjega in širšega okolja dodamo še mladoslni-kovo nezrelost, neprilagojenost in ostale mladostnikom lastne posebnosti, je rezultat tu. "Primer" je zrel za obravnavo v socialni službi, na sodišču za mladoletnike in v ostalih ustanovah. Ljudje se pogosto ne zavedajo oziroma ne vedo, kaj se skriva za delovanjem le-leh. Pri mladostniku večina istočasno vidi samo to, daje ta in ta spet vlomil v trgovino, se stepel, pustil šolo, zašel v slabo družbo ipd. Mladostnik je že ožigosan. Na Centru za socialno delo Grosuplje pa tako ravnanje pomeni samo klic na pomoč in razlog za takojšnje ukrepanje. Jožica Matja-šič, socialna delavka in pedagoginja, je pred leti organizirala skupino prostovoljcev. To ni skupina strokovnjakov, ampak so čisto navadni ljudje, ki bi radi pomagali in verjamejo, daje prav vsaka pozitivna malenkost lahko doprinos k prijetnejši mladosti O našem delu pravi Jožica naslednje: "Prostovoljce smo začeli vključevati v naše delo leta 1987. Na našo pobudo je začela delovati skupina devetih prostovoljcev, ki so se začeli ukvarjati z, otroki in mladostniki, jim nuditi učno pomoč, pomoč pri razreševanju raznih težav odraščanja, pri ustreznejšem preživljanju prostega časa, jim dajali ustrezno oporo pri njihovih prizadevanjih za pozitivne spremembe. Pri lem smo izhajali iz tega, da v dobi odraščanja vloga in pomoč vrstnikov oziroma le nekoliko starejših na njim svojstven način pomembnejša kol pomoč ostalih iz sveta odraslih. Ker pa je za mlade največja skrb prav šola in v zvezi s šolo marsikdo doživlja velike stiske, smo najprej za- čeli z vključevanjem otrok in mladostnikov s lemi težavami. Prvo leto je bilo vključenih deset otrok. V letošnjem lelu pa pa se 26 prostovoljcev srečuje že z več kot 50 otroki in mladostniki. Prostovoljci so dijaki, študentje in mladi, že zaposleni ljudje, ki so pripravljeni del svojega časa posvetiti otrokom in mladostnikom z, različnimi težavami in stiskami. S svojima sodelavkama Matejo in Lr no skrbimo kol mentorice za lo, da jih spoz namo s temi otroki in mladostniki, jim po potrebi posredujemo določena znanja, skupaj iš Čemo poli reševanja posameznih težav in skrbimo za druge organizacijske zadeve tega tlela. Njihovo delo se meni, mojima sodelavkama, občinam in delavcem Centra za socialno delo Grosuplje zdi pomembna dejavnost, s katero dopolnjujemo naše strokovno delo. hkrati pa je lo pomembna preventiva tako za Otroke in mladostnike kot tudi za same prostovoljce, ki na la način bogatijo svoje živ ljenje in rastejo kol osebnosti. Kako poleka to delo in kako ga doživljajo prostovoljci, najlažje povedo oni sami." Smisel našega prostovoljnega dela je v leni. da ima mladostnik nekoga, ki ima čas zanj, mu želi prisluhniti in mu po potrebi pomagati. Prostovoljci ne morejo odpraviti mla-dostnikovega problema ali celo problemov njegove družine, so mu pa lahko opora za trenutke njegove sliske, ne glede s čim je pogojena. Težko je govoriti o uspehih, izhajamo pa iz lega, daje dobrodošel vsak ludi majhen vzpodbujajoč premik v življenju mladostnika. Naše prostovoljno delo je pravzaprav druženje z mladostnikom. Srečanja potekajo navadno enkrat tedensko - najpogosteje na samem CSD, redkeje pri mladostniku doma ali na domu prostovoljcev, včasih tudi 22 v prostorih nekaterih šol. Srečanja so prilagojena mladostniku, njegovim interesom, starosti in trenutnim težavam. Po navadi je povod /.a srečanja /. mladostnikom njegova potreba po učni pomoči, po pomoči pri razreševanju njegovih konfliktov povezanih s šolanjem. Sčasoma se med prostovoljcem in mladostnikom ustvari zaupanje in prijateljstvo in učna pomoč ni več najpoglavitnejši del srečanj. Razvije se odnos med dvema enakovrednima človekoma, ki se veže z. zaupanjem in razumevanjem. Prostovoljno delo je možnost, ki se lahko ponudi mladostniku, šele s Strinjanjem njega samega pa se lahko začno naša srečanja. Poleg srečanj s posameznim mladostnikom organiziramo prostovoljci pod okriljem našega prostovoljnega dela na CSD tudi druge de- javnosti - npr.: izlete, obiske raznih prireditev, plavanje, kijih radi obiskujejo tako mladostniki kot prostovoljci. Sodelujemo tudi pri organiziranju in izvajanju počitniških dejavnosti - Živ žav, Mravljinčck Ferdinand, ipd. Uresničili pa smo tudi zamisli o taboru, katerega namen je medsebojno spoznavanje, skupno doživetje, učenje socialnih veščin. Letos smo "spravili pod streho" že tretji tabor, ki je bil veselo in prijetno doživetje za vse udeležence. Če se želite pridružiti naši druščini prostovoljk in prostovoljcev, pokličite na Center za socialno delo grosuplje - Frno, Matejo ali Jožico - telefon: 761 -1 I I. Prostovoljke: Darja, Melita, Tatjana Spomin na poletje Kljub temu, da je letošnje poletje že daleč za nami, prihodnje pa še daleč pred nami, vam želimo predstaviti izkušnjo in hkrati možnost aktivnega preživljanja počitnic (vsaj prihodnjih). Vsem zainteresiranim mladostnikom obljubljamo, da bomo pravočasno, še pred prihodnjim poletjem, predstavili možnost preživljanja "drugačnih" počitnic. CSD Grosuplje Moja izkušnja (Odred Petra Klepca III.) Odločila sem se, da se v avgustu udeležim tabora na Kolpi. Odred Petra Klepca III., tako smo se imenovali, je sestavljal I 1 članov. Bili smo na Kolpi, kjer smo počeli razne stvari. Meni je bilo vse zelo všeč. Ko smo se zbudili, smo šli "klical" sonce. Potem smo zajlrkovali. Čez dan smo imeli organizirane razne delavnice, tako da nam nikoli ni bilo dolgčas. In kar smo počeli, smo tudi ovekovečili. Slikali smo se in Gregor nas je snemal s kamero, tako da naši trenutki zabave ne bodo pozabljeni. Ko sem se odpravljala na Kolpo, meje skrbelo. Spraševala sem se: "Kako bo? Kje bomo1.' Kaj bomo delali'.'" Mučila so me tisočera vprašanja. Za odhod smo bili dogovorjeni v parku nasproti avtobusne postaje. Ko sem prišla tja, je že bilo zbranih nekaj ljudi. Bila sem slabe volje, ker ni bilo nikogar, ki bi mi bil všeč, zato sem slabe volje sedela na tisti klopci in opazovala ljudi, ki so prihajali. Seveda so s svojimi sinovi in hčerkami prišle tudi mame in očetje. Kmalu smo se vsi zbrali in odpeljali smo se proti Kolpi. Na avtobusu smo se posedli vsak po svoje, toda bili smo blizu skupaj. Jaz sem sedela s svojo prijateljico Tatjano, s katero sva šli skupaj na Kolpo. V Kočevju smo se ustavili in se malo okrepčali. Po dolgem čakanju je končno prišel avtobus. Vožnja se mi je zdela kar dolga, čeprav smo se vozili le eno uro in pol. Tam nas je že čakal Gregor, naš vodja. Odpeljal nas je do žage, do parcele, kjer smo kampirali. Že prvi pogled mi je omehčal srce, slabi občutki so izginili. Bilo je čudovito. Vse v zelenju. Trije šotori in kuhinja ter, da ne pozabim, naše ognjišče. Res je bilo lepo in težko bi opisala občutke, ki so me prevzemali. Moji občutki vezani na tabor so me spremljali tudi še potem, ko smo odšli domov. Ko smo se odpravljali, mi je bilo kar malo težko. Res k srcu mi je prirasel ta del Kolpe, pa čeprav je bila voda ledeno mrzla. Ko smo pospravljali šotore in okolico, sem bila povsod zraven. Hotela sem še zadnjič začutiti in si vtisniti v spomin Kolpo in prostor, kjer smo bivali. Hotela sem občutili zelenje, travo, po kateri smo se podili cele dneve, drevesa, ki so nam delala senco, ko jc sijalo sonce in streho, koje deževalo. Pred odhodom sem šla še enkrat namočit noge v zelenoijavo mrzlo Kolpo. Potem smo se odpravili. Bilo je čudovito in nepozabno. Marjeta liandur Tabor ob novembrskem morju Na centru za socialno delo v (irosuplju izkoristimo vsake šolske počitnice za veselje Otrok in mladostnikov, ki jim Center nudi pomoč, in prostovoljcev, ki se s temi otroki in mladino ukvarjajo. Poleti smo imeli leden počitniških delavnic, jesenski prosti dnevi pa so nam prišli prav za naš tretji tabor. Ponovno je potekal v Božičih nad Ankaranom v hišicah društva Sonček, in sicer od 2. do 5. novembra. Priprave so polekale pod skrbnim nadzorstvom Jožice, Erne in Mateje, ki na Centru med drugim tudi vodijo naše delo. Po vožnji, kije minila v smehu in pogovoru, smo se najprej posvetili šporlu in kuhinji. Brcanje žoge je nekatere precej segrelo, tako smo tekali okoli kar v kratkih rokavih in celo brez. njih. Tega si doma ne hi mogli privoščili! Nekateri so se poglobili v zidarsko delo z mivko in tam pustili močno preluknjan kup mivke, ko smo šli na zasluženo kosilo. Za mizo nas je bilo kar lepa družinica - 12 otrok in 13 prostovoljcev (Melita, ki je bila "glavna", Tal Jana, Nina, Jana, Vesna, Alenka, Dušan, Sašo, Primož in še en Primož, Robi, Andrej in Jože). Kuhinja nas je precej družila, saj sije marsikdo želel sodelovali pri pripravi in pokazati kuharske sposobnosti. Vsem kuharicam in kuharjem je delo šlo gladko od rok in prav vse je treba pohvaliti. Morje nas je z nevidnimi rokami klicalo na obalo in nismo se mogli upreti vabilu. Popoldanski izlel nas je "napolnil" s sončno energijo in nam tlal možnosti za igro, kar smo seveda izkoristili. Kdo pa ne bi? Igranje je potekalo še cel večer, ko smo se spoznavali, govorili sosedom v krogu same lepe stvari in sc smejali, da so nas že bolele obrazne mišice. Po telovadbi smo se na vso moč umivali in naj bi se odpravili spat. Pravim, naj bi sc, a je to veljalo le za polovico, druga polovica pa je bila budna kol še nikoli prej. Treba je bilo povedati še tisoč Stvari, skakati s spalno vrečo, glasno govoriti, vse pogledati in raziskati, da ne govorim o tem, daje bila misel na spanje na zadnjem meslu. Vsi nestrpni smo pričakoval i nedeljsko kopanje v bazenu v Kopru. Čakale so nas cele štiri ure v vodi, zalo nam je čas do takrat mineval bolj počasi. Predali smo se morju in lam lenarili. Pa kopanje.' Skoraj bi rekli, daje poletje, tako nas je prevzelo. Igrali smo se v vodi, plavali, se lunkali, skakali v vodo, preiz- kušali plavutke in žoge, se špricali... Na kratko povedano, uživali smo. Na koncu smo bili iako izmučeni, da so nekateri med vožnjo do hišic kar zaspali. Vendar je bil kljub temu za vse precej razigran in miganja poln večer, odločili smo se namreč, da bomo plesali. Cc povzamemo besede udeležencev, bi rekli: "Super žurka, noro, krasno, nimaš boljšega!" Potem pa je vse popadalo v spalne vreče. Ponedeljek je bil v znamenju turizma in potepanja po slovenski obali, točneje po Sečovljah in in Izoli. Seveda si nismo samo ogledovali znamenitosti, ampak smo se tudi igrali, kolikor seje le dalo. Pa večer'.' Najprej smo vsi skupaj okupirali kuhinjo. Spekli smo si pizze in se najetih, da smo komaj stali. Tako nam je prav prišel še en zabavni večer s salami, smehom in plesom. To je bil hkrati tudi poslovilni večer, žal. Zadnji dan smo se prelevili v gospodinje in se s krpami, metlami in podobnim lotili prahu in umazanije. Po končanem deluje bilo vse kot iz škatlice. Bili smo precej ponosni na opravljeno delo, saj smo bili nadvse pridni. Pot domov je bila otožna, kot je zmeraj, kadar gremo z lepega kraja in se končujejo čudoviti dnevi. Če je bila otožna pol, pa še ne pomeni, da smo se tako tudi obnašali. Pri nas namreč ne gre brez. smeha in veselja, kadar pa se peljemo proli domu, mislimo na to, da se bomo zopet srečali in se lepo imeli. In če bi koga vprašali, kaj smo delali vse tedni, bi odgovoril: "Ja, igrali smo se, kartah, žogali, kopali, plesali in smejali. Alenka Oblak DONATORJI, ki so omogočili izvedbo tabora: HOTELZUSTERNA KOPER DISKONT ŽEJA GROSUPLJE TRGOVINA ZLATA NIT GROSUPLJE TABOR,Trgovina, gostinstvo in turizem, p.o. GROSUPLJE TASJA-NATURA GROSUPLJE Sadje - zelenjava - KUTIČ GROSUPLJE SLOVENIJAVINO LJUBLJANA RIBARNICA POREBER GROSUPLJE PEKARSTVO IVANČNA GORICA PEKARNA PEČJAK ŠKOFLJICA PEKARNA MIŠMAŠ KRKA OLIMPIC SPORT, trgovina za šport in prosti čas, GROSUPLJE MESARSTVO JAVORNIK GROSUPLJE MESARSTVO MIŠIC M&J IVANČNA GORICA MESARSTVO MIROSLAV ZUPET ŠMARJE -SAP MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE Trgovina MAČKON GROSUPLJE LJUBLJANSKE MLEKARNE Ustanovljena Zveza športnih oiganizacij Dobrepolje Po ustanovitvi Zveze športnih organizacij v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica, je tudi občina Dobrepolje ustanovila svojo Zvezo. Ta sklep je bil sprejet na ustanovni skupščini Zveze športnih organizacij Dobrepolje, kije bila 22. novembra, 1996. Zanj so se odločili predstavniki vseh šestih registriranih društev in klubov v občini, ki bodo odslej združeni v Zvezi športnih organizacij. Pobudnik in organizator skupščine Andrej Ceveje poudaril, da so ludi v dobrepolj ski občini dozorele razmere za ustanovitev te osrednje Športne organizacije, ki ima to prednost, da se bo skupaj lažje uresničevalo interese. Na skupščini so sprejeli tudi statut, ki je usklajen z novim Zakonom o društvih in klubih. Ker je društev manj kol deset, je najvišji organ Zveze skupščina, ki jo sestavljajo prestavniki vseh šestih društev in klubov. Pred začetkom delovanja, ki se bo začelo z novim finančnim letom, se mora Zveza še registrirati, nato pa bo dobila svoj žig in žiro račun, da se bodo sredstva lahko nakazovala direktno, kar pomeni bistveno razliko od prejšnjega načina financiranja Za predsednika Zveze športnih organizacij Dobrepolje je bil po manjšem zapletu izvoljen Alojz, Kuplenk, za sekretarja pa Andrej Udeležba je bila stoodstotna Cevc. Punkcija sekretarja je profesionalna in se bo izvajala za vse tri občine. Nadzor nad finančnimi sredstvi bo izvajal 3-članski nadzorni odbor, v katerega so bili izvoljeni: Tone Mustar. Jože Križman in Igor Bamhič. Glede nadaljnega obstoja ali neobstoja dosedanjega Odbora za šport se bo moral odločili občinski svet. Sekretar Zveze Andrej Cevc pričakuje, da bodo vsa društva pravočasno oddala poročila o delu v letu 1996 m plan za leto 1997. Na osnovi kriterijev se bo sestavil finančni plan Zveze, s katerim se bo kandidiralo na občinski svet. Prav od tega je največ odvisno, koliko sredstev bo dodelil za določen program. Sam se bo obrnil tudi na ministrstvo in poskušal na osnovi dokazov o razširitvi športne dejavnosti v tej dolini pridobili kaj več sredstev. Sicer pa je znano, daje glavni kriterij ministrstva za dodelitev sredstev število prebivalstva v občini. Poleg tega pa država podpira predvsem šolski šport, kjer je prioriteta plavanje. 24 Sestanek je bil polemičen, vendar konstruktiven Pod točko Razno so prisotni razpravljali še o drugih tekočih problemih. Predstavniki i/. Strug so menili, da se v novi občini počutijo nekoliko odrinjene in prikrajšane glede finančnih sredstev, čeprav so zelo dejavni. Prepričani so, da ni prav, da so dobili za 50 odstotkov manj sredstev kot najmanjše društvo. Sredstva bi bilo potrebno deliti po določenih kriterijih. Andrej Cevc je ob tem pripomnil, da ho morala Zveza take kriterije sprejeti in se po njih obvezno ravnali. Novoizvoljeni predsednik Alojz. Kuplenk pa je izpostavil problem računovodskih storitev, kijih bo potrebno odslej voditi v skladu z zakonom, zato iščejo kadrovsko rešitev tega problema. Poudaril je tudi, da se na športnem področju v občini veliko dela, da se stvari postavljajo na svoja mesta, vendar je žal opaziti nekaj neenotnosti. Na postavljeno vprašanje v zvezi s šolskimi športnimi dejavnostmi, njihovim izvajanjem in kontrolo je odgovoril Andrej Cevc, ki je razložil način organiziranja in financiranja šolskega športa ter pristojnosti, ki jih ima pri tem sam. Seveda je pred novoustanovljeno Zvezo športnih organizacij veliko nerešenih problemov, saj so brez klubskih prostorov, brez garderob itd. Kljub temu je med športniki veliko volje do dela. Na mestu pa bi bilo ponoviti besede Andreja Cevca, ki je dejal, da bi bilo kljub kakšni negativni izkušnji potrebno pozabiti prelekost in začeti z. novim elanom, saj nalog, ki čakajo novo Zvezo, ni malo. M. Steklasa Foto: Naš kraj Športno društvo Dobrepolje KOŠARKA - rezultati in trenutna lestvica ČIŽIČ1 BISTRO ADAM - ŠD KOMPOLJE AVTOPREV. POTOČAR - ŠUMAR.II MIZARSTVO TEKAVČIČ - ZAGORICA KOMA 750-CESTA ŠD KOMPOLJE - AVTOPREV. POTOČAR MIDES 007-ČIŽIČI BISTRO ADAM 21 ŠUMARJI - MIZARSTVO TEKAVČIČ I X ZAGORICA - KOMA 750 CESTA , ČIŽIČI BISTRO ADAM 16 21 1. ČIŽIČI BI STRO A DA M 5 2. MIZARSTVO TEKAVČIČ 4 vND KOMPOLJE 4 4. AVTOPREV. POTOČAR 4 5. MIDES 007 3 6. KOMA 750 3 7. CESTA 4 S..ŠUMARJI 5 V ZAGORICA 4 21 21 21 21 21 16 4 4 3 3 2 2 0 0 0 16 19 6 20 19 21 21 100 : 67 84 : 54 79 82 61 59 57 72 52 44 42 84 68 : 105 14 : 84 + 33 + 30 + 7 + 30 + 17 + 17 -27 -37 -70 NAMIZNI TENIS 4. LJUBLJANSKA REKREATIVNA LIGA V TEJ LIGI NASTOPA I I EKIP : Elektronika Žitnik, NTK Borovnica, NTS ŠD Zadvor III, NTS ŠD Zadvor II, Javna razsvetljava, Avloelcklrika Petroveie, Napredek veterani Domžale, Partizan Zalog, S.T.A.R., Palačinke in Dobrepolje. Odigrala sta se dva kroga. Ekipa Dobrepolje je iztržila naslednja rezultata: Dobrepolje : Palačinke Dobrepolje : Elektr. Žitnik 6:4 5 : 5 Razpored tekem, ki se igrajo doma v OŠ Dobrepolje: 27. II. 96, 19.00 Dobrepolje: NTS ŠD Zadvorll II. 12. 96. 19.00 Dobrepolje : Avtoelektrika Petroveie 8.1.97, 19.00 Dobrepolje : Partizan Zalog MEDOBČINSKA LIGA 0BCIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA V TEJ LIGI NASTOPA 6 EKIP : Dobrepolje, Šmarje Sap Upina, Krka I. Šmarje Sap, Muljava, Krka II. Po dveh krogih je domača ekipa dosegla naslednja rezultata: Dobrepolje: Šmarje Sap l Jobrepolje: Muljava 7 :2 6:3 Razpored lekem, ki se igrajo doma v OŠ Dobrepolje: 27.1 1.96 Dobrepolje: Krka I 4.12.96 Dobrepolje : Krka II PONOVNO OBVESTILO 0 TERMINIH REKREACIJE: PONEDELJEK 19.30 - 21.30 MOŠKI nad 15 let TOREK 18.30 - 20.30 ŽENSKE nad I51et - SPREMEMBA ! ČETRTEK 18.30 - 20.30 MOŠKI nad 30 let ( ni nujno ) A lojz Kuplenk PISMA BRALCEV 1_ Z dokumenti do popačene podobe Občina Dobrepolje je pred nedavnim izdala bogat in ličen zbornik o njihovih krajih in ljudeh. Kol nedomačin sem se zamislil nad uvodnimi besedami dobrepoljskega župana, češ da "SO nam v polpretekli dobi vcepljali v glavo, da se moramo spremeniti, prilagoditi, sami sebe zatajili, da pa nas prav ta zbornik opogumlja, da imamo svoje lastne korenine, na katerih lahko uspešno rastemo." (stran 7) Za veliko večino obravnavanih področij županova ugotovitev v celoti drži. Pri obravnavanju tem, ki so vezane na medvojno obdobje, pa človek dobi občutek, da si avtorji še vedno ne upajo ali nočejo stvari prikazali, kot so v resnici bile, pač pa se držijo starih klišejcv iz "polpretekle dobe", ki pa so zabrisani ali pa se uporabljajo posredno. Omenil bom samo nekatere, Še najbolj korektno se mi je zdelo ravnanje avtorja o socialnem programu Aniona Mrkima, koje v njegovem življenjepisu "vojno obdobje" obšel "ker bi bila analiza vojnih let preveč zahtevna in verjetno tudi zelo ležko objektivna." (stran 244) V Prispevkih k zgodovini Dobrepoljske in Struške doline pa so dogodki ppdrobno obdelani in dokumentirani. Vendar se prava podoba zamegli z različnimi sredstvi, tako da ncpoz.navalec dobi vtis "da so bili ti kraji zibelka upora proti okupatorju", ne pa tragična žrtev "krvave revolucije". Poglavitno sredstvo za tako zamegljevanje je že v metodi obravnavanja dogodkov, (oje odsotnost povezovanja vzrokov za določena dejstva in uporaba popolne faktografije na osnovi obstoječih dokumentov, čeprav večkrat dvomljive vrednosti (na primer popis vojne škode in seznam oseb, ki so odšle na Koroško iz leta 1946). Ker pa so podatki vzeti iz različnih dokumentov, pride do različnih številk, in če jih seštevaš, se ne uje- majo. Natančnost je ponekod prehrana, drugod pa odpove. Na primer zvemo, da so Nemci odnesli 156 kosov orodja in 596 kosov obleke (Le kaj so s tem počeli'.'), da so Italijani opravili kar petkrat več pretepanj kot Nemci. Natančnost pa odpove, koje napovedano ugotavljanje celotnega števila domačinov "ki so bili v domobranskih posadkah in so preživeli vojno", (stran 145) Veliko jih ni moglo biti. Faktografija se odraža tudi v tem, da so dogodki nanizani po datumih brez razlage ali povezave (v septembru je šla domobranska patrulja k Sv. Antonu pobral žico, stran 144), na drugi sirani pa so spuščena cela obdobja (od 22.12.1944 do 15.3.1945 se ne zgodi nič) oziroma so obravnavana na kratko (leta 1945 do konca vojne v desetih vislicah). Značilno je tudi opisovanje partizanskih akcij zunaj območja obeh dolin in nepopolno navajanje dejstev, ki so za "pravo" stran neugodni. "Na primer 15.3.1945 je bila zažgana vas Zvirče". Iz konteksta ne razbereš, da so storilci partizani. Ali: "Po vojni je bilo ubitih še osem vaš-čanov iz Podgore." To je res objektivna resnica. Prav nič manj objektiven, vendar za nekatera ušesa nevšečen pa bi bil stavek: ...je brigada ta in ta pobila osem Podgorcev, ki so se vso vojno skrivali pred enimi in drugimi, med njimi je bilo tudi nekaj mladoletnikov. Res pa je, da laka objektivna resnica zanika tezo o poboju kolaboracionistom povojni (kar seveda le obžalujemo). Vrhunec ustaljenega klišeja pa je v opisu pojava vaških straž: "30.8.1942 sta prišla dva italijanska častnika, ki naj bi organizirala vaške straže... Dobrepoljska fantovska Marijina družba je bila na glasu kot ena najboljših. Kaplan je vodil tudi fantovski (xl-sek ... V drugi polovici julija 1942 je župnik (nima imena, saj to je Anton Mrkun) obiskal ma- jorja Filipa Bissantija pri Sv. Antonu. Prosil ga je, da bi dobili orožje. Skupaj s kaplanom Francetom'Fckonjo (ta pa ima ime!) je sestavil prošnjo in jo podpisano odnesel na vojaško komando ... 150 fantov je dobilo puške. Razdeljeni so bili v tri čete po 50 ... Vodniki čel so imeli plačo 1.500 lir in hrano, fantje pa S lir dnevno." (stran 138 do 139). Torej objektivni navedki imajo 50 let slaro"zgodovinsko resnico": Cerkev (oprostite: cerkev v Ljubljanski pokrajini) je že pred vojno imela vpliv na prebivalce (čemu sicer v tej zvezi omenjati, da je bila dobrepoljska fantovska Marijina družba na glasu najboljših), med vojno pa je organizirala bratomorno vojno, saj je cerkev organizirala vaške straže. Pa tudi to naj se še ve, da so od okupatorja dobili hrano in plačo. Tu ni niti sledu o dejanskih vzrokih za proliparlizanski nastop prebi-valslva na Dolenjskem in Notranjskem. Primerjajmo razlago za enako situacijo v Begunjah pri Cerknici zgodovinarja Staneta Okoliša v knjigi Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem (Ljubljana 1996): "Vaške straže so nastale v času najhujšega nasilja. Omejenim vojaškim akcijam partizanov je sledil italijanski teror nad civilnim prebivalstvom, Neslutene Preti časom smo brali v različnih časopisih posamezne povzetke iz vsebine knjige "Slovenska poštenost", nekateri pa so se lotili celotne vsebine knjige, ki jo je akademik dr. A. Trstenjak napisal kot oporoko za slovenski narod. V njej so prepričljivo podane vrednote poštenosti, ki so prišle pri nas najbolj do izraza v času naravnega vaškega življenja. S pojavom kapitalizma in še bolj komunizma ter s surovo industrializacijo proizvodnje in porabe pa je začela vaška kultura kol razsežnosti je dosegel med poletno ofenzivo 1942. Ko so bili Italijani z ofenzivo julija 1942 še na začetku, so partizani pobili že več uglednih osebnosti iz. katoliškega tabora. Med večinskim katoliškim prebivalstvom je takšno ravnanje povzročilo neposredno nasprotovanje partizanskemu gibanju ... Italijanski teror in nato partizanski poboji so v Begunjah pri Cerknici večinsko katoliško prebivalstvo konec julija 1942 spravili na rob obupa. V popolni negotovosti je moški del prebivalstva iskal rešitev v prostovoljni internaciji. Italijani so jim izročili orožje." (stran 47) Iz obravnavanega prispevka je razvidno, da so bile razmere v Dobrepolju in Strugah zelo podobne, le da za prostovoljno internacijo menda niso zaprosili. Omenim naj samo še stavek na koncu prispevka: "Na Vidmu in v Strugah so postavili farni spominski plošči." (stran 156) Kdo so na teh ploščah in koliko jih je? Vsaj to. Pa kaj bi, saj je zapisana objektivna resnica, kot na primer je objektivna resnica, daje bila na tomboli pred vojno "druga nagrada 50-kilogramska vreča bele moke". Ivan Strmole Ljubljana način dela in življenja hitro propadati in prehajati v individuali-zem. Tem spremembam bi morala sledili predvsem podjetništvo in politična kultura, vendar je pri tem najbolj zatajila ekonomska in zatem pravna stroka. Zgubili smo pravi občutek ne samo pri povezovanju Z naravo, ampak tudi Z vrednotami dela, ker so le vrednote ekonomsko in družbeno povsem nerazjašnjene. Ostali smo samo pri spoznanju, daje delo edini vir vsega bogastva v družbi in torej tudi ustvarjenega dohodka v prijetjih, vendar temu Zakaj zgubljamo poštenost optimizem in smisel življenja? ne sledijo niti obračunski sistemi, kaj šele sistem informiranja, nagrajevanj, delitve osebne materialne odgovornosti ter sistem medsebojnega povezovanja in k(X)rdiniranja. Podobno ravnamo tudi pri vzgoji in izobraževanju ljudi, kjer so vrednote dela premalo razčiščene in poudarjene, čeprav tvorijo naravno jedro oblikovanja osebnosti človeka in tudi njegove morale ter pravil njegovega ravnanja. Skratka, gre za celovito kulturo in poštenost človeka, ki jo bo samodejno uveljavljal samo v primeru, če bo na vrednotah dela zasnovan tako gospodarski kot pravni red. Naj poudarim, daje v praksi to enostavno izvedljivo, v kolikor bi bila volja zlasti pri vodilnih ljudeh, da opustijo svoje sebične interese in želje po oblasti nad ljudmi in naravo. Vrednote dela zavračajo eno kot drugo in hkrati preprečujejo zlorabo vrednot lastnine in ideologij za pridobivanje oblasti, ki se sedaj uveljavlja s prisilnimi sredstvi ter enoumnimi pristopi. Koncentracija oblasti na privatni lastnini in še bolj na enoumnih ideologijah je strup tako za razvoj kulture človeka kot podjetništva in celotne družbe. To je razvidno ne samo iz. sedanje nizke ravni političnega delovanja, ampak še bolj iz nerazvitosti in neučinkovitosti tako ekonomske kot pravne stroke, ki nimata razčiščenega niti skupnega jedra, saj se v svojih zasnovah celo odvajata od dejanskih vrednot dela. Ko sva z. dr. A. Trstenjakom pred dobrim letom takole razpredala svoje misli in spoznanja in hkrati iskala vsebinske povezave med zgradbo osebnosti človeka in naravno podjetniško in družbeno ekonomijo ter uvedbo ekonomskih zakonitosti (te v kapitalizmu in še bolj v komunizmu snovalci gospodarskega sistema celo ignorirajo, ker se organsko povezujejo z uvedbo skupnega merila dohodkovne učinkovitosti dela), sva prišla do naslednjih zaključkov: Prvič, da mora zavzeti poštenost in s tem povezani čisti računi ter uvedba ekonomskih zakonitosti podobno vlogo, kot jo ima nagon v živalskem svetu. Drugič, da mora poštenost ko- rcniniti ne samo v pozitivni osveščenosti in trdni osebnosti človeka ter v njegovem ustvarjalnem povezovanju z naravo, ampak tudi in celo najprej v naravni zgradbi gospodarskega in pravnega sistema, ki izhajata iz. vrednot dela. Tretjič, da so obstoječi gospodarski in pravni sistemi usmerjeni predvsem h koncentraciji in prisvajanju oblasti ( namesto k izpostavi skupnih interesov in k razvoju naravnega gospodarskega in pravnega sistema), kar pogojuje brezumno izpostavo pravne oblike lastnine ali ideologije pred vrednotami dela in ekonomskih zakonitosti. Navedena spoznanja so po mojem prepričanju pravo izhodišče za celovito prenovo najprej gospodarskega in zatem še pravnega sistema vzgoje in izobraževanja. Do sedaj so moja opozorila glede uvajanja čistih računov in skupnega dohodkovnega merila o učinkovitosti dela naletela na gluha ušesa, čeprav sta pogoj razvoja in avtonomnosti ekonomije in uvedbe vseh ekonomskih vzvodov dela in lastnine in s tem tudi ekonomskih zakonitosti. Ti ekonomski vzvodi obsegajo na ravni podjetja predvsem: 1. Jasno opredeljen in splošno uporaben skupni cilj dela in poslovanja, ki mora zajemati skupno dohodkovno vrednost dela. 2. Pregleden in racionalen ter vsebinsko medsebojno povezan proizvodni obračun stroškov, dohodka in vezave sredstev, ki upošteva dejansko vrednost stroškov in prodajne cene ter ločeno izkazane zunanje vplive na ustvarjen dohodek. 3. Izpostavo skupnega merila učinkovitosti dela, ki ga moramo vgraditi v vse izvedbene ekonomske mehanizme in še zlasti: - v skupno bazo podatkov; - v skupni sistem informacij; - v skupni sistem nagrajevanja in delitve osebne materialne odgovornosti; - v sistem avtomatskega reguliranja negativnih tržnih in državnih vplivov itd. Z razvojem teh ekonomskih vzvodov, ki tvorijo vsebino kulture podjetništva in ekonomije v celoti, se bomo najtesneje povezali tudi s kulturo ljudi ter vred- notami morale in demokracije, saj jih samodejno ustvarjajo samo sistemsko urejene vrednote dela. Objektivnosti in medsebojne povezave ekonomskih mehanizmov nc more zagotoviti nobena izpostava pravne oblike last nine in še manj odtujeni pravni mehanizmi od naravnega gospodarskega sistema, saj se vedno sprevržejo v orodje vladanja nad ljudmi in naravo. Pravega napredka nc bomo dosegli s prenašanjem oblasti iz t.i. proletarske baze na vodilne delavce in dokaj še nejasne vloge tehnostrukture v podjetjih, ampak predvsem z uvajanjem vrednot dela tako v oseb no kulturo človeka kot v razvoj podjetniške ekonomije. Brez enega in drugega ekonomske zakonitosti ne bodo delovale in še toliko manj pravni mehanizmi, da o poštenosti in naravnem sožitju z ljudmi in naravo sploh nc govorimo. Milan Strah, Ljubljana Nevarnosti pri uporabi pirotehničnih sredstev Bližajo se božični in novoletni prazniki. S praznovanjem teh je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov - petarde, rakete in podobno. Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivosti. Zaradi nestrokovne in nepremišljen uporabe so bile že v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabi- pirotehničnih izdelkov je meti otroki in mladoletniki, ki razumljivo, te najrajši uporabljajo. Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli s strani inšpekcijskih služb in policistov v notranjosti, je problematika gletle uporabe pirotehničnih iztlelkov še vedno pereča. Zakonodaja otrokom in mladoletnikom do 16. leta prepoveduje uporabo pirotehničnih izdelkov I. in II. kategorije Pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih iztlelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov. Prav tako Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli določa, da se za težjo kršitev učenca šteje ušporaba pirotehničnih iztlelkov v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah. Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov moti ljudi pri delu, razvedrilu in počitku, predvsem v strnjenih nase Ijih, zato jih uporabljajte na mestih in krajih, kjer s tem ne boste resnično nikogar motili. Policija svetuje, tla starši otrokom nc kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih iztlelkov, ker bomo le tako preprečili poškodbe in materialno škotlo, ki imajo daljnosežne posledice. Če se temu ne morete izogniti, botlite pri uporabi teh sredstev skupaj z otroki skrajno previdni in ne motite okolice. Prav takt) ne mečite pirotehničnih izdelkov proti domačim živalim, ker tudi te lahko postanejo napadalne in nam lahko povzročijo hude poškodbe. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Naš kraj OBVESTILA Crna kronika Pred vrati je koledarska /ima. Da se ta res približuje, so na to opozorile prve snežinke že v me secu novembru. Da bi vozniki jeklenih konjičkov varno vozili v teh zimskih mesecih, bo policija v času od 29. II. 1996 do 20. j2. 1996 izvedla akcijo "VARNA ZIMSKA VOŽNJA". Cilj akcije je kontrola vozil z namenom ugotovitve, ali so tehnično sposobna za varno zimsko vožnjo s poudarkom na gumah, lučeh in zavornem sistemu ter ugotavljanju, ali imajo vozniki predpisano zimsko opremo. Policisti bodo meti akcijo voznikom, katerih vozila ne bodo ustrezala tehničnim predpisom ali ne bodo imeli predpisane zimske opreme, delili zloženko Z istim naslovom. Za manjše odkrile napake bodo policisti voznike opozarjali, za hujše pa represivno ukrepali. Z napovedjo akcije želimo, da bi vozniki pred vožnjo vozila pregledali in jih ustrezno opremili, da bi se tako v adnjem mesecu tega leta res varno vozili in zdravi stopili v novo leto 1997. SREČNO! 16.10.96 V Ponikvah sta se po krajšem predahu ponovno sprla zakonca. Prepir seje začel zaradi lastništva avtomobila. Pri tem je mož, ženo lako ujezil, da mu je la vrgla v glavo lončen cvetlični lonček, ki pa ni prizadejal poškodb. To je moža še bolj ujezilo inje gospo z rokami stiskajoč za vrat potisnil na stopnišče, kjer seje prepir končal. 25.10.% Znani varovanec DVZ Ponikve je tega popoldneva imel predstavo za ostale varovance. Družbo mu je delal gospod "alkohol". Začelo seje okoli 17. ure, koje po prihodu v domače okolje pričel vpili na mimoidoče varovance. Ti so ga mirili, vendar je kljub temu v jezi z. roko udaril po steklu vhodnih vrat in ga razbil. Za kratek čas gaje umirila 'ežurna DVZ in nastopil je od-or, ki pa ni dolgo trajal, Drugo dejanje seje začelo v delovnem prostoru, kjer je varovanec grozil, da bo skozi okno na prosto pospravil TV sprejemnik. Ker je kazalo, da bo grožnjo uresničil, mu je namero preprečil eden od pri šotnih varovancev, kateri pa je v zahvalo dobil nekaj udarcev z nogo v trebuh. Ponovno je nastopila dežurna, ki je nasilneža obvla dala in o njegovem početju obvestila policijo. S lem je bilo slabi dve uri dolge predstave konec. 12.11.96 Na lokalni cesti med Vidmom in Kompoljami se je zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznik kombija je vozil proti Kompoljam. Med vožnjo je dohitel kolesarko, ki jo je nameraval prehiteli. Ker je v tistem trenutku nasproti pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila, je voznik kombija pričel močno zavirati in se izogibati kolesarki v levo. Kljub zaviranju v dolžini 34 metrov je trčil z levim vogalom svojega vozila v sprednjo levo Stran nasproti vozečega osebnega avtomobila in to popolnoma na levem robu vozišča. V trčenju je voznik osebnega avtomobila dobil lahke telesne poškodbe, kolesarka pa jo je na srečo odnesla brez poškodb. 20. 11.96 Nesreči, ki seje zgodila na nadvozu železniške proge v Zdenski vasi, je botrovala vožnja po levi strani vozišča. Tega dopoldneva je voznik vozila HMW vozil od Vidma proti Gro-suplju. Na nadvozu čez železniško progo je vozil v levi nepregledni ovinek in zapeljal preko sredine na del vozišča za promet vozil iz nasprotne smeri v trenutku, ko mujc nasproti pravilno po svoji strani pripeljal voznik osebnega avtomobila goli. kateri kljub zaviranju in umikanju v desno, ličenja ni uspel preprečiti. V nesreči je nastala le materialna škoda. POLICIJSKA POSTAJA CROSUPIJE KOMA 750 organizira tečaj za MAZORETKE Voditeljica je ga. Florence Strnad. Trening je vsak četrtek od 20.30 do 22.30 v telovadnici osnovne šole. Tečaj je BREZPLAČEN. Čeprav smo s treningi že začeli, se še vedno lahko pridružite. Starost ni omejena. VABLJENI! SKUPAJ PROTI KRIMINALU tel. 080-1200 Uprava za notranje zadeve Ljubljana "Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni" ZAHVALA ob smrti drage mame. babice in prababice ANGELE ZUPANČIČ iz Kom polj št. 100 Ob žalostnem slovesu naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v dneh žalosti pisno ali ustno izrekli sožalje. z nami delili našo bolečino in ji poklonili toliko lepega cvetja in sveč ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vaščanom za pomoč, molitve in darovane maše. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje ob njenem slovesu. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni KINOPROGRAM ZA MESEC DECEMBER 96 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 NEDELJA, 8. decemb., ob 15. uri ameriško hrvaški film MARIJA (GOSPA) KRATKA VSEBINA: V MEDJUGORJU šest otrok trdi, da se jim je prikazala Mati božja. Vesti o tem dogodku se bliskovito širijo. Kraj obiskuje vse več romarjev, radovednežev in novinarjev iz vsega sveta. Tedanje jugoslovanske oblasti se trudijo, da pojav proglasijo za navadno prevaro. Otroci naj bi imeli privide, župnika Medjugorja pa nagovarjajo, naj ovrže pričevanje otrok. Ker se takemu ukazu upre, je deležen policijskega zaslišanja, civilne oblasti pa izvajajo pritisk na cerkvene oblasti, naj vplivajo na svojega podrejenega, naj pojav proglasi za neresničen in s tem prepreči romanja, ki so že prerasla v množičen pojav. Po nalogu politikov intervenirata milica in vojska. Cerkveni vhod zabijejo z deskami, dostop do cerkve je strogo prepovedan. Župnik, frančiškan, dOZO ZOVKO, se odločno postavi v bran svojega cerkvenega poslanstva, na silo odpre vhod v cerkev in mašuje pred številno množico. V strahu pred mednarodnim incidentom oblasti sicer umaknejo oborožen.3 enote vojske in milice, a zaprejo puntarskega župnika in ga obtožijo verbalnega delikta, spodbujanja upora zoper oblast. Sledi montiran proces in obsodba na tri leta in pol zapora. MEDdUGORJE je postalo svetovna božja pot. Danes je frančiškan dOZO ZOVKO gvardijan frančiškanskega samostana v Širokem Brijegu Frančiškana JOŽA ZOVKA igra znani ameriški filmski igralec MARTIN SHEEN. NEDELJA, 8. decem., ob 19.30 uri ameriška uspešnica - komedija ŠTIRJE MOŽJE IN ENA ŽENA KRATKA VSEBINA: Življenje modernega mestnega človeka je naporno,da je kaj, še posebej, če je moški edini, ki preživlja družino. V želji, da bi se lahko bolj posvetil svoji lepi ženi, si omisli več kopij samega sebe, kar pa stvar neverjetno zaplete... PETEK, 13.decem., ob 19.30 uri a/neriška drama CAS ZA UBIJANJE KRATKA VSEBINA: Posiljena je mlada deklica, takorekoč še otrok. Oče deklice zahteva za storilca najhujšo kazen. Sodišče je zelo mlahavo in vse kaže, da jo bo storilec odnesel z majhno kaznijo. Ker sodišče ne izpolni tega, kar je oče pričakoval, vzame zakon v svoje roke sam ... NEDELJA, 15. decem., ob 15. in 19.30 uri ameriška uspešnica - kriminalna drama ALCATRAZ KRATKA VSEBINA: SEAN CONNERY se je tokrat izkazal kot edini, ki mu je uspel pobeg iz strogo nadzorovanega Alcatraza in je zaradi tega edino upanje za neopazen vdor na otok, ko ga zasedejo teroristi. Teroristi z zajetimi ujetniki in ukradenim smrtno nevarnim kemičnim orožjem izsiljujejo mestno oblast. SOBOTA, 21. decem., ob 19.30 uri ameriška drama - triler HIŠA DUHOV KRATKA VSEBINA: To je zgodba o častihlepnem veleposestniku (dERREMY IRONS) in njegovo nežno ženo (MERYLL STREEP). Veleposestnik za politično prevlado in oblast zataji ljubezen do žene in spodi iz hiše tudi hčerko, ki ljubi hlapčevskega sina. Tiranski mož stavi samo še na politično kariero, zaradi katere prelije tudi kri, ubitih je nekaj ljudi, preden se mož zave lastne krivde in "zmote..., toda za novi začetek je že zdavnaj prepozno NEDELJA, 22. decemb. ob 15. uri in 19.30 uri ameriški akcijski film VERIŽNA REAKCIJA KRATKA VSEBINA: V filmu blesti KEANU REEVES, ki igra laboratorijskega tehnika v službi pri lepi znanstvenici, ki jo igra RACHEL VVEISZ. Par raziskuje novo tehnologijo za tajno službo. Projekt je že skoraj pri koncu, ko ju obtožijo umora in sabotaže. Na begu pred zakonom skušata odkriti, kdo stoji za zaroto in zakaj?.. PETEK, 27. decemb., ob 16. uri in 19.30 uri ameriški mladinski film o delfinu DELFIN FLIPPER KRATKA OZNAKA: Kdo ne pozna zgodbe o delfinu z imenom FLIPPER, zato zgodbe ne bomo posebej predstavljali. Omenimo naj, da se je film že ob startu v Ameriki po obisku zelo približal lanskemu mladinskemu filmu CASPER. Kritiki so film poimenovali "družinski film o prijatel|stvu", ki ga naj bi si ogledali tako otroci, kot njihovi starši. NEDELJA, 29. decem., ob 15. in 19.30 uri ameriška akcijska kriminalka FARGO KRATKA VSEBINA: Film je posnet po resničnem dogodku, ki je sredi osemdesetih razburil ves severni del ZDA. Mož, ki je poročen s hčerko edinko bogataša z neumnimi investicijami zabrede v dolgove, ki pa jih njegov tast ne misli poravnati, organizira ugrabitev lastne žene, za katero naj bi oče plačal več milijonov dolarjev. Ugrabitelji in mož naj bi si odkupnino razdelili pol na pol. Po ugrabitvi pa se vse skupaj zelo zaplete, padejo žrtve in začne se krvavi obračun ... KINOPROGRAM MED NOVOLETNIMI PRAZNIKI SREDA, 1. jan. 97, samo ob 19,30. uri amriški erotični kriminalni film STRIPTEASE KRATKA VSEBINA: DEMI MOORE igra ločeno nekdanjo uslužbenko FBI. Bori se za skrbništvo lastnega otroka. Za to rabiš dobrega advokata, ta pa veliko stane. Veliko denarja pa danes zaslužijo dobre striptizete in erotične maserke. Privlačna bivša uslužbenka FBI služi denar s stripteasom, erotične usluge pa nudi tudi pokvarjenemu kongresniku. Zbrati dovolj denarja za dragega odvetnika ne bi bil problem, če ne bi prišlo do umora, tu pa se stvari zapletejo... PETEK, 3. jan. 97, ob 16. in 19.30 uri ameriško nemška risanka za otroke in odrasle FELIDAE - MAČEK DETEKTIV KRATKA VSEBINA: Risanka je prava kriminalka, glavni akter pa je FRANCIS, maček, ki se je s svojim gospodarjem preselil v novo sosesko. Že prvo noč zasliši boleče krike mačke v agoniji. Odloči se stvar raziskati in takrat naleti na cestnega mačka BLUBEARDA, ki po brazgotinah kaže, da se je veliko pretepal. Skupaj zgrožena najdeta pohabljeno mačje truplo. Odločita se zadevo raziskati in prične se napeta mačja kriminalka, zanimiva vse do konca filma. NEDELJA, 5. jan. 97, ob 15. uri in ob 19.30 uri ameriška nora komedija KRETENČKOVI KRATKA VSEBINA: Družino sestavljajo oče z detektivsko žilico, mati, ki vedno vse razume narobe in hčerka ter sin, ki mamo in očeta vedno spravljata iz težav. Zgodba se začne, ko oče "KRETENČEK" vsako jutro jezen ugotovi, da jim vsako noč iz smetnjaka ukradejo smeti. Odloči se, da bo zlikovce ulovil zato straži celo noč pred hišo in čuva zabojnik za smeti. Proti jutru se prikaže smetarski tovornjak in smetarji iz zabojnikov stresajo smeti na tovornjak in se odpeljejo. KRETENČEK je dobil zlikovce pri delu in sedaj jim sledi. Prične se najbolj nori lov na zlikovce, ob katerem se boste resnično zabavali. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec,Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.