154. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. julija. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MRI
Uhaja vsak dan avefier, izimBi nedelje in praznike, ter volja po po* ti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ibm6c 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račnua se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravni a t v o je na Kongresnem trgu It. tjpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Vaterland" in slovenski napisi.
Ako ostane koalicija še kaj časa na krmilu, ga kmalu ne bo mej nami človekH, ki bi imel Se mrvo zaupanja v tiBte nemške konservativce, katere vodi „slovenski" poslanec gr« f rlubenvvatt in katerih glasilo je Dunajski „Vaterland".
Ta liat je imel nekdaj mej Slovenci mnogo prijateljev in dasi se je korenito premenil od tedaj, ko je spretno in odločno zastopal konservativne interese mej Slovenci ter se časih ad captandam be-nevolentiam potegnil tudi za kako narodno našo tir-jatev, ima tudi sedaj še precej naročnikov mej nami. In vender je ta list začel očitno in odločno nasprotovati skoro VBenu BlovenBkim težnjam, če se te ne strinjajo z željami nemških levičarjev.
Svojim židovskim tovarišem in zaveznikom na ljubo žrtvoval je obilo svojih nekdanjih načel. Z vso odločnostjo se poteguje za „ravno; ravm st" ždov, s tako unemo, u tako gorečnostjo, kakor se ni nikdar poganjal za ravnopravnost Slovanov. Kaj čuda torej, da ee je potegnil tudi za interese tiBte peščice konservativcem vedno nasprotnih Ljubljanskih Nemcev, ki razgrajajo sedaj po raznih listih zoper slovenske napise v Ljubljani. „Vaterland" ni imel nikdar besede za Slovence v Celji in v Gorici, ko so zahtevali dvojezičnih napisov. Preziral je njih prizadevanja, (kakor prezira grof Hohenvvart najvitalnejše naše politične in gospodarske interese,) zoper samoslovenske napise v Ljubljani pa se je takoj oglaBil in se izrekel za to, da se ohranijo dvojezični.
Ne moremo razumeti, č'.mu se utika „Vaterland" v ta spor, ki mu ni čisto nič mar in ki ni v nikaki zvezi s konservativnimi načeli. Saj bi moral vender vedeti, da to ne napravi dobrega utiša mej Slovenci. Ali list posnema gnfa Hohenvvarta, in kakor je ta z lahkim srcem glasoval zoper železnico Kranj-Tržič, tako se je „Vaterland" z lahkim srcem izrekel zoper samoslovenske napise v Ljubljani.
Tako je tudi prav t Bodi jasno, kako stališče zavzema glasilo konservativne stranke napram narodnostnim našim zahtevam, da se nam vsaj ne bode očitalo, da delamo krivico konservativcem z grofom Hohenwartom vred in pa njihovemu organu. Varovati
LISTEK,
F e n i č k a.
Povest.
Buski Bpisal G. P, Danilova kij. Poslovenil J. J. Kogoj.
II. (Dalje.)
— Ah, srček, — je govorila, popravljajo pred zrcalom, predno je prišel Semerenjkov, na svojem Širokem stasu kako novo žnurovko ali plašč: —jaz čutim . . . jaz slutim po nekih znamenjih, ko vzdignem karte, da bodem kmalu najsrečnejša žena.
Fenička se je pri tem samo molče* in nežno naslanjala na njeno ramo. Gospa ni zapazila, da odgojiteljici se dela vsak dan brez vzroka omotica, da jej je časih slabo, da se spreminja naglo njeno veselje v solze in da je njeno obličje posebno obledelo.
Nek večer je sedela Cerpakovska na kriljci, ki drži v vrt, s svojo soBedinjo gospo Ćulančikovo, katera je slovela kot prva oseba v krogu dobrotnikov in dobrotnic vsega okraja. Otroci so šli z odgojiteljice In zdravnikom k vodnjaku brat borovnice.
krivično nemško posest in koristi nemških levičarjev Da troške konservativnih Slovencev, to je sedaj poglavitna naloga „Vaterlanduva" in liet izvršuje samo to svojo dolžnost z največjo gorečnostjo. Zato pa je tudi prava sramota za vsakega Slovenca, ki je na ta list Še naročen. S slovenskim denarjem pač ne smemo podpirati lista, ki je stopil v tabor najsrditejših naših nasprotnikov.
Sicer pa, je rohnenje „Vaterlandovo" zoper samo8lovenske napise v Ljubljani in zoper zamo-češke napise v Pragi karakteristično tudi za koali cijo in nje vlado. Nekdaj Slovanom vsaj navidezno prijazni a Vaterland" piše sedaj zoper naše delovanje tako strupeno, tako sovražno, kakor najbolj razupiti židovski listi in gotovo bi se potegnil tudi za to, da se iz koalicijskega raja pahne šestoricu slovenskih koali-raneev, da nimajo ti v rokah —■ grof« IIobenwarta.
Isterski pristani — pošte — javni napisi.
V poslanski zbornici je poBl. gosp. prof. Ve-koslav Spinčić dno 18. maja govoril:
(Konec.)
V tej knjižici hvali prebivalce severnega dela otoka, ondotne Hrvate, kakor jih je pred 120 leti hvalil Italijan Fortis, ter pravi, da je glavni kraj tega dela Beli, kateri kraj jo že za cesarja Tiberija bil znamenit. Zaliv, pravi, je na južni strani zavarovan po gorovji, za varnost na severni strani pa naj bi bo napravil molo. Za promet tujcev bi bil molo potreben , zlasti pa — kajti tujci so tam kot gostje sicer dobro došli, a zanje se jaz ne potegujem — za promet z domačimi pridelki. Tam se vkrcuje mnogo lesa, sadja in drugih pridelkov. Mislim, da je v rečeni prošnji povedano, da se v tem |>ristanu vkrcuje nad pet milijonov meterskih stotov na leto. Vkrcevanje pa je le pri lepem vremenu mogoče, sicer pa morajo ladje in še z nevarnostjo hiteti na varen kraj, kjer morajo ostati po 8 do 16 dnij. Škodo od tega imajo lastniki hiš in lesni trgovci.
Da je molo potreben, potrjuje tudi 40 lastnikov ladij iz mesta Cresa. Sicer pa bi pristan na tem mestu ne bil nov, kajti že za časa beneške republike je bil tu pristan (Čujte!)  Profesor Petris v Kopru,
Cerpakovska vsaj z jezikom nikdar ni hotela zaostati za sosedinjo v dobrih delih, zato sta se obe gospe* Bedaj kar poveličavali, ko sta začeli govoriti o svojih delih.
— Vi ne verjamete, ah, ne verjamete! — govorila je goBpa Čulančikova, pobožna pomčščica, katera je vzredila pri sebi neko siromašno sestri-čino: — kako je človek srečen, ako stori kako dobro delo! Svoji Frosinjki vse privoščim; sedaj sem jo dala dobremu človeku, nekemu husarju, in vse jej bodem volila — Marjevko, Darjevko in Ko-ro8telje. Jaz, uboga udova, že umrem na kak način; na starost me ona pač ne zapusti . . .
Frosinjka se je res omožila. A mož je spoznal že prvi dan, da ima ona, žal, neozdravljivo bolezen, božjast, kar je dobrotljiva tetika prikrila. Usoda te Frosinjke, da omenimo pri tej priložnosti, je bila poslej jako žalostna: božjast jej je škodovala pri porodu, ona je umrla in ostavila Bušičnega sina. Jedva je zatisnila sestričina oči, že je odpravila teta njenega moža husarja na lep način iz BVoje vasi, češ, da je obečala osrečiti sestričino, a ne njega. In vzela je v oskrbovanje novorojenca, s katerim ae je istotako godilo, kakor z njegovo materjo. I\-stovala ga je skoro v pavoli in trobila vsemu svetu o svoji požrtvovalnosti ter vzredila ga kot svojega
ki je rojen v Cresu, je to v posebni razpravi do* kazal. V 16. veku je bi pristan v Boliju, danes, po 400 letih ga pa ni več. Navadno se le poizvedbe obljubljajo. Take poizvedbe so se tudi že vršile. Predsednik pomorskemu oblastvu in inženirji so bili meseca aprila 1892. 1. na licu mest«, meseca decembra istega leta je došla občini „uotau, da se bode fle poizvedovalo. Torej se bo zopef; samo poizvedovalo, pa nič storilo.
Na jugovzhodnem delu otoka Cresa se nahaja lepi zaliv Martinščica. Prebivalci so mornarji, zaliv pa je tudi zavetišče drugim ladjam. Ljudje so sami nekaj nasuli, ali dovolj močij za napravo mola nimajo, ker jim nedoBtaje sredstev. Pomorsko oblastvo je dalo napraviti nekaj stebrov za privezovanje ladij. Kako se pri nas vse le za danes in za jutri naredi, je vidno iz tega, da bo ti pred 10 ali 15 teti postavljeni Btebri sedaj že zelo oddaljeni od brega in povsem neporabui. Tudi drugi stebri bodo povsem neporabni postali, če se ne store potrebna dela, namreč — nifctar ee ne ustrašite — dva mola, jeden proti jugu, drugi proti severovzhodu. Sicer bb bo zaliv vedno bol) zasipal in bo lepi zaliv — pristan se mu ne more reči — s časoma |>opolnoma izginil.
Ne daleč od tod je tudi .dražica", mali Sveto-ivanaki zaliv, kjer vkrcavajo prebivalci Sv. Ivana, Beleja, Vrane in Uštrinje cvoje b'sgo, in sicer vej-činoma les. Poleg mola bi bila tu na jugozapadni strani potrebna diga za varstvo ladij.
Na otoku Lošinju bo nahaja j>recej obljudeni kraj Nerezine. Prebivalci bo kaj marljivi in prosijo že dolgo rana, naj se popravi pristan. Tudi tam se je že večkrat merilo. Z napravo mola bi se zaliv zavaroval, kar bi bilo zelo koristno, ker imajo ljudje precej ladij. To bi se tu kakor tudi skoro v vseh drugih imenovanih krajih toliko laglje izvršilo, ker morje tu ni globoko.
Prebivalci najjužnejšega dvojnega otoka Sv. Pe-tar-Ilovuik, se bavijo z mornarstvom. Tam je tudi postaja tiaančne straže in pomorskega oblastva. Ladje vozijo pogostoma Bkozi kanal. Majhen molo bi bil reB potreben.
O nekaterih drugih zadevah zamorem samo površno govoriti.
naslednika. Deček je menjaval radi neumnosti jire-pirljive babe vsako leto po tri, po štiri zavode in začel naposled z naklonjenostjo dobro živeti, do sita jesti in z rokami križem brez dela pohajati, kakor naslednik 3000 desetin zemlje. A kaj je bilo iz tega? Dobrotnica je umrla. Odprli so oporoko — in vse svoje premoženje, katero ai je pridobil njen mož, je volila nekemu oskrbniku Frulu Terentjeviču Bala-bolkinu, o katerem ni bilo prej ni duha, m sluha, proti temu, da naj premoženje razproda in denar razdeli mej ubožce . . . Marsikdo je proslavljal to gospo radi te določbe. A budo se je godilo s siroto-naslednikom; ukvarjal se je tu pa tam — a ničesar ni znal, ničesar razumel. Domislil se je očeta, katerega nikdar ni videl. Gotovo mu je že bilo težko, da bi šel k njemu prosit miloščiae, zato se je obesil na grobu svoje babice, katero so vsi ob-jokavali.
A to se še ni bilo zgodilo za časa naše povesti. Dobrodelna možitev sestričiue s buBarjem je še v najboljšem spominu sosedinje Čerpakovske.
-- Jaz sem tudi, — opomnila je zadnja na ošabno pomoto sosedinje: — jaz b in tudi preskrbela neko siroto; priporočil mi jo je Jakov Aatonovič. Ta je tiha, učena . . . odgojiteljica Basorska . . . (Dalje prib.)
Kako se skrbi za naSe ljudi, je razvidno iz različnih okolnostij. Navadna opeka nt pr. je po pogodbi z Italijo carine prosta, vsled česar ao nadi kamnoseki in mnogi zidarji izgubili zaslužek.
Opozarjam trgovinskega ministri na razne resolucije in interpelacije, ki ao se stavile v isterskem deželnem zbora, in sicer zlasti glede nekaterih na-redb, tičočih bo trgovinske mornarice, glede železnice Trst • Poreč - Kanfanar, glede železniške zveze Hrpelje-Šapjane in Jurdani, potem glede nekih ne-rednoslij pri pošti (Jenkova interpelacija z dna 30. ja-nuvarja 1894), kakor tudi glede napisov pri isterski drž. železnici (interpelacija Mand.č ;va z dne 15. feb-ruvarja 1894).
Čtči iz Lanišča in iz drugih krajev prosijo znižanja tarifov, da bi mogli svoje ovce z železnico pošiljati v južni del krouovine. Priporočam njihovo prošnjo prav toplo.
V Že imenovani MartinŠčici bi bila potrebna posebna pošta. Najbližja pošta, v Vrani, je oddaljena dve uri, ljudje v tem kraju pa dobivajo jako mnogo pošiljatev.
Za ustanovitev pošte v Medulinu v poljskem okraju izrekam oblastvom zahvalo, pa tudi za Al-turo bi se moralo nekaj zgoditi, to namreč, da bi tel, ki nosi poštne pošiljatve finančni straži v Bu-davo, je nosil tudi v Alturu.
Na poštnem in brzojavnem poslopju v Pulju ni bilo nekaj dnij napisa; ljudje so res mislili, da se napravi tudi hrvatsk napis, ali tabla bo je le na novo politirala, napis pa je ostal stari, v nemškem in v italijanskem jeziku. Jezik večine prebivalstva te dežele se ne upošteva.
Nekaj podobnega se je te dni v Trstu zgodilo. Tam se je na novem poslopju napravil napia „K. k. Telegraphen- und Post-Anstalt" in „Imp. reg. Poste e Telegrafi", ali o slovanskem napisu ni govora, dasi je v Trstu jako mnogo Slovanov, dasi imajo ti na Primorskem večino in dasi spada tudi Kranj-ska k Umu poštnemu ravnateljstvu.
Občina Pazinska prosi že poldrugo leto, da bi se pri poštnih uradih v Pazinu, v Gračiščah, v 1'iciuu in v Cerovljah na poštnih pečatih napravili tudi hrvatski napisi. Tudi miaisteratvo ni v tej stvari ničesar storilo.
V Vrbniku na pr. je na novem molu napravljen napiB »I, r. faro marittimo 1893", prav kakor da smo v Pugli. Na novem molu v Baski ne je. napravil napis v hrvatskem jeziku. A prišel je predsednik pomorskega oblastva in po njegovem ukazu se je moral napis izklesati in namesto njega postaviti samo številka 1884 —1892. Na svetniku na istem molu pa je napravljen napis „1. r. govorno marittimo. Attivato 27. aettembre 1892." in ta napia se Beveda ni odstranil. Pristanski uradnik v Voloski sploh ne zna hrvatski in hrvatskega napisa tudi ni tam nobenega. Moglo bi se reči, in z neke strani se to tudi trdi, da občina uraduje italijanski. Nečem odgovarjati, kakor bi to zaslužilo. Prašam samo, katero c. kr. oblaBtvo dovoli občinam uplivati na njega zadeve? Spletaka občina na pr uraduje hrvatski. Ali uradujejo zategadelj ondotna c. kr. pomorska oblaBtva samo hrvatski ali so tam morda napisi hrvatski? Ali bodo c. kr. oblaBtva v Voloski samo hrvatski uradovala, kadar bo občina hrvatski uradovala?
V Voloski in v Opatiji so pri pristanu napravljene velike table z napisom: „Svarilolu Občinstvo se svari, naj ne hodiš čolni na morje, kadar je v pristanu v Voloski in v Opatiji razobešen rudeč balon". To nemško svarilo je preloženo tudi na italijanski in na francoski jezik, a hrvatskemu prevodu ni sledu. Tisti, ki mi je preskrbel ta prepis, čegar izvirnik sem sam večkrat videl, mi je rekel: „Pozor?! Nije potrebit za Hrvate!" Končno bi bil vender že čas, da se prizna Hrvatom, kar jim gre glede jezika in glede materijelnih potreb.
Končam svoj govor s tem, da opozarjam na to, kar sem povedal glede priataoskih naprav. Slišal in čital sem, da je uedanji trgovinski minister storil jako mnogo za zvezo malih krajev po lokalnih železnicah na Štajerskem in kakor sem čital, namerava to storiti v vseh kronovinah tostranske državne polovice. Upam, da ne pozabi južnih dežel in ob obali ležečih krajev. Na obrežju ni treba železnic graditi, ker jih je že zgradil Bog, samo poetaje je napraviti, da pridejo ondotni prebivalci z drugim svetom v zvezo, pomagati jim je do boljše bodočnosti. Priporočam svoje resolucije prav toplo, tako visoki zbornici, kakor trgovinskemu ministru.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 9. julija. Pangermanstvo v A.vatriji. Organ  avstrijske   vojne   uprave .Iieichs-wehr" je vznemirjen. Morda poreče kdo, da to ni nič novega, češ, gospodje, ki vodijo vojsko, ae oglašajo prav pogostoma z zahtevami, katerih oatali davke plačujoči civilni avet nikakor ne razume in katerim ae mora v svojem  lastnem intereau ksr najodločneje zoperstavljatt.   Ta pot pa je „Reicha-webr" neeadovoljna ne morda a Slovani, — ki za« htevajo, naj bb z vojaki pošteno ravna in naj gospodje častniki porabijo majhen del Bvojega prostega časa za učenje polkovnega jezika, — ampak z nemškimi vijokošolci  in sploh z velikonemškim duhom,   ki   je   prešinil  avstrijske  Nemce sploh. Kakor znano, bile so na Dunaji dijaške demonstracije.   Ker so te demonstracije ojrnene proti Židom in   židovstvo  podpirajočim   profesorom,   bi Človek mislil, da to  vojske in nje glasila nič ne briga, tem manj, ker ima antisemitizem v vojski mnogo simpatij. Ali ta tendenca Dunajskih in sploh vseh nemških velikošolcev avstrijskih je okužena po duhu fanatičnega prusaštva, ki ne samo, da ovira razvoj protisemitizma, ampak obuja tudi nasprotstvo tistih, ki so sicer prijatelji protisemitizma.   Čujmo torej, kaj pravi ,Ueichswt hr": „Razmere mej vseučiliščniki in to ne samo na Dunajski univerzi obujajo splošno pozornost, tako da se prijatelji dijaštva po vsej pravici povprašujejo: Kam nas to dovede? To vprašanje pa si morajo staviti ne samo vsi resni politiki, ampak tudi vsi vojaški faktorji.   Zakaj dijaki bo večinoma reservni častniki ali pa to še postanejo in so poklicani, zavzeti  mej  nami odlična mesta. Zato pa ne gre prezirati dijaškega gibanja, ki prav z vojaškega Btališča zasluži največjo pozornost. Se tega nam je treba, da bi narodnostni boji ugonobili, kar je ostalo političnega poštenja. Uvažujmo in spoštujmo vsako  narodnost,  čislajroo nje posebnosti, ker je od tega odvisna moč države in ue vojake. Jednoatransko narodno prenapetost pa moramo obsojati, ker bi mogla imeti uedog'ednih posledic. Zato grajamo  z  vso odločnostjo, da so Dunajski vseučiliščniki pri poslednji demonstraciji peli „Die Wacht a m Uho in".   Bodi ta pesen tudi krasna, naj  je  tudi obujala  navdušenost,  ko  je  šlo za obrambo Rene,  v Avstriji ima „Die Wacht am Rhein"  nepat rijotično in protidina-stično tendenco. D^monstrovanje s tako pesnijo obuja misel, ali bo prisego tako pesem pojočih bodočih uradnikov in častnikov resno jemati. Ugovarjalo se bode: Zakaj bi Nemci ne smeli izražati svojih narodnih čutil? Proti izražanju narodnih čutil nima nihče nič, ali čez avstrijske meje ne smejo segati.  Kam moramo priti, če se drznejo dijaki kakor v Pešti poslati cesarju brzojavko,  katera je pisana v izrazih, kakor da bi hoteli dijaki ž njo groziti, vlada jim pa za to izreče svoje zadovoljstvo in jim čeatita na njih ponašanji, v Kološu pa goni rumuoske dijake pred porotnike. Nemško-uacijonalno gibanje rase Žalibog čedalje bolj, dovoljuje si zasmehovati avstrijsko mišljenje in slaviti „Wacht am Rhein" kot himno vseh Nemcev". — Tako  piše „Reichswebr" in priznati moramo, da je nje tožba opravičena.  Njej v informacijo konstatujemo,  da  se tudi  v krogih Ljubljanskih Nemcev ta ista „\V a c h t am Rhein" mnogo prepeva, a če bi videla, kdo takrat ploska, ježili bi se jej lasje! Skoda le, da „R *ichswehr* ni poiskala uzroka ueavstrijskim tendencam nemških nac jonalcev. PangermanBtvo je vzcvetelo v nas poglavitno vsled prizadevanja, narediti iz mnogojezične Avstrije nemško državo, vsled politike germaoizovaoja sploh.   To je vsakemu mislečemu  Človeku jasno.   Sicer pa naj gledajo odločilni krogi sami, kako udušiti prusaštvo. Položaj tta Ogerakem. Ogeraki opozicijonalni listi in njih somišljeniki pišejo prav resno o novi ministerski krizi. Ne verujemo sicer,  da je že nastala, ali to je resnica, da je Weckerlov položaj prav neugoden. Konservativna stranka prireja katoliške shode in kliče ljudstvo na boj, vrh tega pa hoče prisiliti škofe, naj se solidarno poklonijo cesarju in ga prosijo, naj ne sankcionira  predloge o civilnem zakonu.   Skof o so se temu uasvetu  ustavljali  doslej,  a konservativci so jim postavili za vzgled nemške škofe, ki so svoj čaa protestantskemu cesarju  poslali adreso, proBeč ga, naj n8 sankcijonira civilnega zakona.   Sedaj se pač ogerski škofje ne bodo mogli več ustavljati. Za vlado je tudi zelo neugodno, da ne more dobiti poljedelskega ministra, da ima v parlamentu le osem glasov večine, vstevši  nezanesljive Saše in da bo moral najbrž trgovinski minister odstopiti. Izdelal je namreč predlogo o ustanovitvi parobrodue družbe, sklenil tudi že vse  pogodbe, a cesarjevega privoljenja,  da  pride predloga pred zbornico, ne more dobiti.   Ali se je potem čuditi, da govore ogerski konservativci o novi krizi?
Y nanje države.
liesntca o Stamb ulovu. Malokdo je verjel, kar smo svoj čas, ko so se slovenski katoliški listi potezali za Stambulova, poročali o grozovitostih tega človeka. Sedaj potrjuje
to vea svet in potrjujejo to tudi v LUttichu učeči ae Bolgari. Ti ao v svetovnem listu „L' Indćpen-dance Belge" priobčili članek o Stambulova, v katerem potrjujejo vse to, kar amo mi svoj čaa pisali, pripovedujejo ,>a še veliko novih r«čij. Zlasti karakteristično je to, kar poročajo o l7lefness dijaku Tufekdžievu Stambulov ga je dal zapreti, češ, da je proti njemu snoval zaroto. Ksr ni dečka« ničesar priznal, mu prve tri dal niso dali ni jsati ni piti. Ker to ni nič pomagalo, sestavili so g» v sod mrzle vode. Tu je moral stati vet ur in s vzdiguenima rokama držati 6 do 7 kilogramov težko poleno. Da bi ae ne ganil, postavili ao okolo njega note. Seat mesecev so tako nečloveško trpinčili ubogega dečka, a ta se le ni uda I, le ni izdal nikogar. Ta junaški mučenik je imponiral celo Stambulovu, da je prišel dečka izpraševat. D-čko pa mu je povedal vse zločine njegove in mu naposled plunit v obraz. Zver v človeški obliki, Stambulov, je dal na to dečku obleko s petrolejem politi in jo užgati, ter je z zadovoljstvom gledal grozne muke, za katerimi je dečko umrl. Kobnržan, ki odklanja sedaj vsako odgovornost za zločine Stambulova, je to vedel, pa se ni ganil! — Iz rečenoga članka je razvidno tudi, da je Stambulov zapeljal nebroj deklic, ki so bile v peuzijonatih v Sofiji, v Piovdivu in v Trnovu. — Sedanja vlada je obelodanila spis, kateri je aestavil bivši finančni minister Salabašev. V tem spisu ae izreka Salabašev zoper falsificiranje budgeta, kakor je bilo v navadi, a Stambulov se ni oziral na te ugovore, ampak je tudi letošnji proračun falsificira! s tem, da je vanj mej dohodke uvrstil svote, katerih ni nikdar dobiti. Nova vlada hoče urediti gospodarstvo, da bi se jej pa ne moglo očitati, da nalaga nove davke, da prikrije lastne grehe, je ta spia obelodanila. Drž. dolg znaša 280 milijonov frankov, katere je obrestovati po 6 odstotkov, vrh tega pa je obresti plačevati v zlatu. L 1884 , ko je Rusija izgubila veljavno besedo v Bolgarski, ni imela ta nobenega krajcarja dolga, pač pa 22 milijonov reaervnega fonda. Nemiri v Združenih drŽavah. Iz Združenih držav prihajajo vesti o resnih nemrih. Štrajk železniških delavcev, ki traja Že dva meseca, se je silno razširil in ker železniške družbe niso hotele ustreči tirjatvam delavcev, prišlo je v nekaterih krajih do boja. V Cb'cagu vlada baje popolna anarhija. Ustaši so opleuili razna skladišča, požgali več vlakov in železniških skladišč. Spustili so tudi par pri nekaterih lokomotivah, da so te trčile ob razne vlake. Skoda je velikanska. Samo jedna železniška družba ima 1,200000 dolarjev škode. Vsled nedostajanja premoga je ustavila večina tovarn delovanje. Nad lOOOOOosobje izgubilo zaslužek. Razburjenost delavcev je radi tega še narasla in bali se je splošuega štrajka. V Cuicagu je policija na ustaše streljala in ubila več oaob. To je seveda prouzročilo novo jezo in vlada je v strahu, da se razširi upor na vzhodne države. Ša huje kakor v Chicagu je v Kaliforniji. Prebivalstvo simpatizuje z ustaši inje podpira na vsemogoče načine. V Sakramentu niso hoteli vojaki streljati na ropajoče ustaše, nego jim še duli patrone iu orožje. Tudi v Detroitu in v drugih mestih so veliki nemiri; sploh vsi znaki kažejo, da nastane v Ameriki prej nego se misli — socijalna revolucija.
Domače stvari.
— (Ljubljanski javni napisi.) Tisti peščici nemških hujskačev, ki bi rada svoje rojake na njih čutno gmotno škodo spravila v nasprotje a slovenskim prebivalstvom, tistim hujskačem nikakor ne ugaja, da bo poseben mestni komisar pri hišnih poaestnikih poizvedoval, kdo je za samoslovenske in kdo za dvojezične napise. Boje se, da bi bo dobilo bore malo glasov za dvojezične najiise in zato skušajo poizvedovanja preprečiti s tem, da kličejo na pomoč — vlado. Pravijo, da imajo poizvedovanja teroristično tendenco, naj se torej prepovedo. Radovedni Brno, ali ustreže dež. vlada temu zahtevanju. Da ima dobro voljo, o tem ne dvomimo. Isti židovski list, ki je to sporočil, javlja tudi, Ho "° doKjl| upravitelji eraričnlh poslopij nalog, na; se pri poM vedbi glede hišnih tablic izrečejo vsi ..
Temu se seveda ne čudimo prav nič, ojoza.jamo samo, da je Še dandanes v raznih alj.Li.«-.- m Šanih krajih nebroj eraričnih poslopij, na katerih ni slovenskega napisa.
— (Resnico! jubje, kje si?) Tako je „Slovence" naalovil notico, v kateri je odklonil očitanje, da odpira predale svojega lista ljudem, ki hočejo razdreti na Goriškem doseženo slogo. V dokaz se sklicuje »Slovenec' na uredniško opomujo v Številki z dne 4. julija, kjer je pisal: „Prošnja do veleč, g. dr. Gregorčiča glede* razpora, kakor tudi odgovor veleč. g. poslanca nas veselita in upamo, da bodo volilci, posebno duhovščina, i drugod izrazili jednake prošnje, katere bi mogoče pospešile spravo na Goriškem." — Konstatujemo, da b sklicevanjem na to opombo ni kar nič ovržena naša trditev, kajti res je še vi duo, da je „Slovenec" odprl svoja predala ljudem, ki razdirajo slogo, sicer bi ne bil in še
bres opomoje vzprejel in objavil proti poraeumljenju naperjeni strupeni članek „Kapitulac ja dr. viteza J. Tonklija*. Toliko v pojasnilo glede — resnicoljubja.
— (Desetletnica del. pevskega društva »Slavec*) v Ljubljani se je izvršila prav sijajno navzlic neugodnemu vremenu, ki je nastalo včeraj popoludne in onemogočilo veliko vrtno vese-selico pri Koslerju. Slavnostni koncert v predvečer je bil povoljno obiskan in se je obneBel vseskozi dobro. Pridržujoč si obširneje poročilo za jutri omenjamo danes le glavne točke slavnosti. V slavnostnem sprovodu, ki je bil po končani sv. maši, je bilo zastopanih okolu 20 društev z 8 zastavami, deloma korporativno, deloma po odposlanstvih. Posebno pozornost sta vzbujali hrvatBvi pevski društvi „Sloboda" in „Sloga", vrlo pevsko društvo »N a brezi na" in skupina čvrBtih Gorenjcev z Bleda v slikoviti narodni noši. Krasen je bil prizor pred mestno hišo, kjer je pokroviteljica društva č. gospa dr. Tavčarjeva na čelu slovenskih dam pozdravila društva in pripela krasen trak na zastavo Slavčevo. Gospodična pa so venčale zastave posamičnih društev z lipovimi venci. V slavnostnem zborovanju položil Be je tako rekoč temelj zvezi slovenskih pevskih društev. Vzprejeli so Be vsi razlogi, katere je imenom „G'asbene Matice" izvajal nje tajnik g. prof S tri to f in Be je volil pripravljalni odbor, ki naj izdela načrt pravil. Skupnega obeda se je udeležilo nad 150 domačih pevcev in gostov. Popoludanska vrtua vesel ca se je morala odpovedati, ker je začelo deževati in se je vsa družba razkropila z Virantovega vrta. Kmalu pa ae je našlo nadomestilo tej nepriliki in so se zbrala v-a pevaka društva v redutni dvorani. Improviziral se je velik tekmovalni koncert, katerega se je udeležilo v posamičnih zborih pet pevskih društev, ki bo naposled skupno zapeli »Naprej" in pa „Jadransko morje". Kakor pri skupnem obedu tako je tudi tu bilo več navdušenih zdravic vladarju, gostom, posebno bratom Hrvatom, slovenski zemlji, slovenskim damam itd. Posebno iskreno ovacijo so priredila društva pokroviteljici g. dr. Tavčarjevi in ljubeznivim damam, ki bo v krasnih narodnih nošah dajale slavnosti poBebeu sjaj. S kratka, vrti »Slavec" sme biti ponosen na včerajšnji dan, ki mu je bil dokaz veiic.h simpatij, katere uživa.
— (Gospod dr. Kari Tiiller) dovršil je ravnokar s prav dobrim uspehom svoj odvetniški izpit pred c. kr. višjim deželnim sodiščem v Gradci. | Oujemo, da odpre še ta raesr-c svojo odvetu . k), pisarno v Tolminu. Naši vrli Tolminci prid jI e si ž njim vestnega, pridnegi in izbornega pravnika, na drugo stran — kar gotovo ni manjšega pomena — pa tudi odločnega in značajuega narodnjaka. Čestitamo torej na obu strani!
— (Osobne vesti.) Za nekaj dnij došla sta v Ljubljano g Davorin Jeuko, blavui uaš skladatelj, ki biva na počitnicah na svojem domu v Cerkljah in g F. Pogačnik (Naval), operni pevec v Frankfurtu, ki je nedavno s tako sijajnim uspehom pel na Dunaji. — Privatai docent dr. Fran Hillebrand je imenovan izrednim prcfmorjem filozofije na Dunajskem vseučilišči.
— (Himen.) V soboto dne" 7 t. m. vršila se je v gradu Pollheim na Koroškem poroka gosp. Frana Sajovica v Kranji z gospico Pavlino Omer-bovo, hčerjo znanega narodnega trgovca Frana Omerse iz Kranja. Čestitamo!
— (Izpiti gojencev »Glashene Matice") so bo vršili zadnja štiri dni minulega tedna s prav pov (juitn uspehom in se je zaključilo šolsko lety, ter se razdelila spričevala.  Obširneje o teh
pj   čali v jedni prihodnjih številk, ifcor  tudi o zanimivem   .Izveetji Glasbene Matice"  o  22.  društvenem  in   pevskega zbora 4. letu, katero poročilo je z veliko marljivostjo sestavil društveni tajnik g. profesor Anton Stritrf.
— (.Uadogoju") je pristopil kot ustanov-nik z doneskom 100 kron gospod Ivan Valen-čič, veleposestnik v Trnovem na Notranjskem — Živio požrtvovalni rodoljub! Naj bi našel o priliki novega šolskega teta mnogo posnemovalcev!
— (Banka »Slavi j a") podarila je društvu »Sloga" v Gorici za slovenske šolske zavode 200 g I d. in »Slovenskemu pisateljskemu društvu v Ljubljani" kot daljši donesek k njegovemu ustanovnemu fiudu 5 0 g Id. — Živela 1
— (Za »Narodui Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: GoBp. Ivan H r i b a r 20 kron, katere so kot zadatje v neki kupčijski zadevi zapadle njemu v korist. — Živio I
— (Za družbo sv. Cirila in Metoda) je Litijska učiteljica gdčoa. Josipina Schott nabrala dne 4. t. m. pri učiteljski koufereoci v Zati-čini 10 kron in 60 vin., ter izročila to svoto Litijsko-Žmart i nakim Slovenkam, ki nabirajo doneske za družbo.
— (Na^olenjjikjhi_zelenjcah) se kaže prav živ^hea.pjremat, ulao osebni, kakor tovorni. Cujejo ae pa pritožbe radi tega, da mora Novomeški vlak na postaji Grosupeljski vselej čakati, dokler ne pride Kočevski vlak. Sploh se vodi obrat, kakor bi bila Kočevska proga glavna, Novomeška pa samo neznatnega, poBtranBkega pomena. Ali temu ni tako, vsaj kolikor se tiče osobnega prometa. Prijatelj našega lista nam piše, da je nedavno na Grosupeljski postaji čakal in ker je imel časa obilo, preštel je vse tiste, ki so ž njim čakali. Naštel jih je nad 300. Ko je potem prišel Kočevski vlak, preštel je iatotako vse popotnike v njem, ali ni jih bilo niti 30 Zaani nam niso razlogi, po kojih bo ravna vodstvo dolenjskih železnic, zategadelj objavljamo to pritožbo v najboljšem namenu, ker je vse-kako mogoče, da Be dajo nedostatki odpraviti, ne da bi Škodilo ti ali oni progi. Gotovo pa je, da ima vodstvo bolj upoštevati tristo potnikov, nego pa trideset! —
— (Vojaški i z g re d i ) ponavljajo se, odkar nihaja gornještajerski pešpolk v našem mestu,
oraj redno vsako nedeljo. TuJi nocoj okolo polu-oči nastal je bil mej vojaki omenjenega polka iu Civilisti na Marijinem trgu prepir in pretep. Ko sta | sled vrišča  in kriča mestna  redarja Ivane in urga prihitela na lice mesta, pretepalo je šest jdčastoikov  nekega  civilista,   kateri  je,   ko sta edarja intervenirala, utekel, a dva podčastnika za in J  oBtali   podčastniki  pa   so  potegnili orožjej ipeden podčastnikov z i bolel bi bil redarja Ivanca z odalom, da ga ta ni pravočasno zgrabil za roko er mu izvil orožje;  ali  v  tem  treuotku potegnil u je drugi vojak sabljo z nožnice ter mu jo od -nesel.   Vender se je redarjem posrečilo, aretirati tdva razgrajalca, in sicer desetnika Gustavu Lan g a in Alfreda Fischerja, ter ju odvesti v vojaški zapor.   Krik in vik bil je upravo škandalozen in j preplašeni hiteli so ljudje k oknom gledat, kaj Be je pripetilo. Tudi pri mirozovih opaža se z nevoljo obnašanje nekaterih vojakov 2 7. pešjielka. Kompetentne faktorje opozarjamo, naj vender že store po-j trebne korake, da vojaštvo ne bode po nepotrebnem^ izzivalo domačega mirnega prebivalstva.
— (Strela ubila) je minuli teden v Češ* icah  mej  nevihto 23letuo Ivanko Žrimšek, ravno;
govega dohoda in pričakuje od njega kot vernega aina svojega naroda izpolnitev marsikatere želje. Prevzv. nadškof odgovoril je, da zaupa v boga in ima dobro voljo. Vse svoje sile hoče posvetiti domovini in nje glavnemu mestu. Pred pustajinim poslopjem bila so razvrščena pevska društva, ki so zapela v pozdrav himno „Liepa naša domovina". Pred kapelo usmiljenih bratov se je ustavil sprovod voz in je korakal nadškof, ko ho pa oblekli v pontifi-kalija, peš pod baldahinom v slovesnem Bprovodu do stolno cerkve. Tam sta se pridružila prevzv. biskup Stro8Bmayer in nadškof dr. Stadler. Vikar Gugler je pozdravil v imenu duhovščine novega vrhovnega pastirja, ki je vzoren duhoveu in dober Hrvat. Gromoviti Ži vio-klici so zadoneli po teh besedah, ki bo h ■ ponavljali, ko je odgovoril dr. Po-silović, da ljubi Lrvatski narod in bode vedno deloval zanj ter skušal hiti dober oče svojim otrokom. Po končauih obredih se je sprovod podal v nadško-fovsko palačo, kjer je občinstvo burno pozdravljalo dr. Posiloviči in Strossmaj'erja. Nadškt.f ;e vzprejel putem več deputacij in se odpeljal k banu, ki je takoj povrnil poset. Oo 9. uri zvečer je bila sijajna bakljada, katero je priredilo novemu nadškofu meščanstvo in serenada vseh pevskih društev. Včeraj pa so ho nadaljevali cerkveni obredi v stolni cerkvi.
T
Slovenci in Slovenke! ne zabite
družbe sv. Cirila in Metoda!
.Is___
Razne vesti.
\............_______________________,
J ko je hotela stopiti čez prag v hišo. NesreČnica sa •iti. zgrudila mrtva.
— (Nov mrčes) se je prikazal v novomeškem okraji v nekaterih vaseh obč>ne Brusnice, ki uničuje žitna in ječmenova polja. Mrčes, ki je bil doslej v teh krajih nepoznan, je podoben uši in se nahaja v peščenih tleh. Ogloda korenine bilk, ki se vsled tega posuše. Mnogo ž ta se je moralo pokojiti, da se vsaj slama redi. Dotični posestniki imajo doslej že nad 2000 gld. škode.
— (Občinske volitve v Buzetu) so se končale s popoloo zmago hrvatske stranke. Italijani se niso upali postaviti kandidate za HI. in za II volilni razred, postavil so jih samo v I. razredu in ž njimi sijajno — propadli.
— (I n t r o n i za c i j a novega Zagrebškega nadškofa prevzv. dr. Juraja l'osi-1 o vi ča) se je vršila predvčeranjem in včeraj jako slovesno v hrvatski prestolici, ki se je odela v slav-uoBtuo krilo, da dostojno vzprejme svojega prvega cerkvenega dostojanstvenika, vernega sina I rvatske zemlje. PoBeb n uijaj je dajala vsej slavnosti navzočnost meceua hrvatskega prevzv. biskupa Str os s-m u ye rja, katerega je jako navdušeno vzprejelo vse prebivalstvo, ko je došel dan pred slavuostjo v Zagreb. Pevsko društvo »Kolo" mu je priredilo sijajno serenado, deputacija Btranke prava jo i vod Btvom g. Foloegovićt pa se je poklonila velikemu dobrotniku svojega naroda, ki jo je vzprejel jako ljubeznivo in se dolgo razgovarjal s posamičnimi člani. Povodom dohoda novega nadškofa izrazijo vsi listi zadovoljstvo hrvatskega naroda, da se je konečno rešila ta zadeva. »Obzor" izšel je v praznični izdaji. Novega nadškofa vzprejel a so v soboto popoludne zastopstva vseh oblastev, korporacij itd. na državnem kolodvoru. Ko se je bližal vlak, pozdravila ga je množica z burnimi Živio-klici. Župan Mošioskv je pozdravil nadškofi s toplimi besedami rekoč, da bo vsa dežela in na če'u jej glavno mesto veseli nje-
* (Nesreča pri telovadbi.) Minuli teden padel je pri telovadbi načelnik Kariinskega Sokola v Pragi Karel H r o n v tako nesrečuo z droga, da je malo pozneje v naročji bratov Soko'ov umrl Hrony bil je izboren telovadec in znan obiskovalcem vsesokolske slavnosti v Pragi Lansko leto je bil odlikovan z zlato svetinjo pri veliki tekmovalni telovadbi v Nancy-ju.
* (Avstralsko meso za našo vojsko) Vojna uprava hoče poskusiti, bi bo li ne dalo avstralsko meso uvesti za našo vojsko. Prihranilo bi bo baje pri c^nah, vojaki pa bi dobili vse jedno več mena. Komisijonelne poskušnje so se vršile in imele splošno povoljen uspeh.
* (Afera Kotze) je končata s tem, da Be je dokazala nekrivda obdolženega ceremonijakega mojstra, ki je bil tudi izpuščen iz zapora. Sum leti zdaj na necega druzega visečega dvornega dostojanstvenika, ki je baje pisal sramotilna anonimna pisma, katera bo vzbujala toliko senzacijo.
Knjiiovnost.
— Nazorni pouk v ljudski šoli. I. del. Sjiis d Frančišek Gabršek. Iedalo in založilo »Pe-dagogižko društvo v Krškem*. V Ljubljani. Natisnila »Narodna T akarna". 1894 Str. 275. Cena 1 gld. 50 kr. O tej lepi knjigi čujemo od s'rokov-njakov jako laskave sodbe Vsi jo hvalijo kot izvrstno, vse pohvalo viedno de'o, ki zavzema v slovenski pedagogiki literaturi odlično mesto. Obljubljena nam je duljša ocena, katero priobčimo pri prvi priliki.
— »Vienac" ima v št. 27. naslednjo vsebino: U slavu ustoličbe dra. Jurja Posilovrća; — Radmilović, pripoviest, napisao Ksaver Sandor Gjal-ski; — TJ album gospo ijici V. K, spjevao A Tre-s;ć Pavičić; — Ruža, češki napisao Jaroslav Vrch-licky, preveo Stjepan Karlov; — H-rcegovin«, spjevao Mirza Salvet; — Kako Braodes sudi o Zoli, priopćio Vladimir Gudel; — Horacijeva poslanica Avgustu; — Od Zagreba do mora. — Slike: Diploma kralja Ladislava o utemeljenju prvostolne crkve zsgrebačke; — Pogled na jirvostolnu crkvu 8u uegdašn;e Harm ce ; — Prvostolna crkva po novoj osnovi.
Dunaj 9. julija. Cesar zapusti v četrtek Madonno di Campiglio in se odpelje v Išl.
Rim 8. julija. Crispt je v današnji seji poslanske zbornice zahteval, naj se vrši takoj razprava o zakonskem načrtu glede reforme zakona o javni sigurnosti. Debata še ni končana. Predlog je bil v soboto že odklonjen in obvelja le če glasujejo zanj tri četrtine navzoč -ii i h poslancev. Debata je jako živahna.
Pariz 9. julija. Vlada je danes predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se določa, da o anarhističnih hudodelstvih nimajo
več soditi porotniki, nego navadni sodniki in s katerim se prepove priobčevanje poročil o sodnih obravnavah zoper anarhiste.
Pariz 9. julija. Kazensko sodišče v Digne-u je obsodilo italijanskega vohuna majorja Luigija Falto na jedno leto težke ječe in na 1000 frankov globe.
Saint L6 8. julija. Policija je zasačila štiri iz Cettea došle anarhiste, na katere leti sum, da so bili porazumljeni z morilcem Car-nota. Jeden zaprtih anarhistov, Santo Beldi, je avstrijski podanik.
Listnica uredništva.
Gosp. dopisniku z Glinj na Koroškem: Cenjenega dopisa no moremo priobčiti, ker bi ga državno pravd-niStvo prav gotovo zaplenilo.  Srčni pozdrav!
§/mW Opozarjamo našo spoštovana čitatelje na to, da bode žrebanje Dnnajskib srečk s 5 glavniiuI dobitki po 10.000 kron žo dne 12. julija.
Tujci:
H. julija.
Pri Nlonn: Verno z Dunaj«. — Matschek iz Št. Kidn. — VirHf-b, Griiuvvaid iz Ogerskegs. — Gvozdauovič, Miiller, Milella iz Trsta. — Lcvstek iz Zagreba. — Jobst iz Linca — Mnly iz Tržiča. — Podboj iz Kamnika. — Dr. Feichtinger iz Krko
Pri Malici: Fels, Tumpes, Proliazka, Scharr, Hrauu, Sore z Dunaja. — Prodam iz Krko. — Micbulina, Storch iz Trsta. — Sohlok iz Zagorja. — Tratarec iz Poljan. — Kadi iz K ml o I to vega. — Urauu iz Gradca. — Pl. Garzarolli iz Sonožur.
Pri nvMtrljMkent cesar ju: TheuerBchuh iz Tržiča.
— Perko iz Gradca.
Pri lminrNkt-m dvoru: llandler, UauiT it Kočevja. Pri |ii/.iieiu   kolodvoru:  Trdina iz Kudolfovega.
— Mami iz (»radca.
Meteorologi ono poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
7. julija |	7. zjutraj 2. popol. !). zvečer	740 0 mu. 738 5 mm. 737"8 m«.	19-4° C *\ ti" C UO »i1 C	si. vzh. brezv. si. vzh.	jasno jasno obl.	0 00 mm
8. julija	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	737-1 mm. 73»>T mm. 737'5 mu.	18 8° C 89 4° C 17 4° C	brezv. si. vzh. si. zah.	obl. obl. dež.	17 OO.m. dežja.
Srednja temperatura 22■2" in 19 5°, nad noruialom.
za 3-4° in 0-7°
3DuLZD.aosls:SL borza
dud 0 julija t. I.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 05 kr.
Skupni državni dolg v srebra    .... 98 „ 10 ,
Avstrijska zlata renta....... 122 , — „
Avstrijska kronska rtntt 4"/,..... 97 „ 90 ,
Ogerska zlata renta 4°/0...... 121 g 15 ,
Ogerska kronska renta 4u/0..... 95 „ 15 ,
Avst.ro-ogersko bančne delnico    .... "1000 „ — „
Kreditne delnice......... 350 , 50 „
London v i sta........... 125 „ 20 a
Nemžki drž. bankovci za 100 mark    .   . 61 , 37»/, ,
20 mark............ 12 , 27 ,
20 frankov........... 9,9« „
Italijanski bankovci........ 44 , 40 „
C. kr. cekini.......... 5 , 92 „
Doc 7. julija t I.
4'/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 1804 po 100 gld..   . 197 , 60 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 127 » — „
Zemlj. obč. avstr. 4' ,°/o zlati zast. listi    . 124 „ — n
Kreditne Hrečke po 100 gld...... 196 , — „
Ljubljanske srečko........ 24 , 25 „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 . 50 „
Akcije auglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 157 , 25 m
Tramway druftt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 305 „ — „
Papirnati rubelj......... 1 „ 34'/4 „
rtajrcoirejše fa^orte
prt povoha jako po ceni
Jlnton Schttster
Ljubljana, Šp/talske ulice.
Pluss Staufer lepilo
je najboljše xi% lopljoujo -s-.loitilJsMiili prod. inetov,  kakor steklo,  porcelan, poaodjp, les itd. itd.
Pristno le v kupicah po 15 in 25 kr. pri Franu Kolluiann-u v Ljubljani. (705—2)
Dr. Rose M balzam
je nad 30 let znano, probavljanje fiujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-
ljajoče
domaće sredstvo.
in slast pospe-lo raztopil 24— 12)
Velika Hteklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti ŽO kr. ve«. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana j varstvena znamka.
Zaloge skoro v VNeh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
Vaško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V Hkatljieah po 35 kr in 25 kr. Po posti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-
nito varstvena znamka.
G-lavna zalogra.
. FRAGNER, Praga,
it. 203-201, Mah itrana, lekarna „pri mn-m orlu". P Poštna raz pofiil jatev vsak ilan. '*JQ
C. tr. |lavBg ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
■v-elia.-vxa.egra, odL 1. j-a.ii.I1a, 1894.
Nastopno omenjeni prihajal i i tn odhajal nI čaal oanačeni 10 V šrednjrrrtnipskrm rasu. Sroilnjoovropski čas J« krmjnemu OMU T Ljubljani ga, 9 minuti naprej.
Odhod iz LJubljane (juž. kol.).
Ob tU. uri Ii min. po *%oH osebni Tlak v Trbls, Pontabel, Beljak, O«-Iotbo, Vranaonsfoste, Ljubno, 6»a Selathal v Auiaee, Itchl, Oinun-den, Soluograd, [jenil-Gaatein, Zeli na Jeaeru, Inoniost, Bregens, (Jurih, Oonova, Pariz, Stejrr, Lino, liudojerloe, PlaenJ, Marijine vare, K^er, Karlove Tare, Franoove Tare, Prago, Lipaijo, Dunaj via Amatetten.
Ob a. uri 7 min. tjulraf raeianl vlak v Novo mosto, Koievjo.
Ob 7. uri lO min. tjutin) oiebat vlak v Tri.i«, Pontabal, Beljak, Oe-lovoo, Franzonafoste, Ljubno, Dunaj, čas Selathal v Auiaee, Isohl, Omundon, Solnograd, Lend Oaitein, Dunaj via Amatetten.
Ob 11. uri 41 min. ilopoltuine metani vlak v Novo mesto, Kočnvjo.
Oh 11. uri SO min. dopoludn« osebni vlak v TrbI«, Pontabal, Beljak, Oeloreo, Franzonsfeste, Ljubno, Solsthal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. popoludn* osebni vlak v Trhli, Beljak, Oaloveo. Kranzensrosto, Ljubno, čos Sotstlml v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli na Jeaeru, Inomost, Bregulo, Onrih, Oenevo, Paria, Stoy r, Lino, Oman-den, Isohl, Budejovioo, PlsenJ, Marijine vare, Eger, Franoovo vare, Karlove vare, Prago. Lipeko, Dunaj via Amatetten.
Ob 6. uri 30 min. tmVr metani vlak ▼ Novo meato, Kodevj«.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Oh 5. Mri B3 min. tJutrtO otebnl vlak a Dunaja via Amstatten, Lip. tije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih Tirov, Plsnja, Budejevio, Bolnograda, Linoa, Bterra, Omundena, Itohla, Aua.
toea, Pariza, li......vo, Ourlha, Bregenaa, InomoaU, Zella na jeseru,
I.imkI ()a«it(Miiu, Ljubuega, Golovca, Beljaka, Franaanafeate, Trbiia.
Ob S. uri O min. tjntruj motani vlak iz Novega mosta, Kooevja.
Ob 11. uri H7 min. ilojtotuitne osobni vlak a Dunaja via Amatetten, Lipsije, Prago, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Linoa, Btevra, Pariaa, Oonove, Curiha, Brognico, Inomosta, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, l.Jubuoga, Oelovoa, Liensa, Poutabla, Trbiia.
Ob l!i. tiri 4G min. popnluiine meianl vlak ia Novoga mesta, Kočevja.
Ob 4. uri 4H min. popnluitnti osobni vlak a Dunaja, Ljubnega, Selathala, Beljaka, Oelovoa, Vrancenafosto, Pontabla, Trbiia.
Ob H. uri 34 min. uverer nieiani vlak is Novega Mosta, Kooevja.
Ob 0. uri Hl min. tverr-r osobni vlak a Dunaja preko Amstottena in Ljubuega, Ueljaka, Oolovoa, Pontabla, Trbiia.
Odhod lz LJubljano (dr*., kol./
Ob   7. uri 23 min. ijutm)       v Kamnik. „     U    ,    OS     „     popoludne „ „ „     S.    „    BO     n      tvrrrr n „
,, IO.   ,,   lO    ,,     tvrčrr ,,        ||      (slednji vlnk le ob nrvloljah
in praznikih.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Oh   o. uri SO min. tjulruj       la Kamnika.
B   11.  a   18    fl    dopohtilnc a       ,, (4—152)
„    0.   ,,   VO    ,,    nrrrvr ,, ,,
.    y    »   r*.~*     ,     zvrrcr „        n      (tlednji vlak to oh no. i olj ah
in praanlkih.)
Služba upravitelja
listu
Slovenski Narod"
se razpiše.
Prednost imajo oni, ki imajo nekaj pojma o knjigovodstvu ter so zmožni več jezikov. Plača 45 gld. Prošnjo s spričevali in referen-cijami je uložiti do SO. julija, t. 1. pri gosp. dr. Ivanu Tavčarju v Ljubljani.
Dva dijaka
iz buljSe h še vz^rejmuta «.> pri  uradniški obitelji v Htanovunje in hrano. ^749—1) Židovmkc ulice št. 8, II. u (Ml« tropi«.
IfASA* ***** H^.U.a.ataaaalilii.f
Podpisanoc nuznutija si. oh&instvu, da je otvorll
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 9
svojo
brivnico
kjer se bode vedno točno in solidno postreglo. Pri-poročiije be si. občinstvu za uinoKobrojcn poaot, biljeii
z velespo8tovanjoui
Ivan HCaopvus,
(739—2) brlvoo.
v Ljubljani
Prostovoljna razprodaja
narejenih kovčegov in torbic
zu |»ol«>\ i«'«s prvotne cene, kakor tudi
narejenih jermenov za stroje
vnake niroko8ti in dolgosti. (7:o—l)
Dunajske srečke a 1 krono. I v četrteh žrebanje!
5 trn mm
lavnih dobitkov po 10 Q00 kron.
•™ * ~ ™ ™ (605—19)
Srećke priporoča J. C. MAYER v Ljubljani.
se nalagajo glavnice
če se kupujejo
4° o založnice galiskega zemlj iško-kreditnega društva.
iBte dotiHsajo
dobička, več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti.
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vložć kot kavcija
in kot vojaška tenltna kavcija; razen tega jo vsskib 100 gld. zalotnic zavarovanih po hipotekami vrednoBti 253 gld. 33 kr.
Založnice se dobivajo po vsukokrstnem dnevnem kurzu pri
banka in menjalnica v Ljubljani. (668—14)
Izdajatelj in odgovorni urednik: J u Bi p No 11 i.
Lautniua in tisk „Narodne Tiskarne".
D0^A
42
96