V tem prispevku z izrazom “slovansko bo- goslu`je” oznaèujem bogoslu`je v starocerk- venoslovanšèini, se pravi v jeziku, v katerem še danes opravljajo bogoslu`je pravoslavni Slovani ter slovanski katolièani vzhodnega obreda. Nasprotno so tisti Slovani, ki so jih zgodovinske okolišèine postavile v obmoè- je zahodnoevropskega kulturno-politiènega vpliva, v veliki veèini prevzeli rimski obred, z njim vred pa tudi latinšèino kot daleè pre- vladujoèi bogoslu`ni jezik Rimskokatoliške cerkve. T. i. glagolsko bogoslu`je, se pravi rimski obred v starocerkvenoslovanskem je- ziku, pisanem v glagolici, ki je bilo do 19. sto- letja razširjeno tudi na nekaterih s Sloven- ci naseljenih obmoèjih, je bilo v tem okvi- ru le izjema, pa èeprav taka, ki je kasneje med ju`nimi Slovani v razpravah o bogoslu`nem jeziku odigrala nezanemarljivo vlogo. Med Slovenci je ohranilo vprašanje bo- goslu`nega jezika vse do konca 18. stoletja skoraj izkljuèno pastoralni in ekleziološki zna- èaj. V kulturno-politièno vprašanje se je spre- menilo v trenutku, ko se je zaèela med ju`- nimi Slovani prebujati narodna zavest v mo- dernem pomenu besede. Nekaterim narod- njakom se je tedaj zazdelo, da bi prevzem sta- rocerkvenoslovanšèine kot liturgiènega jezika utrdil slovensko samobitnost ter obenem Slo- vence pribli`al drugim slovanskim narodom. Niso pa vsi Slovenci delili tega mnenja. “Slo- vansko bogoslu`je” je tako postalo eno od vprašanj, ob katerih so se zaèeli kresati in lo- èevati duhovi. S posebno silovitostjo je “slovansko bo- goslu`je” kot eden od elementov sloven- ske narodne prebuje privrelo na dan sicer šele v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Toda v manjšem obsegu in brez izrazite kulturno- politiène osti je ideja, da bi se vsi slovanski narodi, torej tudi Slovenci, oprijeli slovan- skega bogoslu`nega jezika, pojavila `e v pr- vih letih 19. stoletja. Zamisel je izprièana na primer pri koroškem duhovniku in na- rodnem buditelju Urbanu Jarniku, ki se je na podlagi spoznanja, da je sveti Ciril “sve- to mašo slovenji bral”,1 zavzel za to, da bi Slovenci sprejeli “ilirsko slu`bo bo`jo” — s tem izrazom je bilo mišljeno “slovansko bogoslu`je”, èeš, zakaj pa bi imeli “preo- stali Slovani – med katerimi tudi Sloven- ci – manj pravice do te ‘cerkvene dobrote’ (kirchliche Wohlthat)?” Jarnik je bil tudi preprièan, da je bila latinšèina kot jezik cerkvenih obredov kriva za osiromašenje slovenšèine, medtem ko naj bi bilo slovan- sko jezikovno bogastvo bolje ohranjeno pri tistih nareènih skupinah, “pri katerih se sveto bogoslu`je obhaja v maternem jezi- ku”.2 Tudi Janez Nepomuk Primic, pro- fesor slovenšèine na liceju v Gradcu, je leta 1810 v zvezi z Jarnikovim predlogom o “ilir- ski slu`bi bo`ji” pisal: “Jes pa menim, da bi ne bilo preslabo, ako bi duhovni po slo- vensko mešuvali.”3 Jarnikove in Primicove `elje so bile na zaèetku 19. stoletja najbr` izraz razširjenega razpolo`enja med narod- nozavedno slovensko inteligenco. " )$, 6 6   #"   $  0  %D.     # @"       Marsikateri slovenski narodnjak tega èasa je bil naivno uverjen, da bodo z uvedbo slo- vanskega bogoslu`ja obredi postali ljudstvu razumljivi. Tako je svojo misel nadaljeval na primer `e omenjeni Primic: “Za ludstvo bi pak bolšo bilo, ako bi bo`jo besedo v svojim je- ziki tudi per s. Meši slišalo, ludje bi bili bol andohtlivi (bi bol zvesto molili); jes vem do- bro, kaj sim dostikrat od pametnih kmetov èul, kteri so djali: kaj nam nuca to, de gospod per altarju lepo znajo brati ino peti, ko jih pak ne zastopimo.” Pri tem je Primic kajpak prezrl, da se “ilirska slu`ba bo`ja” ne odvija v `ivem jeziku ljudstva, ampak v starocerkvenoslo- vanšèini, mrtvem jeziku, starem veè kot ti- soè let, ki bi bil preprostemu ljudstvu komaj kaj bolj razumljiv od latinšèine. Res pa je, da se je na zaèetku 19. stolet- ja med Slovenci pojavil tudi zavesten predlog o uvedbi `ivih jezikov v bogoslu`je. Ta pred- log je prihajal s severa, z obmoèja protestan- tizma, in sicer po posredovanju janzenizma. Teza janzenistiènega teologa Pâquiera Que- snela, èeš “da nasprotuje apostolski praksi in bo`jim naèrtom, èe ljudje ne morejo glasno sodelovati pri bogoslu`ju”, je bila znana po vsej Avstriji in je imela pristaše tudi med slo- venskimi duhovniki.4 Na nemškem govor- nem obmoèju so se `e na zaèetku 19. stoletja pojavile te`nje, da bi latinšèino nadomestili z nemšèino. Heinrich Ignaz von Wessenberg, vikar v Konstanci in vnet zagovornik nemške “narodne Cerkve” na Dunajskem kongresu, je v prvih letih stoletja izdal brevir in misal v nemškem jeziku ter tudi dejansko uvedel sv. mašo v nemšèini. Za njim so se za nemško bogoslu`je ogrevali teologi v Tübingenu.5 Okrog leta 1848 sta o bogoslu`ju v domaèem jeziku pisala teolog Johann Baptist Hirscher v Nemèiji in filozof Antonio Rosmini v Ita- liji, na Slovenskem pa pod vplivom hrvaš- kega ilirizma Celjske slovenske novine. Na Èeš- kem je odpravo latinšèine zagovarjal rektor semenišèa v Lu`icah František Náhlovský;6 od njega je idejo prevzel èasnikar in politik Karel Havlièek, ki je kasneje vplival na Slo- venca Bo`idarja Raièa. V podobnem smislu je leta 1849 spregovoril tudi slovenski koroški narodni buditelj, sicer liberalni katolik An- drej Einspieler. V seriji èlankov, povzetih po Johannu B. Hirscherju in objavljenih v èa- sopisu Slovenija, je med drugim napisal: “Èe se bo, kakor od novega prirojenja in cerkvene povzdige upamo, bolj omikana stran ljudstva za cerkvene reèi in zadeve bolj `ivo zaèela ma- rati, in Bo`jo slu`bo z resnièno pobo`nostjo ob- hajati, tedaj bo gotovo terjala pri obredi ma- terni jezik, in primerne obredne knjige, in to se mu ne bode moglo odreèi.” 7  $         #" Medtem ko so spodbude v smeri uvaja- nja domaèega jezika prihajale iz nemških ka- toliško-reformistiènih krogov, se je navdu- šenje za slovansko bogoslu`je rodilo v dru- gaènem miljeju, in sicer v okviru slovanske kulturne renesanse prvih desetletij 19. sto- letja. Pod vplivom romantike in Schleglovih idej, Herderjeve napovedi o svetli prihodno- sti slovanskih narodov ter Schlözerjevih zgo- dovinskih razprav, po katerih naj bi bili Slo- vani najbolj številen in razširjen narod sveta8 (Prešernov “narveè sveta otrokom sliši Sla- ve”), se je rodilo zanimanje za slovansko et- nografijo, ljudsko pesništvo in jezikoslov- je in torej tudi za starocerkvenoslovanšèi- no. Jezikoslovci Josef Dobrovsky, Pavel Josef Šafarik, František Èelakovsky in Jernej Ko- pitar so v iskanju virov slovanske kršèanske kulture segli nazaj do sv. Cirila in Metoda in njunega bogoslu`nega jezika. Zato ni na- kljuèje, da je leta 1810 Kopitar med prvimi zahteval ustanovitev stolice linguae slavicae antiquissimae, tj. starocerkvenoslovanšèine.9 V tem jeziku, ki je obenem liturgièni jezik slovanskega pravoslavja, so na primer Srbi "    videli oporo svojemu narodnemu prerodu,10 drugi, kakor na primer ukrajinski menih Hi- polyt Terleckyj ali ruski jezuit Ivan Serge- jeviè Gagarin pa sredstvo zbli`anja zahodne in vzhodne Cerkve.11 Leta 1823 je “oèe sla- vistike” Dobrovsky prviè znanstveno obdelal delo svetih solunskih bratov Cirila in Me- toda. Leta 1837 pa je Kopitar izdal razpra- vo Der pannonische Ursprung der slawischen Liturgie, ki je imela velik odmev v rimskih cerkvenih krogih in jo je bral tudi Mauro Cappellari, kasnejši pape` Gregor XVI. Nje- govo izprièano navdušenje za ta Kopitarjev spis kajpak ni bilo povezano z zanimanjem za slovansko filologijo, paè pa je izviralo iz soglasja s tezo o katoliškem prvenstvu v slo- vanski kulturi in o povezanosti uniatskih Rusinov in Ukrajincev z Rimom. Skratka, Kopitarjevo delo je Cappellari razumel kot poskus utrjevanja slovanske navezanosti na središèe katolištva. V tem smislu je prefekt vatikanskega arhiva, pater Avguštin Thei- ner, Kopitarja leta 1840 spodbujal, naj se posveti najstarejšemu slovanskemu èrkopisu, to je glagolici, in naj “s svojim globokim znanjem utemelji katoliškost starodavnih Slovanov, Rusinov in Rusov.”12 Omenjeni uèenjaki so s svojimi jeziko- slovnimi in zgodovinskimi odkritji ustvar- jali razpolo`enje, znotraj katerega je našla ka- sneje ideja o “slovanskem bogoslu`ju” plodna tla, vendar oni sami niso zagovarjali nado- mestitve latinskega obrednega jezika s staro- cerkvenoslovanšèino, oz. so ji celo ostro nas- protovali. Zavedali so se namreè, da je bil bo- goslu`ni jezik sad zgodovinske in civilizacijske doloèenosti, saj se je meja med latinskim in slovanskim bogoslu`jem v grobih obrisih uje- mala z mejo med katolištvom in pravoslav- jem, med Zahodom in Vzhodom. Menili so torej, da bi bilo uvajanje vzhodnega obreda in slovanskega jezika v bogoslu`je zahodnih, katoliških Slovanov kulturni nesmisel. V tem se je njihova misel povsem ujemala s stališèem vrhovne cerkvene oblasti, ki je po eni stra- ni odloèno nasprotovala kakršnemu koli vsi- ljevanju latinskega obreda vzhodnim kato- lièanom,13 po drugi pa ni jemala v poštev mi- sli, da bi vzhodno slovansko bogoslu`je raz- širila tudi na zahodne Slovane. V klasiènem duhu vzgojeni Jernej Kopitar, ki se je zavedal slovenske zasidranosti v zahodno kulturo in jo tudi krèevito branil, je zato ostro naspro- toval predlogu, da bi Slovenci prevzeli slo- vansko bogoslu`je. Zavedal se je sicer, da je imela “nesreèna loèitev vzhodne in zahod- ne Cerkve negativen vpliv na kulturo slovanš- èine” in da je “latinski obrednik odpravil bo`- jo slu`bo v de`elnem jeziku in tako jeziku od- vzel enega od poglavitnih pripomoèkov izo- bra`evanja”. Toda prednost latinšèine kot bo- goslu`nega jezika je videl v tem, da je “ta jezik obenem ohranjal `ivo zvezo z veènimi zgledi vsakršnega okusa in samostojnega mišljenja, s starimi Grki in Rimljani.”14 Janezu N. Pri- micu je napisal: “Moje stališèe o ilirskem obredu ti je znano iz moje slovnice: obredi naj se obhajajo v latinšèini. Duhovniki so kmetavzarji (Popi sunt rustici): kdor se uèi latinšèine, se mimogrede uvaja tudi v dru- ge humanistiène vede.”15 K tej misli se je Ko- pitar vrnil tudi v zrelih letih, ko je kot enega od vzrokov propadanja glagolskega bogoslu`- ja v Liburniji in Istri navajal neizobra`enost glagoljaških duhovnikov, zlasti njihovo ne- poznavanje latinšèine: “Glagoljaški duhovniki v svojo škodo nimajo študija dru`boslovnih ved. Kaj mislite, bi namreè nastalo, ko bi latinskih in grških študij na isti naèin ne poznali pro- testantski teologi, ki pri bogoslu`ju enako upo- rabljajo svoje rodne jezike, daleè bolj izobli- kovane in bogate z vsakršnim slovstvom? Naj se napravi primerjava.” 16 &  &       #" Od predmarène dobe do konsolidacije us- tavnega `ivljenja po dualistièni preureditvi "   # monarhije (1867) so se narodnoprerodne ide- je marsikdaj uveljavljale bolj na èustveni kot na racionalni osnovi. Le tako si je mogoèe razlagati uspeh, ki so ga v tem obdobju med Slovenci razliènih svetovnih nazorov dose- gali razni, bolj ali manj utopièni naèrti o sno- vanju neke skupne vseslovanske ali ju`noslo- vanske (ilirizem) prihodnosti in celo o umet- nem oblikovanju skupnega slovanskega je- zika. Podobni naèrti pa se niso rojevali le med Slovenci, ampak tudi med drugimi, zlasti av- strijskimi Slovani. @e leta 1806 je na primer slovaški pesnik Juraj Palkoviè izrazil `eljo, da bi se “vsi Slovani, vsaj v pisni obliki, po- slu`evali istega jezika”.17 Prehod od preuèe- vanja slovanskega jezikoslovja k zavzemanju za skupni “ilirski” ali celo vseslovanski jezik, k èemur je nekako naravno spadalo tudi slo- vansko bogoslu`je, je bil v tedanjih èasih obi- èajen. Še leta 1862 je na primer v konserva- tivnih Drobtinicah brati, da bi bilo slovstveno zedinjenje vseh Jugoslovanov “neizmerna do- brota za nas”.18 Da je snovanje nekega skupnega slovan- skega ali jugoslovanskega jezika nerealno in skregano z naravnim jezikovnim razvojem, je bilo jasno le izredno jasnovidnim duho- vom, kakršni so bili Jernej Kopitar, za njim pa Matija Èop, France Prešeren in Anton Martin Slomšek. Številni iskreni slovenski rodoljubi — od Urbana Jarnika do Stanka Vraza in Matije Majarja ter kasneje Frana Levstika, pa so se radi vdajali podobnim sa- njam, nekateri med njimi (na primer Majar) so za to idejo celo izgoreli. Pri tem je vred- no podèrtati, da je laièno in svobodomiselno usmerjeni Prešeren branil samobitnost slo- venskega jezika prav z navedkom iz evangelija (Mt 13,24–30) in tako podkrepil teologijo na- roda z novim in neslutenim argumentom.19 (Vse)slovansko in ilirsko narodnoprerod- no gibanje sta bili od zaèetka zgolj kultur- " Špela Bevc: Atrij, Kafarnaum, 2007.    ni in ju je Metternichova oblast tolerirala kot dr`avi nenevarni. Zato ni èudno, da sta pro- drli tudi v semenišèa, kjer so narodnoprerod- ne ideje našle med mladimi slovenskimi bo- goslovci plodna tla. Od leta 1839 dalje je bilo ljubljansko semenišèe poglavitno središèe ili- rizma na Kranjskem, goriško bogoslovje pa na Primorskem. Na Štajerskem so številni mladi duhovniki (na primer Josip Muršec, Anton Murko, jezikoslovec Oroslav Caf) go- jili prijateljske stike s Stankom Vrazom, glav- nim slovenskim predstavnikom ilirizma. Med najbolj navdušenimi “iliri” in najtesnejšimi Vrazovimi sodelavci je bil v predmarèni dobi Luka Jeran, kasnejši urednik Zgodnje Danice in eden najvidnejših zastopnikov t. i. nesprav- ljivega katolicizma na Slovenskem. Cerkvene oblasti niso nastopale proti omenjenim ilir- skim kro`kom, saj je bil ilirizem ljubljanskih in goriških bogoslovcev kulturen in politièno nenevaren.20 Razmere so se korenito spremenile z marèno revolucijo leta 1848. To, kar je bilo do pred kratkim nedol`no kulturno giba- nje, je v okviru vsesplošnega revolucijske- ga vrenja dobilo politièno vsebino. Èeprav v okviru slovenskih politiènih zahtev tega èasa ni bilo ne duha ne sluha o kaki protiav- strijski nastrojenosti, kaj šele o kakem prib- li`evanju pravoslavni Rusiji ali o sprejema- nju vzhodnega bogoslu`ja, pa je na struno domnevnega rusofilstva rada igrala nemš- ka propaganda, nasprotna slovenskemu na- rodnemu gibanju. Kot je poroèal Oroslav Caf, je ta propaganda govorila nekako ta- kole: “Le ne poslušajte duhovnikov, ne pod- pišite, der`ite se raji Nemcev, zakaj duhov- niki pre to delajo, de bi se `enili radi, da bi vas Rusom ino krivi veri v pest spravili.” 21 !  " " " #" Misel o privzemu starocerkvenoslovanš- èine kot bogoslu`nega jezika je kljub teht- nim Kopitarjevim pomislekom `ivela naprej in je v okviru splošnega narodnega preroda dobivala novo, èedalje bolj narodnopolitièno razse`nost. Širilo se je samopomilovalno pre- prièanje, da smo bili Slovenci bogoslu`ja v lastnem jeziku v preteklosti “oropani”, kar je pesnik Simon Gregorèiè kasneje izrazil z verzom: “Prekleti so pri nas obredje, ki v njih Boga molili dedje.”22 Slovenskim narodnjakom je v tej toèki priskoèil na pomoè obstoj t. i. glagolskega bogoslu`ja. Pomislek o civilizacijski doloèe- nosti bogoslu`nega jezika so namreè premo- stili z odkritjem, da se je slovanski jezik v bo- goslu`ju, pa èeprav v omejenem obsegu, ohranil tudi ponekod v zahodnem, rimskem mašnem obredu. Šlo je za t. i. glagolsko bo- goslu`je, tj. za bogoslu`je v staroslovanskem jeziku, zapisanem v starodavnem glagolskem èrkopisu, ki se je od èasa Cirilovih in Me- todovih uèencev vse do 18. stoletja gojilo zlasti v Istri,23 Kvarnerju in Dalmaciji, posamez- ne sledove pa je zapustilo tudi na Tr`aškem, na Kranjskem in celo v Benetkah,24 medtem ko je v 19. stoletju ta tradicija iz razliènih vzro- kov usihala. Po oceni Maksa Miklavèièa se je v koprski škofiji “dr`alo staroslovensko bo- goslu`je po vsej de`eli in ves èas do druge po- lovice 19. stoletja, tik do mestnih zidov Ko- pra, Izole in Pirana, pa tudi v Kopru sa- mem”,25 Rimska cerkvena oblast ne le da gla- golskega bogoslu`ja v omenjenih krajih ni ovirala, ampak ga je še v 19. stoletju celo pos- peševala in spodbujala.26 “Privilegij” glagolanja je tako postal tista razpoka, skozi katero so slovenski in hrvaški narodnjaki mislili, da bodo tudi med zahod- nimi Slovani vpeljali v bogoslu`je slovanski jezik. Za glagolico in njeno zgodovino se je `e sredi 18. stoletja zanimal štajerski kapucin Bernard (Ivan Anton) Apostel,27 le malo ka- sneje sta o njeni domnevni razširjenosti med Slovenci pisala Bla` Kumerdej28 in Anton To- ma` Linhart.29 Kopitar je sicer njune trditve deloma zanikal,30 a glagolica je pritegnila tudi "  # njegovo pozornost, tako da ji je posvetil eno svojih osrednjih jezikoslovnih razprav, Gla- golita Clozianus, po Toporišièu “Kopitarje- vo najveèje delo zrelih let”.31 Dalje je znano, da se je Mihail Kiriloviè Bobrovski, beloru- ski uèenjak in uniatski duhovnik, med svo- jim obiskom Ljubljane leta 1819 o glagolskem bogoslu`ju intenzivno pogovarjal z bogoslov- nim profesorjem Jakobom Zupanom.32 V naslednjih desetletjih pa je postalo za- nimanje za glagolsko bogoslu`je, kot je ugo- tavljal `e slavist Matija Murko, stvar rojeva- joèega se narodnega ponosa.33 Svojevrstno je bilo edino to, da je bilo navdušenje sloven- skih in hrvaških narodnjakov v obratnem so- razmerju z vsakdanjo cerkveno prakso, v ka- teri se je “glagolanje” v 19. stoletju èedalje bolj zanemarjalo. Jernej Kopitar je `e leta 1836 ugotavljal, da “(glagoljaši) bijejo smrtni boj, tik pred propadom, bolj po svoji kot po kriv- di drugih”,34 Strossmayer nekaj desetletij ka- sneje pa, da glagolsko bogoslu`je “ni bilo veè daleè od stanja agonije”.35 Vzroka tega naza- dovanja sta bila predvsem dva, in sicer po- manjkanje ustreznih mašnih knjig ter stolice za starocerkvenoslovanšèino v semenišèih. Le- tema dodajmo še tretjega, in sicer samovoljno nadomešèanje starocerkvenoslovanšèine z `i- vim domaèim jezikom, kar so dopušèali tudi mnogi škofje. Te liturgiène “zlorabe” se je v Istri oprijel naziv “slavet”. Od 18. stolet- ja dalje so obstajale celo bogoslu`ne knjige v “slavetu”, ki so jih tiskali veèinoma v Be- netkah.36 Tr`aško-koprski škof Legat je leta 1857 poroèal, da je “iz sosednje škofije Senj, kjer je bila leta 1824 s škofovim dovoljenjem tiskana posebna knji`ica, prišla k nam nava- da, da se v domaèem jeziku pojejo tudi proš- nje in prefatio”.37 Marsikje je “slavet” prev- zel mesto in vlogo starodavnega glagolske- ga bogoslu`ja,38 kar je bilo ob koncu 19. sto- letja povod za mnoge spore in nesporazume cerkveno-upravnega in narodnopolitiènega znaèaja.      #   " #"   F   V drugi polovici 19. stoletja se je gibanje za uvedbo slovanskega bogoslu`ja med ju`- nimi Slovani okrepilo in si preko èasopisov utiralo pot v javnost. Pri tem je neredko pri- hajalo do terminoloških in pojmovnih zame- njav. Izrazi “slovansko bogoslu`je”, “narodno bogoslu`je”, “glagolsko bogoslu`je”, “slavet”, “unijatstvo”, “pravoslavje” so se uporabljali kar vsevprek in poèez, pri èemer je bila te- meljna razlika med bogoslu`nim jezikom in obredom marsikdaj zabrisana. Leta 1848 se je zahteva o uvedbi slovan- skega bogoslu`ja s posebno ostrino posta- vila med Hrvati. Pojavila se je v knjigi O po- boljšanju æudorodnosti sveæenstva pesnika-ilir- ca, `upnika Pavla Stoosa, ki je v proglasu na duhovšèino zahteval odpravo celibata in druge reforme. Narodne zastopnike je po- zival, naj glasujejo za odpravo celibata in za uvedbo narodnega bogoslu`nega jezika, èeš da sta “celibat in latinski jezik odcepila du- hovništvo od svoje dr`ave, ter ga dr`ala pri- vezanega na Rim”.39 Trideseta toèka dekla- racije Hrvaške narodne skupšèine z naslo- vom Zahtevanja naroda trojedne kraljevine z dne 25. marca 1848, ki jo je sestavil Lju- devit Gaj, je zahtevala “uvedbo narodnega jezika v bogoslu`je”.40 Toèno dva meseca ka- sneje je zagorska duhovšèina na t. i. Stubiš- kem zborovanju izrecno zahtevala “slovan- sko ali glagolsko bogoslu`je”.41 Po zatrtju revolucije so te zahteve sicer za- èasno umolknile, toda kmalu za tem je za- nje ves svoj ugled zastavil djakovski škof Josip Juraj Strossmayer. Strossmayerjev dolgoroèni cilj je bil, da bi bila pravica do glagolskega bogoslu`ja priznana vsem Slovanom rimskega obreda, kar naj bi pospešilo zbli`anje loèe- nih slovanskih kristjanov s Katoliško cerk- vijo. Leta 1859 je ob svojem obisku ad limina s pomoèjo kanonika Franja Raèkega kuriji izroèil spomenico, s katero je skušal doseèi, "   " da bi poskrbeli za novo izdajo ustreznih gla- golskih mašnih knjig in za vzgojo glagoljaških duhovnikov.42 Ob povratku iz Rima je v pi- smu svoji duhovšèini napisal: “Zdi se nam izredno pomembno, da os- taline slovansko-latinske liturgije, ki so zdr- `ale preizkušnjo te`kih in kriviènih èasov, skrbno obvarujemo, gojimo in na vsak na- èin obvarujemo propada. Èimprej je treba pripraviti novo izdajo bogoslu`nih knjig v avtentiènem glagolskem jeziku. Skrbeti je tre- ba za študij stare cerkvene slovanšèine. In konèno, v Rimu ali v Dalmaciji, kjer so `e obstajala, je treba obnoviti semenišèa, ki bi mladenièem poleg slovanskega jezika in bo- goslu`ja nudila vse to, kar potrebujejo, da bi postali duhovniki, sposobni med svojimi ljudmi širiti svete namene Svete Matere Cerk- ve. Preprièani smo, da bi tako izuèenim du- hovnikom, ki bi bili poslani v naše kraje in ki bi razpolagali tudi s privilegijem maše- vanja v slovansko-grškem obredu, ko bi oko- lišèine to zahtevale, opravljanje spravnega poslanstva ne bilo te`avno. To je, kot smo re- kli, naše preprièanje, višja oblast pa naj pre- sodi, v kolikšni meri bi bila tako zastavljena dejavnost v skladu s cilji svete Cerkve.”43 Po poroèilih Franja Raèkega je Strossma- yerjeva spomenica v Rimu naredila velik vtis in sam pape` Pij IX. naj bi naroèil Dr`avnemu tajništvu, naj jo pozorno in nemudoma preuèi in ji kolikor mogoèe ugodi.44 Toda kakih od- loènih korakov v smislu Strossmayerjeve spo- menice si v Rimu niso upali narediti, ker je gibanje za razširitev glagolskega bogoslu`ja kmalu naletelo na ovire. Njegovemu uvaja- nju na Hrvaškem so nasprotovali Mad`ari, ki so v tem dejanju videli poskus ruskega pro- dora na Balkan. V goriškem Centralnem se- menišèu so sicer vse od leta 1818 glagolico pou- èevali, toda njenemu pouku so sledili le seme- nišèniki iz krške (otoka Krka) in senjske ško- fije, v katerih so škofje glagolsko bogoslu`je odloèno podpirali, ne pa iz tr`aško-koprske in poreško-puljske škofije, kjer je bilo splo- šno vzdušje glagolici nenaklonjeno. V drugi polovici 19. stoletja, zlasti potem ko je bila ob priliki ustolièenja bana Jelaèiæa na poziv ilirskih narodnjakov darovana pravoslavna sv. maša v starocerkvenoslovanš- èini,45 sta glagolskemu bogoslu`ju pod pre- tvezo boja proti rusofilstvu in vseslovanstvu èedalje odloèneje nasprotovala tudi dunaj- ska vlada in dvor. V letih 1861–1870, ko je sta- rocerkvenoslovanšèino in glagolico v goriš- kem semenišèu predaval uèenjak in polihi- stor Štefan Kocjanèiè, so tovrstni študij av- strijske oblasti ote`evale, leta 1870 pa ukinile. Po letu 1870 je cesar cerkvenim oblastem celo grozil, da bo Avstrija v primeru pape`eve po- trditve staroslovanske liturgije priznala ita- lijansko zasedbo Rima.46 O ovirah pa so vse od leta 1800 dalje poroèali tudi od tam, kjer je bila glagolica `e uteèena in priznana, to se pravi iz Dalmacije, Kvarnerja in dela Is- tre. Tu je slovanskemu bogoslu`ju iz narod- nopolitiènih razlogov nasprotoval italijan- ski vodilni sloj, ki je v njem videl oviro na poti uveljavitve romanskega znaèaja pokra- jine. Odpor do glagolice je bil zlasti moèan v Istri, kjer je zaradi `e omenjenih te`av raba glagolice `e itak pešala in kjer so italijanske krajevne uprave vzporedno z uveljavljenjem italijanšèine kot uradnega jezika odkrito de- lovale v prid “latinizacije” verskih obredov.47   #"    Gibanje za uvedbo slovanskega jezika v bogoslu`je se je razširilo tudi med Sloven- ce. Ostro loènico med pristaši in nasprotniki tega predloga je te`ko zarisati. Mogoèe je reèi le, da je bilo zavzemanje za slovansko bogo- slu`je premosorazmerno z naklonjenostjo vse- slovanskim ali ilirskim idejam, nasprotovanje ali vsaj previdnejše zadr`anje do njega pa je bilo znaèilno za privr`ence “samoslovenske”, oz. avstroslavistiène opcije.48 In ker so se k vseslovanstvu in ilirizmu na splošno bolj na- "  # gibali liberalno ali liberalno-katoliško usmer- jeni narodnjaki, k “samoslovenstvu” in av- stroslavizmu pa konservativci in “nespravlji- vi” katolièani, ni èudno, da se je s èasom zav- zemanje za slovansko bogoslu`je iz narodno- cerkvenega vprašanja spremenilo v orodje po- lemike med narodnjaško-liberalno in kato- liško-konservativno stranko. A do tega je priš- lo šele v osemdesetih letih, na predveèer “lo- èitve duhov”. Sprva so se za slovansko bogoslu`je ogre- vali Slovenci, ki so prišli v stik z ilirizmom ali ki so se navduševali za slovansko vzajem- nost. Slovansko bogoslu`je je med njimi po- stalo v prvi vrsti sredstvo, s katerim so “iz- prièevali svojo narodno in kulturno pripad- nost v vsakdanjem stiku s tujim in moènejšim sosedom”.49 Da so v tem navdušenju prevla- dovale èustvene sestavine, je razvidno na pri- mer iz pisma, v katerem Oroslav Caf leta 1851 opisuje obisk pravoslavne maše v Zagrebu: “Bil sem tudi pri Bo`ji slu`bi nezedinjenih sta- rovercev: Prijatelj! povem Vam, da sem se milo jokal med Staroslovenskoj liturgioj. Srdce mi je `alosti kipelo, ko sem videl, da je le hudob- nost, prevzetnost jutrno ino veèerno sv. Cerkvo razloèila. Vsi napisi po celi cirkvi so bili sta- roslavenski – take mešne ino ceremonijske bukve. Aj prepevanje Staroslavenskega me je toliko povzdigalo ino tudi pobo`no zadr`anje mol- cev.”50 O drugi znaèilni epizodi pripoveduje v svojih spominih Andrej Gabršèek. Ko opi- suje Besedo, ki so jo leta 1871 priredili goriški bogoslovci na èast pape`eve 25-letnice, pravi, da so bili napisi na oknih “v staroslovenskem, slovenskem, hrvatskem in italijanskem jezi- ku”,51 kar ka`e, kako se je zanimanje za sta- rocerkvenoslovanšèino širilo tudi v sloven- skih cerkvenih krogih. Taka in podobna èus- tva so v letih narodnega preroda prevzemala marsikaterega iskrenega narodnjaka. Vprašanje bogoslu`nega jezika se v letih 1848–1850 torej ni postavljalo v obliki izra- `anja zahtev, paè pa na ravni formae mentis posameznih domoljubov. Zanimivo je na pri- mer izvajanje tr`aškega meseènika Slavjan- ski rodoljub, ki je v sestavku, namenjenem slo- venski šoli, med drugim pisal: “V krajih, kjer je s. vera od izhoda svoj zaèetik dobila, in kerška ali greška cerkev se vtemeljila, se je v sloven- skih de`elah tudi v cerkvenih opravilah ma- terni jezik rabil; tam pa, kjer so Latinci bili Slovence spreobrnili ali spokorili, je le rimska beseda veljala; vse cerkvene opravila so se v la- tinskem jeziku der`ale, vse seje po latinsko uèilo, po latinsko se je moralo tudi z Bogam v mo- litvi govoriti.”52 Ni te`ko v ozadju te navidez zgolj zgodovinske opazke razbrati bolj ali manj oèiten namig na vse bolj izrazit itali- janski nacionalistièni pritisk. Razoèaranje zaradi neposluha dunajske vlade za skromne slovenske narodnopolitiène zahteve je po letu 1848 med najbolj vnetimi slovenskimi politiènimi predstavniki povzro- èilo preobrat od realizma gibanja za Zdru- `eno Slovenijo, ki je bilo povsem slovensko orientirano, v smer vseslovanstva oz. iliriz- ma ali jugoslovanstva. To smer je tudi Slo- vencem utiral Josip Juraj Strossmayer, kasnej- ši škof v Djakovu, ki je `e leta 1849 napisal: “Naša bodoènost je ravno v panslavizmu.”53 Pravilno je ugotovil `e Fran Petrè, da je “ira- cionalni slovanski zanos tem bolj pridobival, èim manj je bilo mo`nosti za konkretno po- litièno delo.”54 Matiji Majarju, pobudniku Zdru`ene Slovenije, se je junija leta 1850, po- tem ko je edini slovenski politièni èasopis Slo- venija zamrl, zdelo naravno, da je predlagal, naj odslej Slovenci pišemo v “jugoslovanske” èasopise in jih širimo med slovenskim ljuds- tvom.55 Potem seveda ni èudno, da je na pri- mer ultrakonservativni meseènik Jadranski Slavjan, ki ga je v Trstu pol leta izdajal šolski delavec, duhovnik in katehet Simon Rudmaš, objavil z znanstvenim aparatom podprt èla- nek v hrvaškem jeziku, v katerem se je pisec odloèno zavzel za uvedbo slovanskega bogo- slu`nega jezika za vse slovanske narode. Pisal "   je: “V cerkvi in samo v cerkvi najde svoje pri- be`ališèe in svoj pristan prava in svojstvena èlo- veènost. Cvet, ki se goji zunaj cerkve, vse bolj in oèividno vene, kakor da bi rasel na nepri- merni zemlji.” In ker je v današnjem èasu po pišèevem mnenju en tak dragocen cvet prav domaèi jezik, naj bi ga prav njegovo polno- pravno priznanje kot bogoslu`ni jezik dokonè- no posvetilo in mu dalo pravega dostojans- tva. V nadaljevanju pisec, oprt na Herderja, na svetopisemske navedke in na cerkvene od- loke, dokazuje prednosti, ki bi jih za versko in narodno `ivljenje imelo bogoslu`je v do- maèem jeziku: “Toda tiste pesmi in molitve, na- bite z najèudovitejšimi spomini in najlepšimi pomeni, polne zdravilnih in bla`ilnih uèinkov za najrazliènejše bolesti, katerim je èloveštvo pod- vr`eno, lahko nagovorijo in uèinkujejo samo na tisto srce, katerega duh jih zaobse`e, jih razu- me; drugaèe so pesmi in molitve kot sonèni `arki za su`nja, zaprtega v temnici.”56 Po preklicu ustave in zaèasnem povratku absolutizma se o slovanskem bogoslu`ju v jav- nosti ni pisalo, ker bi si pisci utegnili nakopati obto`bo rusofilstva. Ideja pa je kljub temu tlela naprej, posebno med svobodomiselno mladino. Janez Trdina je na primer okoli leta 1858–1859 kot profesor na Reki med svojimi nedeljskimi predavanji o slovenski zgodovini in literaturi, namenjenimi slovenskim dija- kom, med drugim dejal: “Moja misel je, da je katoliška Cerkev celi naravi slavjanskega na- roda nasprotna in da se mu tako imenovana grška prile`e (...) Kako pripravna mu je bila, se vidi iz tega, da se ji ni nikdar upiral, celo odpovedal in stranke delal, ampak le nekoli- ko jo je po sebi premenil, mesto grškega jezi- ka je svojega rabil in carigrajskim patriarhom odrekši se, si je svoje izvolil (…) Kar srce gib- lje in za sreèno veènost pripravlja, je gotovo mo- goèen šèit narodu, èe se z njegovim bitjem, z narodnostjo in domaèim jezikom dru`i.”57 Po letu 1859, v dobi ustavne odjuge, se je ideja slovanskega bogoslu`ja ponovno poja- vila v javnosti. Navadno se ni uveljavljala sa- mostojno, ampak v okviru širših vseslovan- skih vizij. Sanje o jezikovni zdru`itvi ju`no- slovanskih ali celo vseh slovanskih narodov v tem obdobju niso zamrle, ampak so se – nasprotno – ojaèile. Br`kone je bilo to po- sledica tudi razoèaranja zaradi neizpolnitve slovenskih politiènih zahtev, kar je mladino odvraèalo od zaupanja v praviènost Avstri- je in dvora in v iskanje novih povezav, zla- sti v smeri Rusije. Razumljivo je, da je bila rusofilska orientacija bolj znaèilna za liberalne kot za konservativne politike. Tako je na pri- mer mladoslovenski politik Josip Vošnjak leta 1865 med govorom na Slomškovi Besedi vneto zagovarjal misel, da je slovanski jezik od èasov sv. Cirila in Metoda cerkveni jezik in da torej ni nobenega razloga, da bi te svoje vloge ne imel tudi med Slovenci in drugimi zapadnimi Slovani: “V našem staroslovanskem jeziku pi- sala sta sv. Ciril in Metod svete knjige in naš slovenski jezik je še zdaj, kakor je nekdaj bil tudi pri nas, cerkveni jezik pri veè kot 50 mi- lijonih pravoslavnih Slovanov, Rusov, Srbov, Bolgarov in drugih.”58 Vošnjakovim nazorom so pritrjevali svo- bodomiselno in katoliško-liberalno usmerjeni izobra`enci, med katerimi je bil eden izmed najbolj goreèih štajerski duhovnik in poli- tik Bo`idar Raiè, ki je svoje upe glede o`i- vitve glagolice stavil na škofa Strossmayer- ja.59 Raiè se je zavzemal za pouk starocerk- venoslovanšèine v mariborskem bogoslovju. O slovanskem bogoslu`ju pa je govoril tudi vernikom s pri`nice in “narod je strmel v duhu gledajoè starodavnost svojo, strmel je slišavši o pravicah svojega jezika celo v cerkvi, in pozorno poslušal staroslovenski evangelij iz Ostromiro- vega zbornika.” 60 O tem, kako je ideja kro`ila med mlajšo inteligenco, prièa tudi kratka opazka, ki si jo je študent Janko Kersnik zapisal pri neki seji: “Slu`ba bo`ja v enem jeziku, krasna ideja panslavizma.”61 Podobnih, pa èeprav manj "  # naivnih misli, je bil duhovnik Andrej Eins- pieler na Koroškem, ki je vztrajal: “Vendar jej pa zato latinski jezik nikakor ni kaka verska resnica, marveè sta nam `e Ciril in Metod, ka- kor so nam naši ju`ni bratje še sedaj prièe, ko- liko da je cerkev tudi v tem pripravljena od- jenjati.” Zato naj duhovniki ne bodo bolj ka- toliški od pape`a, pa tudi ne manj enakoprav- ni in pravicoljubni kot Cerkev, je sklenil Einspieler.62 Tudi na zahodni slovenski meji je liturgija v starocerkvenoslovanskem jeziku pridobivala simpatije. Tr`aèan Josip Godina je pisal, kako so si “zedinjenci (unijati) pri- der`ali (...) tudi rabo svojega jezika v cerk- vi pri vsaki slu`bi bo`ji (kar bi moralo sicer tudi pri nas biti!).”63 Konservativci in nespravljivi katolièani so predloge o uvedbi `ivih jezikov ali slo- vanskega bogoslu`ja odloèno odklanjali. V obdobju, ko je bil v Cerkvi na pohodu ul- tramontanizem, bi namreè podpora tovrstni liturgièni reformi odpirala vrata obto`bi “ga- likanizma”. O tem je Bleiweisov in Jeranov sodelavec, duhovnik Peter Hicinger `e leta 1848 napisal: “Domaè jezik per vsi bo`ji slu`- bi bi imel le k temu slu`iti, kristjane si med seboj ptuje storiti in vesoljnost ali katolš- tvo podreti”.64 Zgodnja Danica, pri kateri je od vsega zaèetka sodeloval tudi nekdanji Vrazov pristaš Luka Jeran, je nato ostro na- stopila zoper hrvaške “ilirce”, èeš da “bi radi vse rimsko-katolško na staroversko stran ober- nili; išejo od veè strani zlasti slovanski jezik skozi in skozi v rimskokatoliško bo`jo slu`- bo vpeljati in duhovšini zakon posiliti; zoper zagrebškega škofa so `e velik hrum vzdigni- li, ker se on neèe popolnoma v njih voljo vdati. @e bi radi tako napaèno gibanje tudi v Slo- venijo prestavili, saj od veè strani prihajajo duhovnim mo`em dopisi s takim mnenjem. Sad taciga poèenjanja pa bi bile samo razpert- je med bratovskimi narodi”65 Nasprotovanje Zgodnje Danice uvajanju slovanskega jezi- ka v bogoslu`je pa ni izviralo samo iz raz- logov cerkvene discipline, ampak je imelo tudi širše kulturno-politièno ozadje. Zav- " Špela Bevc: Kalvarija, Jeruzalem, 2007.   zemanje za slovansko bogoslu`je je utegnilo namreè biti istovetno z zavzemanjem za pre- hod od vplivnega obmoèja katoliške Avstrije k pravoslavni Rusiji in s tem za prestop v pravoslavje. Podobno odklonilno stališèe je skoraj dvajset let kasneje, v èasu ko se je panslavi- zem zaradi razoèaranja nad avstrijsko poli- tiko èedalje bolj širil med slovensko inteli- genco, zavzel tudi Slovenski gospodar, glasilo mariborskega nespravljivega katolicizma, ko je odloèno odklonil kakršno koli popušèa- nje “grško-slovanski, t.j. razkolniški” Cerkvi: “Naša politika je ista, kakoršno zastopa slavni prevzvišeni biskup Strossmayer (sic!, op. avt.): bli`ati se na knji`evnem polju vsem Slovanom na jugu in v Boga zaupamo, da na tem potu po priprošnji sv. Cirila in Metoda pre`alost- nemu razkolništvu glavo steremo!”66 Z drugimi besedami: cilj katoliških prizadevanj naj bi bil pridobiti “razkolnike” za ponovno zdru- `itev s Katoliško cerkvijo, na tej poti je zbli- `anje z ju`nimi Slovani dobrodošlo na knji- `evnem, ne pa na cerkvenem, oz. liturgiènem podroèju. Zelo ostro je proti predlogom o liturgiè- nih spremembah nastopil tudi Janez Krizo- stom Pogaèar, sicer znan kot liberalni katolik, vendar v tem pogledu nepopustljiv zagovor- nik statusa quo, to se pravi latinskega bogo- slu`ja. Leta 1849 se je vehementno obregnil ob “èeško in ilirsko” èasopisje, èeš da hoèe vzporedno z nacionalnim naèelom “vpelja- ti demokracijo tudi v cerkveno telo, razrahljati zvezo z Rimom, ošibiti cerkvene ustanove, po- sebno pa glasno zahteva neko slovansko bogo- slu`je”.67 Ta zahteva je bila po Pogaèarjevem mnenju v nasprotju z naèelom cerkvene ve- soljnosti. “Mar naj kršèanskih narodov, zdru- `enih v Cerkvi, niè ne povezuje, ali naj vsak èasti Boga v svojem jeziku? Ne, Bo`ja milost je odbrala latinski jezik, da nam slu`i kot li- turgièni jezik. V njem se prepoznavamo vsi ka- tolièani.” 68 Prav z latinšèino, je torej menil Pogaèar, lahko stoji Cerkev nad vsemi na- cionalnimi gibanji. @ 0$ . G   +  Vzporedno z zavraèanjem slovanske raz- lièice galikanizma pa je slovenski nespravljivi katolicizem tudi sam spodbujal zanimanje za slovanski kršèanski vzhod in njegov bo- goslu`ni jezik ter podpiral ekumenska pri- zadevanja za zbli`anje med loèenimi Cerk- vami, toda to je delal v strogo slovenskem in rimskem duhu. Pri tem je bil dovzeten za spodbude, kakršno je bilo na primer stališèe Stefana Brunnerja, Veithovega sodelavca iz nemirnih dunajskih let okrog marène revo- lucije, naj bi bila namreè poglavitna naloga katoliških Slovanov, “seznaniti svoje (loèe- ne) sorodnike s katoliškim naukom.”69 Pri teh prizadevanjih je bil med Slovenci najaktivnejši Anton Martin Slomšek. Tudi on je bil v kulturnem pogledu pristaš slovan- ske vzajemnosti, vendar je nasprotoval iliriz- mu in je dosledno zagovarjal slovensko sa- mobitnost. Od tod najbr` tudi njegova sim- patija do Franceta Prešerna, ki je bil v tem pogledu z njim istih misli.70 Dalje si je Slom- šek prizadeval tudi za zedinjenje z vzhodnimi brati, vendar je to vselej delal na strogi ka- toliški in latinski podlagi. V tem je bil uèenec Jerneja Kopitarja, ki je sicer kot uèenjak od- krival zaklade stare cerkvene slovanšèine, ven- dar je v latinšèini in latinici videl znamenje in jamstvo slovenske trdne zasidranosti v Evropo. Za ka`ipot in zgled tem prizadeva- njem je Slomšek postavljal sv. Cirila in Me- toda. Pomen misijonskega dela slovanskih apostolov sv. Cirila in sv. Metoda je sošol- cem v bogoslovju poudaril `e leta 1821, ko je dejal: “Skrbni Oèe je poslal Slovencem dva brata, da bi nam bila veren zgled, kako naj bi Slovani drug drugega spoznavali in drug drugemu pomagali na potu omike in izobraz- be.”71 Leta 1846 ju je s èlankom v Kmetijskih in rokodelskih novicah z naslovom Bratje sv. "  # Cirila in Metoda v naših šolah prvi predstavil širši slovenski javnosti,72 nekaj let kasneje pa je v Drobtinicah napisal: “Jezero leta svetita Ciril in Metod vsem Slovencem in bosta sve- tila našim narodom, dokler ne ugasne mate- re Slave lepo ime. Sveta vera jima je bila luè, beseda slovanska prva pomoè izobraziti veli- ki slovenski narod. Sveta vera in beseda ma- terina sta tudi nam pravega napredovanja nogi in roki.”73 In konèno je Slomšek leta 1851, po nav- dihu pape`eve okro`nice In suprema Petri Apostoli Sede (1848),74 ustanovil Bratovšèino sv. Cirila in Metoda. Namen bratovšèine je bil usmerjen v delovanje v korist verskega ze- dinjenja z loèenimi vzhodnimi brati, in sicer s pomoèjo molitve in študija. Poziv duhov- nikom, naj z veseljem pristopijo k bratovš- èini, se je zakljuèil z naslednjimi besedami: “To bo najlepši dokaz resniènega katoliškega panslavizma, ki bo ugajal Bogu in vsem do- bromisleèim.” V Zgodnji Danici je pisec še natanèneje utemeljil namen tega “panslaviz- ma, ki bi ga avstrianska vlada `elj lastniga do- bièka imela rada terpeti in z vso svojo veljav- nostjo in moèjo podpirati”, namreè da bi se “polne skrinje katoliških bukev ondi in unkrej Donave, kamor ukazi vojaškiga pape`a ne se- `ejo, med ljudstvo razdelile in se sv. misioni tamkej obhajali in misionske hiše tamkej vte- melile”.75 Bratovšèina je bila med Slovenci ugodno sprejeta, leta 1860 je štela 34.260, leta 1864 pa `e 75.352 udov.76 Med njenimi najbolj goreèimi èlani je bil tudi Luka Jeran, ki je na bratovšèino gledal tudi kot na “katoliško us- meritev slovenske narodne zavesti”.77 Celo pisatelj Janez Trdina je samega sebe deman- tiral, ko je priznal, da sta bila rojstvo verskega tednika pa tudi ustanovitev Bratovšèine sv. Cirila in Metoda “reakcija, pa v smislu slo- venskem” na ilirsko in vseslovansko stran- pot”78. Slomškova bratovšèina je bila urad- na cerkvena pobuda in ji je kot taki bila misel o kaki bogoslu`ni reformi tuja. Z razliko od gibanja za slovansko bogoslu`je, za katero so se zavzemali le posamezniki, je pa bila ma- sovno ljudsko gibanje, ki je s èasom med ka- toliškimi Slovenci ustvarilo ekumensko za- vest, obenem pa tudi spodbujalo spoznavanje slovanskega, v veliki veèini pravoslavnega Vzhoda. Bratovšèina se je razširila tudi med sosednjimi narodi, zlasti med Èehi, Slova- ki, Malorusi, zajela pa je tudi Mad`are in Nemce. $    !    ! ( Tako je bila torej sredi 19. stoletja debata okrog bogoslu`nega jezika nastavljena. Svoj pravi razmah in vrh pa je dosegla v zadnjih desetletjih 19. in prvih letih 20. stoletja, ko je zadobila tolikšne razse`nosti, da so se vanjo èutili dol`ni poseèi slovenski škofje in konèno tudi rimska kongregacija za bogoslu`je. Za ustrezen prikaz te zapletene in mestoma na- pete zgodbe bi bila potrebna obširnejša raz- prava. Na tem mestu se omejujem na nekaj krajših opa`anj. Po izidu okro`nice Grande munus, s ka- tero je pape` Leon XIII. leta 1880 proslavil in potrdil delo solunskih bratov sv. Cirila in Metoda, je gibanje za uvedbo slovanskega bo- goslu`ja zadobilo nov in nesluten polet, ki se je napajal v èustveno nabitem ozraèju slo- venskega narodnega preroda. Istoèasno pa so se okrog tega vprašanja zaèele tudi oèitne po- litiène manipulacije. S posebno goreènost- jo so se za prevzem slovanskega bogoslu`ja zavzemali v rusofilskih in vseslovanskih kro- gih. Le-ti so v njem videli predvsem sreds- tvo za zbli`anje s slovanskimi pravoslavnimi narodi, v prvi vrsti z Rusijo. Fran Podgor- nik, skupaj z Ivanom Hribarjem eden od predhodnikov t. i. neoslavizma, je v reviji Slo- vanski svet (1888–1895) uveljavljal “slovenski kulturni program” v dveh toèkah, in sicer: 1) rušèina naj bi postala skupni znanstveni jezik vseh Slovanov; 2) Slovenci, pa èeprav "   v uniji z Rimskokatoliško cerkvijo, naj bi pre- stopili v vzhodni obred ter prevzeli staroslo- vansko bogoslu`je in s tem utrdili bodisi svojo narodnost bodisi svojo vero.79 V naelektrenem ozraèju silovitih narodnih sporov, ki so oznaèevali zadnja desetletja habsburške monarhije, je ta ideja našla plod- na tla v liberalnem èasopisju, proti èemur so škofje goriške metropolije leta 1887 celo na- stopili s skupnim pastirskim listom.80 Toda s tem se gibanje za slovansko bogoslu`je ni umirilo, ampak je nasprotno posebno na na- rodno ogro`enem slovenskem zahodu pone- kod preraslo v pravi ljudski upor. Znaèilna sta bila v tem oziru primera Podrage na Vi- pavskem (1899), kjer so vašèani zahtevali pre- stop v pravoslavje,81 zlasti pa razvpiti cerk- veni spor v Ricmanjah v okolici Trsta v le- tih 1902–1910, v teku katerega je tamkajšnji kaplan Anton Po`ar na svojo pest v doma- èi cerkvi uvedel slovansko bogoslu`je.82 Za razumevanje tedanjega vzdušja so za- nimive besede, ki jih je veliko kasneje izre- kel znani tr`aški duhovnik Jakob Ukmar, na zaèetku stoletja bogoslovec in nato mlad ka- plan, ki ga je leta 1906 tr`aški škof Nagl poslal v Ricmanje z namenom, da bi tamkajšnje prebivalce odvrnil od njihovih zahtev: “Ne- varne parole so švigale tedaj po ozraèju: uniats- tvo, pravoslavje, preè od nemškega škofa, sla- va va višnjem Bogu, glagolski misal in sliène (…) Morda nam je takrat ena ali druga fraza nekoliko imponirala. Èe pa zdaj kot star du- hovnik gledam nazaj na tista leta, moram reèi: hvala Bogu, da smo sv. vero še ohranili.”83 V letih med 1898 in 1906 je v urejanje bo- goslu`nega jezika v primorskih škofijah, zlasti v tr`aško-koprski in poreško-puljski, nekaj- krat posegla tudi vatikanska kongregacija za bogoslu`je. Potrdila je latinskost bogoslu`ja, pravico do “glagolanja” pa priznala le tistim cerkvam, kjer je bila njegova raba zgodovin- sko izprièana. Tudi ta poseg v tedanjem èasu ni bil neboleè. Ote`il je zadnja leta škofovanja tr`aško-koprskega škofa Andrije Sterka (1896– 1901), povzroèil pa je tudi razkol v sloven- skih in hrvaških duhovniških vrstah in po- sredno propad poskusa razširitve slovenskega kršèansko-socialnega gibanja na Tr`aško. Mladi duhovniki, ki so se lotili tega podviga, so namreè stopili na stran svojega škofa – Nemca Franza X. Nagla (1902–1910), ko je le-ta skušal vatikanske odloke o bogoslu`nem jeziku udejanjiti, s tem so se pa zamerili veèini slovenske in hrvaške duhovšèine, ki je naèrte o uvedbi slovanskega bogoslu`ja podpirala. Na njeno stran je tedaj pod vplivom Stros- smayerjevega uèenca, narodno èuteèega ljub- ljanskega škofa Jeglièa stopil celo ljubljan- ski Slovenec, tako da so mladi tr`aški kršèanski socialci z Ukmarjem na èelu izgubili podporo svoje ljubljanske kršèansko-socialne centrale. V letih na prehodu iz 19. v 20. stoletje je imelo gibanje za slovansko bogoslu`je seveda predvsem kulturno-narodni in politièni po- men. Zanj so bili dojemljivi zlasti tisti do- moljubi in narodni mistiki, ki so obèutek ne- moèi ob sooèenju z nemškimi in italijanskimi nacionalnimi te`njami bla`ili z zrenjem “slo- vanske duše” in zaupanjem v domnevno slo- vansko vzajemnost. Zato ni nakljuèje, da se je po politiènem preobratu leta 1918 ideja o slovanskem bogoslu`ju najdlje ohranila ravno med primorskimi Slovenci, ki so v njej vi- deli obrambni šèit proti italijanskim razna- rodovalnim te`njam. Leta 1920 je odposlans- tvo slovenske primorske duhovšèine, pa èe- prav brez soglasja metropolita in goriškega nadškofa F. B. Sedeja, pape`a Benedikta XV. prosilo za ustanovitev personalne škofije za Slovence v Italiji, v okviru katere naj bi “bo- goslu`je potekalo v staroslovenskem jeziku”.84 V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ka- snejši Jugoslaviji pa je ravno nasproten vzgib, namreè odpor do zlitja s pravoslavnimi Srbi, najbr` pripomogel, da je ideja o slovanskem bogoslu`ju med Slovenci postala manj zani- miva. Dokonèno jo je z dnevnega reda spra- "  # vila liturgièna reforma, ki je sledila II. vati- kanskemu koncilu. Uvedba `ivih narodnih jezikov je namreè bogoslu`ju v starocerkve- noslovanšèini, ki je podobno kot latinšèina kajpak mrtev jezik, odvzela velik del razlo- gov, zaradi katerih so se zanj v 19. stoletju zavzemali. 1. V Predgovoru h knjigi Zber lepih ukov za slovensko mladino, Celovec, 1814; citirano po Marnovem Jezièniku, XXIII, 1885, 16. 2. (V. Jagiæ), Neue Briefe von Dobrowsky, Kopitar und anderen Süd-und Westslaven, Berlin, 1897, 296. 3. I. Prijatelj, Duševni profili slovenskih preporoditeljev, Izbrano delo I, Ljubljana, 1971, 95. 4. M. Smolik, Zlati jubilej slovenskega obrednika, Bogoslovni vestnik, 1984, 98. 5. F. Schnabel, Deutsche Geschichte im neunzehnten Jahrhundet, IV, Die religiösen Kräfte, München, 1987, 14, 67. 6. J. Kadlec, Pøehled èeských církevních dejin, II, Praga, 1991, 196–197. 7. Prim.: A. Einspieler, Sedajno stanje cirkve, IV, Slovenija, 9. 10. 1849, št. 81, 321. 8. A. Tamborra, L’Europa centro-orientale nei secoli XIX-XX (1800-1920), Milan, 1971, 80. 9. M. Murko, Slovanska ideja pred Kollarjem, v: M. Murko, Izbrano delo, Ljubljana, 1962, 90. 10. M. Murko, Kopitar in Vuk Karad`iæ, v: M. Murko, Izbrano delo, 284. 11. A. Tamborra, Chiesa cattolica e ortodossia russa, Milan, 1992, 92, 144. 12. A. Tamborra, Jernej Kopitar a Roma (1842–1843), v: Storiografia e storia, Studi in onore di Eugenio Duprè Theseider, Rim, 1974, 953. 13. O tem je svojim sobratom pisal tudi jezuitski general Roothaan. Prim.: J. P. Roothaan, Ad R.P. Iosephum Perkowski 6. 8. 1842, v: Epistolae, II, Rim, 1940, 254. 14. J. Kopitar, Uvod v Slovnico slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, Izbrano delo, Ljubljana, 1973, 16. 15. (V. Jagiæ), Neue Briefe …, 296. 16. J. Kopitar, Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus — Cloèev Glagolit, Ljubljana, 1995, XVII. 17. (V. Jagiæ), Neue Briefe …, 763. 18. F. @lièar, Franc Jazbec, izgled pridnega dijaka in pobo`nega, rodoljubnega bogoslovca, Drobtinice za leto 1862, Maribor, 135–136. 19. Kot ugotavlja Simona Vozelj, Prešeren v pismu Stanku Vrazu z dne 26. oktobra 1840 posredno zavraèa predlagano opustitev slovenšèine s priliko o ljuljki in pšenici. Uèencem, ki ga sprašujejo, ali naj izruvajo ljujlko, Kristus namreè odgovarja: “Nikakor, da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do `etve.” Prim.: F. Prešeren, Zbrano delo, II, Ljubljana, 1966, 203; S. Vozelj, Podoba Boga v Prešernovih besedilih, Tretji dan, 2002, 9/10, 34. 20. F. Petre, Poizkus ilirizma pri Slovencih, Ljubljana, 1939, 11–28, 217–220, 283, 288. 21. S. Granda, Prva odloèitev Slovencev za Slovenijo, Ljubljana, 1999, 99. 22. F. Koblar, Simon Gregorèiè, Ljubljana, 1962, 143. 23. Prim.: M. Premrou, Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem, Èasopis za zgodovino in narodopisje, XVIII, Maribor, 1923, 66; J.A. Ginzel, Slawenapostel Cirill und Method, Dunaj, 1861, 173. 24. L. Jeliæ, Fontes historici liturgiae glagolito-romanae a XIII ad XIX saeculum, Krk, 1906, 37. 25. M. Miklavèiè, Glagolica med Slovenci, Nova pot, 1959, 1–3, 42; B. Milanoviæ, Hrvatski narodni preporod u Istri I, Pazin, 1967, 79; B. Milanoviæ, Zveze med istrskimi in tr`aškimi Slovenci ter istrskimi Hrvati v prvi dobi narodnega preporoda, Primorska sreèanja III (1968), 11, 27. 26. L. Jeliæ, n. d., 27; S. Brajša, Mahniè in glagolica, Kraljestvo bo`je, 1967/68, 80–81; B. Milanoviæ, Hrvatski narodni preporod … 80. 27. F. Kidriè, Dobrovský in slovenski preporod njegove dobe, Ljubljana, 1930, 11. 28. J. Kopitar, Uvod v Slovnico …, 23–24. 29. A. T. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih de`el ju`nih Slovanov Avstrije, Ljubljana, 1981, 291–296. 30. J. Kopitar, Uvod v Slovnico …, 23–24. 31. J. Toporišiè, Spremna beseda h Kopitarjevemu Cloèevemu Glagolitu, v: J. Kopitar, Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus, 87. 32. I. Èurkina, Rusko-slovenski kulturni stiki, Ljubljana, 1995, 20. 33. M. Murko, Die slavische Liturgie an der Adria, v: L. Jeliæ, n. d., 104. 34. J. Kopitar, Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus, XIII. 35. J. J. Strossmayer, Dokumenti i korespondencija, I, Zagreb, 1933, 431. 36. L. Ferrari, n. d.,151. 37. J. A. Ginzel, n. d., 173. 38. Škof Juraj Dobrila je razmišljal celo o evangelijariju v “slavetu”. Prim.: B. Milanoviæ, Hrvatski narodni preporod …, 216. 39. Pavel Stoos je leta 1852 ob`aloval svoje pisanje. Prim.: Bogoslovni vestnik, 1920–21, I, št. 1, 99. 40. J. J. Strossmayer, n. d., 39. 41. . Tamborra, Chiesa cattolica …, 110. "   " 42. M. Smolik, Glagoljaštvo v luèi cerkvenih dokumentov, v: Mahnièev simpozij v Rimu, Celje, 1990, 267. 43. J. J. Strossmayer, n. d., 431–432. 44. Pismo Franje Raèkega Ivanu Kukuljeviæu z dne 28. maja 1859, v: J. J. Strossmayer, n. d., 422. 45. B. Milanoviæ, Hrvatski narodni preporod … , 82. 46. F. Dolinar, Zahvalno romanje katoliških Slovencev leta 1881 v Rim – Cirilmetodijska okro`nica Leona XIII. (1880), Katoliški glas (Gorica), 23. 7. 1981, 3. 47. B. Milanoviæ, Hrvatski narodni preporod … , 80– 81; G. Pesante, La liturgia slava con particolare riflesso all’Istria, Poreè, 1893, 150–154. 48. Znaèilno je recimo, da je leta 1848, v èasu, katerega je oznaèevalo splošno narodnopolitièno vrenje in v katerem so se pojavljale najrazliènejše teze o prihodnosti slovanskih narodov, ravno konservativni duhovnik in Bleiweisov sodelavec Peter Hicinger odloèno nastopil proti “zlitju” z Iliri (Hrvati). Trdil je: Slovenci smo samostojen narod, imamo svojega duha. Lahko se s sorodnimi slovanskimi narodi zbli`amo, ne pa zlijemo. Prim.: O razmeri med Slovenci in Iliri, Slovenija, 1. 12. 1848, št. 44, 174. 49. M. Ker`e, Glagoljaštvo in glagoljaško petje pri nas, v: Glas naših zborov, glasilo Zveze cerkvenih pevskih zborov, Trst, 2003, 21. 50. F. Ilešiè, Korespondenca dr. Josipa Muršca, Zbornik znanstvenih in pouènih spisov Slovenske Matice VII, Ljubljana, 1905, 38. 51. A. Gabršèek, Goriški Slovenci, I, Ljubljana, 1932, 152. 52. Slavjanski rodoljub, julij 1849, št. 5, 1. 53. Pismo A. T. Brliæu z dne 23. 6. 1849, v : J. J. Strossmayer, n. d., 45. 54. F. Petre, n. d., 341. 55. Pismo Matije Majarja Josipu Muršcu z dne 2. 6. 1850, v: F. Ilešiè, n. d., 47–48. 56. O podpunom zavodu narodnega jezika i u cerkvi, Jadranski Slavjan, marec 1850, št. 1, 9. 57. J. Trdina, Najnovejša zgodovina slovenska, v: Zbrano delo V, Ljubljana, 1952, 187–188. 58. Gospoda!, Slovenec, I, št. 79, 14. 10. 1865. 59. (B. Raiè), K. Havlièek Borovsky, Slovenski narod, 17. 6. 1869, št. 70. 60. K. Glaser, Bo`idar Raiè, Letopis Matice slovenske za leto 1888, Ljubljana, 1888, 13. 61. I. Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba, v: Janka Kersnika zbrani spisi, VI, Ljubljana, 1910, 45–46. 62. Slovenec, I, št. 42, 7. 6. 1865. 63. J. Godina-Verdeljski, Oris in zgodovina Tersta in njegove okolice, Trst, 1872, 68. 64. Slovenski cerkveni èasopis, 23. 9. 1848, št. 13, 100. 65. Zgodnja danica, 29. 3. 1849, št. 13, 102. 66. J. Ulaga, Nekaj za premislik narodnjaku (?) R., Slovenski gospodar, I, 19. 12. 1867, št. 36, priloga. 67. Theologische Zeitschrift, 26. 5. 1849, št. 21, 172. 68. Theologische Zeitschrift, 2. 6. 1849, št. 22, 178. 69. F. Dolinar, Jeranova narodnostna misel, Revija Katoliške akcije, 1941, II, 125. 70. F. Puncer, Slovanska in Ciril-Metodijska misel škofa Slomška, Kraljestvo bo`je, 1940, XIV, 96. 71. F. Kovaèiè, Slomšek – apostol ciril-metodijanske ideje, Kraljestvo bo`je, 1936, X, št. 3, 29. 72. F. Perko, Ciril-Metodovo gibanje, v: Slomškov simpozij v Rimu, Rim, 1983, 165. 73. A. Kosmaè, Slomškova Bratovšèina sv. Cirila in Metoda v svojem èasu in prostoru, V edinosti, Ljubljana-Maribor, 1991, 13. 74. Novost okro`nice je bila v tem, da sta bila sveta brata Ciril in Metod, katerih èašèenje še ni bilo razširjeno na celotno Cerkev, omenjena ob splošno priznanih svetnikih sv. Baziliju in sv. Janezu Zlatoustu. 75. Zgodnja Danica, 30. 12. 1852, št. 53, 211. 76. S. Jane`iè, Slomšek in edinost Cerkve, v: Škof Anton Martin Slomšek, Maribor, 1996, 61. 77. F. Dolinar, Jeranova narodnostna misel, Revija Katoliške akcije, 1941, II, 125. 78. J. Trdina, Najnovejša zgodovina slovenska, v: Zbrano delo V, Ljubljana, 1952, 199. 79. D. Lonèar, Politièno `ivljenje Slovencev, Ljubljana, 1921, 57. 80. T. Simèiè, Luigi Mattia Zorn, arcivescovo di Gorizia dal 1883 al 1897, v: Studi Goriziani LXXVI, 1992, Gorica, 69–72. 81. L. Ferrari, A proposito della polemica sul messale glagolitico: la pastorale dei vescovi del Litorale del 1887, v: Chiese di frontiera, Miscellanea di studi in onore di Luigi Tavano in occasione del suo settantacinquesimo compleanno, Gorica, 1999, 162. 82. A. Kosmaè, Ricmanje vèeraj in danes, Trst,1997, 111–230. 83. Ukmarjev arhiv. Dom Jakoba Ukmarja v Škednju pri Trstu. Pridige. Na shodu duhovšèine, sklicanem od Sveèenikov sv. Pavla v Trstu, dne 10. septembra 1945. 84. R. Klinec, Primorska duhovšèina pod fašizmom, Gorica, 1979 29–30.