GLASILO KRAJANOV
ozn

Ф Ф ф ©ф ©	®
© ® @
• • • •
GIORNALINO DEI CITTADINI DI
OITOI'OSC
7 ЖЕБЕБЈО, 23* HEC3!BSA, SEFEHEHDUM
Tse od spoaladi eao зе т naši občini odločali, ali naj gremo ns referendum o samoprispevku ze dograditev nekaterih neobhodno po = trebnih šolskih objektov. Na novembrski se.ji občinske skupščine je bi= le sprejeta odločitev: referendum bo v nedeljo 25»decembra»
Že doslej smo od let® 1975 zgradili v piranski občini s sred= stri samoprispevkov občanov več šol (najpomembnejši sta vsekakor prva faza osnovne šole v Piranu in dozidava lole v Luciji). S denerjea ss = aopri3pevka - za obdobje od leta 1980 do 19S4* - so v Portorožu zaceli graditi tudi otroški vrtec, ki pa ga do konca letošnjega leta, ko po = teče II. samoprispevek, na bo aogoče dokončati. I>al stroškoT s® njego« vo graditev je treba prenesti v naslednje obdobjes t.J. v III. s&iao « prispevek, če ga bomo izglasovali na referendumп 23.decea?brs>•
Glede na težavne gospodarske razsaere je bilo pri razpisu re = ferenduma za III. samoprispevek odločilno, naj bi se omejili na tiste zadeve, ki jih je nuj1*0 treba dograditi, da bi lahko posamezne šole celovito poslovale. To pa so: dokončanje vrtca v Portorožu, dograditev osnovne šole v Piranu (osrednji objekt z jedilnico, razdelilno kuhinjo, zbornico), dozidava % učilnic pri novem otroškem vrtcu v Portorožu namesto dotrajane osnovne šole za štiri razrede, pri osnovni šoli v Luciji graditev telovadnice, razdelilne kuhinje, jedilnice ter zaklo« nišča, hkrati pa tudi dograditev 4 učilnic za osnovno šolo z italijan® skim učnim jezikom* zgraditev telovadnice in zaklonišča pri osnovni šoli Sečovlje.
^saka družina bo dobil® delegatskega poročevalca z vsemi po= trebnimi podatki o programu za gradnjo šol iz predvideneg® III- samo= prispevka. Zato bi se mi podrobneje ustavili ob predvideni greanji štirih učilnic v Portorožu.
V letošnjem šolskem letu obiskuje * razrede portoroške osnovne šole 86 učencev. V istih prostorih je tudi otroški vrtec. Niti eden
Г^ППППППППП^Г>ПППГ,П^ПТЧППГПГ.ПППППЛПП|^ПТ)
n	n
■ f
n ODLOČITEV ZA SAMOPRISPEVEK POKENI ZA VSAKOGAR IZr.ZD NAS R^ENO t
n	*
» FINANČNO BREZJE ZA PRIHODNJA ŠTIRI LETA. FRI GLASOVANJU ?A rC - t
n fclSLIKO, ČE TO LE NI NEZNATO V PRIMERJAVI S KCRISTKI ZA	1
Q	X	t
a ŠOLANJE* VZGOJO IN RAST NAŠIH OTRCK ! I ! 1 1 ! 1 1 ! 1 ! i I g
nnnnr.nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn:. .r^nnafi
niti drugi nimatg temeljnih pogojev z« delo. Vse od začetka temeljite orenove Portoroža pred desetimi leti je bilo jasno, de bo treba alej« koprej zgraditi novo šolo. Zato tudi niso v ureditev pogojev skoraj ničesar investirali. Nad šolo visi stalno Damoklov mec, da bi jo bilo treba zaradi neustreznih pogojev zapreti. Število učenčev neprestano narašča (do leto 2000 naj bi imel® okoli 130 učencev), zato ji preti tudi večizmenski pouk. Ker ni pogojev za 8-razredno šolo, naj bi po zamislih zgradili 4 učilnice s potrebnimi stranskimi prostori ob se= danjem vrtcu, kjer je za tako kapaciteto predvidena jedilnica s ku = hinjo in ustrezno infrastrukturo
Graditev šole v Portorožu je bila že v programu II. samopris spevka, ki ga pa ni bilo mogoče v celoti uresničiti. Zato je graditev nove portoroške šole le dokončanje neobhodno potrebnega programa iz prejšnjega samoprispevka. Na seji občinske skupščine, dne 26.novembra, je bil sprejet naslednji vrstni red:
Šol®
Vrsts objekta
Investicijska vrednost
Eok do e končanje
Sečovlje
Portorož Lucija
Piran Portorož
telovadnice in zaklonišče
4 učilnice,stran= ski prostori
telovadnica,razde= 165 lilna kuhinja, je= dilnica,zaklonišče in 4- učilnice za šolo z italij.učnim* jezikom
76,8 mio din mio din
4в
mio din
jedilnica,razde= lilna kuhinja, zbornica
vrtec - dokonča= nje del
62,4 mio din
18 mio din
1986 1986 1987
1989 1985
i
Za graditev 4 učilnic portoroške šole naj bi dobili del denarja, tej. 29 milijonov dinarjev* s prodajo sedanje šole. Gra = ditev šole je povezana z graditvijo vrtca, ker je nujno nadalje = vati gradnjo ob sedanjem že organiziranem gradbišču*"
Ha referendumu se bomo torej odločali, ali bodo dobili portoroški otroci ustreznejše šolske prostore in s tem tudi boljše pogoje za sodobnejši pouk»
ххххххххххххх:^
Glasilo krajanov Portorož	Izdaje informativna skupi=
n.	J . ... .	na pri svetu krajevne
^iornale dei cittadim	skupnosti Portorož,Obala
I di Portorose	§teVa 16 ^Predsednik: g
❖	Tomaž iög. Kunst	%
гахххххххххххххххххххххххххххххххххххххх^
DOMENICA 23 DICEMBRE - REFERENDUM
Nel nostro Comune giž dell© trascorsa primavere avevamo de= ciso di indire il referendum sull^autocontributo per Is costruzione di neeessari e urgenti impianti scolastici. Nella.seduta di novembre l^Assemblea comunale ha preso la delibera: il referendum si terrä domenica 23 dicembre.
Giž dal 1975 Etel Comune di Piranu ebbiamo costruito piü scuole con i mezzi dell4autocontributo (tra le piü importanti co= struzioni la I fase delle scuola elementare a Pirano e 1з costru= zione annessa della scuola elementare di Lucia)e Con il denaro deli4 autocontributo (nel periodo 1980 - 1984) з Portorose si š iniziata le costruzione dell4asilo infantile, che per la^fine di quest4anno, quando scade il secondo autocontributo, non sari possibile terminarlo. Parte delle spese devono essere riportate nel periodo seguente, ciod per il terzo autocontributo, se verrä approveto con il referen= dum del 23 Dicembre.
Anche in riguerdc alle difficoltl nellseconomia, nell4indire il referendum per il III autocontributo si š deciso di costruire quanto d piü urgente affinchž le scuole potessero operare completa= mente« E cioš: terminare l4asilo a Portorose, continuare la sostru= zione presso la scuola elementare di Pirano tedificio centrale con reffettorio, cucina di di distribuzione e sala insegnanti), presso la scuola elementare di Lucia costruzire la palestra, la cucina di distribuzione, refettcrio e rifugio, nello stesso tempo costruire quattro nuove aule per la scuola con üingua d4insegnamento i^'^ns, costruire la palestra ed il rifugio presso la scuols	11
Sicciole, una costruzione aggiunta di 4 aule presso il nuovo esilo di Portorose al pošto della vecchia scuole con le 4 classi.
Ogni famiglia riceverž il bollettino delegatario con i ne= cessari dati sul programme di costruzione delle scuole dal previsto terzo autocontributo. Percid noi ci soffermiamo di piü sulla pre = vista costruzione delle 4 aule « Portorose.
Nell^nno in corso le quattro classi elementeri della scuole elementare di Portorose sono frequentate d8 86 elunni. Nello stesso stabile si trova pure l4asilo infantile. Nš la scuola, пб l4esilo hanno delle condizioni base per il lavoro. Sin dali4inizieto rinnovamento totale di Portorose, 10 anni or sono, era evidenta che prima o poi si doveve costruire una nuova scuola. Anche per questo non si ž investito quasi niente per migliorere le sondizioni della scuola. II numero degli elunni ž in continuo aumento (fino ell^enno 2000 vi serenno circ» 130 alunni), quindi si prospetta eddirittur» il lavoro in due turni. Anche se non vi esistono le condizioni per la scuola ottennale, si dovrebbero costruire a fienco dell4asilo 4 aule con i veni annessi, mentre per una tale capacitd e4pure previ= sto il refettorioi.con la cucina e l4adeguete infrestrutture•
La costruzione della scuole e Portorose ere gii in pro = gremme con il II autocontributo, con il quale non б stato possibile reelizzere quanto previsto. Quindi la costruzione della nuova scuole • Portorose entre quale compito priorifcario nel completere il pro= gremme del II autocontributo. Nelle sedute deli4Assemblee comunale del 26 novembre ere šteto eccefcteto il seguente ordine di costruzione:
Scuola
Tipo di costruzione
Valore dell% Termine di invest.	costruzione
Sicciole palestra e rifugio
Portorose 4 aule e veni anaessi
Lucia	palestra,cucina di
distribuzione,refetto= rio,rifugio, 4 tule per la scuola di lingua italiane
Pirano	reftfttorio,cucina di
distribuzione, sel® insegnanti
Portorose asilo - conclusione dei levori
76,8 mmlioni 1986 48 milioni 1986 165 milioni 1987
62,4 milioni 1989
18 milioni 1985
Per 1® costruzione delle 4 aule dell© scuola elementare di Portorose si potrebbe ricevere del denaro d*lla vendite dellNattu= ale scuola 29 milioni di din. Le costruzione della scuola ž colle= gata alia costruzione dell^asilo, perchš risulta urgenta continuare la costruzione nel cantiere gid aperto.
Con il referendum decideremo se i bambini di Portorose avranno degli adeguati spazi scolastici e quindi le condizioni per un insegnamento moderno,
-0-0-0-0-0-Ö-0-0-0-
ZAGOTOVLJEN NADZOR OBČANOV
Gradbeni odbor KS Portorož zavzeto so= deluje pri gradnji otroškega vrtca
Svet krajevne skupnosti Portorož je izbral poseben gradbeni odbor, ki od vsega začetka spremlja graditev vrtca v Portorožu in $o tudi sodeloval pri pripravah in izgradnji nove šole (če bomo na referendumu izglasovali III. sa= moprispevek)« V tem odboru so različni strokovnjaki, vodi ga ing, Pavle Marc, njegov namest = nik pa je Lovro Vergolin.
Ob imenovanju je gradbeni odbor dobil nalogo, da sodeluje pri zasnovi gradnje, pri zbiranju ponudb, sklepanju pogodb, pri nadzoru gradnje in pri porabi denarja iz samoprispevka. Pri tem z roko v roki tesno sodelu= je z investitorjem.
Gradbeni odbor je lani sodelo = val pri izboru najboljšega po = nudnika za gradnjo vrtca.Na raz= pis za izvedbo del so se prija= vila 4 gradbena podjetja, izmed
katerih so izbrali SGP Gorice. Ze pri pogodbi so vnesli vrsto do= polnil, tako glede izvedbe, roka dokončanja, pa tudi racionalnosti gradnje.Z gradbenim podjetjem so sklenili pogodbo,po kateri naj bi bil vrtec gotov do januarja 1985. Začetek del se je nekoliko zavle= kel.Denar je dotekal z zamudo.Zato je spočetka delo napredovalo neko= liko počasneje. Jesenske mesece so graditev pospešili, zato večjih za = mud pri dograditvi vrtca ne bo.
Zaradi podražitev gradbenega mate= riala, pa tudi zaradi nekaterih stroškov, ki v ceni vrtca niso bi= li vračunani (telefonski kabel, rszbremenilnik za vodovodni pri = ključek, kanalizacija za fekalno in meteorno vodo), bo do konca te= ga leta, ko poteče zbiranja denar= ja iz II. samoprispevke, zmanjkalo okoli 18 milijonov dinarjev. Ta znesek naj bi dobili z naslednjim
samoprispevkom, za katerega bomo glasovali na referendum mu 23-decembra.
Gradbeni odbor bo ob dokonča= nju vrtca predložil javen obra= čun o poteku del in o stroških. Takrat bo še posebej očitno, da je bila poraba tega denarja nepretrgano pod nadzorom obča= nov, t.j. skupine krajanov,ki jih je imenoval svet naše krajevne skupnosti.
ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA
SAMOPRISPEVEK - NAJBOLJŠA NALOŽBA
Zadnje čase se skoraj povsod razvnema pogovor o samoprispevku, o razlogih, ki govorijo za njegovo uvedbo in proti njemu. Povscd v svetu skušajo sredstva obveščanja ob pomembnih dogodkih meriti gavno mnjenje. Tudi mi smo skušali dobiti odgovorevod določenega števila Portorožanov, kaj menijo o samoprispevku. Če bi vse odgo= vore strnili na skupni imenovalec, bi lahko rekli, da menijo naši krajani takole:
V Portorožu je neobhodno potrebna nova šola. V sedanjem gr.ot= nem položaju, ko ni denarja, je samoprispevek edina rešitev . To pa .je lahko izjema, ne more pa biti pravilo za urejen;e šolskih problemov na sploh.
Poglejmo nekaj značilnih odgovorov v naši mini-anketi:
MIRO FIRM, upokojeni trgov, delavec: "Odgovor je samo eden: odločno sem za samoprispevek."
IVAN ZABUKOVEC, predsednik sodišče: "Edina rešitev v tej precej težki situaciji je samoprispevek."
JELKA PUŠNIK, gostinska delavka: "Osnovna šola mora biti. To je naš dolg do najmlajših."
MAKS PODGORNIK: "Pridružujem se tistim, ki mislijo, da šola v Por= torožu ni potrebna."
LOJZE PETAVER, upravnik počitn. doma: "Samoprispevek je potreoen, gmotni položaj pa ni najbolj primeren."
CESARINA SMREKAR, kulturna delavka: "D'eccordo per l'autocontributo anche se perplessa se tutti vorranno contribuire."
ALIČ DRAGO, gradbenik: "Že dolgo imamo samoprispevke. Tako je prav, saj smo se tako odločili. "
ANTE CRNIGA, upokojenec: "Če dobimo v Portorožu šolo, sem tudi jaz za samoprispevek. Takšna je tudi volje zbora krajanov."
DARIO ZIGANTE, električar: "Po eni strani razsipevamo z družbeno imovino, hkrati pa zbiramo denar s samoprispevki za šolstvo. To ni prav.Starši bodo še preklinjali lokacijo novega vrtca,pa tudi šole."
MUSIZZA ELIO,upokojeni prosvetni delavec: "Un sacrificio per i con= tribuenti che comunque ve sopportato per il bene dei figli e ripoti."
ANDRAŽ ELLER, učenec srednje šole: "Šolo je nujno zgraditi. Niseio pa prepričan, da je to pravi način zbiranja denarja."
NA POTI V LETO 19 8 5
želijo vsem krajanom veliko zadovoljstva, uspehov in dobrega počutja
Skupščina in svet kra= jevne skupnosti ter družbeno politične organizacije
*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx£
ALOJZ CEGLER, direktor SDK: "Sem za samoprispevek, prav je, da gremo v to. Mislim, da smo premalo povedali ljudem, zakaj so nam ti šolski objekti neobhodno potrebni.'1
JOŽE ČERNE, delavec v skupnih službah Droge: "Brez samoprispevka ne bo šlo. Potrebe in možnosti pa moramo realno oceniti."
MARTA ČEMAŽAR, dipl. ekonomistka: "Odločimo se za samoprispevek. Naši otroci potrebujejo in zaslužijo sodobne šolske prostore."
DA BI PORTOROŽ POSTAL RES MESTO ROŽ
Hortikulturno društvo je letos prvikrat podelilo priznanja za hortikulturno najlepŠ9 urejeno okolje stanovanjskih hiš.V sve = zi s tem je sprejelo pravilnik o ocenjevanju in nagrajevanju najlepše urejenega okolja.Mno= ge krajane zanimajo pogoji za to nagrajevanje, kar dokazuje , da postaje želja, urediti n9Š kraj v mesto rož, širša zadeva. Objavljamo določila tega pra = vilnika z željo, da bi v prih= hodnje čim več krajanov lahko sodelovalo v "bitki" za čim lepšo podobo našega kraja.
1 .člen
Ta pravilnik ureja ocenjevanje in nagrajevanje najlepše horti= kulturno zasajenega in urejene= g8 okolja javnih objektov* individualnih hiš,balkonov,oken in notranjosti javnih lokalov na področju občine Piran, z namenom, spodbuditi pri občanih in delavcih pravnih oseb skrb za čim lepše hortikulturno okolje*
2.člen
Hortikulturno zasaditev oziroma ureditev ocenjujejo področne ko= misije za vsako leto posebej . Ogled opravijo dvakrat letno in to maja in septembra. Področfte komisije imenuje upravni odbor društva e
3.člen
Ogleduje se le pogled hortikul= turne ureditve s cestne strani, člen
Komisije sestavijo o svojem de= lu ocenjevalni list, katerega
en izvod prejme pravna oseba ozi= roma krajan, pri katerem je bila ocenitev opravljena, drugi izvod pa hrani dokumentacija Hortikul= turnega društva Portorož. 5*člen
Hortikulturna ureditev oz. zasa= ditev se ocenujew po naslednjih kriterijih:
a.) zasnova b.) izvedba c.) vtis	č.) vzdrževanje.
Za vsak kriterij je najvišja mo ž= na ocena 10, skupna najvišja mož= na ocena pa 40.
Pri ocenjevanju se upoštevajo tu= di vse nove zasaditve in izbolj= save.
6.člen
Dokončno ocenitev opravi central= na komisija,sestavijena iz sedmih članov področnih komisij.Ta po = novno izvrši ogled objektov,pred= laganih za nagraditev. Centralna komisijo imenuje upravni odbor društva.
7»člen
Zasaditev oz, ureditev objekta, predlaganega za nagrado,se fot© = grafira v dveh primerkih,katerih enega prejme nagrajenec, drugi pa se hrani v dokumentaciji Hor= tikulturnega društva. 8.člen
Najvišja nagrada za zasaditev in ureditev je "Vrtnica". Podeljuje se vsaka tri leta tistemu, ki je bil že trikrat pohvaljen s pla = keto - pohvalo. "Vrtnici" sta dve: -ena se podeljuge pravnim osebam (podjetja, ^hoteli, šole itd.),
/j///////////////////////////////////////////////////////////// // PREBERI IN DAJ NAPREJ	PREBERI IN DAJ NAPREJ	//
//	pctftjttdt ТКГ Ti * T »Ti-or,^,	//
PREBERI IN DAJ NAPREJ
----—	ЛЈЈГЦЈ ПЛГЛЈјО
//////////////////////////////////////////////
//
'////////////
- druga krajenom« Plakete - pohvale se podelju= jejo prevnim osebam in kra = jenom in njihovo število ni določeno« Podeljujejo se ne predlog centralne komisije. Nagrade se podeljujejo javno.
9*čien. Členom ocenjevalnih komisij se hortikulturne ureditev
njihovih objektov ne ocenjuje«
10« člen Morebitne pritožbe na ocenitev^ področnih komisij rešuje cen = trelna komisije« 0 pritožbah ne ocenitev cen = trelne komisije in dodeljene negrede odloča občni zbor Hor= tikulturnege društva«
P0RT0E0Ž LETA 2000 (IN ŠE ČEZ)
Že nekej let v Portorožu marsičesa ni mogoče urediti te= ko, kot bi bilo treba, ker ni zazidalnega načrte« V kratkem te ovire ne bo vec. Koprski Invest-biro je no podlagi obširnih štu= dij, pogovorov in anket (ps tudi z zapleteno računalniško obde = lavo) že izdelal prvo zasnovo zazidelnega načrta Portoroža«V za= četku prihodnjega lete bo o tem široka javna rezpreva, pripravili bodo razstavo vsega gradiva. Teko naj bi pri zasnovi bodočega prostorskega razvoja Portoroža res sodelovalo čim več ljudi. In to je tudi potrebno, saj gre za vizijo Portoroža do leta 2000 in še daleč čez«
Nekaj zanimivih značilnosti doslej izdelane zasnove: temeljito so obdelane tri točke, in sicer: dolina od sedanje av= tobusne postaje proti Avditoriju (ta vključune tudi graditev hc= tela na prostoru, kjer stoji zdaj Vojkov dom), ureditev središča od osrednjega pomola, starega hotela Palace, ki naj bi dobil po= vsem novo podobo proti Cvetni poti ter ves kompleks, kjer so so= linska skladišča. Prometno naj bi bil v prihodnje Portorož obva= rovan hrupa tako, da bi skozenj ne tekla cesta v Piran. Avtomobil le naj bi potisnili štiripasovnice ne obrobje, v parkirne hiše , sedanja cesta pa naj bi bila le za dovoz in za električni vlak, ki naj bi vozil od Pirana do Lucije. Od Lucije do Bernardina in naprej do Pirana naj bi bila promenadne pot. V zvezi s tem naj bi seveda povsed drugo funkcijo dobila sedanja skladišča solin, ki naj bi postala ob primerni urejenosti portoroški "city" in za= bavno središče. Velik poudarek bo morala v bodoči zazidavi doci= ti vsa obala, zato naj bi bila ureditev teka, da bi jo bilo mo= goče čim bolj smotrno namensko uporabljati. V Portorožu je sicer predvidena sicer še gradnja nekoliko hotelov in apartmanskih tu= rističnih objektov, toda morje je omejitveni faktor tudi za šte= vilo ležišč«
To je nekaj izredno zanimivih zamisli iz prve zasnove za= zidelnega načrta Portoroža. Seveda pa to še zdaleč ni vse, je pa zasnova izredno zanimive in bo gotovo pritegnila k razpravi sko= raj slehernega izmed nas. Zato vas že zdaj opozarjamo ne dneve, ko bo zasnova predložene javnosti.
Гххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххх>
- NAŠE ČESTITKE - NAŠE ČESTITKE - NAŠE ČESTITKE -
Ob letošnjem občinskem prazniku je dobila občinsko priznanje tudi naše krajanka MARIJA KRAGELJ, zepo= slena v TOZD Začimba. Njeni sodelavci jo poznajo kot skromno,a neumorno graditeljico dobrih medclo= veških odnosov. Naše prisrčne čestitke! ^ххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххххЗ
- 8 «
PREDSTAVLJAMO VAM - PREDSTAVLJAMO VAM - PREDSTATUAHO DVAJSETLETNICA PORTOROŠKE "TOVARNE DEVIZ"
Mad delorniei org.niz.cij.mi, ki imajo sedež v n.ši obai.* čini in nasi kr.jeimi skupnost, ia* IGRALNICA - CASINO posebno ae-sto t
■Rolet»" - beseda, povezane z zgodbami o denarju, z roman= tičnimi avanturami, ljubeznijo, tragiko. Kako izpolniti željo človeka, da se zabave tudi z ruleto, da se pa pri tem izogne tragic -nia posledicam? Pred takimi in podobnimi vprašanji ao bili organi» zatorji pred dvajsetimi leti, ko so ustanavljali današnjo Igralnico. Od tujih1 igralnic je portoroška lahko prevzela tehnično-strokovni del. Ža vse drugo (gospodarski, finenčno-pravni, organizecijako -kadrovski) so iskali rešitve saai. In so jih našli. Zdaj je glede vsega tega portoroška Igralnica igralnica z največjih ugledo®.
Občinska skupščina Piran je 7.XI1.1964 sklenila ustanoviti Igralnico pri tedanjem Zavodu za pospeševanje turizma. Hkrati so podpisali pogodbo o sovlaganju tujega kapitala z družbo iz San Reaa. Dne 24.1201963- se je v prostorih starega hotela Palace zavrtela prva ruleta. Kolektiv je sestavljalo 17 tujih in 9 doaačih delavcev.
Leto zatem je v Igralnici že delalo 48 ljudi (23 tujih in,. 25 domačih delavcev) in tega leta so že zbrali za poslovni sklad prvih 1C milijonov starih dinarjgv.
Leta 1%9 se začenja obdobje samostojnega poslovanja. 3 tujis partnerjem so prekinili pogodbo * Red 68 zaposlenimi je bilo le še 12 tujih delavcev«
Leta 1972 se je Igralnica preselile v svoje nove igralni« ške prostore. Zdaj je TOZD turistična organizacija Portorož in deluje v okviru SCZD TIKAY Koper. 7 svojem sestavu ima delovne enote;
•	posebne igre na srečo kot temeljno dejavnostt
-	aarino Portorož
-	letališče v Sečovljah, ter
•	enoto gostinstvo in turizem z restavracijami v marini«
Zdaj je v Igralnici zaposlenih 257 delavcev. Letos bo ime-1ö okoli 130 milijard starih dinarjev celotnega dohodka. Od tega pred= videvajo kar okoli 60 milijard starih dinarjev za poslovni sklad, in to pretežno v devizah. Od tod trudi tr&irve, da je Igralnica svojevrstna (in seveda zelo učinkovita) "tovarna deviz".
? dvajsetih letih svojega obstoja je Igralnica, finančno povedano, naredila pot od 10 milijonov starih dinarjev poslovnega sklada v letu 1965, na 60 milijard poslovnega sklada v letu 1984. Igralniški denar je prisoten v mnogih objektih v Portorožu , v naši občini, pa tudi širši družbeni skupnosti, fiazen financiranja lastnih investicij je bilo z denarjem Igralnice mogoče zgraditi Avditorij, letališče v Sečovljah, marino v Portorožu; nemajhen je delež "igrel-nxskege -denarja" tudi pri graditvi obalnega vodovode, komunalne opreme kraja, v zdravstvu, solstvu, v obnovi kulturne dediščine.
Jubilej Igralnice odpira torej zelo-raznolike vidike.
Izdajo te številke Fortorožana je omogočile Igralnica — Casino Portorož. Pri pripravi gradiva so sodelovali £lio Musizza, Dragica Mekiš, Jovan tfikoiić, ing. Tomaž Kunst, Lovro Ver= golin in Gustav Guzej.