Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 125. V LJUBLJANI, petek, 3. junija 1927. Posamezna številka Din 1. LETO IV. vaak dan opoldne, JcneaSl nedelje In praznile«. naročnina: V Ljubljani tn po pošti: Din 20'—, Inozemstvo Din PO"—, Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se n« vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži sna raka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.833. Angleiko-rusk! konflikt. koncu svetovne vojne še ni bilo ogodka, ki bi bil za vso svetovno po-J.10 *ak° velike važnosti, kakor je an-^ ko-ruski konflikt. Zakaj, gre za boj e samo dveh velesil, temveč dveh sve-0J, sil in skrajna nevarnost je, da ,Sa*e sile, če bi se ta boj poostril ne odo mogle ostati nevtralne. Na Dalj-ejh vzhodu, kjer je eno najodličnejših °jišč v tem konfliktu, se že tudi kaže, da druge sile nočejo ostati nevtralne in aponska pošilja vedno nove čete v se-'emo Kitajsko, kakor da bi se že liaha-insn^- pr®dv®eeru vojne s sovjeti. Zakaj gom KUajske1 tudn ^ severom iu iu‘ jo in sovjetsko Ru^l VeL Britani-Potem je sovjetom iSf ™aga .86V®r’ komunistična propaganda v' V*.,Ug “ izgubiti tla. Cisto dmga&a i^' mora stane, če zmaga jug Sijgf ^ ogromna kitajska država medim ? ! cer z očitno ostjo proti velesilam. Potem Je le se vprašanje časa da i 7. vjsej Aziji veliko panazijsko gibanje m h'etovni položaj bi se tedaj kardinalno Spremenil. Prišli bi do nove svetovne v°jne, ki bi bila morda še silnejša od Piejšnje, pa čeprav bi bilo njeno jedro morda izven Evrope. Hvala bogu pa za enkrat nismo še ta-daleč m niso brez podlage oni opti-^Ploh^le^mna'*’ ki I)ravij°, da do vojne v dobi m-edDrtn Zaenkrat 8Ino še samo «o borho1n nobaV Za veliko 1x1 odlo«l-vlJn n ega dvo,na ni, da bo vlada Velike Britanije storila vse, da v tem boju tudi zmaga. Zmotna je misel, da je za Vel. Britanijo položaj slabši ko zo sovjete, ker so rezerve Vel. Britanije neizmerne, dočim se Rusija še dolgo ni opomogla od udarcev svetovne in potem «*o™..v "« slabšem od Hosife 7 sovi Jf )Z,. Je' .To izhaja celo iz boli nood lstlke’.ki Pa je za sovjete j godna, kakor je pa v resnici. Največja težkoča za sovjete je v tem da je sovjetska Rusija komaj pričela z obnovo svojega gospodarstva, da potrebuje predvsem miru in da brez pomoči tujega kapitala ne bo mogla niti v doglednem času obnoviti svojega gospodarstva. Prelom z Anglijo je zadel so-'Jetsko Rusijo ravno v najtežjem trenut-11 in to dokazuje, da so Angleži dobro Proučili svoj korak. Edina rešitev za sovjetsko Rusijo je zato v tem, da zbere vse sile ruskega na-roda in da preneha biti samo vlada- danposTtarne v resnmi diktati>rjev, temveč angleško - ruskega konmktaUsi.ia' Vsled razgrnjeno rusko vprašanje *in kakor°bo rešeno to vprašanje, tako bo odločen tudi rusko - angleški konflikt. S komunistično propagando je nemogoče voditi hoj z Anglijo, ker ta propaganda nujno daje Angliji vedno nove zaveznike, še manj pa je mogoča borba z mogočno Vel. Britanijo, kadar se morajo sovjetski mogotci obenem boriti proti odporu doma. Absolutno zagrešena je misel da zadostuje, če ruski narod prenaša sovjetski režim, v boju z Anglijo more zmagati sovjetska Rusija le, če je za njo vsa Rusija ne pa samo ruska komunistična stranka. Dasi je jasno, da bi morali danes sovjeti povdariti nacionalno misel in klicati ves ruski narod v svojo zadržavno fronto, vendar pa je le malo verjetno, da bi se to zgodilo. Saj čitamo ravno sedaj, kako kliče Stalin sodruge v boj proti Trockemu in vendar bi mogel edino Trocki organizirati odpor proti Angliji. Ultimat albanski vladi. Beograd, 3. junija. V vseh političnih krogih se mnogo komentira aretacija dragomana našega poslaništva v Tirani Gjuraškoviča. Politični krogi so upravičeno pričakovali od naše vlade oziroma od dr. Marinkoviča, da bodo storjeni energični koraki v Tirani, da se dobi zadoščenje zaradi te krivične in nezakonite aretacije. Poleg tega se je v političnih krogih naglašalo, da stoji, kakor vse kaže, za tem dogodkom Italija, ki je vplivala na tiransko vlado, da bi čim prej izzvala nesporazum med Beogradom in Tirano. To tezo zastopajo zlasti politični krogi iz opozicije. Sinoči je prišlo to razpoloženje do izraza in so bili storjeni od naše vlade, oziroma od ministra zunanjih poslov energični koraki. Naša vlada je naročila našemu odpravniku poslov v Tirani, da naj odločno zahteva od albanske vlade, da se izpusti POLITIČNA SITUACIJA NEIZPR6ME-NJENA. Beograd, 3. junija. Včeraj se ni v beo-8?ajakih političnih krogih nič posebnega dogodilo. O predsedniku vlade se še ne ve nič definitivnega, ali se povrne danes v Beograd ali pa bo spremljal kralja po Južni Srbiji. V tem primeru bi se Vukičevič vrnil v Beograd v soboto. Včeraj se je mnogo zapazil poset Miloša Savčiča, bivšega ministra in narodnega poslanca in najizrazitejšega sa-mostalca pri ministru zunanjih poslov dr- Voji Marinkoviču. Temu posetu se P"!Pltsai? velika važnost. Marinkoviča je -posetil tudi njegov pomočnik Pavlovič, ki je prispel iz Berlina KRALJ V PIROTU. Beograd, 3. junija. Kakor se doznava, je odpotoval Nj. Vel. kralj v spremstvu predsednika vlade Veljo Vukičeviča z avtomobilom v Pirot. Iz Pirota bo kralj odpotoval v Skoplje, a Velja Vukičevič bo odšel nazaj v Beograd. Kralj se je zadržal nekoliko časa v Caribrodu, kjer je bil — kakor hitro se je med prebi-\ alstvom doznalo, da je med njimi kralj — burno pozdravljen. Caribrodski župan mu je ponudil kruh in sol. Kralj se je z njimi neprisiljeno razgovarjal. Nato se je odpeljal v Pirot. POSL. BORA MILOVANOVIČ - UMRL. Beograd, 3. junija. Včeraj je došlo na ministrsko predsedništvo sporočilo, da je v nekem sanatoriju za tuberkulozne v Avstriji umrl narodni poslanec Bora Milovanovič, ki se je tam zdravil. Bil je nosilec liste radikalne stranke v skop-ljanskem okrožju. Veljal je za enega izmed najuglednejših poslancev iz Južne Srbije in je bil tudi dolgo časa podsekretar v ministrstvu za agrarno reformo. DUBRONVIŠKI INCIDENT — PORAVNAN. Rim, 3. junija. Včerajšnji listi prinašajo vesti, da se je jugoslovanska vlada povodom protiitalijanskih demonstracij v Dubrovniku upravičila pri italijanskem poslaniku v Beogradu, generalu Ni pa izključeno niti to, da izvira opozicija Trockega samo iz spoznanja, da mora sovjetska politika postati tudi ruska. V tem slučaju bi mogel postati Trocki bodoči diktator Rusije. Z angleško - ruskim konfliktom je znova otvorjeno rusko vprašanje in njegova rešitev bo tudi odločila konflikt. Kot Slovenci bi želeli, da bi zmagali optimisti, bojimo se pa, da bodo ostale naše želje neizpolnjene. Juraškovič takoj na svobodo, a da v nasprotnem slučaju zahteva potne liste in z vsem osobjem in z vsem arhivom zapusti Albanijo. Včeraj je bila odposlana šifrirana nota kot instrukcija za nadaljnje postopanje našega poslaništva v tej stvari. V vseh političnih krogih, tako iz vladne večine kakor tudi opozicije odobravajo brez pridržka to energično stališče naše vlade oziroma zunanjega ministra dr. Marinkoviča. NAŠ ALBANSKI DRAGOMAN BO IZPUŠČEN? Beograd, 3. junija. Albanski poslanik na našem dvoru Cena beg je včeraj obvestil albansko vlado v Tirani, da naj se Dragomir Juraškovič takoj izpusti na svobodo. Trde, da upa Cena beg na pozitiven uspeh svojega poziva. Bodreru. General Bodrero je takoj po incidentu v Dubrovniku predal jugoslovanski vladi protestno noto. Dr. Voja Marinkovič je na noto odgovoril, da obžaluje, da je došlo do protiitalijanskih demonstracij. V političnih krogih v Rimu in Beogradu prevladuje mišljenje, da incident v Dubrovniku ne bo poostril od-nošajev med obema državama. VEČ PAŽNJE ZA NAŠE AMERIŠKE ROJAKE JE TREBA! Beograd, 3. junija. Narodni poslanec Srdjan Budisavljevič je naslovil na zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča interpelacijo, v kateri opozarja, da polaga naša vlada jugoslovanskim izselje-nikom v Zedinjenih državah v Ameriki, katerih število presega 600.000, premalo pažnje. 2e pred dvemi leti je jugoslovanska vlada sklenila, da se otvorijo konzulati v Pittsburgu, Clevelandu in Detroitu, za kar so že bili odobreni in nakazani krediti. Ali konzulatov še sedaj ni. Budisavljevič vprašuje ministra Marinkoviča, zakaj se to dosedaj še ni zgodilo, in kaj namerava ukreniti, da se to čimprej zgodi. BODRERO IN CUNNARD PRI MARINKOVIČU. Beograd, 3. junija. Včeraj popoldne je posetil zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča angleški poslanik na našem dvoru Cunnard. Takoj nato je bil sprejet pri dr. Voji Marinkoviču tudi italijanski poslanik general Bodrero. Politični krogi polagajo na ta dva obiska zelo veliko važnost, ker sta se vršila eden za drugim. Zato se smatra, da se . dela na našem dvoru na tem, da se re- j šijo aktivna vprašanja med našo državo in Italijo. Bodrero se je mudil pri Voji Marinkoviču od 7. do 8. ure. V političnih krogih trde, da je general Bodrero prinesel odgovor italijanske vlade na incident v Dubrovniku, katerega je naša vlada pojasnila italijanski vladi v obliki verbalne note. KOMUNIKE ŽELEZNIŠKEGA MINISTRSTVA. ®e°grad, 3. junija. Glede na novinarske vesti in tolmačenje uredbe o graditvi novih železnic, je izdalo ministrstvo za promet v tem pogledu komunike, v katerem je podano pojasnilo o gradnji prog. Obenem se v tem komunikeju povdarja, da so netočne trditve, da so proge po novem programu tako male in kratke, da od njih ni nič videti. Res pa je nasprotno, da vsaka od teh prog pomeni rešitev važnih prometnih nak>g. Rykov e prelomu z Anglijo. Moskva, 2. junija. Na seji moskovskih sovjetov je govoril Rikov o prelomu z Anglijo. Dejal je, da so vse obtožbe angleške vlade brez podlage. Nada Bald-winova, da bodo še mogoči trgovski stiki med Anglijo in Rusijo, je popolnoma iluzorna. Tudi sovjetska vlada bi mogla izvršiti hišno preiskavo pri angleški misiji v Moskvi, ker ve, da so se tam nahajali vaoni sovjetski dokumenti. Toda sovjetska vlada niti ne misli na to, da bi kršila eksteritorialnost misije. Angleški prelom odnošajev je izzivanje vojne, toda sovjetska vlada bo odgovorila na ta izziv s trdno voljo za mir. SOVJET.SKO OSOBJE ZAPUSTILO DANES LONDON. London, 3. junija. Odpravnik sovjetskega poslaništva v Londonu je sporočil Chamberlainu, da bo odpotovalo osobje sovjetskega poslaništva danes dopoldne iz Londona. Sovjetsko osobje odpotuje na ruski ladji. DRUGA ANGLEŠKA ESKADRA ODPLULA V BALTIŠKO MORJE. London, 3. junija. Včeraj opoldne je odplula že druga angleška flota, da obišče Kopenliagen, Oslo, Stockholm, Rigo, Reval in Helsingsfor. Trde, da ostane angleško brodovje dalje časa. Sovjetska vlada hoče temu manevru angleške vlade odgovoriti na ta način, da bo odposlala svoje brodovje, ki sedaj manevrira pred Kronstadtom, v baltiške in skandinavske luke. PRED MIRNO PORAVNAVO KONFLIKTA Z EGIPTOM. Kairo,, 3. junija. Ministrski predsednik egiptske vlade še ni odgovoril vrhovnemu poveljniku lordu Lloydu na protestno noto angleške vlade. Vlada je-imela včeraj ponovno sejo. V diplomatskih krogih mislijo, da se bo ta spor egiptske in angleške vlade poravnal na miren način. GRŠKA PRED REVOLUCIJO? Atene, 3. junija. Tu so vzbudile veliko' nervoznost vesti, da stoji Grška pred vojaško revolucijo. Republikanski oficirji hočejo preprečiti namero vlade, da bi reaktivirala šest rojalističnih oficirjev. Venizelos, ki je svoj čas izjavil, da se ne bo mešal v politične posle, dokler ne bo republika v nevarnosti, je stopil sedaj v akcijo z zahtevo, da naj se izvrši o teh važnih vojaških stvareh narodno glasovanje, da ne pride do revolucije. Vlada je zavrnila ta Venizelosov predlog in odredila vse potrebne varnostne mere DEMOKRATSKA STRANKA JE ŽE PRIČELA PRIREJATI SHODE. Beograd, 3. junija. Včeraj je bil v Valjevu velik zbor demokratske stranke. Smatra se, da je to prvi večji zbor pred novimi volitvami. Na zboru je govoril Pera Markovič, bivši demokratski minister. V svojem govoru je hvalil delo današnje vlade, posebno pa delo zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča. Na zboru je bilo nad 1000 pristašev demokratske stranke. KONFLIKT MED SUBOTIŠKIMI RADIKALI IN DEMOKRATI. Subotica, 3. junija. Tukajšnji demokrati niso zadovoljni z nameščenjem višjega uradništva, ker oni niso dobili nobenega važnega mesta, dasiravno imajo oni v tem okrožju 2 poslanca, a radikali 3. Radi tega je nastal me^ radikali in. demokrati precej resen konflikt. Bolgarske solitične stranke. IZ IZJAVE BIVŠEGA BOLGARSKEGA MINISTRA KAZASOVA. Urednik (beograjskih »Novosti« je imel obširen razgovor z bivšim ministrom v Can-icovovi vladi in voditeljem bolgarskih socialnih demokratov Kazasovim, ki se mudi te dni v Beogradu. Ker je Zbližanje z Bolgarsko zopet na dnevnem redu in ker je predpogoj zbližanja medsebojno spoznavanje, objavljamo glavno vsebino razgovora v prepričanju, da bomo s tem svojim bralcem v vakem oziru ustregli. O REZULTATU ZADNJIH VOLITEV. Na Bolgarskem se vrši sedaj pregrupacija strank. Novi volivni zakon je neugoden za male stranke, ki so vsled tega prisiljene, da se koalirajo. Dejansko so tudi vse velike skupine pri volitvah dobro odrezale. DEMOKRATIČEŠKI ZGOVOR. se je izkazal pri volitvah kot najjačji. Je to blok vseh malomeščanskih in demokratskih partij. Ker ni na Bolgarskem velikega kapitala, zato brani demokratičeški zgovor tudi interese bolgarske industrije. Demokrati-česki zgovor je rezultat dolgega procesa, ki se je pričel po vojni in ki hoče združiti vse stranke. Večina teh malih strank ni nastala iz ideoloških ali socialnih vzrokov, temveč yečinoma le vsled močnih osebnosti. GVOZDENI BLOK. ali železni blok ki predstavlja najodločnejšo opozicijo proti vladi, je nastal iz čisto tehničnih rezlogov vsled volivnega zakona kot koalicija med zemljedelci in soc. demokrati. Po volitvah ta blok ne bo obstojal več in bodo v sobranju imeli zemljedelci in soc. demokrati svoj poseben klub. ZEMLJODELCL DočLm ima Demokratičeški zgovor tendenco ujedinjevanja, je zemljoradniška stranka stranka cepljenja. Vzrok je v tem, ker se v stranki borita po vojni dve generaciji. Ena je za čisto .politično 'borbo, mlajšo generacijo pa zanimajo ^amo gospodarski problemi. Ti dve generaciji se nista mogle dogovoriti in vsled tega je prišlo do cepitve. Zemljoradniška stranka pa zavzema tudi čisto posebno stališče v vprašanju inteligence. Ona jo odklanja in posledica tega je, da igrajo v stranki mesto profesorjev in učiteljev glavno vlogo občinski tajniki. Eden najtežjih problemov, ki jih ima rešiti zemljoradniška stranka, je ravno vprašanje sodelovanja inteligence. MAKEDONCI. ■so dabili 11 mandatov in sicer izključno samo v okrajih Petrič in Gornja Džumaja. Iz tega se vidi, da predstavljajo na Bolgarskem samo lokalno in etnografsko posebno skupino. iNjih politika ludi izato ni politika bolgarskega naroda. KOMUNISTI. Po zakonu o zaščiti države je komunistična stranka sicer prepovedana, vendar pa je vlada njih listo pripustila, .ker je na stališču, da je bolje imeti 6 komunističnih poslancev (toliko jih je bilo izvoljenih, op. ured.), ki delujejo na zakonit način, kakor pa niti enega legalnega, zato pa mnogo več nelegalnih poslancev. V letih 1919 do 1923 je bila komunistična stranka na višku svoje moči in bila najboljše organizirana in disciplinirana stranka. V svojem centralnem odboru je imela več drž. .uradnikov, ko vse zunanje ministrstvo. Imela je dalje svojo milicijo, svojo administracijo ter odlično književno in novinarsko propagando. Od 1 milijona bolgarskih volivcev so dobili tedaj komunisti 200 tisoč. Vzroki za ta neverjeten napredek komunistov so bili številni: Bolgarska je bila premagana težka finančna in gospodarska -kriza je dušila deželo, kriza strank in zavesti, povsod zastoj — tam preko na severu pa je bila socialistična Rusija, ki naj bi osvobodila Bolgarsko, kakor jo je že enkrat. Mlada inteligenca je zato hitela pod komunistično zastavo. Ko pa je prišel 7. junij (padec Stambolij-skega), je bilo vsega komunizma konec. Prišlo je do krvi in Cankov je zmagal. Med tem pa so se razmere zboljševale in komunizem je izgubljal svojo privlačnost. t STROKOVNI SINDIKATI. so na Bolgarskem silno razviti. Na 5000 bolgarskih šolah je 20.000 učiteljev, ki so vsi organizirani v svojih sindikatih. Ravno tako so tudi organizirani profesorji, duhovniki, advokati, novinarji, železničarji, grafični delavci in drugi. Strankarsko pripadajo kvalificirani delavci socialno demokratični stranki, nekvalificirani pa komunistični. Ti profesionalni sindikati so steber nove Bolgarske. O VOJSKI. Prisilno delo, ki ga je uvedel Stambolijski mesto splošne vojne dolžnosti,_ obstoja še danes. V Sofiji je tovarna čevljev in v njo pridejo mladi rekruti in mesto da bi ekser-cirali, se izuče v čevljarskem obrtu. Ta tovarna je dosedaj izdelovala samo čevlje za vojsko, sedaj pa bo izdelovala tudi fine čevlje. JUGOSLAVIJA IN BOLGARSKA. Največji del bolgarskih strank je za zbližanje z Jugoslavijo in nekatere hočejo celo popolno ujedinjenje z Jugoslavijo. Samo skupina Radoslavova (bivšega medvojnega ministrskega predsednika) je proti. Toda ta skupina je zelo neznatna, kakor so dokazale volitve. Danes obstojita v Sofiji že dve društvi: >Slavj;msko družestvo« in »Slavjanska beseda«, katerih cilj je ujedinjenje vseh južnih Slovanov. Podrobno delo, medsebojno spoznavanje, prirejanje razstav, obiski umetnikov in politikov, vse te neofieiolno akcije morejo uresničiti oni 'končni cilj, da pride do ujedinjeja i vseh Bolgarov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. H vsakem slučaju napačno. Opetovano smo že dokazali, da ni za Slovence bolj pogresne politike, kakor je ona, ki se naslanja na SDS. Ne more ta stranka Slovencem v nobenem oziru pomagati, ker je v vsakem oziru samo stranka preteklosti in 3icer žalostne preteklosti. Na nelep način je zaradi ministrskih sedežev zapustila Da-vidoviča v najbolj važnem trenutku in s lem povzročila, da je zastal razvoj naše države za najmanj eno leto. Danes pa je Da-vidovičeva stranka na vladi in sicer ne samo za par mesecev, temveč za dolgo doibo, ker jasno dokazuje to, da je njena udeležba v vladi zasigurana tako v delovni ko v volivni vladi. In ne samo to. Vsi znaki kažejo, da se pripravlja v državi sploh nova orientacija v notranji politiki in nosilci te nove politike so ravno najodličnejši demokrati in -radikali. Ti hočejo na prehodnjih volitvah temeljito obračunati s partizanstvom in vsemi drugimi nezdravimi pojavi in nobena tajnost ni, da bo račun skupnega nastopa radikalov in demokratov plačala SDS. Naravnost pikantno je zato, če je primerjal te dni g. Pri-bičevič svojo stranko z gardo, ki se ne uda, temveč pusti pobiti do zadnjega. Na prihodnjih volitvah se bo ta paralela v klasičnem formatu uresničila, ker je položaj SDS tako žalosten, da se sploh nikomur udati ne more. Je namreč več ko vzorna naivnost, če kdo misli, da bodo demokrati pozabili na ekstraturo SDS, s katero so bili vrženi iz vlade. Sedaj je prišel čas obračuna in voditelji SDS to čutijo. Ne čutijo pa tega nekateri zavarovani posamezniki, ki smatrajo menda za svojo prvo dolžnost, da so brezkritični do obupnosti. Toda tudi teh naivnežev je vedno manj e in vrste SDS kopne, kar najlepše dokazuje izstop Milana Pribičeviča iz SDS Kadar je brat Pribičeviča obupal nad SDS, tedaj je potreben v resnici že posebno žalosten pogum, da se kdo navdušuje za 9DS. Najmanj pa ibi smeli biti taki ljudje v Celju. Zakaj tu v Celju so imeli SDS moč in tu je vse mesto priča, kako >sijajnot 'so znala gospodariti SDS. Zlasti dobro vedo to oni vestni ljudje, ki so se leta in leta trudili, da dvignejo naše zadružništvo, a morajo danes priznati, da je bilo vse njih delo zaman, ker so drugi in mogočnejši gospodje od SDS tako divno gospodarili v denarnih zavodih. ! Pa danes se kažejo šele prve posledice tega gospodarstva in še vse bolj tužno sliko dobimo ,ko se pokažejo posledice v vsej svoji strahovitosti. Tedaj bodo žele ljudje prav spoznali blagoslov vladanja SDS, tedaj pa se bodo trkali na prsa tudi oni, ki vsled kakofoničnih spominov iz predvojnih časov mislijo, da si morajo tudi oni polomiti noge, ker so si noge polomili njih voditelji. V vsakem oziru napačno je iti v SDS. Iz zunanjih vzrokov napačno, ker je SDS v državi brez besede in bo vedno manj vplivna, iz notranjih, ker še ni bilo v Sloveniji stranke, ki ,bi slovenskemu gospodarstvu nanesla tako veliko škode, ko ravno SDS. Kaj pomaga na eni strani kričanje o narodnosti, če se pa na drugi strani zapravlja nacijonalizacija tujih podjetij. Ne na besede, temveč na dejanja je treba gledati, razven seveda, če je kdo tega mnenja, da je njegovo načelo, da mora storiti v vsakem oziru napačno stvar. Mislimo pa, da Celjani niso ljudje, ki bi hoteli delati napačno in zato tudi ne bodo nasedli frazam iz predvojnih časov. Vsaj so vendar naprednjaki, ne pa nazadnjaki, ki gledajo vedno le nazaj! Politične vesti. — Plenarna seja Jugoslovanskega kluba v Mariboru. Jugoslovanski klub je imel včeraj dopoldne in popoldne v Mariboru svojo klubovo sejo. Navzoči so bili vsi poslanci razen obolelih poslancev Klekla in Škulja. Načelnik kluba dr. Korošec je poročal o svojih razgovorih s političnimi osebnostmi drugih strank. Klub je sprejel njegova poročila z odobravanjem na znanje. Za tem je klub razpravljal o izvajanju državnega proračuna za 1. 1927-28 in smernicah ter potrebnih spremembah v proračunu za bodoče finančno leto. = Giolitti proti Mussoliniju. Stari Gio-litti se redno udeležuje sej italijanskega parlamenta vendar pa na sejali ne govori, ker pač fašisti ne dopuste nobenega opo-zicionalnega govora. Svojim prijateljem pa je podal Giolitti tole mnenje o Mussoliniju in njegovi politiki. Najprej je Giolitti podčrtal dejstvo, da je Mussolini pozdravil samo fašistovske poslance in čisto ignoriral petorioo starih .parlamentarcev, med njimi tudi njega samega. Nato je dejal Giolitti, da je Mussolinijev govor brez vsakega človeškega in moralnega čustva ter da je primeren samo za zadirčnega strankarja. Po tem govoru so propadle vse nade na boljšo bodočnost. Giolitti smatra za popolnoma izključeno ,da bi se Italija mogla vrniti v dobo reda in normalni razmer. Ta Mussolinijev govor dokazuje da ne bo miru in blagoslova v Italiji, dokler bo živel Mussolini. Tudi Giolitti vidi rešitev notranje situacije samo v zunanjem konfliktu, ki ga bo Mussolini izzval in — izgubil. Ko so vprašali Giolittija, če ima Mussolini sposobnosti državnika, je odgovoril, da ima Mussolini samo to sposobnost, da državi ukazuje, ne pa tudi, da jej služi. — Diplomati pa smatrajo Mussolinijev govor kot popolen umik, kajti o daljni bodočnosti govori le tisti, ki trenutno nič ne more narediti. Da pa se je Mussolini odločil za umik, je zasluga Anglije, ki je odločno izjavila, da Mussolinija v njegovih vojnih načrtih ne more in noče podpirati. = Demisija vlade Avarescu. V sredo popoldne se je vršila v ministrskem predsedstvu seja Avaresca in voditeljev njegove ljudske stranke. Sklenjeno je bilo, da stranka več ne nasprotuje sestavu koalicijske vlade. Avarescu se je nato včeraj podal h kralju in mu predložil demisijo vlade. Kakor poročajo iz Bukarešte, Avarescu ne bo več sestavil nove vlade in tud1 ne v njo ker ie prepriEan, da je Koncemiu čijska vlada nepotrebna. Avarescu bo zato kralju predlagal .da naj poveri sestavo nove vlade voditelju ,liberalne stranke Brati-anu-u. Avarescu je dalje naznanil kralju, da je dosedaj vedno še storil svojo dolžnost do kralja, da pa v bodoče .ne sme več računati na njegovo pomoč. — Bitko z Bra-tianu-om je torej izgubil Avarescu na celi črti in njegovo užaljeno samoljubje samo dokazuje, da ni bil dovolj močan politik, da bi mogel bitko dobiti. = Pri bolgarskih volitvah je dobila vladna stranka 597.000, opozicija 530.000 glasov. Samo 7000 glasov je torej dobila vlada več ko opozicija. Zato pa ima vlada več ko 100 poslancev več ko opozicija. V.olivni red je torej na Bolgarskem diven. Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe* (Napisal francoski diplomat.) Prišel je trenutek, ko je slednjič g. Wilaon izgubil potrpežljivost in izdal na italijanski narod preko glave njegovih delegatov glasen oklic in ga objavil. Gospoda Orlando in Son-nina sta na to odgovorila tako, da sta zapustila Pariz. O koristi tega odhoda se da govoriti, ke rdiplomacija odsotnosti splošno ni najboljša. Vsekakor je pa postopal g. Wilson nenavadno in le na svojo roko in francoska diplomacija bi takrat popolnoma lahko razbremenila francosko odgovornost. Ker se to ni zgodilo, se je italijansko javno mnenje dvignilo zoper Francijo v zvezi s tem Wilso-novim manifestom. ... , V Rimu je skušal posredovati poslanik g. Bar&re, v Parizu pa g. Tardien. Ta je hotel najti formulo, po kateri bi bila italijanskim delegatom dana možnost, vrniti se na mirovno konferenco. Toda ta formula g. lardieuja, o kateri se je trenutek mislilo, da bo zadevo uredila, slednjič ni bila sprejeta od g. Wil-sona, ker ni bila ugajala Jugoslovanom. Francozi so mislili, da jim bodo ti poskusi zopet naklonili italijansko javno mnenje, toda to je bilo že tako razburjeno, da teh posredovalnih poskusov ni več jemalo v obzir. Italijanski delegati so nato v Parizu izjavili, da zahtevajo na Jadranu točno in enostav- no izvršitev Londonskega pakta, to se pravi toliko, da niso več zahtevali Reke, pač pa Dalmacijo in dalmatinske otoke. G. Clemenceau, je takoj pripoznal, da je vezan po tej pogodbi in g. Lloyd George je storil isto. Ker pa je g. Wilson odločno odklanjal, da bi se Londonski pakt izvedel, ni prav nič pomagalo, niti da so ga Italijani zahtevali, niti, da so ga Francozi in Angleži priznavali. Gospod Tittoni iu jadranski spor. Rimski parlament je mislil najti izhod iz nerazrešljivega položaja na ta način, da je strmoglavil vlado. Novi ministrski predsednik, g. Nitti, je dal novemu zunanjemu ministru, g. Tittoniju, nalog, da zastopa Italijo na mirovni konferenci. G. Tittoni je šel naj-prvo v London in nato v Pariz. Njegov okrog- li trebušček je bil dobro znamenje: mislilo se je, da se v tem rejenem telesu ne nahaja nič nacionalizma. Izjavljal je, da ne bi stavil prehudih zahtev pri rešitvi spora, ako ne bi bilo javnega mnenja. G. Tittoni je bil sedem let italijanski poslanik v Parizu. Tam je poznal mnogo ljudi in imel staro znanje z g. Clemenceaujem, s katerim se je vedno izborno razumel. G. Sonnino ga je bil odpoklical od tega mesta. Od svojega predhodnika se je razlikoval z vsiljevalnim obnašanjem in neenakomernim značajem. Londonski pakt ni bil njegovo delo, zato zanj ni bilo nič težkega, če je odnehal od njegovih določb. Imel je zmisel za realnost in najprvo = Zopet volivni poraa konserv*tirne stranke. Pri nadomestnih volitvah v okraju Bosworth je bil Izvoljen mesto dosedanjega konservativnega poslanca liberalec Sir Ed-ge ,ki je desna roka Lloyda Georgea. Liberalni kandidat je prejel 11.981 glasov, delavski 11.710 in konservativni 7685 gla»ov. Volitev se je udeležilo 87 odstotkov volivcev. Leta 1924 .pa je dobil konservativni kandidat 10.114 glasov, liberalni 9756 in delavski 9141. Delavska in liberalna stranka sta dobile torej na škodo konservativcev po 2000 glasov. Liberalni in delavski kandidat sta izjavila, da sta zmagala samo zato, ker so volivci proti vladni protirtaki politiki. V pismih na konservativnega kandidata so izjavili Churchill, Baldwin in not; ranji nmster Joynson-Hicks, da bi smatrali njegov poraz kot božjo obsodbo njih (proti* ruske) .polivke. Sedaj so to obsodbo sijajno doživeli. Sedanja volivna zmaga liberalcev je že njih tretja volivna zmaga tekom 6 tednov in prva volitev po prelomu z Rusijo-= Sovjetski mogotci preiskujejo situ*6*,/®.' V zadnjem času je opaziti med .sovjet'®1 mogotci oživljeno delavnost. Konflikt glijo na eni strani ter delovanje opozicij® na drugi strani, sili sovjetske mogotce, da pregledajo svoje sile. Zato so odšli najodličnejši sovjetski voditelji na deželo, da vidijo, kako je razpoloženje na deželi in da obenem utrde svoje pozieje. Najpomembnejše je potovanje vojnega komisarja Vorošilova. Najprej je pregledal baltiško vojno brodovje, nato ipa je odšel v Ukrajino. V Kijevu je bila parada vojske, nakar je pregledal Vo-rošilov črnomorsko brodovje, ki se je ravno povrnilo s potovanja ob krimskem in kavkaškem obrežju. Črnomorsko brodovje je v zimi zelo pomnožilo svojo bojno sposobnost. Železniški minster Rudzatak je obiskal vzhodne kraje in imel v mnogih mestih tako tudi v Jekaterinburgu številne se-I anke z žeVezUarji. Rudzutak je izjavil, da l i hi Ako kmetijstvo zelo napredovalo in S*~L železnica napeti vse sile, da bo '‘'ogla izvoz sibirskih pridelkov. Predsednik sovjeta za narodno gospodarstvo Kuj-bišev pa je obiskal industrijske kraje. \ si komisarji so priredili tudi celo vrsto shodov, na katerih so .pojasnjevali sovjetsko politiko. — Kakor dokazuje to poročilo, se je idila v Rusiji nehala in sovjetski mogotci bodo morali krepko zagrabiti za delo, vzdrže. . _ = Konferenca sovjetskih diplomatov Berlinu. čičerin, ki se mudi sedaj v r ranic-furtu, pride v kratkem v Berlin, kjer se sestane z Marxom in Stresemannom. V Bei-linu bo počakal na čičerina tudi bivši sovjetski odpravnik poslov v Londonu Rosen-holz, ‘ki se potem vrne v Moskvo. V Berun so tudi pozvani sovjetski veleposlanika w poslaniki iz Pariza, Rima in Dunaja ter sovjetska delegacija na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi. V Berlinu se bo tako vršila sovjetska diplomatska konferenca, ki ji pripisujejo vsi evropski dipl°" matični krogi .ogromno važnost. = Poraz severnih čet. Poročila o sitneJft porazu severnih čet se potrjujejo. Čang-colin je odredil splošen umik svojih čet. > Krščanskih general Feng je usvojil mesto Honan Fu in ujel 20.000 vojakov in 6 voz municije. Največje potrdilo za poraz Cangj colinovih čet pa je v tem, da so Japonci poslali na severno Kitajsko svoje čete, rešijo svojega plačanca Čangoolina, ce doživel nov poraz. Ta pa je nad vs® _.j. v ten, ker so Čangcolinov poraz . ^dru-prvi vrsti revolucionarni kmetje. Ti » žujejo v posebnih četah, ki nosijo tudi imena, kakor smo jih čitali v indija povewtili. »Velika sablja«, »Nebeška vratar >Rdeči kol< in slično se imenujejo te Sete, •ki hočejo predvsem očistiti deželo od po-divjane soldateske. Ker so pa obenem pod komunističnim vplivom, nastopajo zlasti proti Čangcolinu in so njegov poraz tudi odločile. _ Popolnoma dokazano je nadalje-da nastopajo vsi generali juga .složno pro» Čangcolinu. Tako nankinške čete, ko čete generala Čangkajšeka in Fenga^ nastopajo koncentrično proti Čangcolinu, ki te Pns.e vsled tega že v tako nevaren položaj, a* govori o evakuaciji Pekinga. Tudi žene i otroci evropskih velesil odidejo iz Pekinga, najboljši znak, da tudi Angleži računajo s padce rti Pekinga. Poravnajte naročnino! je začel reagirati zoper obsedenost, s katero so njegovi rojaki neprestano govorili o Reki in Dalmaciji. Poskrbel je, da so se začeli zanimati tudi za druge stvari, na ta način, da so jih italijanski časopisi redno prinašali svojim čitateljem. Najprvo je uredil s Francijo mejo med Libijo in Tunizijo, nato je spravil pogajanja z Angleži precejšen korak naprej glede podobne mejne ureditve med italijansko Somalijo in britansko Somalijo. Določil je meje italijanskega pasa v Albaniji ter se dogovarjal z g. Venizelo-som o Dodekanezu in Rodu. Toda slednjič pa je le moral načeti glavno zadevo. Njegovi trije zavezniški tovariši so ga sprejeli v Parizu s pisanim opozorilom, ki je na zelo široko razlagalo zagato, v katero je bilo obnašanje njegovih prednikov privedlo pogajanja. To noto je bil spisal g. ,Balfour. Bolje bi bilo, če bi mu bili to ustno povedali, toda ozračje mirovne konference je bilo v tistem viharnem času prenasičeno z nepotrebno previdnostjo in takrat je prišlo v navado pošiljanje takih neprijetnih dokumentov, kot so jih pozneje Francozi sami dobili cel kup-Ker so g. Tittonija resno svarili ter mu pokazali, da je nekoristno, če zahteva Pre,''?e’ jo čisto znova preštudiral vse jadransko vprašanje in začel,nato odjenjati; izdelal je . zaporedoma več kombinacij, kojih namen je bil dati bodisi Reko Italiji, bodisi jo napraviti za svobodno mesto na račun žrtvovanja Dalmacije, izvzemši Zadra. G. Clemenceau je vse te kombinacije na enak način priporoča ameriški delegaciji in pri eni je šel celo tako daleč, da je napisal zelo odločno pisnio g. VVilsonu, ki se je bil medtem vrnil v Zedinjene države. Toda g. VVilson je predloge zavračal: mejo, ki jo j«; °?ll™ii*liji med Italijo in Jugoslavijo ne bi niti cele Istre. Konferenca se je razšla, . p’Anunnziod*a^®dureJ«&iihS pri^oroval^.mp^i k':aSlli slovenske Matice, Kamnik UZnlea Ju8°- let v Ptuj polovična vožnja na osebnih -in brzovlakih. Vsak naj vzame celo karto do jjuja, katero naj v Ptuju ne odda. Na zleti-scu dobi na to legitimacijo za brezplačen Povratek. F 7 -9^ Pr|r®ditvi »Dnevov slepih« so se in rZl e .Jl! -*.aVske šole po svojih dijakih Sastno Pri javnem nabi-„J tt Cah’ Nabrali s°: I- drž. ^ “ 4ri.8Lihn’ IL drž. gimn. 1067.50 Din; trg- šola 1410r1n<>^f-'5<,»IJitl’,realka 1304 Din; žen. obrt šola Din; rdobrodelni prireditvi se prisrčno zavojuje v imenu slepcev: Kuratorij. ' ,100 letnica »Matice Srbske«. Predvče-aJsnjim je bila otvorjena v Novem Sadu VI. ezelna umetniška razstava. Obenem se je javila 100 letnica »Matice Srbske«, i x .m^or8k» oblastna skupščina za gladu- SfemCska P“bla8;,IJ,r^de^. V H.erC®S?™L kredit 50.000 Din sk,upščina je določila vini 50.000 Din pa 8ladujoče v Hercego-vane. 1X1 potresu oškodo- — Uniformiranje osobja Jadranske p,„ vitbe«. »Jadranska plovitba« nabavi svojih oficirjem in komandantom ladij v kratkem nove uniforme. Uniforme bodo okusne in praktične. — Poljski skavti v Jugoslaviji. Meseca julija prispe v Beograd večja skupina poljskih skavtov. Poljski skavti prirede ekskurzijo v našo državo v svrho da spoznajo nase kraje in se seznanijo z našimi skavti — Velik uspeh tenorista Rijavca v Berlinu. Te dni je nastopil jugoslovanski tenorist Rijavec prvič v berlinski operi. žel je viharen aplavz. — Z ljubljanske univerze. Na teološki fakulteti ljubljanske univerze sta imenovana dr. Jože Ujčič za rednega, dr. Janez Fabjan pa za izrednega profesorja. — Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva cand. med. Josip Petrič, sin poštnega ravnatelja v Ljubljani. — Iipit za rezervnega podporočnika ekonomske stroke sta napravila v Beogradu Slovenca Ferdinand Lukas in Ivan Theuer-schuh. — I« vojaške službe. Imenovani so: za vojaškega atašeja v Pragi dosedanji pomočnik načelnika štaba komande III. armijske obla- sti generalštabni polkovnik peter Nedeljko-vič, za vojaškega atašeja v Atenah dosedanji kraljev adjutant Mihajlo Body, za namestnika načelnika sodnega oddelka komande bosanske divizijske oblasti dosedanji namestnik stalnega sodnika bos. divizijskega vojnega okruga sodni major Gustav Dolinšek, za namestnika stalnega sodnika savskega divizijskega vojnega okruga dosedanji namestnik načelnika sodnega oddelka komande drav. div. oblasti sodni major Savo Markovič, za namestnika pomočnika načelnika intendan-ture komande madžarske divizijske oblasti dosedanji namestnik upravnika moravskega intendantskega skladišča administrativni major Josip Brezinšček, za namestnika pomočnika načelnika intendanture komande divizijske oblasti dosedanji preglednik računov I. armijske oblasti administr. kapetan I. klase Dragič Kneževič, za pomočnika načelnika intendanture komande osiješke diviz. oblasti intendantski major Vilko Fux, dose-daj na službi pri provijantskem oddelku vojnega ministrstva, za inšpektorja 2. orožniškega polka orož. podpolkovnik Viktor Novak; razrešen je dolžnosti namestnika začasnega sodnika šumadijskega vojnega okruga brigadni general Vladimir Skubic. — I* prosvetne službe. Imenovani so: za stalnega učitelja v Celju Gvido Srebotnik, za Stalno učiteljico ženske osnovne šole v Celju Ana Suhač, za stalnega šolskega upravitelja v Vuhredu Karel Volmayer, za stalnega učitelja deške osnovne šole v Ljutomeru Fran Ramšak, za stalno učiteljico v Spod. -Polskavi Franica Podlesnik, za stalno učiteljico v Slivnici M. Majšek, za stalnega učitelja na deški šoli v Studencih Jos. Pur-kart, za stalno učiteljico dekliške osnovne šole v Studencih Amalija Gnus, za stalnega šolskega upravitelja v Murski Soboti Mirko Majcen, za stalno učiteljico v Murski Soboti Gizela Ruža, za stalnega šolskega upravitelja v Slovenjgradcu Leopold Kopač, za stalno učiteljico v Šoštanju Marija Selak-Močnik, za stalno učiteljico pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini Ivanka Podrek, za stalno učiteljico v Kostrivnici Marjana Šket, za stalnega učitelja v Brežicah Franjo eBrnetič, za stalnega šolskega upravitelja v Pišecali Ferdo Kokot, za stalno učiteljico v Pišecah Erna Kokot-Bradaška, za stalno učiteljico v Sevnici Marija Mavrin, za stalnega učitelja v Dobu Rupert Smoli-k, za stalnega šolskega upravitelja v Jaršah Ernest Šušteršič, za stalno učiteljico dekliške osnovne šole v , ':lllJa 'Kmet-Kos, za stalno šolsko upravitelji00 v Bukovicah Amalija Leudov-sek-borsak, za stalno učiteljico v Cerkljah Mira Povh, za stalno učiteljico v Čatežu Valerija Bernetič-Majer, za stalni učiteljici pri Sv. Križu pri Litiji Angela Jaklič in Pavla Jaklič, za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Gori Ivan Zagažna, za stalnega šolskega upravitelja v Št. Vidu pri Stični Lovro Jev-nikar, za stalnega učitelja v Zagorju ob Savi Rudolf Arnšek, za stalnega učitelja v Ljubljani Karlo Gorišek, za stalno upraviteljico III. deškega zavetišča na Taboru v Ljubljani Marija Jerman-Gantar, za stalno učiteiji-Ježici Josipina Vončina, za stalnega kega upravitelja v št. Jur ju pri G-rosup- TnHin nSI-PpTr0biŠ’,-Za Slahl° «HteljiC0 V Št. Juriju pn Grosupljem Justina Trobiš-Modic, za stalno uciteljico v Mirni pegi Olga Zajec za stalno učiteljico v Šmihelu Marija Barle! za stalno učiteljico v Mirni peči Olga Tomič.’ — Nemška publicistinja v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispela gospodična Jinemann, urednica lista »Germania». »Germania« je zavzemala za časa našega spora z Italijo zelo korektno stališče ter ima tudi sicer za nas simpatije. — Tragično potovanje dveh godcev. Dva brezposelna godca sta se napotila te dni iz »Sarajeva v Dalmacijo iskat zaslužka pri kakem sezonskem podjetju. Ker nista imela sredstev, sta splezala na streho nekeea va-gona Pri Ostrožcu teče proga pod mostom ki stoji samo 20 cm višje kot znaša višina vagona, na čigar strehi sta ležala godca Tega godca nista vedela. Eden od nji-j« je grozečo nevarnost pravočasno opazil in odskočil s strehe, njegov tovariš pa je treščil z glavo ob most ter zadobil ,pri tem smrtno-nevarno poškodbo. — Politične aretacije v Skoplju. Te dni so bile izvršene v Skoplju številne areta-Sji®- Poliptja je bila dan in noč na nogah. Kolikor je doslej znano, je bilo aretiranih vsega skupaj 10 oseb. Gre za dobro organizirano tolpo zarotnikov, ki je imela svoj center v Skoplju ter vršila protidržavno pro-pagando v korist Bolgarske. Kolovodja je bil šef oddelka za pakete in pisma na skop-ljanski pošti Dimitrija Nečevič, ki je pošiljal pakete in pisma protidržavne vsebine na Bolgarsko. Paketi in pisma so prihajali iz vseh mogočih mest v Evropi. Obenem z Ne- je bil aretiran neki skopljanski vi-Macedonec. Dva aretiranca 12 nekega kraja v bližini meje. Imela sta na nogah po 60 kg težke okove. Aretiranih bo najbrže razven dosedanjih desetih se več oseb. — Aretacija srezkega načelnika v Prizrenu. Iz Beograda poročajo: Veliki župan dr. Baltič je ugotovil ob -priliki inšpekcijskega potovanja po svoji oblasti pri srezkem načelniku v Prijepolju nepravilnosti, vsled česar je dal srezkega načelnika in ,prideljeno mu osobje aretirati. — Nova razbojniška tolpa v okolici Gline. Iz Osijeka poročajo: Kmetje iz Gline so videli te dni v bližini Kostajnice 9 glav bro-ječo tolpo do zob oboroženih razbojnikov. Govori se, da hoče tolpa Prpiča »Malega« osvoboditi. Orožniki zasledujejo razbojnike doslej brez uspeha. — Požar vsled strele. Te dni je divjala nad Kozaracem (Hrvatska) silna nevihta. Okoli dveh ponoči je udarila v hišo kmeta bteve Pamiča strela. Hiša z gospodarskimi polopji vred je pogorela do tal. škoda znaša 50.000 Din. Dve rodbini sta bili poginili, da ju niso rešili sosedje in orožniki, ki so tvegali pri tem svoje lastno življenje. — Velik izgred v Osijeku. V eni najbolj živahnih ulic Osijeka je povzročila te dni pijana družba Beograjčanov tak kraval, da je morala policija nanje streljati. Samo na ta način je bilo mogoče izgrednike aretirati. Tako pravi policija, ekscedenti govore drugače. Kdo ima prav, utegne ugotoviti uvedena sodna preiskava. — Oskrunitev cerkve pri Splitu. Te dni so vlomili doslej neznani stoj-ilci v pokopališko cerkev v Kaštelj Sučuracu (Dalmacija). Razbili so ritualne predmete in kan-dela'bre na oltarjih -ter pokvarili srebrni kip sv. Antona. Razven tega so izpili vse mašno vino nakar so opravili v cerkvi svojo potrebo. Oskrunitev cerkve je izzvala med prebivalstvom velikansko ogorčenje. Preiskava je v teku. — Maj — rekordni mesec za samomore v Zagrebu. Tekom meseca maja se je pripetilo v Zagrebu nič manj kot 20 samomorov in samomorilnih poizkusov. To je rekordno število, ki znaša polovioo slučajev, ki so se pripetili tekom vseh prejšnjih mesecev od novega leta dalje. — Velika poštna tatvina. Te dni je izginilo med vožnjo na progi Zagreb-Virovi-tica denarno pismo s 100.000 dinarji. Sprva so bila vsa poizvedovanja oblasti brezuspešna. Končno pa so eruirali tatu v osebi poštnega uslužbenca Matije Piskoviča. Pis-kovič je priznal. Ob priliki hišne preiskave so našli denarno pismo z vso vsebino v podstrešju hiše, v kateri je stanoval. Defrav-dant je pod ključem. — Velike nevihte v Ameriki. Kot poročajo iz Chicaga, so divjale te dni v državah Kent'uchy in Virginia silne nevihte, ki so povzročile nad 1,000.000 dolarjev materi-elne škode ter zahtevale tudi kakih 20 človeških žrtev. Posebno močno so trpela mesta Wrightville, Martui in Royalton, ker so prestopile reke, ki tečejo skozi ta mesta, bregove in povzročile velike poplave. Voda je izpodkopala več hiš in železniških nasipov. — 400 oseb utonilo. Iz Newyorka poročajo: Ko se je zrušil te dni nasip Mississipija pri Macrei, je 300 do 400 oseb utonilo. Svojo smrt so zakrivili sami. Oblasti so namreč prebivalstvo že pred več dnevi pozvale, da naj ogroženo ozemlje zapusti, ponesrečenci pa se v svoji svojeglavosti pozivu niso odzvali. — Boj s polipom. Potapljač A. E. Hock je delal te dni 50 metrov pod morsko gladino pri Port To\vusendu (Washington). Nenadoma je zagledal velikanskega polipa, ki je vlekel po morskem dnu človeško truplo. Hock je napadel polipa s sekiro na dolgem drogu, da bi mu odvzel truplo. Polip se mu je postavil v bran ter ga hotel objeti s svojimi lovkami Hock je odsekal polipu polagoma vse lovke, drugo za drugo, kljub temu se je polipu le težko ubranil. Končno mu je odvzel truplo ter se dal potegniti kvišku. Truplo je bilo identificirano z enim od mornarjev neke obrežne ladje, ki se je par dni preje potopila. Hock je bil od strašnega boja s polipom popolnoma izmučen. — Samomor duhovnika. V Melku vzbuja veliko senzacijo samomor patra dr. Pavla Stranza, ki se je te dni v samostanu Lam-bach obesil. Pater Paullus je bil dolga leta profesor latinščine in grščine na samostanski gimnaziji. Bil je pri učencih kakor tudi pri občinstvu sploh zelo priljubljen. Vzrok samomora še ni docela pojasnjen. Domneva se, da je izvršil pater Paulus samomor v trenutku duševne zmedenosti, ker je bil že dalje časa živčno bolan. — Zdravnica kleptomaninja. Te dni se je vršil na Madjarskem proces zopet dr. Ano B., obloženo radi preko 50 tatvin. Zdravnica je odnašala stvari iz raznih trgovin, v katerih je bila stalen gost. Obravnava, ki ji je prisostvovala množica dunajskih trgovcev, je bila prav posebno zanimiva zato, ker se je imelo sodišče v tem slučaju izjaviti takore-koč principijelno glede vprašnaja, če priznava možnost obstoja kleptomanije ali ne. V zadnjem času so namreč izjavili različni zdravniki, da kleptomanije kot bolezni ne priznavajo. Sodišče se je odločilo za klepto- ,vv sPlošneni, kot v posebnem „1... nrifri Doktorica je vse tatvine glasno priznala Psihijatri so jo proglasili za kleptomaninjo m jo oprostili. — Lindbergh in nevarnost diplomatičnih komplikacij. Iz Washingtona poročajo: Po vesteh iz Bele hiše, je svetoval ameriški poslanik v Londonu Lindberghu, da fnaj odkloni vsa nadaljnja vabila evropskih dežel ter se vrne nemudoma v Ameriko, ker obstoja nevarnost, da pride v slučaju, če se Lindbergh nekaterim povabilom odzove, drugim pa ne, do di-plomatičnih komplikacij. Galantni vlomilci. Te dni so vlomili neznani vlomilci v vilo milijarderja Liver-moore-a v Newyorku ter odnesli za 90.000 (lolarjev (okoli 10 milijonov dinarjev) dra-gocenosti. čez dva dni so poslali one drago-» ”os“’ ki jih je, kot so izvedeli vlomilci iz ljubUaS°V’ miliiarTivoli« železničarski kongres. 1— Mestni magistrat ljubljanski opoearja na razglas delegacije ministrstva financ vse privatne uslužbence (tudi kvalificirane trgovske in obrtniške pomočnike) ter samoupravne nameščence in funkcionarje, da prijavijo do 30. junija 1927 davčni administraciji svoje službene prejemke za tekoče leto. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski in na reklamnih deskah. — Zagrebški brivci cenejši od ljubljanskih. Zagrebški »Morgenblatt« priobčuje in-serat, iz katerega je razvidno, da se plača v elegantnem brivskem salonu v Zagrebu za britje samo 3 dinarje. V Ljubljani zahteva brivec v zadnji butiki 4 dinarje. Tembolj zanimivo je, da brijejo zagrebški brivci lahko za tri dinarje kljub temu, da so povišali pred kratkim pomočnikom mezde. — Brivske tarife bi bilo treba sploh znižati! — Krajevni odbor Rdečega kriia na Viču priredi v soboto 4. t. m. Družabni večer v Sokolskem domu. Na sporedu je poleg drugega nagovor, deklamacije šolskih otrok (pomladka Rdečega križa) in godba. Vstopnina prostovoljna. — V nedeljo 5. t. m. dopoldne pa priredi v slučaju lepega vremena od 10. do 12. ure promenadni koncert pred novo šolo ter se bodo ob tej priliki prodajale cvetke, ozir. znaki v prid Rdečega križa. 1— Dan Rdečega križa. Binkoštno soboto popoldne in binkoštno nedeljo dopoldne bo prodajala šolska mladina vseh ljubljanskih šol listke v korist Rdečemu križu. Prosimo cenjeno občinstvo, da tudi letos izkaže svojo naklonjenost naši dobrotvorni organizaciji. — Oblastni odbor. 1— Binkoštni prazniki v Narodnem gledališču. V soboto, 4. t. m. zvečer se bo vprizorila drama Barryeva veseloigra »Ti in jaz«. Glavne vloge igrajo gdč. Danilova, gdč. Debelja-kova, ga. Skerlj-Medvedova in gg. Jan, Kralj, Gregorin in Lipah. Predstava bo izven abo-nementa pri enotnih in globoko znižanih cenah. — V nedeljo 5. t. m. se bo ponovila Shakespearjeva komedija »Mnogo hrupa za nič« v Župančičevem prevodu in s Korngol-dovo glasbo. V glavnih vlogah: ga. Nablocka, gdč. Mira Danilova, ga Vera Balatkova in gg. Levar, Rogoz, Jan, Kralj, Cesar, Peček, Lipah, Gregorin in drugi. Režijo ima g. prof. O. Šest, sceno pa je postavil g. upravnik ing. Kregar. Opozarjamo na to delo, ki je bilo pri vseh vprizoritvah zelo prijazno sprejeto, zlasti posetnike z dežele. Cene so znižane. V ponedeljek 6. t. m. zvečer bo igrala drama splošno priljubljeno Mannersovo veseloigro »Pegica mojega srca« v izvrstni režiji g. Milana Skrbinška in z go. Šaričevo v naslovni vlogi. Vprizoritev spada med najbolj uspele zadnjih let. Cene so znatno znižane. 1— Opozarjamo na razstavo pogrnjenih miz, ki se zaključi danes popoldne ob 4. Zaključek se vrši pri pogrnjenih mizah. Igrala bo godba in serviral se bo čaj. 1— Abstinenti, ki se žele udeležiti 2. Ju-goslovenskega abstinenčnega kongresa naj se javijo Kongresni pisarni Oblastnega središča Trezvene Mladeži v Ljubljani, Stan in dom. Tridnevno skupno prenočišče, hrana, kongresna značka, velesejmska vstopnica in pristop k vsem prireditvam kongresa ter pravica za polovično vožnjo, stane za izven-Ijubljanske udeležnike skupaj Din 100.—. Kdor bi želel kake posebnosti naj to izrecno javi. 1— Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Erjavčeva koča na Vršiču otvorjena in oskrbovana, istotaiko Staničeva koča. 1— Opozarjamo na mladinsko akademijo Sokola II., ki bo danes ob pol 8. uri zvečer v telovadnici na Realki. • Maribor. JAVNA ZAHVALA. Podpisani odbor se tem potom najiskre-neje zahvaljuje vsem, ki so v katerikoli obliki pripomogli, da je bila manifestacija našega Maribora ob desetletnici majske deklaracije tako sijajna in veličastna. Hvala predvsem naši nadebudni in navdušeni mladini, ki se je udeležila prireditve korporativno; hvala šolskim vodstvom, durštvom in posameznikom, ki so sodelovali pri nabiralni akciji, ki je kljub neugodnemu času do- ditoiifm ; hva-,a Pevcem, godbenikom, re-diteljem, govornikom - skratka hvala vsem udeležencem, ki so se $ne 29. maja dejansko spominjali velikega trenutka v razvoju našega naroda, ko mu je z majsko deklaracijo zasijala zarja svobode in boljše bodočnosti. Ta enodušnost, ki je prevevala množice v nedeljo na Taboru, pri obhodu in pri odkritju spominske plošče, pa naj ostane i nadalje vedno in povsod, kadar gre za velika vprašanja, ki so tičejo celokupnega našega narodnega življenja! Za odbor podružnice Jugoslovenske Matice v Mariboru: Stanko Detela, 1. r., predsednik. Anton Brandner, 1. r., tajnik. m~ Vidovičev klub v Mariboru priredi v nedeljo, dne 5. junija ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma javno predavanje. Tema: »činitelj dela — evangelij ži\> ljenja«. To predavanje je spisal Miljenko Vidovič, vodja prosvetno-etičnega pokreta v Sarajevu, nalašč za to priliko in se bo vršilo obenem širom naše države, da se na ta način javnost seznani z vodilno idejo tega pokreta. Važno pa je to predavanje tudi radi tega, ker se bo na njem obravnavalo tudi o glasovih, ki so se v zadnjem času pojavili v naši javnosti proti Vidovičevemu pokretu. Po predavanju se vrši diskusija. PREDAVANJE O GR5NLANDIJI. Sinoči ob 8. je priredilo agilno Geografsko društvo v dvorani hotela »Union« predavanje nemškega znanstvenika prof. dr. Steinbocka o Grfinlandiji. Geografsko društvo je bilo dosedaj znano naši javnosti pa dobro urejevanem »Geografskem Vestniku«, ki ga izdaja že preko tri leta. Z včerajšnjim predavanjem pa je pričelo društvo vzbujati zanimanje tudi širše javnosti za svoje delovanje. Predavanje je ob navzočnosti velikega števila občinstva otvoril v imenu Geografskega društva dr. V. Bohinc, ki je pozdravil predavatelja. Prof. dr. Steinbock je Gronlandijo proučeval dalj časa ter jo preiskal v geografskem, geološkem, zgodovinskem in etnografskem oziru. Gronlandijo je odkril že v IX. stoletju islandski vitez Erik Rdeči, ki jo je v nasprotju z Islandijo — ledeno deželo — imenoval Gronland, to je »Zelena dežela«. Na Gronlandskih tleli so vzrastle cvetoče kolonije Normanov, ki so procvitale dolga stoletja. Proti koncu srednjega veka pa so se pJovbene razmere znatno spremenile, tako, da so bili kolonisti v Gronlandiji na mah odrezani od ostalega sveta. Približno okrog 1. 1480 so radi degeneracije prebivalcev in navalov Eskimov normanske naselbine na Gronlandiji popolnoma razpadle. Del kolonistov se je preselil na Novo Fundlandi-jo, kjer je ustanovil novo naselbino. Vse to priča, da so v Evropi vedeli za ameriški kontinent že davno prej, predno ga je Kolumb odkril. Obširno, nad dve uri trajajoče predavanje so spremljale lepe skioptične slike. Posebno slikovite so bile skupine Eskimov v njihovih narodnih nošah. Predavatelj je žel za svoje predavanje velik aplavz. V imenu Geografskega društva se mu je zahvalil dr. V. Bohinc. ZBLIŽAN JE Z BOLGARSKO SE NADALJUJE. Na kongresu slovanskih zdravnikov v Varšavi se je dogodil nad vse razveseljiv dogodek, ki dokazuje, da se jugoslovanskoJbol-garsko zbližanje vedno bolj nadaljuje in da smemo upravičeno upati, da se bo ta zdrav proces še nadaljeval. Po zaključku zdravniškega kongresa so odšli vsi udeleženci na grob Neznanega junaka, kjer so položili vence. Kakor poročajo poljski listi je položila jugoslovanska in (bolgarska delegacija skupen venec, ki je bil okrašen z državnimi trobojnicami obeh slovanskih držav. »To je prvi slučaj,« 'pišejo poljski listi, »da so po veliki vojni nastopili na reprezentativnem mednarodnem terenu Jugoslovani in Bolgari skupaj.« Upamo, da je sedaj led prebit in da bodo slični skupni nastopi postali pravilo. Zakaj Bolgari ko Jugoslovani imajo isti interes, da branijo načelo: Balkan balkanskim narodom in samo v slogi morejo to načelo tudi zmagovito uveljaviti. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Draiua: Začetek ob 20. uri zvečer. 3. junija, petek: zaprto. 4. junija, sobota: Ti in jaz. Izven. Predstava po globoko znižanih enotnih cenah. 5. junija, nedelja: Mnogo hrupa za nič. — Izven. — Znižane cene. 6. junija, pondeljek: Pegica mojega srca. — Izven. — Globoko znižane cene. 7. junija, torek: zaprto. Abonente reda D, ki se predstave »Lumparij vagabund« dne 1. junija radi zakasnele objave niso udeležili, prosi gledališka uprava, da ji to javijo. Pri prihodnji izven predstavi te komedije bodo zanje sedeži rezervirani. Kdaj se bo ta predstava vršila, bo pravočasno objavljeno. Kratke vesti. Predsednik Calles je odredil da morajo vsi 'Mehikanci bojkotirati ameriško blago. Grčija dobi po novi ustavi tudi gornjo zbornico. Francoska in Češkoslovaška sta podpisale novo trgovinsko pogodbo. Komunistično zaroto, ki so jo organizirali sovjetski agenti, je odkril ameriški admiral Cottelle na Filipinih. Komunisti so hoteli uničiti pomorski arzenal v Caritte, da tako preprečijo pošiljanje vojnega ma-terijala na Kitajsko. Splošno amnestijo za vse politične delikte bo izdal predsednik Masarvk vsled svoje zopetne izvolitve. General Kleščinski, ki je 'bil obsojen, da je vršil špijonažo v korist sovjetom, je bil v Kovnu od vojaškega sodišča obsojen na smrt in takoj drugi dan ob 3. uri zjutraj ustreljen. Vojaška kontrola nad Bolgarsko se koncem tega meseca popolnoma neha. ■mhmi ■ 111111 ■nun■— iim ih im wu i ■ » ni r i m - i - n - Šport. Lahkoailteske vesti. Še pred enim letom bi ne bil nikdo verjel, da bo kdo prekosil Hoffov svetovni rekord v skoku ob palici, ki ga je Norvežan postavil s 4.25 m. Sedaj pa se je to posrečilo Amerikancu Carru, ki je že večkrat preskočil 4.10 m in sicer pri nekem mitingu v Filadelfiji, kjer je doeegel višino 14 čevljev, torej za 7 mm več ko Hoffov rekord. — Da razpolagajo Nemci z izbranimi tekači, je pokazal zopet mednarodni miting v Krefeldu. Houben je pretekel 100 m v 10.5 sek, Schiiller v 10.6 sek. in Schlflsske v 10.7 sek. BORZE 2. junija. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski z®" ključki.) V r e d n o t e : investicijsko 84.69— 85, Vojna škoda 342.50—343.50 zastavni in komun. Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Mer-kantiina 98-100 (98), Prašted. 850-0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—460, Vevče 130—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. - #*' go: Tendenca za le« nespremenjena; ena«0 za deželne pridelke. Zaključeni 3 vagoni lesa- Zagreb. Devize. Dunaj 800—803, Berlri 1348—1351. Budimpešta 990.5—993.5, Italija 311.99 do 313.99, London 276.10—276.90, NeW-york 56.70—56.90, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.20—169, Curih 1093.5—1096.5. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.20, London 25.25 in ena osminka, Newyork 519 in trinajst šestnajstink, Pariz 20.36, Milan 28.65, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.165. Marcel Prčvost: :u Don-Juanke. Riol še ni odprl drugih vrat, ko mu je Berta Lo-rande omahnila onesveščena v naročje. Odnesel jo je na zofo in ji dal duhat steklenko z močno dišečo soljo. Le počasi je prišla k sebi. — Sem že zopet dobra, je zamrmrala, oprostite mi, videli boste, da bom čisto mirna. Z menoj je vedno tako. Domišljija me vedno bolj zmede kot resničnost... Pripravljena sem. Znova se je dvignila. Riol jo je natanko opazoval in videl, da kažejo poteze njenega obraza energično napetost. — Ali veste, je dejal smehljaje se, da se mi ni še nobena pacientka ustavljala s toliko sramežljivostjo. Niti najbolj poštene ženske, niti dekleta, niti redovnice ... Berta ga je pogledala s svojimi krasnimi očmi, v katerih se je čital obupen sklep, in dejala: — Zagotavljam vam, gospod doktor, da se ne hlinim! — Vem, je odvrnil Riol. Vstopila sta v ordinacijsko sobo. II. Veliko dvorano, v kateri je ravnokar bil končal profesor Saulnois svoje predavanje, je hrupoma zapuščalo občinstvo. V sosednji sobi pa so se zbirali znanci in prijatelji slavnega člana Akademije, med drugimi Albina Anderny z gospo de Trevoux, Kamila Engelmann in Maurice de Guilloux. Guilloux je po stari navadi govornika ostro kritiziral. — Naš slavni profesor pa danes ni ravno preveč dobro govoril, kakor se mi zdi, čeprav je bil predmet predavanja duhovit: »Boj ženske zoper čas.« Človek bi bil pričakoval ljubko razpravljanje, toda mesto tega smo čuli plehke fraze in dolgočasne vsakdanjosti. Enkrat je celo kar čisto obtičal. Ali niste zapazili? Potem je jecljal kakor dijak, ki se ni nič učil. Nato je zaupno dodal s thiim glasom: — Tik pred začetkom predavanja je dobil pnevmatično karto od Berte Lorande. Morala mu je pisati, da je ne bo k predavanju. Stal sem tik poleg njega, ko je prejel dopisnico in spoznal sem Bertino pisavo. Ubogi profesor je postal iz ljubosumnosti ves zmeden. V tem trenutku je Albert Saulnois vstopil v sobo s svojo soprogo, ki mu je brisala čelo z zmečkanim robcem. Izgledal je zelo bledo in utrujeno. — Kakšen užitek, dragi mojster! — Bravo, bravo, nikoli še niste bili tako duhoviti! Stiskal je roke, ki so se mu prožile, odgovarjal s pokimavanjem, s prisiljenimi smehljaji, toda njegove misli so bile drugod, in gledal je okoli, kot bi nekaj iskal. — Koga pač išče? je vprašal čisto tiho Jean Rogera. — Ono išče, ki ne misli nanj! — Gospo Lorande? Ta mi je pisala, da ne bo prišla. In v samozavesti zmagujoče mladosti, je pristavil: — Revež! JB Polagoma so se ljudje tudi iz tega salona izgubil1 in ostali so samo še najintimnejši prijatelji. Guillou* je čestital Saulnoisu na tako nesramno pretiran način» da je njegova soproga smisel besed le prdeobro raZ umela. Albert pa je ugovarjal: — No, danes mi pa ni šlo, kakor sem hotel. *\v. rana je bila preveč zakurjena in postal sem nazadnj že tako nervozen, da bi bil najraje kar prenehal sre stavka. noljubila na — Dragi moj, je dejala Jeanne m gav£ril izborno čelo. Čeprav je bilo vroče, si vendar Guiuoux, kot še nikoli. Časopisi morajo 4? hiteli v vsa ured-vi boste tako prijazni in boste takoj ° . Tomn« mn-ništva: Figam, Gauiois, IFEcko » Pa™ "J2KK rajo jutri prinesti članke o f tTS ai — Da) seveda, je »jecljal diplomat, ki je postal vsled te nenadne otensive popolnoma ameden. — O, saj se ne izplača, je slabotno protestiral Saulnois. , , , . Pogledala ga je tako prijazno m koketno, da J možak v tem pogledu občutil nekako obljubo m v svoji moški nezmernosti Je izvršil dam mu nalog s oliko vestnostjo, kot da bi mu bil pogled v istim veljal. Ko je Saulnois opazil Jeana, se je njegov obraz zjasnil in Roger je to spremembo namah opazil ter jo razumel. Par trenutkov pozneje sta oba mlada moža, ki s a si bila v zadnjem času postala dobra prijatelja, stopala po Boulevardu proti Seini. Bil je še dan, čeprav so že žarele vse obločnice. !A riNKOVEC"“ K fOXX A A k ti ) N? j kHRN \ -Nfe % 1 :’ A > POMLADI kravate. Nogavice, — rokavice, naramnice. srajce, _____ žepni robci, nakH^robleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, Icloti v vseh barvah, Sifoni, SoIIngen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje, Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu PreSemovega spomenika, ob vodi Ljubljana NaJnIZJe cene. Točna po»trc*bo. MALI OGLASL Za vsako hesodo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Oblačilno blago po globoko znižanih cenah prodaja družba ;MAKO«, Ljubljana, Du-uajska cesta 36, zraven Jugo-auto. Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. • V' ist ure. M*m w*' 1 JBAJCEKRAVATE KLOBUKI MODNE POTREB »CINE Za birmo zlatnino in srebrnino nudi v veliki izbiri najcenejše IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA Stari trg 20. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku". TISKARJA MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA UL. se priporoča za naročila o tiskarsko stroko spadajočih del Msjboljla v materljslu In konstrukciji sot Josip Petelinca kolesa in šivalni stroji snamke Gritzner, Adler Phdnix. iNaJleple opremo, pesememi dett, pnau« malika, Iglo sa vso sisteme — samo v odploIHs. uuBLiAHi VINOC tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Llubllana • j !••>■*- ■ nudi naifineiši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Saktovajto ponudbo. i-: Telefon Itev. 9380. TaltnICno In hlgijanlino najmodorneje nrajana klsarna v Jugoslaviji. Pisarna« Ljubljana, Dunajska sneta ML ta, II. nadstr. Drva - Čebin \Volfova l/II. - Telel. 56. ženitev. Mlad, ugled en, SeSta JlVei 8°- po možno kotero navdaja St, da je življenj« delo in boj - da mu piše (odnosno posredujejo sta-riši) na upravo »Narodnega Dnevnika« pod enač-ko: »Ustvariva srečo!« Uradnica samostojna moč z veMotD0 prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tsO>°) pisja, išče službo za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pro&i na upravo Mg1 pod značko »AgilnaJ^v m Na prod** j. sta veliki Naslov mi po Din 8®?* lista, pove uPra ***». - O**.: Vl.dl.ir M - z. 8""r v*' ’ li"bU‘,L