DOMŽALE, 8. AVGUSTA 1997 • ŠT. 8« LETNIK 36 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Želim si, da bi .-^___... spoštovali. Otroci zaslužijo vse spoštovanje, kar ga jim lahko daste, ker so tako svezi, tako nedolžni, tako blizu božjemu. Prisel je ćas, da jim izkažete spoštovanje, namesto da jih silite, da spoštujejo najrazlićnejse pokvarjence, pretkance, prismode in trapce samo zato, ker so stari. Osho Rajneesh: Otrok nove dobe Nova masa v Radomljah V nedeljo, 6. julija 199^ je bila po 28 letih v radomeljski cerkvi sv. Marjete nova masa, daroval in pel jo je novomaš-nik lazarist Janez Cerar s Škr-jančevega. Za verne Škrjan-cane, Radomljane in Hujane ter vse bližnje in daljne oko-ličane je bila ta julijska nede-Ija pravi ljudski praznik. Na-bito polna cerkev, zunaj nje pa je bilo prisotnih še za dve naši cerkvi. Med udeleženci je bilo tuđi več kot petdeset narodnih noš, ki so novomaš-niku, zboru duhovnikov in novomašnim gostom naredi-je dolg »špalir«, v cerkvi pa je žanje skoraj zmanjkalo prostora. Med narodnimi no-šami je izstopala družina Zajc iz Preserij, Marta, Franci, sin in tri hčerke. (Nadaljevanje na strani 15) S povabljenimi gosti na novi maši. (Folo: Mavrica - Radomlje) Polletno delo Občinskega sveta Občine Domžale v očeh statistike • Obdnski svet Občine Domžale se je v prvem polletju letošnje-ga leta sestal na svojih rednih sejah šestkrat in enkrat na nadalje-vanju seje. • Na sejah je obravnaval 85 točk dnevnoga reda in ob tem sprejel 152 sklepov, od tega 19 odlokov. • Člani Obćinskega sveta so /a obravnavo prejeli 1507 strani gradiva, katerega je v veliki većini pripravila občinska uprava. • Med obvezno točko dnevnega reda Vprašanja, pobude in pred-logi danov sveta so člani Občinskega sveta zastavili 54 tovrstnih vprasanj. • Na osnovi sprejetih aktov na sejah Občinskega sveta je izšio 7 številk Uradnega vestnika Občine Domžale s skupno 322 strani. • Prisotnost na sejah Občinskega sveta je bila 90%. • Predsednik Občinskega sveta Občine Domžale dr. Miha Brejc je pred sejami Občinskega sveta štirikrat sklical kolegij Obćinskega sveta. • Med odbori Občinskega sveta se je najvećkrat in sicer osemkrat, sestal Odbor za obćinska priznanja, proslave in prireditve ter obe-ležja obćinskega pomena; vodi ga g. Franc Reiter. • Med komisijami Občinskega sveta se je najvećkrat sestala Sta-tutarno pravna komisija, ki jo vodi g. Marko Vresk, in sicer štirikrat. • Odbori Občinskega sveta so se v prvem polletju skupno sestali 39-krat, komisije pa 6-krat. Fotografiji: CIRIL KOMOTAR 28. JULIJ 1897-1997 Spomin na Janka Kersnika Pred začetkom redne, 12. seJe Odbora za poćastitev ju- Pomembno je, da praznino sjim zapolniš. V začetku julija se je °a enotedenski obisk vr-n'l eden izmed mladih fantov, ki je že drugo le-to na zdravljenju v eni °d terapevtskih skupno-st' »La Patriarche« v Murcii v Španiji. V tem ^asu je bil gost Centra ?a mlade in povedal •^arsikaj, kar bo zanimi-vo tuđi za naše bralce. (Nadaljevanje na tretji strani) bilejnega leta 1997 ki je bila prav na datum 100. obfetnice smrti pisatelja Janka Kersnika, smo, kot se ob taki priliki spodobi, še posebej za nas odbor, pripravili kratko s[ximinsko slove-snost na pokopaliSču na Brdu pri Lukovici, kjer je pisatelj Janko Ker-snik tuđi pokopan. Ob grobu pisatelja smo se zbrali člani Odbora in pisateljevi sorodniki. Odbor je položil venec na grob pisatelja janka Kersnika. Predsednik Odbora za počastilev Jubilejnega leta, podžupan g. Matej Kotnik, pa je spregovoril nekaj besed o pisate-Iju in ob tej priliki prebral za to priložnost iz Kmetskih slik izbrano povest Kmetska smrt. Slovesnost je potekala v intimnem in prisrć-nem ozračju. Saj smo se zbrali vsi, ki nam pisatelj in njegovo delo res veliko pomenita. Po slovesnost i na Brdu je Odbor nadaljeval 12. sejo v sejni sO-bi Občine Lukovica. Prevejal nas je prijeten občutek, kajti vsi smo ćutili, da smo izpol-nili dolžnost, ki je častna in lepa. Pisatelj je izpolnil svojo življenjsko pot in minila so dolga leta, v svojih delih pn ostaja. B. R. Grb in zastava občine Moravče Občinski svet Občine Moravće je na zadnji seji sprejel predlog grba in zastave, simbolov, ki bosta predstavljala občino Moravče. Postopek za doloći-tev grba in zastave se je prićel že ob koncu pre-teklega leta z javnim natečajem za oblikovanje grba, zastave in doloćitev praznika obćinc. Komisija za doloćitev grba in zastave je podelila 2. in 3. nagrado predlagateljem grba in zastave v javnem na-tečaju, vendar ni nobenega od predlogov izbrala za na-daljnjo obdelavo. V sodelovanju z društvom Heraldica Slovenica in njenim predstavnikom gospodom Valtom Jurečićem je bil narejen predlog grba, ki je bil prirejen iz že obstoječega grba Krajevne skuprrosti Moravče iz leta 1994, katerega avtor je bil dr. Bozo Otorepec. Grb sestavlja hrib v zeleni barvi, na katerem je eno-staven grajski stolp v rdeči barvi, nad dvema prstano-ma pa je modra lilija z dvema rdečima prašnikoma. Simboli v grbu so vsekakor povezani s prisotnostjo Lim-barskih vitezov na našem obmoćju. Od starejših gradov je bil pomemben tuđi Limbarski grad, ali po nemsko Li-lienberg. Grb Limberških je bil takoimenovani govoreći grb, saj je pomenil lilijo in grad na hribu. Zastava, ki bo v !xxloće predstavljala obćino Moravče je modre barve, v srednji tretjini pa je nameščen atribut grba občine na beli podlagi. Tako se je tuđi občina Moravče postavila ob bok tištim, ki so že izbrale simbol, ki bo v bodoče predstav-Ijal nas obćane. BRODAR M. LETNO GLEDALIŠČE STUDENEC V RITMU CHARLSTONA Bravo, Charlvjeva teta »Ne gre, pa ne gre,« so uvodne besede Studenta Jacka z začetka letošnje premiere, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Miran Jare Škocjan v Letnem gledališću na Studencu. Pa je šio, in to lako dobro, da smo skoraj pozabili iti do-mov, vsem nam pa so ob koncu v usesih zveneli ritmi charlstona, nekateri izmecl številnih obisko-valcev, ki so trikrat več kot napol-nili prijetno prizorišče, pa so se ob koncu kar sami poskusili v tem tradicionalnem veselem plesu. In vesela je bila tuđi Brandono-va Charlyjeva teta, priredil jo je Alojz Stražar, ki je bil tuđi režiser komedije (asistent režije je bil France Stražar) in kdo ve, će kdo šteje, katerič že je pokazal, da mu nikoli ne zmanjka idej. Začetni ples je ustvaril vedro razpolože-nje obiskovalcev. (Nadaljevanje na osmi strani) V zahvalo Slovenski etimološki slovar, knjigo Marka Snoja, je odgovorni urednik Bogdan Osolin v imenu uredništva izročil neutrudnemu lektorju Sla- mnika g. Avguštinu Pirnatu. Foto: JANEZ STIBRIĆ AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale Jure Berlot, svetnik SLS je dvignil samo roko. 30. SE|A OBČINSKEGA SVETA V ospredju obravnave prostorski akti Občinski svet Občine Domžale se je sestal na svoji zadnji seji pred počitnicami v sredo, 2. julija 1997. Većina točk dnevnega reda je bila name-njena obravnavi prostorskih aktov, tako v prvi kot v drugi obravnavi. Na začetku so člani Občinskega sveta z enim glasom proti sprejeli Odlok o zazidalnem nacrtu ob-močja D-18 Toko, ki je v jugovzho-dnem delu centralnega mestnega Na podlagi Zakona o ure-janju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/ 86 in Ur. list RS, štev. 26/ 90, 18/93, 47/93 in 71/93), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS, štev. 14/85) in 18. ćlena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95 in 21/ 95) je Obćinski svet Občine Domžale na svoji 30. seji dne 2. 7. 1997 spre-jel SKLEP O SPREJEMU OOLOKA O ZAZIDALNEM NACRTU OBMOĆJA V - 5 PAPIR- NICA KOLIČEVO V PRVI OBRAVNAVI tObčinski svet Občine Domžale sprejema os-nutek Odloka o zazidalnem nacrtu območja V -5 Papirnica Količevo v prvi obravnavi ter ga posreduje v 90-dnevno javno razgrnitev. Razgrnitev bo v II. nad-stropju Občine Domžale. En izvod gradiva se posreduje Krajevni skup-nosti Vir. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Vir med javno razgrnitvijo. Organizira in vodi jo pristojni oddelek občinske uprave. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: Datum: 01500-87/97-31 02.07.1997 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA dr. Miha BREJC, l.r. kareja in je omejeno s Karantan-sko in Slamnikarsko cesto na jugu in vzhodu, domžalskim Domom počitka na zahodu in obstoječo stanovanjsko poslovno pozidavo na severu. Z odlokom se določa krepitev centralnih in stanovanj-skih funkcij, zmanjšuje pa obseg proizvodnega dela območja. Soglasno je bil v nadaljevanju z nekaterimi amandmaji sprejet Odlok o prostorskih ureditvenih po-gojih za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin-Mlake (T1 in T4). Odlok je name-njen izvajanju gradenj (prizidave, nadzidave, adaptacije, sanacije, rekonstrukcije) v sklopu pretežno realiziranih zazidalnih načrtov v naselju Trzin - Mlake. Člani Občinskega sveta pa so imeli že v drugo na dnevnem redu sprejem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Center za mlade« Domžale v drugi obravnavi, saj je bil na zadnji seji Občinskega sveta umaknjen. Tuđi tokrat ocJločitve o sprejemu odloka nišo sprejeli. G. Jurij Berlot, član Obćinskega sveta, je namreč skupaj s petimi člani Občinskega sveta tik pred obrav-navo gradiva vložil na odlok kar 17 amandmajev, ki so bistveno pose-gli v vsebino odloka. Občinska uprava je kot predlagatelj odloka na osnovi vloženih amandmajev OBČINE DOMŽALE, MENGEŠ IN MORAVČE Gospodarski odbor Mladinski dom na Krku in Leštan & Leštan VABIMO športna društva, da si s svojimi ekipami na Krku organizirajo športne priprave. Nudimo igrišča in številne rekvizite. tel.: 061/722-056 tel.: 061/651-131 mob.: 0609/644-304 Svetnica Občinskega sveta Marija Urbanija je postala srečna mamica. Čestitamo! Svetnik Združene liste Pavle Pevec se je skril za ZA, svetnik Demokratov Tone Peršak pa glasuje in pozira. predlagala, da se odločanje o amandmajih in o odloku v celoti po predstavitvi amandmajev s strani vlagatelja preloži na eno iz-med naslednjih sej, saj so vloženi amandmaji tako zelo posegli v vsebino odloka, da so potrebni te-meljitejšega pregleda in preverbe skladnosti z zakonom, kar so člani Občinskega sveta podprli in odločanje o sprejemu odloka prelo-žli na jesensko sejo. V prvi obravnavi so člani Občinskega sveta sprejeli Odlok o zazidalnem nacrtu območja V5 Papirnica Količevo. Ureditveno območ-je je med naseljema Količevo na jugu, Škrjančevo na severu, reko Kamniško Bistrico na zahodu in Koliško cesto oz. 1. območjem kmetijskih zemljišč na vzhodu. Območje je prvenstveno name-njeno industrijski dejavnosti zno-traj že opredeljenega območja to-varne, na severnem in vzhodncm delu območja (obrobje) pa je že delno formirana stanovanjska po-zidava. Z odlokom se poskuša cJo-seči postopen prehod iz čistega in-dustrijskega v stanovanjsko območje. Odlok je posredovan v 90 dnevno javno razgrnitev, v času javne razgrnitve bo tuđi javna obravnava v prostorih KS Vir. Odlok o gradnji pomožnih ob-jektov za potrebe občanov in njihovih družin so člani Občinskega sveta enkrat že imeli na dnevnem redu seje, vendar so ga še pred ob-ravnavo umaknili. Tokrat so meni-li, da je odlok primeren za sprejem v prvi obravnavi in za nadaljnjo ob-ravnavo. Odlok določa vrsto, na-men, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadošča predhodna priglasitev del pri pristojnem uprav-nem organu. Podpredsednik Občinskega sveta in član SKD se je usedel čisto zadaj, podžupan Simon Mavsar pa nič. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala Občinskemu svetu, da se na last-no željo razrešita članstva v Odboru za finance ga. )elka Repas in g. Marko Vresk, na njuni mesti pa imenujeta ga. Ani Pezdirc in g. Tone Dragar, kar so člani Občinskega sveta brez razprave tuđi sprejeli. Ob zaključku seje je predsednik Občinskega sveta Občine Domžale, dr. Miha Brejc, člane Občinskega sveta seznanil, da bo naslednja seja Občinskega sveta v skladu s programom dela predvidoma me-seca septembra. Lovro Lončar Akti, ki jih je občinski svet občine Domžale sprejel na svoji 30. seji 2. julija 1997 1. Odlok o zazidalnem nacrtu območja D-18 Toko 2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin-Mlake (T-1 in T-4) 1 Sklop o sprejemu Odloka o zazidalnem nacrtu območja V-5 P.ipirnica Količevo v prvi obravnavi 4. Sklep o sprejemu Odloka o gradnji pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v prvi obravnavi 5. Sklep o razrešitvi in imenovanju novih članov Odbora za finance Zadnja točka Tuđi na 30., tokrat predpočitniSki seji Občinskega sveta Občine Domžale, so občinski svet-niki zastavili nekaj vpraSanj, prejeli pa so tuđi nekaj odgovorov, tako v ustni obliki (prebrali jih boste lahko v naslednji številki), enega pa tuđi v pisni obliki. Pa se pomudimo najprej pri tem. Vadbišče motokrosistov v Dobu Roman Kurmanšek, svetnik Socialdemokrat-ske stranke, je povprašal, ali imajo motokrosisti, ki vadijo v neposredni blizini odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu, za to uslrezno dovoljenje? če ga imajo, kdo jim ga je dal in do kdaj velja? Kaj pravi inspekcija dela na nivo hrupa, ki je zagotovo preko-račen (pravilnik o nivoju hrupa v naravnem in bival-nem okolju)? V neposredni blizini so namreč stano-vanjske hiše, katere so že močno obremenjene od drugih dejavnikov (odlagališče odpadkov, vsakolet-ne poplave, gradnja avtoceste). Motokrosisti vadi-jo v glavnem med vikendi (sobota, nedelja), to pa je čas, ko naj bi se Ijudje spočili in si nabrali novih moči. Prvi del odgovora je pripravil janez Kovač, načelnik Oddelka za okolje prostor - Upravna enota Domžale. Glasi se: »Sporoćamo vam, da za MO-TOCROSS progo v neposredni blizini odlagaliSča komunalnih odpadkov v Dobu ni izdanih nobenih dovoljenj. Kontrolta oziroma preprečevanje dejavnosti je v pristojnosti inspekcijskih služb Republike Slovenije«. In knj na to pravi ustrezna inspekcijska služba? Njihov odgovor je pripravil Bojan Straus, Inspektor za okolje pri RS MOP - Inspektorat RS za okolje in prostor - Inspekcija za okolje OE Ljubljana, glasi se takole: »V ugotovitvenem postopku glede motokros steže v Dobu je bilo ugotovljeno, da je parcela, po kateri je speljana proga, v zemljiški knjigi vknjižena kot družbena lastnina po odločbi OBSK Domžale St. 466/12-62-2/2 z dne 15. 10. 196.1, kategorizirana pa kot pašnik. Kot takšna je parcela torej kmetijsko zemljišče in ni v pristojnosti Inspekcije za okolje. Dejavnost poteka brez ustreznih pravnih dovoljenj, zato inspekcija za okolje nima zakonskih osnov, da bi ukrepala.« Neudeležba domžalske Županje na osrednji občinski proslavi Svetniški skupini Socialdemokratske stranke in Slovenskih kršćanskih demokratov sta na žu- panjo naslovili naslednje vpraSanje: »Na osrednji občinski proslavi ob Dnevu državnosti v Dobu ni bilo ge. Županje in tuđi ne predstavnikov Združene liste sodalnih demokratov (ZLSD). To nas posel> no ne preseneća glede na to, da so organizatorji ža-lostink za bivSo Jugoslavije. Gospa Županja ima čas za ekskurzijo na Mauritius, za državno proslavo pa ne. Tuđi članov občinske uprave, ražen nekaj izjem, ni bilo moč zaslediti. Glede na izredno slabo pripravljen plakat (slabo odziven v primerjavi s plakatom, ki je vabil na prireditev Adam Ravbar), nas zanima naslednje; kdo je zasnoval plakat, visina de-jansko porobljenih sredstev za prireditev, koliko vabil je bilo poslanih posameznikom in društvom, de-litev vabil in plakalov po KS (koliko) in zakaj se Županja ni udeiežila omenjene proslave?« »Ležeći policaji« tuđi v Dobu Bogdana Osolina, svetnika Slovenskih kršćanskih demokratov, zanima, kdaj se bodo na Šol-ski cesti v Dobu postavili »ležeči policaji«? Na zadnji seji Sveta starSev Osnovne Sole Dob so starSi izrazili veliko zaskrbljenost nad varnostjo učencev na tej ulici proti edinemu semaforju v Dobu. Ali so v projektu obnovitvenih del, ki so potekala spomla-di, bile predviđene Sliri grbine oziroma hitrostne ovire ali ne? Nevarnost na križišču z »Deteljico« na Rodici Franci Herle, svetnik Liste obrtnikov - pod-jetnikov, je na Županjo ponovno naslovil naslednje vpraSanje: »G?sta v lako imenovani deteljici ob magistralni cesti M -10 ne zdrži dvosmernega prometa in so Ijudje ob vožnji skozi v stalni nevarnost i. Kdo dovoljuje takSno stanje? Naj se v zvezi s tem kaj uk-rene!« Semafor pri vhodu (izhodu) iz IOC Trzin jurij Berlot, svetnik Slovenske ljudske stranke, je vpraSal, zakaj pri vhodu (izhodu) v Obrtno industrijsko cono Trzin ne postavijo semaforja, ki je nujno potreben, saj se zaradi tega Ijudje ludi močno razburjajo. Izpolnjevanje pogojev, ki jih je občina naložila DARSu lože Nemec, svetnik Zelenih Slovenije, ugo-tavlja in spraSuje naslednje: »DARS je na območju domžalske občine že začel s pripravljalnimi deli za gradnjo avtoceste. Ker smo v Uredbi o sprejet ju lo-kacijskega nacrta o gradnji avtoceste z občine in-vestitorju postavili določene pogoje, ki so zanj ob-vezujoči, me zanima, kako bo Občina nadzorova-la oziroma operativno spremljala izpolnjevanje teh pogojev (ali bo to kaksnn nova operativna služba), kdaj i)odo imeli komasacijski udeleženci na pod-ročju, ki zajema avtocesto, urejene zemljiškoknjiž-ne odnose, ker v nasprotnem primeru DARS ne bo nikomur plačeval odSkodnine, kakSen je plan izra-be finančnih sredstev iz prispevka ea spremembo namembnosti kmetijskih zemljiSč, saj gre za velika sredstva, ki so namensko določena? JANEZ STIBRIČ 2 Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN Pogovor z novomašnikom Janezom Cerarjem s Škrjančevega Novomašnik lazarist Janez Cerar je v svojih vrstah vi-dnejša osebnost, saj je nekaj časa študiral tuđi v Franciji, poldrugo leto pa je bil na Studiju in na misijonu v južno-ameriški Kolumbiji v mestu Santa Fe de Bogota, kjer je na Papeški univerzi laveriana tuđi diplomiral. Duhovniki so v službi Boga in človeka, saj poučujejo in usmerjajo ljudi z osnovnim življenjskim vodilom oziroma z Jezusovimi be-sedami: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.« Poleg tega so za duhovno pomoć: Ijudem noč in dan na razpola-go. Zato je prav, da ga predstavimo tuđi bralcem Slamni-ka. • Spoštovani novomašnik, kaj ti pomeni nova masa? Mislim, da je bolje govoriti o duhovniškem |x>svečenju. To je vsekakor velika življenjska prelomnica. Bogu in Ijudem sem hvaležen za prehojeno pot, pa tucii za obzorja, ki se odpirajo pred menoj. Ker je duhovnik poklican izmed ljudi in njim v službo, je nova masa predvsem praznik vseh dobrih ljudi, ki se veselijo z novomašnikom. Tako sem do-življal ludi novomašno slavjc v Radomljah. • Koliko si bil star in ob kakšni priložnosti ali živ-Ijenjskem dogodku si se odločil za malo semenišče? Za mak) semenišče sem so odločil v sedmem razredu, ko je v to semeniSče vslopil bratranec Rok. Njegova od-ločitev je Se bolj potrdila mojo odločitev in me usmerila. Malo semeniSče je namreč le ena izmed možnih poli do duhovniStva. Bog je tišti, ki kliče in pri tem si izbira povsem svoj »vozni red«. • Na letošnjo belo nedeljo smo bili domaćini ponosni nate, ko si na slavnostni maši pri posvetitvi nad-škofa in Ijubljanskega metropolita clr. Franceta Rode-ta nosil evangeljsko knjigo in brat Evangelij. Kako, da je ta čast doletela tebe? Tuđi sam sem bil presenećen. Eni so me izbrali zato, ker sem rojak, drugi zaradi sobratskih vezi, ki me povezujejo H novim nadškofom: oba sva namreč člana Misijonske družbe lazaristov. • Pogovor morava nadaljevati z začetkom. Prosim te, da se na kratko predstaviš in da nanizaš nekaj sponi i nov na škrjanška otroška in mladeniška leta, to je do končane osnovne sole. Rodil sem se v letu, ko so Ijudje stopili na Luno in od-krivali veličastvo stvarstva. Morda sem bil te žilice po od-krivanju neskončne Lepote deležen ludi sam, Vedno sem bil malo zasanjan mali umetnik, dovolj brihten za vse lum-parije tega sveta in hkrati neskončno zaljubljen v duhov-niSki poklič. Vesel sem bil stika z Ijudmi. Ves ta sklop zna-čilnosti Se danes nosim v sebi. ja, SkrjanSka leta... bila so lepa. Spominjani se otroških iger in vseh vragolij s prijateljem Gregorjem. Ko se danes oziram na prehojeno pot in radomeljsko osnovno Solo, se z veseljem spominjani tuđi učiteljev in učiteljic, ki so nam kljub ideološkim pritiskom znali dati več od nevtralnosti ali ćelo zagrizene nestrpno-sti. Gotovo je v tem prednjačila gospa Fani Podjed. Ko sem se v osmem razredu odločil za vstop v malo semeniSče ali cerkveno gimnazijo v Vipavi, je nastal vik in krik. Bil sem namreč četrti iz te sole, ki se je odločil za Vipavo. Za menoj je odšel Se Tone Česen. Medtem ko so eni pritiskali in ćelo grozili, so mi drugi stali ob strani, tuđi učitelji. Danes nosim v spominu samo lepe dogodke; živ dokaz pa je tuđi povezanost s sošolci iz osnovne Sole, kar so potrdili tuđi s tem, da so priSli na mojo novo maso. • Ali so te, preden si šel v malo semenišče v Vipavi, morda domaći, duhovniki in mogoče tuđi sorodni-ki kaj usmerjali? Ali pa je bila to izključno tvoja oseb-na zamisel in odločitev? Ga bi rekel, da so me usmerjali, bi jim ne priznal prave vloge. Bolj kot usmerjali, so mi stali ob strani in mi sveto-vali. Župnik Ciril mi je pomagal pri vpisu in me prijateljsko navduševal, nikoli pa me ni nagovarjal ali ćelo silil. Domaći so bili v skrlx>h, ker takšna odločitev v tistih časih ni predstavljala samo upor proti komunistični ideologiji, ampak Hidi tveganje za poklič. Zakaj? Če bi se kot Student teologije ali kot duhovnik premislil, potem bi pred državo ne imel priznane nikakršne izobrazbe - vse do neodvisnosti Slovenije so bile vse verske srednje sole in teološka fakulteta od države nepriznane. • Kako ti je šio v gimnaziji in potem s studijem? Je kar zahtevno ali ne? Zahtevno kot povsod. Vsak poklič zahteva učenje ali studij in ima svojo ceno. V srednji Soli sem se lovil z la-tinščino, nato pa se mi je odprlo in danes obožujem tuje jezike. V Vipavi smo imeli zahtevno srednjo Solo, ki je tuđi med »zasmerjenim« izobraževanjem skušala ohraniti podobo klasične gimnazije. Ob koncu prvega in druge-ga letnika smo za priznanje pred državo opravljali izpite na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Teološka fakulteta je prava zakladnica znanja. Ko jo sedaj zapuSčam, se mi kar malo toži po dobrih predavanjih. VpraSali ste me po za-htevnosti - je zahtevno, učinek pa je odvisen od zavze-tosti samega Studenta. • Kakšne prijatelje si srečeval med studijem? Ali tuđi oni kaj utrdijo, okujejo in okalijo človekovo dušo in mišljenje? Kako že pravi Mavova pesem Duše, po-glejte: «... v veri kovanih«. Imel sem srećo, da sem spoznal veliko dobrih profesor-jev, ki so bili hkrati tuđi dobri Ijudje; naj omenim gospoda Dolenca in Mlinarja. Seveda vsak profesor po svoje prekali studenta - pri teologiji pa še prav posebno. Kdor Studira teologijo kot suhoparno znanost, se bo kmalu na-velićal oziroma je nemogoče, da Studira teologijo. Pri tem Studiju so potrebni vera, Ijutezen in iskanje resnice. Dru-gače preprosto ne gre. • Ali si se pred odločitvijo in po njej kdaj pogle-doval v duhovno zrcalo, kako dozorevaš in da si do velike odločitve dozorel za ta plemeniti in odgovorni poklič - delati za druge in služiti drugim? Človek se z odločitvijo za duhovniški poklič zave, da ga bo spremljala šamota, v kateri se bo kalila in potrjevala njegova odločitev. TA šamota je zame duhovno zrcalo -srečevanje z Bogom, ki ga omenjate. Zavedam se, da se bom moral tuđi v prihodnosti, kot sem se do sedaj, stalno spraševati, kaj je namen moje odločitve in tako dozo-revati. • Tvoje novomašno geslo in življenjsko vodilo je in bo VES TVOJ - VSEM VSE. Ali si imel in imaš kakš-nega vzornika? Veliko, med sorodniki, duhovniki in prijatelji; Sirom po svetu. Imena tu nišo pomembna. Povezujeta nas Kristus in njegov Evangelij brez meja - to je dovolj. Ravno zato sem si izbral omenjeno novomašno geslo. Bog me je na-vezal s številnimi dobrimi Ijudmi. Zavedam se, da bom lahko vsaj malo vsem vse, če bom ves Njegov. Težko, a vseeno prelepo poslanstvo. • Kdaj si stopil v Misijonsko družbo lazaristov in kaj ti pomeni? Prosim, da jo predstaviš bralcem. V to Družbo sem stopil jeseni leta 1990, ker me je na-vduSilo vodilo, ki ga ji je dal ustanovitelj sv. Vincencij Pa-velski: Oznanjali Kristusov Evangelij ubogim. Imel sem srečo, da sem v rojstnem kraju tega svetnika (Dax na ju-gozahodu Francije) spoznaval korenine naSe Družbe, v Kolumbiji pa življenjskost Cerkve, ki živi z ubogimi. Spra-Sujete me o lazaristih. Svoje začetke imajo v letu 1617 ko je Vincencij ^bral okrog selx? prve misijomrje. V naše kra-je so prišli leta 1852 na povabilo škofa Slomška. Slovenski lazaristi se tuđi danes posvečamo »tipično našim de-javnostim«: ljudskim misijonom po Sloveniji, misijonom širom po svetu ter vzgoji in izobraževanju duhovnikov. • Različni komentatorji in dušeslovci ugotavljajo in poudarjajo, da tuđi neverni Ijudje potrebujejo koga, ki jih pomirja, usmerja in jih med seboj povezuje ter navdušuje za solidarnostno življenje. Kako sam gledaš na to? Na življenjski poli vedno znova srečujem ljudi, ki se imajo za neveme, a vseeno išćejo Nekoga, ki bo dal Re-snico in Nekoga, ki jim pomaga. V pisani človeški družini se tako učim sprejemanja in poslušanja. Spoznal sem, da sta najhujši bolezni današnjega časa oholost in človeški napuh, saj med ljudi postavljata ograje sebičnosti. Veste, precej trSe so od armiranega betona. • Ali si kot član Misijonske družbe pripravljen tuđi za delo v misijonih po svetu? Slovenski pisatelj Alojz Rebula je v pozdrav nadškofu in svojemu prijatelju zapisal: »Slovenski vinograd, ta več kot tisoć-leini božji nasad pod Triglavom Te caka... Tvoja pot ne bo lahka. Prihajaš na zemljo, preorano od revolucije, od brezbožne diktature in porabništva, čez katero gre sušni veter razkristjanjene Evrope...« Ali te besede v teh časih veljajo tuđi vsakemu novemu slovenskemu duhovniku in da danes misijonarje po-trebujeta tako naša domovina kot Evropa? Prav imate. Misijon se danes začenja tuđi in sedaj, na domaći zemlji. A hkrati ne smemo pozabiti, da Kristus kliče širom po svetu in da v skrbi za domačo Cerkev ne smemo pozabiti na odgovornost, ki nas veže k skrbi za vesoljno Gsrkev. Z veseljem bom šel, kamorkoli me bo-do poklicali oznanjat Evangelij. • Po studiju v Franciji te je zaneslo tuđi v daljno Kolumbijo, v mesto Bogota. Tam si tuđi diplomiral. V Kolumbijo sem odšel na lastno željo in potem na jezuitski univerzi ludi našel najboljšo možnosl za dokonča-nje teološkega Studija. Vesel sem bil, da sem lahko pove-zal vsakdanji Studij na fakulteti in delo v revnem pred-mestju. Ta izkušnja me je zaznamovala za vse življenje. • Nova masa. To je tuđi za tvojo družino, sorodni-ke in vse župljane velik, lep in časten krajevni do-godek. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem rojakom s Škrjančevega, iz Radomelj in s Hudega za vse dobro, ki sem ga bil deležen. Naj jim Bog povrne za vse! Posebno zahvalo bi rad izrekel gospodu župniku lanezu, vsem, ki so poskrbeli za lepo župnijsko cerkev in okolico ter šotor. Velika pohvala gre seveda tuđi gasilcem, ki so s svojo požrt-vovalnostjo naravnost očarali tuđi tište, ki so bili v začetku zelo črnogledi. Vsakemu posebej in vsem iskren pozdrav in zahvala. • Po novi maši in slavju pa bosta sledila vsakda-nje delo in življenje. Ali bralcem lahko zaupaš, kaj boš počel? Odšel bom na prvo službeno mesto, in sicer za kapla-na v Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer imamo lazaristi žu-pnijo in dom duhovnih vaj. Dragi sosed janez, želim ti, da bi z božjo pomoč-jo sprejemal dobro in hudo, ki te bo spremijalo na tej težavni in naporni živijenjski poti. Srečno! Hvala za pogovor. FRANCE CERAR Pomembno je, da praznino s čim zapolniš (Nadaljevanje s prve strani) O drogah, narkomaniji, tera-pevtskih skupnostih in odvisnikih v Sloveniji govorijo le bolj ali ma nj intervalno, najpogostejc takrat, kadar javnost pretrese kakšen dogo-dek v zvezi z njfmi. Danes borno pisali o eni izmed terapevtskih skupnosti, ki so jih ob koncu šestdese-tih let začeli ustanavljati po Evropi. Različni posamezniki so že pred približno tridesetimi leti začutili stiske mladih, ki so potrebovali drugačno zdravljenje od tistega, ki ga je ponujala tradicionalna medicina v obliki psihiatričnih ustanov. Ena takih osebnost i je tuđi Lucien J. Engelmajer, Žid poljskega porekla, ki je že leta 1972 ustanovi! prvo skupnost »La Patriarche«. Od njene ustanovitve dalje se je skupnost prijela v Španiji, Italiji, na Portugalskem, v Rusiji, na Polj-skem, v Mehiki, Kanadi, Nikaragvi in drugje. Od tega je samo v Španiji približno devetdeset takih cen-trov. Kako pa pri nas? Iz Slovenije zadnja leta odhajajo mladi na zdravljenje v tujino, saj pri nas ražen redkih izjem (Kostanjevica pri Novi Gorici) za take oblike še nismo dovolj odprti. Tuđi med našimi občani jih je nekaj, ki so na zdravljenjih v različnih terapevtskih skupnostih po Evropi, kjer se trudijo za preobrazbo. Pot ni lahka. Strokovnjaki, ki se ukvar-jajo z zdravljenjem odvisnosti, pravijo, da je potreben proces rehabilitacije, ki je po dolžini enak času uživanja. To pa je dolga doba. Glede na to, da se toliko naših zasvojencev zdravi v tujini, se ponuja paradigma, iz katere lahko povzamemo, da je tujina pripravljena sprejernati naše ljudi, nam pa kot da ni mar za svoje. Preberimo, kaj sta nam o eni od En-gelmajerjevskih skupnosti povedala |a-nez in njegov spremljevalec, ki sta v ju-lijskih dneh preživela kratek delovni obisk v Domžalah. C. Pierangelo je prišel z lanezom kot njegov uradni spremljevalec, ki pomaga pri vzpostavitvi stikov z domaćim okoljem, ob enem pa kot poklic-ni novinar in fotograf še dodatne za-dolžitve. Med »dopustom« je moral narediti precej obiskov in intervjujev, saj se je želei seznaniti s tukajšnjimi razmerami, kar zadeva področje drog in aidsa. G. Pierangelo je povedal svojo življenjsko zgodbo. Star je enainšti-rideset let in živi v skupnosti že osmo leto. Od tega je prva tri leta prestal v Španiji, nato štiri v Franciji in zdaj je ponovno v Španiji, kjer dela v poseb-nem centru, kjer se ukvarjajo s publiciranjem, predavanji in izobraževanjem, skrbijo za zagotavljanje finanč-nih sredstev in z drugimi organizacij-skimi deli. Tuđi on je bivši odvisnež, ki je z zdravljenjem začel pri triintridese-lih, vendar mu rehabilitacija ni uspela v prvem poizkusu. Po rodu je Italijan in je bil zasvojen s heroinom in kokainom. Imel je prijateljico, s katero sta skupaj uživala različne vrste drog, ho-dila v službo, toda med tem je šio z njunim življenjem samo še navzdol. Ob vstopu v terapevtsko skupnost je doživel pravi šok, saj je Engelmajerje-va terapija zgrajena na fizičnem delu, ki pa ga većina odvisnikov ni vajena. Po tren mesecih je zdravljenje opustil in se vmil v staro okolje. V drugem po-skusu se je odločil, da bo tokrat začel znova. Opisal je ponoven začetek; ta pred vstopom zahteva kornpleten zdravniški pregled, ki ga kandidat opravi v svoji državi. Sledi izbira centra, v katerega odpotuje z italijanskega re-gionalnega centra v Veroni, na kar se začne z razstrupitvijo. V tem oddelku (za detoksikacijo) je potrebno ostati najmanj deset dni. Preživljajo jih ob čajih, masažah, kopelih, savnah in dol-gih, dolgih sprehodih. Celotna rehabilitacija je v glavnem zgrajena na fizičnem delu, saj je potrebno utrditi telo, da po obdobjih nespečnosti spet zmo-rejo normalno spati. Ko preživiš dne-ve očišćenja, začneš počasi že sam pomagati drugim. Transformacija se zgodi s solidarnostjo. Skrb za drugega vpji-va na spremembo posameznika. Ca-kalna doba za sprejem v Engelmajerje-ve centre ni daljSa od enega meseca. StroSki nastanitve in oskrbe znašajo mesečno okoli petsto tisoč lir, za vstop in nezgodno zavarovanje pa je potrebno plaćati še dodatno. Gospod Pierangelo je opozoril še na eno posebnost, s katero se omenjene skupnosti razli-kujejo od drugih. Skupnost sestavljajo tako moSki kot ženske, prav tako ni starostnih omejitev. Na zdravljenje pri-hajajo odvisniki iz 13 držav, zato je veliko možnosti za učenje različnih jezi-kov. Gospod Pierangelo govori Stiri jezike, naš Janez pa govori tekoče špan- sko. V vsakem centru z zasvojenci dela po deset terapevtov, prav vsi med njirni so nekdanji ozdravljeni odvisne-ži. Terapevtske skupnosti pa nišo edi-na oblika pomoći, s katero se ukvarja Lucien Engelmajer. Želi pomagati vsem, ki so pomoći potrebni. Pred kratkim so za Bosno zbrali 8000 $. En-gelmajerjeva skupnost ima svojo lad-jo, s katero po svetu zbira in razdelju-je humanitarno pomoć. Trenutno je ladja vključno z Engelmajerjem v Čilu. Pogovor z lanezom sem posnela na diktafon in ga navajam dobesedno. Janez, odkar se je začela tvoja preobrazba, si po osemnajstih mesecih prvić doma. Na pogled si zelo čeden in urejen fani. Povej, kakšna je bila pot, ki te je pripeljala do zas-vojenosti? Pri menije bil problem, kako izrabiti čas. Na žalost nisem imel nobenega konjička, nić, kar bi mi napolnjevalo prosti ćas. Zanimale so me le zabave, počasi sem pridobival tuđi pivske navade. To je bila »zelo dobra osnova«. Konec 1. letnika sem že kadil travo, se z njo zasvojil. Poiskal sem si službo, vendar sem ves denar porabil za pijaco in cigarete. Razvijal sem se ob alkoholu in travi, občasno pa sem jemal LSD. Heroin sem na začetku jemal zgolj za zabavo, ki je preSla v zasvoje-nost. Izostajal sem iz službe, saj sem se poćutil dobro tuđi brez družbe, trave in piva. Heroin ti na začetku jemanja omogoća obćutek, da se kontroliraš, da hodiš v službo, nihče ne opazi no-benih sprememb, lahko ćelo prekineš za kakšen dan. Pušća ti lažen obćutek, da lahko nehaš kadar koli. Toda že po kratkem času, lahko že po dveh do treh tednih vsakodnevnega uživanja, postaneš telesno in psihićno odvisen. Heroin postane edina stvar v življenju, ki ti kaj pomeni in takrat se prićno muke. V službo hodiš le zato, da dobiš denar za heroin. Koliko časa se da te stvari prikrivati? V primerjavi z alkoholom te jema-nje heroina ne dela agresivnega, nimaš neprijetnega vonja, obnašaš se normalno, lahko oblikuješ misli, sposobnosti nišo okrnjene, zelo dobro se lahko obvladuješ in pretvarjaš. Pravza-prav si še bolj sproščen, vendar je ta sproSćenost umetna. Alije tebi dolgo uspevalo prikrivati pred starši, v službi! ja, dolgo časa. Kaj je sledilo potem? Mama je sprejela, da sem nehal. To so take stvari,... To so take stvari,... Na začetku imaš občutek, da te nihče ne razume. Saj te res ne. StarSi nava-dno vidijo drogo le v filmih. Mislijo, da je v realnem svetu ni. Da pa bi jo je-mala njihova sin ali hči, se jim pa zdi nemogoče. Rećejo: »Moj otrok pa že ne!« V našem centru delamo z mladi-mi in za mlade. Imaš kakšen nasvet žanje? čem. Zdaj je to bistveno drugaće kot ob prihodu. Sedaj poslušam glasbo, kaj berem ali se pogovarjam, pomagam novim, ki pridejo v skupnost. Imam .več zaupanja in z njo več svobode. Prve mesece sem bil zgubljen, utesnjen, slabo sem se poćutil. će bi odšel do-mov po desetih mesecih, bi najbrže spet zaćel. Ne bi vedel, kaj bi poćel. Pomembno je, da praznino s čim zapolniš.«Mesece in mesece sem že mislit, da sem v redu. Govorili so mi: to naredi, pa ono... Vendar so drugi razmišljali in iskali delo namesto mene. V meni se je morala oglasiti samoini-ciativa. Kakšen je povprečen dan? Po skupnem zajtrku popijemo kavo (dovoljene so tuđi cigarete), ob kateri tećejo čisto vsakdanji pogovori. Med osmo in deseto očistimo hišo, vmes je pol ure za malico, sledi delo na vrtu, nega živali, gradbena dela ipd. Pred kosilom je še ćas za kreativnost. Zdaj poleti se do pete ure kopamo v bazenu. Sledi delo na vrtu, z živalmi, ob enaindvajsetih je većerja, tuširanje, družabnost in nato ob triindvajsetih pregled dnevnega reda za naslednji dan. Trije ostanejo dežurni skozi vso noć. Tako deluje tipićen center prve stopnje. Moje delo se od ostalih precej razlikuje. Ker sem šofer, vstajam že ob Šestih in vozim ljudi v majhen center, kjer naši ćlani delajo, peljem jih v mesto k zdravniku, na pošto, vozim hrano ipd. Prebrala sem, da g. Engelmajer omogoča bivanje in zdravljenje pri vas tuđi parom z otroki? To drži. V njih imamo tuđi vrtce in za otroke je res lepo preskrbljeno. Mo-rajo pa hoditi v solo, sicer je alternativa delo. Tuđi sicer morajo za kakšno uro ali dve pomagati. Skupnost je od-prta tuđi partnerju, ki ni jemal drog. Kako si predstavljaš življenje, ko se boš vmil? Podobno delo kot zdaj. Zelo rad delam z živalmi, zlasti s konji. Mislim, da svojega poklfca ne bom već oprav-Ijal. Glede na vse to, kar dotivljaš, bi te sprejeli za sodelavca tuđi v našem centru. Jaz sem pripravljen pomagati s tem; kar pać znam. Omenjaš izkušnje. Kako bi sveto-val vsem, da ne bi zašli na poti odvisnosti? Rekel bi, da je sto razlogov in tisoč stvari na svetu za nedrogiranje. V Španiji sem videl zelo dobro reklamo, v kateri dekle pleše na plaži, med tem pa na ekranu sledimo razlogom za NE DROGIRATI SE: glasba, i/let, prijatelj, pes, oče, ples, košarka, /biranje znamk, dobra knjiga... itd. Ali se ti zdi, da se je med tvojo odsutnost jo kaj spremenilo? Bolj malo. DruStvo UP zelo napreduje, ampak to čisto na pobudah in z napori njihovih ćlanov. Drugaće je vse še bolj prikrito. Odnos do drog je pri nas zelo tabuiziran, narkomani se za-vedajo odzivov ljudi, zato se prikriva-jo in izolirajo. Država žanje bolj malo poskrbi. Obiski svojcev so v skupnostih LA PATRIARCHE dovoljeni. Kot vem, sta te obiskala že mama in brat, pa tuđi tvoje dekle, ki je ta tre-nuteli z nami. Rada bi ludi vas vprašala, kako ste se počutili ob obisk u? Dekle. Po treh mesecih sploh Se ni bil v redu. Že od zdravljenja v Ljublja- Janez je vzljubil delo s konji Naj ne zapravljajo preveć časa za zabave v diskotekah. Naj raje delajo v prostem času kaj koristnega. Ali meniš, da smo starši pomem-ben člen za uspešno rast mlađega človeka? S tem da res živijo življenje! Tuđi odrasli si v življenju iščemo bližnjice, preko katerih si lajšamo življenje in s tem nudimo nezdrav model. Že pitje alkoholnih pijač je slaba osnova. Zgledi vlečejo in pot navzdol ni več daleč. Če pogledamo med zabave starih in mladih, borno praviloma opazili pretirane količine alkohola in odnos do uživanja. Kot da se brez alkohola ne moremo in ne znamo več žaba vat i. Prosim, približaj nam en dan življenja v komuni! M.oj dan je popolnoma Zapolnjen, ćeprav si razna dela lahko sam poiš- ni sem prićakovala već. Sedaj vidim, da je boljši človek, kot je bil pred štiri-mi leti. Janez: Za učenje življenja je potrebna daljša doba. Bolj poćasi gre vse skupaj, ker sem prej toliko izpustil. Zdaj sem se naućil, da je potrebno v življenju ustvarjati in ne časa v prazno zapravljati. Do danes bi lahko prebral že tri tisoč knjig, si ogledal ne vem koliko filmov, tako pa se učim sele sedaj. fanez, kdaj te lahko spet pričaku-jemo? Na ponoven obisk me pred jesenjo ne bo. O odhodu iz skupnosti pa Se ne razmišljam. Med tem obiskom sem videl, da sem v redu. V Španijo sem šel z namenom pozdraviti se, rehabilitirati in se nato vrniti. Sedaj, ko mi gre dobro, se spodobi, da tuđi jaz malo pomagam novim, ki prihajajo. Konec koncev so mi tam veliko pomagali. LILI JAZBEC 3 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale O kongresu SKD Za jasno besedo Zadnjo soboto v juniju se je v Novem mestu zgodi I kongres SKD. Na tem kongresu naj bi šio za revizijo političnega zastupstva v vrhu SKD. Ti naj bi bili po mnenju nekaterih odgovorni za nizek volil-ni rezultat in za dogajanje po vo-litvah. Izkazalo pa se je nasprotno. Bistvo kongresa je bilo v prerazpo-reditvi moči znotraj stranke in iz-biri boljše poti. Kongresa se je udeležilo 146 dele-gatov, ki so imeli odločujoči glas. Ti so se odločali med Lojzetom Peterletom in Primožem Bulcem, ki sta kandidirala na mesto predsednika SKD. Loj- ze Peterle je na volitvah dobil 66,5 odstotka vseh glasov, Primož Bule pa 32 odstotkov. Razmerje med glasovi ZA Peterleta in ZA Bulca je bilo 2 : 1. S tem rezultatom so delegati pokazali, da predhodne pobožne želje o SKD odstranitvi g. Peterleta z mesta predsednika nišo združljive z revizijo stranke. Revizija ni eliminacija, ampak je temeljni premislek o delovanju. »Naša stranka«, pravi Peterle, »mora biti modema, demokratična, ljudska in konzervativna. Najprej mora biti stranka vrednot, sele nato pa stranka interesov.« Znotraj stranke mora odvijati babilonsko-binkoštni dogodek. Različni - ne nasprotujoči - interesi morajo navzven odmevati kot enotni. Zato mora stranka živeti v generacij-skem ravnovesju. Iskanje generacijskega ravnovesja pa nujno zahteva, da stranka kot taka najde svojo identiteta, to pomeni, da mora pokazati, ne samo ponuditi odgovore na grobi liberalizem, ki se v zadnjem času bohoti po slovenski zemlji. ŠTEFAN ROZMAN Delovno predsedstvo domžalske Združene liste med delom Združena lista na programsko-volilni Konferenci Združena lista je na svoji redni programsko volilni konferenci 1 3. junija 1997 izvolila vodstvo in ob-ravnavala statut ter program dela v naslednjem obdobju. Predsednik Območne organizacije Domžale, Franci Gerbec, je v opisu aktualnih razmer v bivših domžalskih občinah poudaril problem delitve-ne bilance med občinami, kjer že vrsto let ni prišlo do sporazuma, arbitražni postopek pa je izredno dolg. »Zaradi nerazdelitve premo-ženja se očitno ne znamo pogovar-jati o stvareh, ki nas povezujejo in na teh je potrebno graditi odnose med novo nastalimi občinami,« je povedal Franci Cerbec. V širši razpravi so člani Združene liste obsodili poskuse domžalske cerk-ve, da bi cerkvene obrede izvajali v prostorih OŠ Venclja Perka. Nadalje so se Ijudje pritožili nad izjavami no-vega nadškofa g. Rodeta, ki diskrimi-nacijsko loči državljane Slovenije na katolike in »neslovence«. Predsednik Združene liste Domžale bo ostal Franci Gerbec, predsedstvo pa bodo sestavljali vodje posameznih interesnih združenj (ženski forum, mladi forum, gospodarski forum, so-cialni forum, zelena pobuda). Združena lista se bo v obdobju do leta 2000 ukvarjala predvsem z gospodarskim razvojem vseh štirih občin, položajem delavcev v podjetjih, razvojem javne-ga zdravstva in spremembami v sistemu pokojninskega zavaravanja. Stranka bo v jeseni nadaljevala z delom in se organizirala za bližajoče se volitve v Državni svet in Občinske svete. KRISTINA BRODNIK SDS vložila interpelacijo o defu vlade Postanci Socialdemokratske stranke Slovenije so 22. 7. 1997 vložili interpelacijo o delu slovenske vlade. Utemeljili so jo na već kot desetih straneh, glavne razloge za interpelacijo pa smo za naše bake strnili v naslednjih šestih točkah: - Vlada Republike Slovenije je kot odslikava heterogene vladajoče koalicije progamsko neenotna, neusklajena, zaposlena z notranjimi spori in zapleti ter nesposobna v realnem času predlagati rešitve, ki jih zahtevajo razvojni in tranzicijski problemi v Sloveniji. - Vlada po preteku več kot 6 me-secev letošnjega leta državnemu zboru še ni pripravila predloga državne-ga proračuna za leto 1997, s tem pa ovira normalno delovanje države in lokalnih skupnosti. Četudi proračun predloži takoj, le-tega glede na skoraj trimesečni poslovniški rok sprejema-nja v letošnjem letu praktično ne bo već uporaben. SDS SocialDemokrati Slovenije Odbor za družbene dejavnosti pri OO SDS Domžale je izdal zgibanko, ki staršem pomaga pri iskanju varstva in različnih aktivnosti predšolskih otrok. Zgibanko lahko dobite v javnih prostorih, ki so namenjeni aktivnostim mladih, in v prostorih OO SDS na Ljubljanski cesti 70, vsak torek med 8. in 19. uro, tel.: 721-359. - Vlada in posamezna ministrstva so se mimo proračuna zadolževala prek izvajalcev. S tem pa je vlada za naprej določala javno porabo v nas-protju z ustavo in zakoni. - Kljub jasnim določbam poslovnika državnega zbora vlada še ni predložila zaključnega računa za leto 1996. - Zaradi pomanjkanja razvojne strategije, neustrezne sistemske zako-nodaje in dvomljive opravilne sposobnosti vlade se gospodarski proble- mi ne rešujejo ali pa se vlada reševa-nja loteva pozno, delno in neučinkovito. Večina kazalcev gospodarskega razvoja se v zadnjem obdobju se naprej giblje (ali pa zavzema za trend) v negativno smer, kar napoveduje resno gospodarsko krizo. - Slovenija je kljub nesporno naj-boljšim. izhodiščnim možnostim v letu 1992 letos dobila najslabšo splošno oceno Evropske komisije izmed vseh 6 kandidatk, ki so predlagane za po-gajanja o vključitvi v polnopravno članstvo v EZ. Parlamentarno razpravo o interpelaciji ne moremo pričakovati pred septembrom, saj ima vlada za odgovor časa 30 dni. Ko bo predsednik državnega zbora prejel odgovor vlade, mora interpelacijo uvrstiti na prvo sejo državnega zbora, vendar ne prej kot v petnajstih dneh. D. B. SLS - podružnica Domžale vabi na 9. TABOR Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem '97 v ncdcljo, 17. avgusta 1997, letališče Turiška vas pri Slovenj Gradcu, <>b 12. uri Sv. masa v Slovenj Gradcu ob 10. uri Koncert skupine ČUKI Kulturni program: Pozdrav gostitelja in nagovor predsednika Glavncga odbora SLS, dr. Franca Zagožna predsednika Programskoga sveta SLS laneza Podobnika, dr. med. Slavnostni govornik predsednik SLS MAR.JAN PODOBNIK, dipl. ing. Družabno srečanje / ansamblom STIRJE KOVAČI, ansamblom KOSA in kantavtorjem MARJANOM SMODEfOM Otroski program, kmećke igre, tenis, turnir, konjske dirke in nogometna tekma: nogometašice proti politikom in bogat srećolov. Brczplačen prevoz za domžalske obćanc! Od hod: ob 9h izpred LB-TRZIN ob 910 postaja Domžale center ob 9" KZ DOMZAIE - Jarše ob 9« DOB - av. postaja Prijave po tel.: 721-372, 722-987 prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejel i smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli Domžalska tržnica, kje si? Pred nekaj leti so predstavniki Občine Domžale dobili ličen rokovnik z različnimi podatki; v njem sem za-sledila tuđi tega: Domžale, mesto na deželi v sloven-skem pa tuđi drugih jezikih. Zakaj vedno začenjam s preteklostjo, se boste nekateri bralci verjetno spraše-vali. Zato, ker sem na svoj del rodu, ki izvira iz domžalske bližnje okolice zelo ponosna, o Domžalah pred II. svetovno vojno sem veliko slisala, saj se je moj oče rodil tu, sredi Domžal. Ko takole opazujem Domžale in vse okoliške kraje, zla-sti ko se vozim s kolesom, vidim, da se Domžale in pode-želje okrog mesta kar zlivajo drug v drugega. V Tržiču, kjer je doma druga polovica mojega rodu po mamini sirani, je ta meja jasno zarisana že dolga stoletja. Moj spomin mi po-ve, koliko težav sem imela, ko sem bila še zelo majhna, da sem se prilagajala tako različnirna življenjskima okoljema. Vem, da sem domžalsko staro mamo spraševala, kdaj bova šli »na plac«, tako kot sva sli vsako jutro z mojo tržiško babico, pri kateri sem preživela svoje predšolsko otroštvo. Moram reci, da so bili stari slarsi kar potrpežljivi z menoj in mi dokazovali, da imamo vse, kar potrebujemo, doma, na vrtu. V prvi razred sem pričela hoditi v osnovno solo Domžale, takratni ravnatelj je bil g. Mazgon. Vem, da sem bila nesreć-na, ker je bila šola na drugem koncu Domžal, vse se mi je zdelo tako raztegnjeno; v Tržiču je bila šola samo nekaj minut proč od stanovanja moje stare mame. Z mojimi šolskimi leti so se spreminjale tuđi Domžale. Z domžalskim dedkom sem se s konjsko vprego vozila na njive in travnike, kjer sva mu z bratom pomagala po svojih močeh. V sredini sedemdesetih let sem osnovala svojo družino. Takrat prićneš opazovati mesto zopet z drugačnega zorne-ga kota. Kar naenkrat ni bilo več: vrta ob hiši, zelenjavo in sadje je bilo potrebno ku|X)vati vsak dan, otroci so rasli in potrebovali vedno več. Spominjani se, da smo vsaj v sredo in soboto imele gospodinje možnost kupovati svezo zelenjavo pri kmeticah iz Štude, Dragomlja, Stoba pa verjetno tuđi iz ihanskega konca. Bilo je prijetno poklepetati in se dogovoriti, kaj bom kupila pri naslednjem obisku. Zdelo se mi je, da bodo Domžale vsaj po tržnici postale podobne Tržiču; vedela sem, da je na tržiški tržnici imela moja stara mama »svoje kmetice«. Kmetstvo sem od nekdaj spoštovala, zato se sprašujem, kdaj bodo Domžale dejansko postale mesto na deželi, kdaj bo občinska oblast zagotavljala kmetom iz naše občine pravico in možnost, da svoje pridelke prodajo na trgu, nam, tako imenovanim meščanom, pa možnost, da kupujemo študljansko solato brez ne vem kakšnih vrst marž in davkov. Kdo bo skrbel, da se naša domžalska krajina ne bo za-raščala? Kmet lxi prav gotovo tišti, ki bo tako kot do sedaj tuđi v bodoče skrbel za svojo »svetinjo«? Upam, da bo denacionalizacija končno le shodila in bodo njive in travniki dobili svoje prave lastnike. Mogoče borno takrat Domžalčani imeli tuđi vsakodnev-no tržnico, ali pa borno morali tuđi v bodoće kupovati v vse mogočih »Pelati«, »Dukat« ali Bog mi oprosti in vsi imeno- vani, podobnih zelenjavnicah. Želimo uživali zdravo hrano, vse več je vegetarijancev, smo pa še taki, ki radi jemo tuđi mešano hrano, želimo, da je za drag denar hrana dobra, da sadje dozori na veji in ne v hladilnici, da je solata odrezana zjutraj, kmeta jo še rosno pripelje na trg, ne pa taka, kot se mi zgodi sedaj, da je solata sicer videti sveza, saj je malo namočena z vodo, da pn-pirna vrečka ne zdrži ćela več kot nekaj minut. Včasih se odpravim na trg v Ljubljano, Kamnik, to.pa je v naši bližnji okolici ludi vse. Saj Iržnice ni nili v novonastalih občinah v Mengšu in ob-čini na deželi v Moravčah. In zakaj bi imeli potem tržnico v lako razvitih in turistič-no visoko ocenjenih Domžalah? Raje se še naprej gnelemo po zelenjavnih trgovinah in kupujemo egipčanski krompir, portugalske paradižnike in jabol-ka od ne vem kje. Rekli mi boste, da sem muha sitnica, da nisem z ničemer zadovoljna, res nisem, otroci naj bi jedli zdravo hrano, čim več presne zelenjave; ko kupim korenje, je koren trd in le-sen, daleč od tistega korenčka, ki ga prodaja na ljubljanski tržnici kmeta iz Bišt":, tucJi paradižnik ima in marsikaj dobre-Ra. Pa kupuj pri njej, boste rekli nekaleri iz občinske uprave, pa ludi kdo na Upravni enoti, pa razni načrtovalci prostora. Ja, lahko kupujem pri lej prijazni gos|)e, ona bi pa lahko prodajala tuđi v Domžalah, samo će bi imela kje. MICA KAVKA Odgovor na članek »Trzinci bi radi svojo občino« V prejšnji številki glasila Slamnik je g. Miro Štebe v rubriki Prejeli smo napisal članek z naslovom Trzinci bi radi svojo občino. V njem obćane seznanja s postop-kom vodstva Krajevne skupnosti Trzin o postopku za ustanovitev občine Trzin in večji del članka kritizira odnos občine in vodstva Občinskega sveta do tega po-stopka. Ker pri svojem pisanju navaja nekalere nere-snice in dvome o korektnosti vodstva Občinskega sveta, je nujno, da se bralci seznanijo z dejanskim potokom dogodkov okrog postopka, ki ga vodi Svet Krajevne skupnosti Trzin. Vodstvo Obćinskega sveta je bilo prvić uradno seznanje-no z namero KS Trzin o začetku postopka za ustanovitev občine Trzin 6. 2. 1997 Februarja 1997 sem se tuđi sestal s predserlnikom sveta KS Trzin g. Antonom Ipavcem in članom Občinskega sveta iz KS Trzin g. Francem Reiterjem. Na tem sestanku smo se dogovorili, da bo KS Trzin pripravila ustrezno gradivo za sejo Občinskega sveta. Predstavnikom KS Trzin sem zagotovil, da bom gradivo uvrstil na prvo na-slednjo sejo. Do 21. maja 199/? ko sem prejel nov dopis predsednika KS Trzin g. Antona Ipavca, se predstavniki KS meni osebno nišo zglasili niti nišo dostavili gradiva. V dopisu me predsednik KS ponovno zaproša, da se odloćanje o sklepu KS Trzin za ustanovitev nove občine Trzin uvrsti še na junijsko /a-sedanje Obćinskega sveta Obćine Domžale. Gradivo, o ka- terem naj bi Občinski svet razpravljal, ni bilo priloženo. V dopisu je bilo navedeno, da je KS kot gradivo pripravljena poslati izvleček iz elaborata o utemeljenosti ustanovilve nove občine Trzin. Dne 11. 6. 1997 je tajnik Obćinskega sveta Občine Domžale predsedniku KS Trzin poslal dopis, v katerem ga (tokrat) pisno seznanja s pogoji obravnave aktov na sejah Občinskega sveta, določenih v Poslovniku Občinskega sveta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 2/96 in 16/96). Po prejemu dopisa na KS je bila tajniku Občinskf-ga sveta telefonsko posredovana želja, da se predstavniki KS sestanejo z menoj kot predsednikom Občinskega sveta in predstavijo elaborat, ki naj bi služil kol gradivo za na sejo Obćinskega sveta. Do sestanka ni prišlo, ker KS Irzin gradiva ni poslala. Dne 21. 7.1997 sem od KS Trzin prejel Iri strani gradiva v zvezi s postopkom ustanovitve obćine Trzin. KS Trzin je torej po šestih mesecih (končno) le pripravila tri strani gradiva, tako da bo mogoče o njem razprav-Ijati na septembrski seji Občinskega sveta. Gr bi gradivo prejel prej, pa čeprav le tri sirani, bi ga na dnevni red seje ludi prej uvrstil. Glede na opisani postof)ek je vaša domneva, g. Miro Štebe, da kot predsednik Obćinskega sveta Občine Domžale trzinske zahteve ne jemljem resno, netočna in žaljiva. Kot delovanje Občinskega svela, postopek, ki ga je predlagala Krajevna skupnost, pa je v neskladju s Poslovnikom. Zato poudarjam: za uvrstitev točke na dnevni red seje mora gradivo izpolnjevati vse pogoje 51. člena Poslovnika; tu pa ne gre za kakšen birokratski odnos, ampak za spošlovanje pra-vil igre, saj to zahtevamo tuđi od drugih pripravljalo^ gr.i-div. Poleg tega pa KS po poslovniku tuđi ne more bili predlagatelj zadev za obravnavo na seji Obćinskega sveta, ampak so to lahko med drugimi ludi člani Občinskega sveta. Naj na koncu še pripomnim, da se nolieden od tren članov Občinskega svetd, ki živijo v Trzinu, od februarja pa do da-nes, na sejah Občinskega sveta ni oglasil z zahtevo po uvr-stitvi te točke na dnevni red niti ni dal pobude v Icj smeri. dr. MIHA BRE|C Predsednik Občinskega sveta Občina Domžale ______Domžalski koridor______ Odbor nevladne pobude za organizacijo izvedbe dodatne strokovne ocene za odločanjo o poteku kori-dorja avtoccste vzhodno od Ljubljane in v ohčini Domžale je zaključil z delovanjem. Zaključni sestanek odbora je bil dnu 10. julija v Knjižnici Domžale. Sprejeli smo skfepe o vrnitvi denarja s pripadajo-čimi obreslmi darov.ilcev. Prosimo še neznana da rovale'a za S.000 in .iO.(XX) ST!, da predložila polrdild o vplačilu do konca oktobra 1997 V novembru borno ostanek denarja naka-zali Karitas Domžale. Hvala lepa vsem, ki sle sodelovali z nami. Na zaključnem sestanku smo govorili o dogajanju v letu 1994, ko je bila sprejeta odloćilev o koridorjih .ivloceste v takratni občini Domžale. Resni pogovori s pripravljala Studije varianl koriclorjev avtocesto so se začuli v letu 1994. Danes je zanimivo prebrati argumente, mnenja in vprašanja, še bolj pa odgovore- strokovnjakov in odgovornih pripravljalcev studije in njihovih naročnikov. Resnićni razlogi in »strokovna« pri-poročila seveda nišo bila nikoli zapisana in javno izrečena, so pa bila v sprošćenem pogovoru omenjena. Glavni razlogi za podporo politikov in skoraj vse slovenske stroke za clomž.ilsko varianto nasproli nekoliko umanjeni varianti so bili v: i./'enenosti njene izgradnje, 2. njeni direktni navezavi na ljubljansko vzhodno obvoznico in '1 većji koncentraciji lokalnega dnevnega prometa z Ljubljano. 1. Posledice zahteve po cenenosti izgradnje (brez viaduk-tov in predorov), enostranskih interesov Ljubljane in prioritet za sprejem domžalskega koridorja bodo najprej izguba in degradacija Spori no rekreacijskega, zelenega in urbanist ičnega vzhodnega in južnega zaledja Domžal. To je lako rokoč v blizini neposrednih zelenih pljuč mesta Domžal, ki bodo s tem za vedno uničene. Namesto da bi se promet po-razdelil na moderni štiripasovni trzinski in (čez nekaj let) šentjakobski ljubljanski vpadnici in na nekoliko umaknjeno avtocesto, se bo skoncentriral na dovoze do nvloceste in na samo avloceslo. Na žalosl bo pri tem najbolj prizadet člo-vek - izgubil bo prostor za sprostitev in podvržen bo vpli-vom mednarodne avtocesle vzhod zahod v pasu najmanj 600 m. Nasprolno od takralnih rnzlag strokovnjakov veljn, da so gospodarsko mnogo bolj zanimive lokacije ob prometnih vpadnicah proli Ljubljani in ob nekoliko daljših av-tocestnih priključkih kot pa neposredna blizina avlocest in neposredna trasa avtocest v blizini gosto naseljenim pod-ročjem (800 m od središča Domžal). Izbrani koridor je n.ij-manj |)rimercn glede izgulx.' najbolj rodovi! ne zemlje, pre-sc?k.i komasirano in meliorirano območje in nevarno ogro-"/,\ podlalnico. 2. Ljubljana je izsilila domžalski koridor, s tem da je brez koordinacije z Domžalami enostransko sprejela koridor av-toceste na Irasi vzhodnc Ljubljanske obvoznice. Iako je prišla do svoje vzhodne obvoznice in zaključilve »ringa« na ra-ćun države, ("je bi se financiral ljubljanski »ring« iz državnega denarja, bi bil pritisk in enostransko odločanje in pre-hilevanje Ljubljane vsekakor manjše oziroma bi bil inlers Ljubljane, da ima svoj mestni »ring«, brez mednarodnegn Ir.inzilnega prometa in bolj vzhodno umaknjeno .lvkKcsto. i. Domžalski koridor je primeren tuđi za to, da se izogne izgradnji Irzinske šliripasovnice, ćeš saj imale avločesto za v Ljubljano. Zal skupnega priliska (lobija) ni na donižalsko-kamniSkem področju za takojšnjo izgradnjo šliripasovnice Irzin - (jnuče. Slednja je že šliri leta na vrhu slrokovnih pri- AKTUALNA Varćni Clinton (Poljska, Romunija, Danska - vse na en mah) Kcidir n,iš predsednik v'/DA polujc in i>onnvlj /jol si snuje, bi Liliko kdij ohiskal .ttiqutV Kdor si se ni og-ledal komedije Thornasa Brandona Charleveva teta, ki jo je uprizorilo Kulturno društvo Miran larc iz Škcxjana v poletneni gledališču Stu-denec, tega zagotovo ne more ve-deti. Seveda imate se čas, da si zabavno gledališko predstavo Se ogledate koner tega tedna (8.8. in 9.8. 1997 ob 21. uri). Toda moja teta je drugačna, njej je namreč pogćdu domžalska Županja, na katero sem bil v Prebli-skih v dvojni številki Slamnika (ne)upravićeno hud oziroma nena-klonjen zaradi njene neudeležbe na osrednji obćinski prireditvi ob poča-stitvi dneva državnosti. Zdaj, ko sem slisal, da je njena vest glede »neudeležbe« v Dobu pred obćin-skim pomnikom slovenske državnosti čista (Nekoč je živela zastrup-Ijena riba.), mi je kar malce huoo, ker sem jo prestrogo okaral. Moja teta bo najbrž verjela tisto, kar je »mama Županja« zapisala v Pismih bralcev, in ji brž oprostila »politično napako«, mene pa bo ob prvem »političnem« pogovoru pošteno oS-tela. Na srećo sva se na Qiarleyevi teti na Studencu samo prijazno pozdravila. Toda, ali je res zgolj na-kljućje, da na večer pred dneMom državnosti v Dobu ni bilo niti ene-ga občinskega svetnika združene liste? Zdi se mi, da borno morali k »podnaslovu« Slamnik kmalu dodati Se eno besedo. V nekakšnem Bliskanju po prebliskih sem prebral tole nenavadno, vendar za glavne-ga in odgovornega urednika Dom-žalskih novic (naslovnica bi bila lah-ko tuđi brez Županje) časopisa kar »logično« formulo: Slamnik je »prvenstveno občinski, torej |x>litični časopis.« Skratka, po njegovom je občina = politika. Bržkone drži to tuđi obratno, kajne, mladi gospod? Če je Slamnik po njegovi definiciji politični mesečnik in »|x>litično tro-bilo«, potem so Domžalske novice po moji županjina štirinajstdnevna (reklamna) revij.i in njeno trobilo. Uf, kako dolgočasno branje je že postal Delov slovenski politični barometer! Kaj ni to le navadno za-pravljanje časa ( 29. in 30. julij), nad-Icgovanje telefonskih .naročnikov (693 od 1140 računalniško izbranih), denarja in se česa za lestvico, na ka-teri se izmenjujeta le 19. in 20. politična »osobnost, ki je v prejšnjem mesecu najbolj zaznamovala (le s čim neki? op. B. O.) |K>litično prizo-rišče.« Naslednji mesec naj jo, če jo že mora objaviti naš »provladni« časopis, preprosto ponatisne, kajti prepričan sem, da ne bo prišlo do nobe-ne večje zamenjave na vrhu ali tik pod njim. Računalniški program, ki »izbira« telefonske naročnike (beri: srečne »/ne/nagrajence«), je namreč vedno enako programiran. Vsaj do naslednjih volitev. Potem se bodo za-čeli zopet množiti in rasti kot gobe po dežju. Še prej pa borno za naslednjih dol-gih pet let volili predsednika države »najbolj priljubljeno politično oseb-nost« na Sbvenskem. O, kako »lepo« je bilo v tistih samoupravno - sociali-stičnih in komunističnih časih!!! Kakš-na »škoda«, da nam še sedaj ne vlada najboljša in najbolj (pre)izkušena stranka, pardon, partija s svojim zadnjim predsednikom!!! Dajmo, zavrtimo vsi skupaj časovni stroj za 50 let nazaj!!! (Opsa, mene pa na žalost ta-krat še ne bo zraven. Nič ne de.) Upam, da so vas do solz (z)ganile moje besede, predragi bralci Slamnika. Presenečenje je bilo zame prvo-vrstno, ko sem na 6. strani Dela med oglasi prebral celostransko be-sedilo Ura evropske resnice za Slovenije še v isti številki na 3. strani pa komentarja Borisa Ježa Izbruh razuma in Mitje Meršola Popljuvana občila. Branje obeh komentarjev je postalo svojevrsten užitek. Kakšne bravurozne, drzne formulacije! Za pokušino in kratko osvežitev spomi-na samo dva »zgovorna« izpisa Borisa Ježa: »Enaintrideset »razumni-kov« je te dni spet osrećilo slovensko javnost s svojimi modrimi misli-mi, tokr.it v nekakšnem odprtem pi- smu (...). (Vsi poudarki so sicer moji, to pa zato, da lxilj nazorno pri-kažejo »visoke« novinarjeve domi-sleke.) Od intelektualnoga cveta naroda bi pričakovali, da bo vsa-kdo naredil kaj koristnega na svojem področju, tako da bi vsi skupaj že zdaj živeli v Evropi in demokraciji.« In še nekaj »trnov« Mitje Meršola: »Iz vrhovnega štaba slo-venskega razuma: novinarje postaviti v vrsto, pregledati, preveriti, dezinficirati, lustrirati ( pri Rimljanin: slovesno religiozno očišćenje; France Verbinc, Slovar tujk) in po potrebi odstraniti. Moj Bog, na kateiem (partijskem) plenumu ali kongresu pa ste sprejeli ta velika stališča in sodbe? Gospodje in-telektualci, razumem vaše priza-devanje za to, da na medijsko sceno spet postavimo oglasne deske, na katerih se bodo samoupravno kresala mnenja in blestele (zlasti) vaše misli, in to na prominentnih novinarskih straneh, ne pa morda v kakih zatohlih pismobralskih rubrikah.« Njune novinarske bese-cJe so bile namenjene enaintridese-tim vrhunskim slovenskim intelektualcem, umetnikom, znanstvenikom. Za konec, da bo viđen njun (B. J. in M. M.) odnos do podpisni-kov, ki so slovenski javnosti name-nili svoje viđenje resničnosti v Sloveniji, naj jih samo nekaj naštejem: Drago lančar (pisatelj, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti), dr. Edvard Kovač (profesor), dr. Alojzij Šuštar (ljubljanski nadškof in metropolit v pokoju), mag. Drago Demšar (od-vetnik), dr. Joža Mahnič ( predse-dnik Slovenske matice), dr. Ivan Urbanćić (filozofi, Dane Zajc (pesnik, član SAZU) idr. Torej, dragi bralci, se še spomnite Ure evropske resnice za Slo-venijo? Najbrž sto mnogi izmed vas le zamahnili z roko nad njo in pre-brali le novinarske komentarje o njej, nekateri pa še niste zaslišali nje-nega tiktakanja. Prepričal je namreč le že prepričane! Bogdan Osolin Odsevi... Da se je vlada zaplezala na mnogih podrocjih, nam je spo-roćil podpredsednik vlade na tiskovni konferenci v začetku ju-lija, in da ljudska stranka ne bo već vladna stranka, če koalicijska partnerica ne bo hotela pod-pisati dopolnila h koalicijskemu sporazumu. Manj kot teden dni nas še loči od avgusta, pa se od vsega obetanega ni nič zgodilo, in to na obeh pozicijskih straneh. Ljudska stranka je še vedno vladna stranka, čeprav partnerica ni podpisala dopolnila h koalicijski pogodbi, čeprav proračuna za letošnje leto niti vlada še ni sprejela, kaj šefe, da bi ga dobili v roke parlamentarci, čeprav vlada parlamentu še ni predložila zaključnega računa za leto 1996. Pokazalo se je, da je eldeesovski apetit brezkon-čen, čeprav... »Čeprav« je nešteto, kot je neš-teto razlogov za to, da Drnovšek končno prizna, da ni tisto, za kar se je dolga leta brez vsakega razloga razglašal, da je namreč en-kratni gospodarskovizionarski predsednik. Pri polomiji z Natom smo morali pogoltniti še dodaten knedelj, in sicer so nas v Madridu označili kot eno od »držav jugovzhodne Evrope«, čeprav smo do nedavne-ga spadali med vzhodnoevropske države, kar pomeni, da so nekda-nje »vzhodnoevropske« države Natovi geostrategi razdelili med severne in južne ali z drugo besedo na tište, v katerih za zdaj vlada dovolj demokracije, in na tište, ki (Slovenija in Romunija) smo sele na poti k njej. Povedali so nam, da s počasno dejansko demokratizacijo, z ustavljeno denacionalizacijo, s sodelovanjem in prodajanjem orožja ameriškim sovražnicam in drugimi ostanki prejšnjega režima ne moremo računati na Natovo druščino. Drnovšek pa je, tako kot vedno, po svoje reagiral na vse, kar nam je prišla povedat ameriška državna sekretarka in je, meni nič, tebi nič, vsem protiargumentom nav-kljub dejal, da po Madridu posije sonce in da borno v naslednjem kro-gu širitve Nata prav gotovo imeli po-sebej privilegiran položaj. Pri vsem tem je seveda »pozabil«, da nihče ni niti omenil druge širitve vojaške organizacije, da bo mogoče do nje prišlo samo, če se bo Avstrija odločila za vključitev v Nato itd. V medijih je bilo zaznati skandalozne komentarje, ćeš, kaj pa bi spbh imeli od članstva v Natu. Vprašati je treba samo naše gospodarstvenike in povedali bodo, da bi se njihov položaj bistve-no izboljšal, kajti biti član Nata ne pomeni samo varnosti v vojaškem smislu, ampak gre tuđi za zagotav-Ijanje varnosti nabžb tujih investitor-jev. Vlada se je zaplezala na tako re-koč vseh podrocjih svojega delova-nja. Še vedno nam na primer nihče ni pojasnit, kako je prišlo do špan-skega kompromisnega predloga, će-prav so diskriminatorni pogoji za na-šo državo naravnost v nebo vpijoči. Verjetno si naš predsednik vlade prav zaradi pomanjkanja kritične javnosti še vedno upa razglašati, da je bil španski kompromis najboljše, kar smo lahko dosegli, kot bi rekel dijak, ki ni izdelal razreda, da je pač nezadosten uspeh najboljše, kar je lahko dosegel. Nihće tuđi ni čutil potrebe, da bi javnosti le pojasnil, za-kaj takšna naglica in izsiljevanje ter namišljeni časovni pritisk na poslan-ce, da morajo ustavo spremeniti do 15. julija, ko pa je bilo na sedežu F_S v Brusiju precej pred tem datumom povedano, da imamo za ratifikacijo evropskega sporazuma čas do decembra. Zanimivo bi bilo tuđi vede-ti, zakaj je parlament obšel civilno-družbeno gibanje 23. december, ki je zahtevalo obljubljeni referendum, če smo imeli časa do zadnjega mesec a v tem letu. In zakaj je šel Janez Podobnik tik pred sprejemanjem 5prememb ustave (15. julija) na obisk k Milanu Kučanu ter k vse-mu dodal precejšen notranjepoli-tični predznak. Žebljico na glavico so udarili slovenski razumniki in v izjavi z naslovom Ura evropske resnice za Slovenijo povedali, da utegne ohranjanje sedanjih oblastnih struktur v vrhu povzročiti še već podobnih reakcij sveta, ki nas bo poćasi popolnorna izrinil na rob Evrope, tja v jugovzhodne države. Kajti dejstvo, da je sedanji predsednik države bivši vodja centralne-ga komiteja zveze komunistov in da je predsednik vlade nekdanji predsednik predsedstva nedemo-kratićne Jugoslavije in hkrati voditelj gibanja neuvršćenosti, da je predsednik državnega sveta v nekdanji državi tuđi zasedal visok položaj, prav gotovo ni argument, zaradi katerega bi nas želei razviti svet sprejeti medse. Zunaj naših meja veliko jasneje vidijo, doma je zaradi provladnih medi-jev to težje, da naši voditelji nišo spremenili svoje politične filozofije, ampak da so se le prilagodili novim razmeram. Tako so bivši oblastniki postali sedanji vladarji in delajo tako, kot so se nekoč naučili. Drugaće si skoraj ne moremo razlagati diletantskega ravnanja naše diplomacije v zadnjem času. V svoji stari maniri so bili prepričani, da lahko v nedogled izigravajo z lažnivimi obljubami vse okrog sebe, ćeš, saj bo nekako šio, svoje kritike pa razglašali za nasprotnike vključevanja v Evropa Vlada se je zaplezala, je ugoto-vil podpredsednik vlade Marjan Podobnik, mi pa še vedno ćaka-mo, da se bo vlada enkrat nehala ukvarjati sama s seboj in začela re-ševati težave, v katerih smo se znašli po petih letih vladavine LDS ter da bo prvak Ljudske stranke in podpredsednik vlade končno le razkril, kar so po vstopu SLS v vlado odkrili. DADA BRE|C prejeli smo •prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli orite! v Sloveniji, ki p.i so ne realizira zaradi mlačne, ludi v lom primeru, neenotne in drugim interesom |X)drojono l(^ kalne politiko, ki samo obljublja uresničitov, ne izvaja pa onolnega in močnega r>ritisk,i i\\ pripravljala- pror.K'una, da zagotovijo |x)trobn,i srodstva. Tako lx> draga rezervacija kredita /a trzinsko stirip.isovnico letos |xitekla, /grajona lx> av-tocesta in |X)j,wili so bock) varc'evalno »strokovni« argumenti proti tr/inski Stiripasovnin. Zakljućek: N.imon novladne |X)budo jo bil strokovno iz-peljati studijo do koma s pomočjo tujih strokovnjakov ob Sf)dolovanju domaćih strokovnjakov. Obdolavo najlx>lj pri-mornih in konkurenčnih koridorjov bi (irogloclrili, dodatno oconili in jo do|X)lnili / metocbbškim in strokovnim vro-dnotenjem. Prepričani smo, i\<\ strokovna obdel.iva ni bila dokončana |)rofosionalno in d.i ni bilo izvedeno objektivno vrednotenje v.iri.int koridorjov. CjracJivo za fx)lilićno od-l(Klanje ni bilo ustrozno ispravljeno in pregledano t.iko, da bi se o njom lahko (xlločalo. Prevladali so slrokovno demagoški, lokalistični in |x>litikanlski .irgumonti: ,ivl(x:osta naj bo čim bližnje naseljem (Domžalam), di\ lx> prevzela čim več dnevnega prometa / Ljubljano (colo listega, ki gravitira na trzinsko vpadnico!), avto( esta naj gre čim dljo od Ihana, blizina avtcxeste |x>meni gos|X)d,\rski razvoj. V ozadju so bili |X) vsem sodeč višji interesi, katerim so je podrodil del domžalske |x>litike, ki jo zahteval nerazumljivo naglico pri sprejomanju odločitvev dopustijvskem mesefu avguslu. N,i koncu jo lesno izglasov.il najcenejšo in drugim interesom skladno ilomžalsko varianto v glavnom s |x>močjo takrat-nih vladnih strank LDS, SKD in ZLSD. le str.inke, na lokal-nem nivoju v t istom č.isu nišo zapustile nikakršnega pisno-g.i dokumenta, ki bi izražal njihova stališča. Znana pa je njihova razpravd na skupštini. V tesnom sodelovanju so sku-paj / nekorektno in nedemokratično proceduro vođenja sku|)ščine izglasovale domžalsko varianto z 32 glasovi od 27 potrebnih. Takrat so bili zelo aktivni tuđi poslanci, ki so sprejemali razne peticije Vladi RS. Zanimiva jo lista i/ aprila 1994, ko so zahtevali ustrozno obravnavo vzhlj vzhodno varianto. Med njimi je bil ludi g. |ože Lenič, ki pa jo kasneje zagovnrjal in tuđi gla-soval /a domžalsko varianto. Na koncu ostaja vprašanje, zakaj kljub lomu nismo bili lxjlj odlcK'ni in morda |iotem tuđi usisni z realizacijo cilja, rla problematiko izlx>ra koridorja vs.ij strokovno čim bolj objektivno ocenimo in tako razčistimo strokovne dileme. Da smo imeli namen angažirati tuje strokovnjake, je razumljivo, ker so imeli vsi domači enolno stališče, skladno s političnim ali pa ga nišo žoleli javno izraziti. Odločnost bi bila večja, će bi imeli vsaj na lokalnem nivoju večjo podporo najširše javnosti ali pa vsaj tistih, ki so imeli pripombe na slrokovne r,i za infrastrukturo pri državnom zlxiru. TOMAŽ ŠTEBE SK Termit Moravče si želi poštenega poročanja Zahvaljujem se urednici moravske strani, Bernar-di Ma I, in uredniku Slamnika Bogdanu Osolinu za korektno objavo prispevka s fotografijo o obnovi letnih skakalnic v Moravčah. Danes pa spor oca m grajo za športnega novinarja časopisa Delo - Ota Giaccome-lija, ki je povsem isti članek spreobrnil v svoje novinarske nešportne poteze, saj je le tega po njegovo pri-krojenega objavil s skoraj enomeseČno zamudo v časopisu Delo in nekaj dni pozneje še z mojo fotografijo v Slovenskih novicah. Sporno v vsem tem je, da se iudi z eno besedo nisem vmešal v briljantno športno življenje in delo našega rojaka, skakalca, šampiona Primoža Peterke, kateremu sem kot štarter kar naj-večkrat zamahnil z zastavico za skoke, so že v njegovih pionirskih vrstah dajali najvišje uspehe na domaćem Ciciju in Moravčah kot tuđi drugod. Zlata |X)t ga je vodila od pionirčka v SK Termit cb sve-tovnega slovosa z reprozentanco. Za objavo kot je bila v Sla-mniku brez njegove omembe in naj bi bila enaka tuđi v Dolu, sem so odločil zgolj zaradi porcx;ila o sedanjem delu v klubu. Ves čas zamude do objave me je spreletavalo novinarsko kuhanje prispevkov, kot so bili v reviji MAC, Delo, Ljubljanski dnevnik, Novice in morda še kje. Doživel sem ga tuđi sam, ko je novinar Oela zlorabil moje ime, zato ne morem verjeti v korektnosl vsoh prejšnjih prispevkov o naj-večjem šampionu, kateri jo žal doma v Moravski dolini in česar mu no more nihče zatajiti. Poznano mi je Primoževo garanje za šport ne uspehe kol tuđi v soli, obenem pa tuđi vsa prizarievanja njegovih staršev, saj smo nekoč skupaj gradili klub, o katerem nekateri sedaj mislijo pać drugaće. Mi pa smo si še vedno dobri prijatelji. Tuđi o zgodbi v Dnevniku, Fanta pustite pri miru!, lahko podvomim, še posebej, će pomislim na rubriko v Delu »TV Gong« in »Kamilica«, ko bi se novinarka kar zahvalila za video prispevke Primože-vih pionirskih ćasov staršem ali morda ćelo njegovemu pr-vemu trenerju. Resnica pa je ta, da je nekaj posnel Srećo Rihtar, ko je snemal svojega sina Miha, otvoritev skakalnic v Moravčah SK Termit prijatelj skakalcev Niko Svetlin, nato nekaj s klubsko kamero SK Termit lernej Gostić, ko je imel v vrstah svoja sinova Primožova vrstnika in kot slednji v Pla-niških skakalnih šolah zaslužen za posnetke g. Andrej To-min. Vsem najlepša hvala, saj mi je zgodba poznana in še kaj već bi lahko omenil. Osebno in v imenu kluba pričaku-jem javno opravičilo novinarja C). G. ali glavnega urednika športa v Delu g. Korena, za kar sem že pisno tuđi protesti-ral, vendar odgovora še ni. Enako opravićilo zahtevam tuđi za družino Peterka, katera ima že zdavnaj osz glavo prav takih novinarskih rac, ki zavajajo javnost in ne poročajo o dejanskem poraznom stanju v športu. za SK Termit IZTOK CAJHEN Urejanje prometa v Lukovici Na vprašanje »Kdo ureja promet v Lukovici?«, dobite odgovor v zadružnem domu v Lukovici, v prosto-rih obćinske uprave; odgovor se glasi: Saj nisem jaz poticaj. Kdo ureja proslor, po kalerem poteka promet? Tuđi to naj bi so po dveh lelih in pol obstoja Občine Lukovica že ve-delo oziroma je že določeno. Ni pa dovolj, da se po teh po-vršinah samo posuje pesek in pokosi trava. Kje je prometna signalizacija? Kje soprometni znaki? Kdo je doloćen in strokovno us|xjsobljen za to delo v Občini Lukovici? Na t,i vprašanja pa že ni zadovoljivih odgovorov, kor t.ikih ljudi v obćini nimamo. S tem da imajo Ijudje vo-zniška dovoljenj.i, so nimajo pravice, da dobćajo mesta, kje btxlo proslavljeni prometni znaki in kakšni btxb. Mogoce je tuđi tu vzrok, da v Lukovici prometnih znakov, s kalerimi so ureja promet v naselju, nimamo in niti ne vemo, kako prili do njih. Oprostile, imamo en, edini prometni znak »prepo-vodan promet za tovorna vozila«, katerega je postavila na pobucb krajanov naša bivša domžalska občina. Žal pa tega znaka nihče od šoferjev tovornjakov no upošteva. Zakaj je tako, naj odgovori Komisija za prometno varnost pri Ol> čini Lukovica ali Krajevna skupnost Lukovica. Krajani smo vložili že precej truda, da bi se prometna varnost v naselju zboljšala. To lahko potrdijo tuđi ćlani obćinske komisije za prometno varnost, katerim smo 30.8.199f> dostavili vse naše predloge in pobude kakor tuđi zahteve učene ev Osnovne sole |anko Kersnik. Do danes nismo cbbili nobenega odgovora. Še naprej parkirajo tovornjake in druga motorna vozila na bankinah, katere so edino varne poti za pešce. Odstranjen je bil znak ŠOLSKA POT, pa saj je bil lako brez |x> mena, ker ŠOLSKE K)TI ŠE DANES V CELOTI NI! Na me-stih, kjer naj bi bile, so se površine z družbonim denarjem posipale s peskom in vzpostavljale možnosti za parkiranje osebnih avtomobilov, tovornjakov in gradbenih strojev. Na tako, slo metrov dolgo posuto površino smo krajani s prostovoljnim dolom položili pohodne tlakovce za varno pol pešcev. Seveda smo morali dostop brezobzirnim lastni-kom avtomobilov na peš pot fizićno onemogcx*iti s posta-vitvijo cvetlićnih loncev med cestišćem in peš potjo. Vse to je bilo narejeno za varnost pešcev. V julijski številki Slamnika sta bili na strani 11, pod rubriko Gorjača graja, objavljeni dve sliki. Na zgornji sliki se lepo vidijo ob desnem robu cvetlićni lonci, desno upjn|d (veta /ALOKAR-ORAŽEM Register, urejen po letnikih izdaje, daje pogled nad ob-stojećo olx":insko zakoncxiajo. S kratko oceno o|xjzarja na aktualnost izdelave sodob-rie olx:inske zakcjncxiaje, ki dokazuje, da je naša občina še vedno polna razne navlake iz preteklosti. Treba bi jo bilo potrebno uskladiti s sedanjo zakonstavitev godbenega paviljona, ureditev nove poti, ponovna ozelenitev parka, v katerem borno na novo zasadili drevesa, poseben poudarek pa bo dan grmovnicam, ki jih se-daj niti ni bilo. Objavljamo skico ureditve parka, ki jo je pripravil Arboretum Voleji Potok, in ob tem odgovarjamo tuđi na številne klice meščanov, ki so zahte-vali pojasnilo o podiranju dreves. Izvajalci del so res podrli nekaj sadnih dreves, ki nišo već rodila, lipa pa je morala pasti zaradi lokacije prihod-njega godbenega paviljona. V Hp: Mestni park v centru nicst.i dobiva novo podobo. FOTO: V. U. Ekološka spodbuda spet dejavna Po nekajletnem zatišju se je ponovno zbrala Ekološka pobuda in na sre-čanju, dne 26. 6. 1997, obravnavala gradivo »Lokacija odlagališča komunalnih odpadkov za potrebe obćine Domžale«. V njem so navedene mož-ne lokacije in rešitve za bodoće odla-gališce komunalnih odpadkov, ker je sedanje v jami Dob že skoraj polno. Člani Ekološke pobude so po končani razpravi sprejeli stališče, da je naj-boljša rešitev za občino Domžale raz-širitev deponije odpadkov na stari lokaciji v Dobu, kjer je že delno zgraje-na infrastruktura, ker ne bo povećanja emisij zaradi odlagališča, ampak zaradi avtoceste, ker manj posega v oko-Ije kot izgradnja avtoceste in ker je z ekonomskega stališća tuđi najmanjši transportni strošek. Na lestvici Instituta za Ekološki inžiniring, ki je pripravil delovno gradivo »Lokacija odlagališča komunalnih odpadkov za potrebe občine Domžale«, je lokacija v Dobu ocenjena za drugo najbolj sprejemlji-vo, takoj za lokacijo v Drtiji, za kate-ro pa obćina Moravče ni dala soglas-ja. V primeru Žabnice pri Ihanu pa so člani Ekološke pobude menili, da je že dovolj obremenjena s farmo in či-stilno napravo; ker bi bil to nov poseg v okolje, za gradnjo deponije ni pri-merna. Hkrati s tem se pojavlja vprašanje ločenega zbiranja odpadkov, kjer so ćlani Ekološke pobude ugotovili, da je potrebno ćimprej z odloki urediti po-stopno ločeno zbiranje odpadkov pri uporabniku (ločeni zabojniki za steklo, papir, baterije), ne pa na deponiji odpadkov, kar se je izkazalo za za-pravljanje časa in denarja. Za zelene in prehrambne odpadke pa naj uredi-jo kompostiranje na drugi lokaciji. Za kompost iz zelenih odpadkov in iz Centralne čistilne naprave naj uvedejo kontrolo kakovosti ter evidenco pla-smaja; na katerih površinah je bil upo-rabljen in koliko. Ekološka pobuda je svoja stališča o lokaciji odlagališča posebnih odpadkov |X3slala Občinskemu svetu v ve-dnost, ponovno pa se bo sestala spet jeseni, ko bo obravnavala Strategijo varstva okolja v občini Domžale. KRISTINA BRODNIK Središte Domžal bo lepše tuđi zaradi bolj ure-jene avtobusne postaje; na fotografiji si lahko ogledate popravljanje pločnika, na drugi strani ceste pa bo k lepšemu videzu pripomogla tuđi bolj urejena zelenića. V občini poteka tuđi vrsta vzdrževalnih del, prićujoća fotografija je nastala ob vzdrževalnih delih na mostu v kraju Selo pri Ihanu. Urejena ograja in razsirjen most bosta omo-goćila varnejso vožnjo. FOTO REPORTAŽA Za vas spremljamo komunalne investicije v občini Domžale Letošnje poletje je kot nalašč za različne gradnje, ki jih nikakor ne zmanjka. Danes vam predstavljamo naslednje: Ulica Nikola Tesla je bila ena izmeti redkih ulic mesta Domžale, ki je bila le makadamska, zato so se njeni prebivalci toliko bolj razveselili začetka del, katerih ućinek naj bi bil urejena asfaltirana Ulica Nikola Tesla. V približno 400 metrov dolgi ulici so naj-prej kompletno zamenjali vodovodno omrežje, položili so plinovodne cevi, zgradili pa tuđi dva nova nadzemna hidranta. Makadamska dela so zaključena, na asfalt pa bo treba še malo počakati. (slika desno). Foto R TONKLI, tekst V. VOJSKA Vzdrževalna dela na Ul. Matije Tomca in Sla-mnikarski ulici so zaključena. Izvajalci so se potrudili, da promet ni bil preveč oviran. Takole so nastajali »ležeči policaji« na eni izmed najbolj šolskih ulic v našem mestu - Kettejevi ulici. Žal nekatere voznike »motijo« in trenirajo vožnjo po ploćnikih oz. travi - upamo, da ne le do prve nesreče! Rekonstrukcija cea 100 m VII. ulice v Preserjah je le še spomin - danes krajani lahko uporablja-jo asfaltirano cesto. Zapuščena, delno zgorela karoserija nekdanje stoenke je »krasila« okolico lokalne makadamske ceste Študa-Mala Loka. Žal lastnika ni bilo mogoče ugotoviti, zato je komunalni nadzornik poskrbet, da so razbitine odpeljali na pri-mernejše mesto. Iz arhiva komunalnega nadzornika Tuđi la ra/hitina je bila nekoć osebni avto, ki ga je njegov laslnik zapustil kar v blizini črpa-lišča pitne vode pri Grobljah. Žal ni mislil niti na okolje, še manj na nevarnost onesnaženja ćrpališča. Komunalni naci/omik je poskrbel lufli /a odslranilcv lesone barake, ki jo je povsem ra/padajo-ćo našel v Ihanu - nasproti farme. Ker je »šel« Konstruktor Maribor, njen zadnji laslnik, v stečaj, odgovornih oseb, ki naj bi poskrbele za odstranitev, ni bilo mogoče najti. V. 6 Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN Pozdrav iz Domžal HVALA, NAPREDEK! Gniss aus 3)omscUal Preteklost za sedanjost Ob prelistavanju zbirke starih razglednic, ki jih je v knjigi O) TA SLA-MNIK zbral g. Stane Stražar, sem na strani 22 našla naslednjo razglednico, pod katero je avtor napisal: Razglednica Restavracije pri Pošti, kjer je bil dolgo tuđi poštni urad, ter obcestni del »Nove fabrike«, sedaj upravno poslopje obeine. Slika je okrog leta 1905, odposlana pa je bila v letu 1911. »Razglednica kot razglednici«, toste rekli. Že povrsen pogled in primerja-va z obnovljeno trgovino KOVINAR v centru našega mesta pa pove, da so se pri NAPREDKU resnično potrudili. Današnja stavba je namreć skoraj v vsem enaka, kot tista preci već kot 100 leti in ohranja delček nekdanjih Domžal ludi sedanjim in prihodnjim rodovom. Vodstvu in vsem NAPREDKOVCEM, ki jim /e dolgo ni vseeno, ne le, kako ponuditi blago, temveč tuđi, kako urediti zu-nanjost svojih poslovnih prostorov in tako prispevati, da je vsem lepše, iskrena hvala! (Tekst: V. Vojska, foto: V. Repanšek) jeseni ponovitev Prvo zbiranje posebnih odpadkov DA SMO KUPCI ČEDALJE BOL) ZAHTEVNI, VEDO ŽE V VSAKI MALO BOLJE ZALOŽENI TRGOVINI. TEGA PA SE ZAVEDAJO TUĐI PRI SERVISU DEBEVC IZ MENGŠA. TAKO SO ZA STARE IN NOVE LASTNIKE TVORNEGA PROGRAMA VOLKSVVAGEN PRIPRAVILI PREDSTAVITEV CELOTNE PALETE VOZIL: OD LAHKIH DOSTAVNIH VOZIL CADDV PA VSEM POZNANIH KOMBI)EV ZA PREVOZ OSEB IN TOVORA ALI PA SAMO TOVORA, TER POPOLNOMA NOVEGA LT, Kl GA ODLIKUJE VELIKA PROSTORNOST TER PRIKUPEN VIDEZ. VSA VOZILA PA IMAJO VGRAJENE ŽE ZNANE IN PREIZKUŠENE MOTORJE TOVARNE VOLKSVVAGEN. NAJ OMENIM, DA SMO BILI SEZNANJENI TUĐI S POGOJI NAKUPA PREK FIRME PORSCHE LEASING. TAKŠNIH PREDSTAVITEV SI V OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO KUPČEV IN SERVISA DEBEVC ŽELIMO ČIM VEĆ. Tuđi v SLAMNIKU smo vsa go-spodinjstva v Občini Domžale večkrat opozarjali, da bo v poletnih mesecih potekalo prvo zbiranje posebnih odpadkov, za kar je bila med Občino Domžale, Komunalno stanovanjskim podjetjem Domžale ter podjet-jem Kemis sklenjena pogodba. Zbiranje posebnih odpadkov je v Občini Domžale trajalo od 16. do 24. ju lija in je zajelo vseli 14 krjj«v-nih skupnosti, kar pomeni, da je bilo o njej obveščenih 6260 gospo-dinjstev. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale je za namen zbi-ranja kupilo posebno vozilo-kontej-ner, ki je predstavnikom KEMISA omogočalo, da so prinesene posebne odpadke sortirali. Med posebni-mi odpadki je bilo največ ostankov barv in lakov (lepila, lužila, razredči-la, topila, embalaža, oncsnaženi čo-pići, krjx\ lopatice, rokavice in druge kemikalije i/ gospodinjstev), sledilo odpadna olja, zdravila (ampu-le, injekcijske igle, mazila, posipi, strupi, tablete, termometri), tx»stici-di (insekticidi, ostanki umetnih gno-jil in zaščitnih sredstev za rastline), občani so prinesli veliko akumula-torjev (250 kosov), baterij, med pri-nesenimi posebnimi odpadki pa je bila tuđi embalaža od kozmetike in Se kaj si; je našlo. Kljub polet nemu Času je bilo zbranih blizu 4 tone posebnih odpadkov, ki so jih prevzeli delavci Kemisa in jih bodo neškodljivo uničili oz. predelali v navadne odpadke. Ob obisku zbirnega mesta pred trgovino v Preserjah sem od g. jane-za Repnika, tehničnega vodje Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, izvedela, da so za akcijo kupili posebno vozilo, katerega vre-dnost je 24.000 DEM, k stroškom pa je potrebno prišteti Se ca 6.000 DEM; te so porabili za organizacijo akcije, ki je prva tovrstna v državi in dosledno upošteva sanitarne in •zdravstvene predpise. Nacrt ujejo, da bi jeseni akcijo ponovili na celot-nem območju nekdanje občine Domžale, ena izmed nalog pa je tuđi ćimprejšnji začetek ločenega zbi-fanja odpadkov. V pogovoru z »zbiralcema« posebnih od|)adkov g. Smiljanom Ple-snikom in g. Tonetom Vadjuncem sem izvedela, da Ijudje akcijo poh-valijo in prinašajo različne posebne ()d|)adke. Iako je bilo na območju KS Homec-Nožice zbranih toliko °dpadnih škropiv, da bi lahko z nji-mi »zastrupili« celotno območjc KS ali še več. C. Vadjunec je hkrati po-vabil vse oteine, da sami predlaga-i<>, kakšen način odlaganja posebnih odpadkov bi bil najprimernejši - so tf> dovolj obcasne akcije ali bi morali odlagališča za te odpadke dolo-Citi. C)pozoril je ludi na pravilno hranjenje teh in nakup le manjših koli-cin. CJ. Štefan Kočar, eden izmed od-lagalcev odpadkov, pa je akcijo zbi- Ločujemo, da ohranjamo! Nasvidenje v jeseni! Na sliki desno je prav vsak poseben odpadek imel svoje mesto v enem izmed manjših kontejnerjev. ranja pohvalil, češ da je že zadnji čas, da se tuđi tej pro-blematiki nameni već skrbi. Prepričan je, da bodo akcije v prihodnje še uspešnejše, ter povedal, da k manjšim količi-nam teh odpadkov lahko veliko prispevajo proizvajalci različnih insekticidov, zdravil in drugih zadev, će jih proda-jajo v manjših embalažah. Če torej v tej akciji niste od-dali vseh posebnih odpadkov, jih primerno shranite in odne-sile v KONTEJNER ZA ZBIRANJE POSEBNIH ODPADKOV v prvi naslednji akciji. V. DIJAKI, ŠTUDENTJE! Obveščamo vas, da je bil v časopisu DELO in VEČER v torck, 15. julija 1997, objavljen razpis za rcpubliskc stipendije za šolsko leto 1997/98 (Oglasna deska Urada za delo Domžale). Kandidati naj čimprej oddajo vlogc (obrazec DZS 1,51, ki ga dobijo v vsch knjigarnah), na Urad za delo Domžale, Ljubljanska 80, najkasnejc pa do 5. septembra (dijaki) in do 30. septembra (studentje). Pravico do RŠ lahko uvcljavljajo dijaki srednjega izobraževanja v javni mreži srednjih sol, student je višjih strokovnih sol in visokošolskih zavodov, ki se izobrazujejo v Sloveniji in: - so državljani Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva - da izpolnjujcjo matcrialnc pogoje (cenzus na družinskega člana) v kraju bivanja - 35.173,00 SIT, vozači - 45.725.OOSIT - da ob vpisu v 1. lelnik nišo starejši od 18 oz. 26 let. Vlogi priložite: - polrdilo o vpisu (lahko tuđi naknadno) - polrjcn prepis oz. fotokopijo zadnjega sprićevala - polrdilo o premoženjskem stanju Vse informacije osebno ali po telefonu 721-445, dobite na Uradu za delo Domžale, pri svetovalki za stipendije vsak dan ražen četrtka od 8. do 12. ure, v sredo pa še od 14. do 16. ure. GRAD TUŠTANJ PRI MORAVČAH Aplavzi trem (lamam S solističnim koncertom Pije Bro-dnik, Dragice Kovač i ć in Nataše Valant ter ponovljeno razstavo likovnih del Leonide G. Voćar se je sezona Grajskih kulturnih večerov 1997 prevesila v drugo polovico. V soboto, 2. avgusta 199? je grad Tuštanj znova sijal v koncertnem utri-pu. Teden dni prej je tu s koncertom gostovalo podjetje Gallus Carniolus. Nocojšnji večer je pripadal trem prizna-nim glasbenicam. V prvem delu koncerta je nastopila altistka Dragica Kova-čič, ki je prepevala slovenske samospe-ve. Rodila se je v Mariboru, kjer je tuđi zaposlena kot solistka v SNG Maribor. Solo petje je studirala v Ljubljani |>ri prof. Ondini Otta - Klasinc in se izpo-polnjevala v Salzburgu in na Dunaju. Pogosto nastopa ttti koncertih v domovini in tujini. Slovenski samospevi, ki jih je izbrala za nastop, so bili zapeti umet-niško in preprićljivo. Pozoren posluša- lec je lahko med izvajanjem opazil otožnost slovenskih pesmi in v prime-rjavi z drugim delom, v katerem smo poslušali ameriško glasbo, je slovenski samospev res prav žalosten. Toda na to obe odlični pevki ništa mogli vpliva-ti, kajti iz zgodovine je moč črpati spo-roćilnost ene in druge glasbe. Tuje skladbe, ki smo jih poslušali, imajo svoje zametke v črnski duhovni glas-bi. Le-ta pa je optimistična in melodično razgibana, ćeprav opeva najtežje življenjske preizkušnje in napore. V slovenskem ćloveku pa optimizem krepko zaostaja za pesimizmom. So-pranistka Pija Brodnik, ki je izvajala drugi del koncerta, je studirala glasbe-no pedagogiko na Akademiji za glasbo, ob tem pa tuđi solo petje na Srednji glasbeni Soli v Ljubljani pri prof. Ireni Vremšak-Baar. Studij je nadaljevala na Univerzi VVilfried Laurier v VVater-looju v Kanadi pri profesorjih dr. Da- Foto: (ulijan Jerman vidu Falku, dr. Lesli De Arh, dr. Leslie O Dell, Barbari Dimetto in dr. Michaelu Purves-Smithu. ljeta 1993 je diplomirala z odliko in pridobila na/iv Honours Bachelor of Music. Med studijem je nastopala na številnih recitalih in sode-lovala pri opernih izvedbah. Je dobitnica nagrad Spae-Naur Perforrnance Aeard Univerze VVilfried Laurier. Prejeta priznanja je z nastopom za-gotovo upravičila. To so dokazali tuđi dolgi aplavzi. Poslušala so si z njimi priploskali še dva dodatka, ki sta ju pevki zapeli v duetu. S pianinom je koncert spremljala Nataša Valant, ki Grajske kulturne večere pozna, saj jih spremlja že vse štiri sezone. Povprasala sem jo po oceni ambienta, izbora programa, publiki....: »Ambient je nepoza-ben, tu glasba res poje. Nad njim so navdušeni tuđi drugi pevci izvajalci. Sem se radi vračamo. Tuđi program, menim, da je Peter Pirnat (organizator prireditev) izbral premišljeno, saj so na sporedu dela za zelo zahtevne poslu-salce in tuđi malo manj zahtevne. Glede publike moram povedati, da se tu počutimo domače, ker so poslušala prisrčni, ćutiš se z njimi eno in veš, da poslušajo glasbo in ne napak. Mene ne moti, će je poslušalcev male;, bolj hu-do je to za organizatorja, saj so stroš-ki za takšne koncerte visoki. Prav žal bi mi bilo, če bi po štirih uspešnih sezo-nah peta ne sledila že v prihodnjem polet ju. Upajmo, da bo Peter trmasfo vztrajal in finanćno zdržal.« Tako vidi Grajske kulturne večere umetnica Nataša Valant. Ni kaj dodati, morda le vabilo na zadnji koncert v sezoni, ki bo 6. septembra ob 20. uri. Nastopil bo Ljubljanski oktet. Prireditev so finanćno podprli: pokrovitelj Občina Moravče in sponzorji Gestno podjetje Gradnje Ljubljana, Sa-ning International, IBE - Consulting En-gineers, Napredek Domžale, za kar se jim organizator zahvaljuje. MAL Nova lovska in ribiška trgovina V petek 18. julija je podjetnik Sašo Novak odprl vrata nove speci-alizirane trgovine z imenom »NOVAK«, na VIRU pri Domžalah. Trgovina je specializirana za lov in ribolov. Izredno lepo opremljen in založen lokal je v pritličju Poslovno stanovanjskega objekta na Šaranovičevi 25 A (tik ob cesti Ljub-Ijana-Celje). Ob trgovini pa je tuđi de-lavnica za puškarsko graviranje in rezbarjenje puškinih kopit. To je prva in edina puškarsko graverska in rezbarska delavnica v Sloveniji ter velika pridobitev za vse lovce in poznavalce te umetnosti, še posebej pa za lovce tega podroćja. Oboje se lepo dopolnjuje v ponud-bi in prav gotovo bodo lovci najbolj veseli in zadovoljni te nove pridobitve. Lastnik trgovine in graver-ske delavnice obljublja, da bo v trgovini mogoče dobiti vse tisto, kar ribiči in lovci potrebu-jejo pri svojih ribiških in lovskih aktivixistih. Prav tako pa zagotavlja, da bo kvaliteta dela v delav-nici puškarskega graviranja in rezbarjenja puškinih kopit na visokem strokovnem ni-voju, saj je Sašo Novak znani in priznani graver, ki je delal in ustvarjal umetniško čudovite gravure vrsto let v kranjski Puškarni vse do njene ukinitve. Že prvi vtis ob ogledu trgovine na dan otvoritve, njena založenost in kvaliteta ponujenega blaga kakor tuđi konkurenčne cene so garancija, da bo v tej trgovini mogoče dobiti res vse, kot trdi lastnik. Če pa česa nima v zalogi, pa ustrežljivi Sašo zagotavlja dobavo v najkrajšem času. Maksimalno se borno trudili, da bodo naši kupci, ribići in lovci zadovoljni z nami in našo po-nudbo ter da jim odslej ne bo potrebno hoditi po opremo in blago v Ljubljano ali še dlje. To so besede mlađega podjetnika in lastnika trgovine in graverske delavnice. In lahko mu verjamemo. Poleg tega pa ima v tej trgovini tuđi kotićek za domaće male živali - pse in mačke, kjer je mogoće dobiti rnarsikaj od opreme za te živali, od ćistilnega pribora do najnujnejše ostale opreme. Priporoćamo vam, da si ljubitelji malih domaćih živali ogledate to ponudbo in verjamemo, da boste našli marsikaj za svojega Ijub-Ijenca. 7 8 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale LETNO GLEDALIŠČE STUDENEC V RITMU CHARLESTONA Bravo, Charlvjeva teta (Nadaljevanje s prve strani) Najprej so prisluhnili težavam dveh studentov (Matej Kotnik, Robert Za-viršek); oba sta se po večemih plesih nesmrtno zaljubila v dve koketni gospodični s klobučkoma (Tadeja Capu-der, Monika Jeretina). Zaljubljena fan-ta zbujata smeh z domislicami, s pozdravi, v katerih sodelujejo tako roke kot noge, pa fudi s svojim odnosom do premetenega sluga (Klemen Rav-nikar), katerega moto je: kadar se ti najbolj mudi, se usedi. Pisanje Ijube-zenskega pisma, posebej če gre za dve dekleti, je težavna zadeva: bo dobro: draga Kittv, ljuba Annv, bo izpo-ved: da morata biti moji, zdaj in na vekomaj amen, dovolj prepričljiva. Bo, saj sta tuđi dekleti takoj nesmrtno zaljubljeni in kljub strahu pred stricem oz. skrbnikom (jože Lončar) pripravljeni priti na kosilo, povabilo jima dostavi postrešček (Jože Prašnikar), kjer naj bi spoznali tuđi Charlvjevo tetko. Ta je nekoliko zamudila in to oba studenta spravlja v zadrego: tetohmorava imeli tako], naj txj izVrstna,,¥menitna, tuđi prismojena, samo da bo. Zadeva se zapleta, vendar rešitev je tu: Charlvjevo tetko bo nadomestil lord Bab-berley (odličen Primož Krt), ki se v preobleki starejše tetke iz Brazilije, od tam, kjer so opice doma, sprva počuti slabo, iz prizora v prizor pa boljse, najbolj navdušen pa je ob poljubćkih obeh mičnih gospodičen, ki teto takoj vzameta za svojo in se sploh ne čudi-ta njenemu vzdihovanju: će bi imeli možnost, da ga spoznata podrobne-je, bi ga imeli se raje. Ampak to se ni vse. Baron, )ackov oče (Rajko Majdič) ima svojega sina tako rad, da bo zanj zasnubil staro Charlvjevo tetko - ampak samo zaradi sina. Gospa mu ni preveč všeć, ampak veliko da tuđi na čast, zato ladv Donno Lučio Dalvadores skuša za-snubiti pred odvetnikom, ki ne odne-ha kar tako in na veselje gledalcev za njo teka po travi in je pripravljen sto-riti prav vse, da se srce stare gospe vname zanj. Sluga Brasset nas mimo-grede opozarja na dogajanja in komentira lastnosti posameznih juna-kov, ob tem pa ne more prezreti, da oba postarana snubca okoli lažne NAPREDEK NAPREDEK NAPREDEK SUPER AKCIJA NAPREDKOVIH trgovinah samo v mesecu avgustu za PAMPERS in OLD ŠPICE Plenice PAMPERS samo 1.450,00 Deo. OLD ŠPICE spray ali stik samo 429,00 Milo tek. OLD ŠPICE samo 309,00 NAPREDEK NAPREDEK NAPREDEK Charlvjeve tete letata kot metuljćka in jo kljub njeni moški obutvi in vćasih nerazumljivemu vedenju primerjata s potonikami in vijolicami. Oba zagre-ta ljubimca snubita nepravo Charlvjevo tetko, pri tem pa bi se lahko kaj naučila tuđi od )acka, ki svojo ljubo Kittv skuša zasnubiti z gorečimi teseda-mi: računam s preteklostjo in pred njo razgrinjam pajćolan prihodnosti, ki pa so povsem odveć, saj Kittv bolj razume preprosti ljubim te. Ampak vrni-mo se k preoblećeni ladv, za katero baron pravi, da ni mlada niti Ijubezni-va, je pa bogata, in to je glavno. Ba-rona se uspešno obrani z obljubo, da mu bo ostala naklonjena kot sestra. Manj sreće ima pri odvetniku, ki je pripravljen storiti prav vse - tuđi dati pisno privoljenje, da se njegova nećakinja in varovanka poročita s svojima fantoma. Ob koncu drugega dcjanja priđe do preobrata, saj na sceno priđe prava Charlvjeva tetka (Brigita Hor-vat), skupaj z nećakinjo Annv (Nata-ša Peterka), vsaka s svojimi spomini na nesrečni Ijubezni, v katerima gle-dalci brž prepoznamo barona in ne-kdanjo Babberlevevo nepozabno Iju-bezen. Lažni tetki počasi popuščajo živci, saj spoznava, kako uboge so ženske, ko so moški take puščobe in ko ugotavlja, da je to tuđi za poklic-nega igralca preveć, toda ob grožnjah obeh zaljubljenih prijateljev ostaja se naprej v preobleki. Tretje dejanje se pričenja s pravo veselico v odvetnikovi hiši, kjer nas mimogrede z uspeSnim osvajanjem odvetnikove služkinje (Anita Prašnikar) razveseli sluga Brasset, nato pa se je pred navdušenimi gledalci počasno razkrila žgodovina vseh oseb, v kate-ri je lažna teta izgubila svoj melodični glas, ko je imela čme koze in ponovno ugotovila, da so vsi moški veliki slabiči. Sledi, kot se za komedijo spodobi, srećen konec, na katerem vsi najdejo svoj par, samo nestrpno zaljubljeni odvetnik bo moral počakati do naslednjega zapleta. Babberlev je spet pravi dedec, vsi, najbolj pa gledalci, pa zadovoljni s tekočo komedijo, ki je v prijeten večer pod studenš-kimi lipami prinesla veliko smeha in veselja, k ćemur je prispeval tuđi old-timer s šoferjem (Andrej Peterka), raz-položene plesalke in salonski orkester, pa tuđi razkošna scena (lože Napot-nik), na kateri je bilo za vse dovolj prostora. Pozabiti pa ne smemo na Ano Mlakar, ki je lektorsko uredila komedijo, koreografa laneza Mejača, kostu-mografinjo Nado Slatnar, frizerko Da-rinko Letner, odlična glasba je bila de-lo Dominika Krta, maska Šaša Vene-ta, za svetlobne efekte sta poskrbela Mavricij Grošelj in Marjan lanćar, za ton |anko Mlakar, inspicient je bila Marta Majdič, šepetalki pa Mojca Butja in Juiijana Slapar. Charlvjeva tetka je razveselila vse in vsi, ki je še niste videli, pridite in se na-smejte v začetku avgusta, ko bo odlična igralska ekipa, kljub vsemu je le treba še enkrat omeniti Primoža Krta, komedijo ponovila. Za konec pa še iskrena pohvala za gledališki list, po katerem bi se lahko zgledovala vsa profesionalna gledališča. Ocena odlično ne pove vsega, ko- medijo Charlvjeva teta je na Studencu preprosto treba videti! V. Vojska Foto: Bogdan Osolin, |anez Stibrič ŽUPANJA IZROČILA PRVO AVTOMOBILSKO REGISTRSKO TABLICO Z DOMŽALSKIM GRBOM Srečno vožnjo še naprej Prvi lastnik, g. Milan Flerin, častni občan Ob-ćine Domžale, drugi dobite nalepke ali nove av-tomobilske registrske tablice z domžalskim grbom na Upravni enoti Domžale. LJ D5-55S je bila prva avtomobilska registrska tablica z domžalskim grbom, ki sta jo ga. Olga Vrankar, predstavnica pristojnega oddelka Upravne enote Domžale, ter ga. Cveta Zalokar Oražem, Županja Občine Domžale, izročili g. Milanu Flerinu, častnemu občanu Občine Domžale ter dolgoletnemu vozniku, ki bo v prihod-njem letu praznoval šestdesetletnico lastništva šoferskega izpita. Prisrčna slovesnost je bila rudi priložnost za pogovor z prof. Milanom Flerinom; ta rad poudarja, da bi težko našli koga, ki bi bil bolj Domžalčan, kot je sam. Rojen je bil namreč v Zgornjih Domžalah, navzoč pri imenovanju Domžal za trg, prav rad pa se spominja tuđi razglasitve Domžal za mestno obćino. Šoferski izpit je opravil leta 1938. Tedaj so najveć pozornosti namenjali motoroznanstvu, priznavanju sestave mo-torja, ki ga je moral znati popraviti, pa tuđi brez praktične vožnje ni šio. Z inštruktorjem g. Žlebnikom, ki je imel tedaj neke vrste koncesijo za poućevanje bo-doćih šoferjev, sta se odpeljala proti Krumperku in g. Flerin se spominja, da je bilo treba znati dobro srljati s srede klanca, poznati prometne znake ler pred-piše in po desetih urah je dobil potrdilo, da lahko vozi starega fiata, ki so mu ga kot perspektivnomu bodo-čemu zetu zaupali tedaj še dekletovi starši. Dekle je |X)stalo njegova žena, njegov prvi pravi avtomobil p;i je bil fičo. Rad se spominja, da sta skupaj z g. l.udvi kom Povžem, tedanjim tajnikom občine, ob pomoći ugodnega kredita kupila vsak svojega fičota in do bila številki 30-28 in 30-29; to je pomenilo, (Ja je bil g. Flerin eden izmed 3000 Slovencev, ki so tedaj imeli avtomobil. »Bene inska pumpa« - vozićek, v katerem je bil sod bencina, ki se je vrtel, je bila tedaj je prostoru sedanje Metalke, ceste pa makadamske, prasne in promet zelo redek. Moj sogovomik si je vseh 60 let dosedanjih vo-zniških izkušenj, ki lxxio v letu 1998 praznovale »biserno obletnico«, kilometre skrbno zapisoval, in če vse sešteje, jih je kar precej tisoč, menda bi z njimi lahko petkrat obkrožil zemljo. V vseh teh letih ni imel nobene prometne nesreće; niti ni plačal nobene kazni zaradi prometnoga prekrška, vsem voznikom pa svetuje već strpnosti in razumevanja na cesti. Ome-nja nestrpne voznike, ki trobijo, svetijo z lučmi in ga še kako drugače opozarjajo, češ da vozi prepoćasi, ko dosledno upošteva omejitve hitrosti. Pravi, da se borno pobili vsi, če ne borno upoštevali prometnih predpisov in znakov, divjali in bili nestrpni, kar je tipično za Slovence, ki pozabljajo, da hitra vožnja ni vselej varna vožnja. Zlasti mladi vse preveć hitijo in divjajo ter so vse prevećkrat žrtve prometnih nesreć. Ko jih prof. Flerin, ki je rad med njimi, sprašuje, kaj si želijo, naj bi še bilo, kar še ni bilo, ugotavlja, da mladi nimajo idej, da je fantazija zaostala za real-nostjo. In to je zaskrbljujoće, pravi moj sogovornik, ki je bil Zupanjine odločitve, da prav on dobi prvo registrsko tablico z domžalskim grbom, zelo vesel in »mi je v čast« pravi. Vsem, ki želijo registrske tablice z domžalskim grbom, ki mimogrede velja za obmoćje celotne Upravne enote Domžale, svetujemo, da se oglasijo na Upravni enoti Domžale - pri pristojnom oddolku, kjer bo-do brezplačno prejeli dve nalepki z domžalskim grbom, ki ju nalepijo ćez seclanji ljubljanski grb. Lahko pa zamenjajo tuđi tablici; to jih lx> stalo blizu 4.000 SIT. Vsem Županja Cveta Zalokar Oražem želi srečno in varno vožnjo! V. Ga. Olga Vrankar, Upravna enola Domžale, v prisutnosti Županje Cvete Zalokar Oražem izroča prof. Milanu Flerinu, ćastnemu občanu naše občine, prvo avtomobilsko registrsko tablico z domžalskim grbom. (FOTO: M. S.) Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN FOTOREPORTAŽA Z OBISKA OTROK, Kl LETUJEJO NA DEBELEM RTIČU IN KRKU Na morju ni nikoli dolgčas V organizaciji Zveze prijateljev mladine in Območne organizacije Rdečega križa Domžale bo letos blizu 300 otrok letovalo na Debelem rtiču in Krku. Prvi izmeni ni dolgčas, kljub slabemu vremenu živahno, pestro in nepozabno, ob županjinem obi-sku pa maxi sladoled in vožnja z ladjo. »V treh izmenah bo na Debelem rtiču letovalo 150 otrok, približno enako Stevilo pa bo letos desetdnevne vodene počitnice preživelo v domžalskem domu na Krku,« je povedala predsednica ZPM Marika Haller, ki je hkrati poudarila, da vključujejo otroke vseh štirih občin iz nekdanje občine Domžale. Prijavljenih je bilo še več otrok, vendar so dali prednost otrokom z zdrav-stvenimi težavami in iz socialno šibkih dru-žin. Največ sredstev je prispeval Zavod za zdravstveno varstvo in tako omogočil, da cena letovanj za otroke, predvsem pa star-še, ni bila pretirana. Poudarila je, da je bil program, ki ga je g. Črt L'eštan ponudi I za Krk in obsega številne športne aktivnosti, za starše zelo interesanten, z njim pa so ze-lo zadovoljni tuđi otroci. ZPM je vključil pedagoške delavce, otroci pa imajo zago-tovljeno medicinsko pomoč in pester urnik različnih aktivnosti. Dom je lepo urejen, čist, hrana dobra, tako da je prvi vtis zelo dober in ga. Hallerjeva je najin pogovor zaključila z željo, da prav vsi otroci na Debelem rtiču in Krku lepo preživljajo letošnje letovanje. Ana Kavčič, Žana Antovska in Maruša Bračič pa so povedale, da je na Debelem rtiču zelo v redu, da so prejšnji dan zaradi sjabega vremena iz gipsa delali ribice in maske, organiziran je ples, zabava, ka-raoke, za katere so pripravili kar pet točk. Dolgčas jim sploh ni, am-pak najraje so v vodi, in to v bazenu, saj je morje kar preveč umazano. Pa domaće vse pozdravljajo! Obe prvi izmeni na Debelem rtiču in Krku je obiskala Županja Cveta Zalokar Oražem in v pogovoru z otroki izvedela, da se imajo lepo, da kljub slabemu vremenu preživljajo lepe počitnice, v katerih pla-vajo, se sončijo, igrajo različne igre, tuđi rišejo, barvajo in kipari-jo. Najbolj všeč jim je morje in zato jih vsak sončni žarek, ki jih je bilo v začetku izmcnc bolinialo, /vabi na plažo. Pohvalili so se, da znajo že skoraj vsi plavati, najbolj pa so se razveselili velikih sla-dolednih maxov, s katerimi jim je Županja polepšala že tako prije-ten dan ob morju. (Slika spodaj) O prvih vtisih sem povprašala fante s fotografije in izvedela: Beno Kekec - v koloniji sem prvič, rad plavam in se vozim s kolesom, igram tuđi badminton, najbolj mi 'je všeč košarka. Nino Djekič - imamo se lepo, hrana je dobra, ampak danes ne preveč, ker je zele-njavna juha, rad imam pico, puding in mlečni zdrob. Vito Kekec - zve-čer včasih kartamo, pa ne za denar, ampak za veselje in družbo, imamo tuđi pleše, ka-raoke in s(m)o vsi zaljubljeni. Matej Oražem - najbolj mi je všeč po-tapljanje in vožnja s kanujem, najmanj pa jutranja telovadba, ki je prezgodaj (ob 7.15), takrat bi radi Se spali. Tadej Šinkovec - vesel sem bil, ko smo organizirali igre brez meja in smo metali žogo, polnili stekleni-ce, se vrleli in Se kaj. Ker smo predobri, ne smemo biti skupaj. Mitja Gregorič - rad se potapTjam, z Matejem sva se potopila s tovarišem do 6 ali 7 metrov, vsi tova-riši so v redu, ampak naš je najboljši (Cveto Ivšek) Cveto Ivšek - otroci imajo radi Sport, zato je letovanje z veliko Sporta, Stevilnimi druzabnimi igrami, turnirji v odbojki in med dvema ognjema, igrami brez meja, ori- Domžalski dom na Krku je letos sprejel že kar nekaj skupin mladih, ki so vsi po vrsti v njem preživeli prijetne počitnice. C. Črt Leštan, direktor firme, ki upravlja dom na Krku, je povedal, da so prvi vtisi dobri, otroci živahni, polni energije in dojemljivi prav za vse, kar jim ponudi jo. Tega pa je kar veliko, saj jim poleg številnih Sportov, ki jih ofroci poznajo, omogočajo potapljanje, vožnje s čolni, kolesarjenje in morda Se kaj. Pogresa večji većnamenski prostor za »hišni« kino, manjšo knjižnico, saj bi s tem lahko zaposlili otroke ob slabem vremenu. Njegov moto je: daj otroku tisto, kar rad dela, in bo zadovoljen. entacijskimi pohodi, plesi in sprehodi med otroki vedno dobro-doSlo. Blizu 80 otrok se skupaj z vzgojitelji dobro počuti in so nad bivanjem v domu na Krku navduSeni. Ga. Marija Štebe, ena iz-med vzgojiteljic, pa je povedala: program teče, kot je načrtovan, vsak od otrok je hitro našel šport, ki mu najbolj leži, pa tuđi prijatelje, s katerimi je rad skupaj. Otroci se tako seznanjajo z aktivnim preživljanjem proste-ga časa, velik pouda-rek je dan tuđi učenju plavanja, kjer smo se že po nekaj dneh vsi naučili vsaj nekaj za-mahov, pomembno pa je tuđi, da otroci, ki so zelo različnih ge-neracij, zelo lepo sprejemajo drug dru-gega in so radi skupaj. Pomagajo drug dru-gemu, in to jih povezuje. Skupinska slika udeležencev prve izmene letovanja na Krku z vsem osebjem in Županjo Cveto Zalokar Oražem: mi se imamo lepo in če se želite imeti tuđi vi, pndite, v domžalskem domu na Krku je res lepo. Teksl in foto: V. Vo)Ska OTROCI STARŠI BABICE DEDKI Vsi se moramo zavedati, kako je dober vid pomemben. Sodoben način življenja, nam vid vse bolj obremenjuje. Preventivna skrb je zato vse bolj pomembna, prav zato vam v ta namen poklanjamo brezplačni test za samokontrolo vida. OPTIKA*]^ Glavni trg 21, 1240Kamnik Tel.:831-136, 817-781 Pri nas najhitreje opravite zdravniški pregled, ter naročite očala ali kontaktne lece po ugodnih cenah. Pestra izbira očal, kontaktnih leč, okvirjev in pripomočkov za vid po vaši meri in okusu, najrazličnejših svetovno znanih proizvajalcev. Delovni čas optike "^■T 8.00-12.00 in 15.00-18.00 Okulistifni pregledi sobota 9.00-12.00 vsak torek in sredo 15.00-18.00 (Zaželjena predhodna noročila!) 0b predložitvi tega kupona, vam priznavamo popust pri nakupu kateregakoli artikla iz našega prodajnega programa! NAGRADNI KUPON Glavni trg 21,1240 Kamnlk Tel.: 831-136,817-781 TEST ZA PREVERJAN JE I. GK 0.025 2. MFS 3. KCJA 4. B L M UJ3m OOO 8J38 O.1 0.2 S. VEIDN 3 IU (TI 3 OOOC 0.4 i)* HZflPOF Hl HJ 01 V « OOOOO 0.6 *• u i v * « r ■ *»•■• oooooo 0.8 8» ........ ...... ...... i.o Preizkusite svoj vid! Testirajte vsako oko posebej (z očali, če jih nosite). Za blizu: Držite kartico 35-40cm pred seboj in preberite vrstice od 1 - 8. Za daleč: Obesite kartico na razdaljo lm in preberite vrstice od 1 - 6. Če vam zahtevane vrstice povzročajo težave, vam svetujemo pregled pri specialistu okulistu. Preizkus vida opravite vsaj vsakih šest mesecev. /lamnik Domžale vicu ,J RAVSISDOIJNE 0 B C 1 N A M 0 R A V C li OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Osnovna šola jurija Vege V polnem zamahu je in s prehitrim tempom mine-va tišti najbolj zeleni del solskega leta - poletne počit-nice. Prav vsem tištim najuspešnejšim, uspešnim in tištim, ki imajo se kak neporavnan račun z znanjem za iztekajoče se šolsko leto, ti poletni dnevi vračajo moči za nov začetek. Z velikim upanjem, da je ta čas bre/ solskih obveznosti porabljen za igro, ustvarjanje, druženje z vrstniki nasploh za zdravo, športno življenje, ne le za lenarjenje pred TV, vam, bralcem, podajam nekaj pokazateljev uspe$nosti Solskega dela: • z odličnim uspehom je Sol. leto zaključilo 92 učencev • učenci so se udeležili športnih tekmovanj in tekmovanj iz znanja • Na športnem področju so dosegali vidne rezultate ter se uvrsčali na medobčinska in državna tekmovanja. Naju-spesnejii so bili: v nogometu (3. mesto na medobčinskem tekmovanju), odbojki (2. mesto na medobćinskem tekmo-vanju in uvrstitev na področno tekmovanje), rokrtmetu (1. mesto na medobčinskem tekmovanju in uvrstitev na državno prvenstvo), atletiki (2. mesto v štafetnem teku 4xKK) m, 2. mesto v suvanju krogle, 2. mesto v teku na 60 m, 1. mesto v metu žogice in teku na 300 m - uvrstitev na državno tekmovanje). • Uspešna je bila tuđi navijaška skupina Šolske košarkar-ske lige, ki se je uvrstila na državno četrtfinalno tekmovanje. Mitja Lovse je prejel priznanje za 2. najboljsega novi-narja te lige v državi. • V tem Solskem letu je 230 učencev osvojilo bralno značko. • 60 učencev je opravilo kolesarski izpit. 22 učencev je opravilo izpit za kolo z motorjem. • V iztekajočem se solskem letu so ućenci izdelali 8 projektnih nalog. • Izdali so posebno številko šol. časopisa Vegov rod in razredne časopise 2. a., 2. b., 3. b., POS Vrhpolje, 7 b. in predsolska vzgoja. • Osmosolci so na zunanjem preverjanju znanja, ki se ga je udeležilo 61 učencev, dosegli povprečno 63,15% točk iz materinsčine in 65,96% točk iz matematike. • Pri angleSkem jeziku so učenci 7. razreda osvojili 5 bral-nih značk; učenci 8. razreda so osvojili 5 bronastih priznanj, trije so se uvrstili na medobčinsko tekmovanje. • 55 učencev je osvojilo bronasto Vegovo priznanje, 2 učenca sta osvojila srebrno Vegovo priznanje. • V tekmovanju osmosolcev iz slovenskega jezika je 6 učencev osvojilo bronasta Cankarjeva priznanja, 2 učenki pa tuđi srebrni priznanji na državnem tekmovanju. • Bronasta Preglova priznanja (kemija) so osvojili trije učenci. Franci Lap je osvojil tuđi srebrno in zlato Preglo-vo priznanje. Na zaključni prireditvi, ki je bila v Kulturnem domu v Moravčah, sta župan, Matjaž Kočar, in ravnateljica, Eva Karažija, po krajšem kulturnem programu najboljšim učencem podelila knjižna darila in jih z nagovorom spodbudiia k še uspešnejšemu delu. (fo-to MAL) • 53 učencev je osvojilo priznanje Vesele sole, trije so se uvrstili na državno tekmovanje. Polonca Mal je državna prvakinja v Veseli soli. •12 učencev je prejelo priznanja iz računalništva na Solskem tekmovanju. Na regijskem tekmovanju smo osvojili dve 4. mesti (Word in Corel dravv). • Na medobčinskem tekmovanju Kaj veS o prometu je ekipa zasedla 3. mesto, med posamezniki pa 3., 5. in 6. mesto. • Učenci so sodelovali na regijskem tekmovanju Mladih tehnikov. Na področju fotografije so dosegli 1., 2. in 3. mesto. Na tekmovanju Fischer so osvojili 4. in 6. mesto. V fotografiji se je en učenec udeležil državnega tekmovanja. • Špela Igrec je prejela diplomo Unicefa v likovnem na-tečaju. To so le nekateri najvidnejSi dosežki, kar pa ne pome-ni, da so edini, saj je učni pry posojila z navedbo lastnega deleža, rok zakliucitve investicije. Otorazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite na sedezu ObCim^ Mora«'« (Kl 751-044, ga. Urbanija). B. člen Prošnji /,j pfjsojilo mrva biti predbzena titUilednj.i rlokurnentacija: 1, posestni list u c elofno posestvo, 2. |x>trdilo o piačilu vseh zapadlih davkov in prispi;vkov, i. potrdilo o statusu kmeta, 4. usmoritveno ra/vojni program kmetije, ■>. gradbeno dovoljenje .ili (»trdilo o prii>lasitvi dcl, b. predračun ?:a gradbnM rJela, nakup ottrciiif ,)li slrojev, 7. overjeno kupofjrtjdajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zfmljiSc, (V ponx'ilo kmetijskeKa svctov.ik.i o iATtoiili in <*• iKitrebnih vlaganjih za (kifeoncanje investicije '*. prosilci kretiita /,i nakup plemenske živine predložijo tuđi potrdilo Republičke selekcijske sluzi« o |K>reklu živali, i/javo Kegi- («ialnega kni(.'tiiskeg..i /,ivcxJ.i, ;h |»> picleku r.izpisanega roka spreifla sklif) o odobritvi |X)sojil in bo rujkasneje v 15 dneh |X) sijrvjemu skle(xiv, obveslila vse prosikv o i^idu r.i/pisi. Matjaž Kotar, dr. vet. med. župan TELEFONIJA Izdano gradbeno dovoljenje Upravna enota Domžale je 31. julija izdala Telekomu Slovenije, Poslovni enoli Ljubljana, padbeno dovoljenje /a eradnjo telefonske-ga kabelskega krajevnega omretja na območfu telefonske centrale Moravće. Po izjavi Telekoma bodo i deli začeti v najkrajšem moz-nem času. Urad župana Odelek glasbene sole v Moravčah / zaključnim nastopom učencev vseh oddelkov glasbene sole se je v juniju kon-ćalo solsko leto 1tWV')7 Na nastopu, ki je bil v avli Kulturnega doma, je svoje glas-beno znanje pokazalo 25 učencev. Tuđi to-krat je bila prijetna avla polna starSev na-stopajočih, njihovih prijateljev, soSolcev in znancev, ki so z aplavzi nagrajevali nasto-1» mladih moravskih glasbenikov in njihov celoletni trud. Z igranjem na harmo-niko, klarinet, klavir, Irobento, kitaro in prečno flavto so učenc:i [Kjkazali svoje novo pridobljeno znanje in svoj napredek pri igranju na svoje instrumente. Konec meseca maja je potekal ludi vpis v 1. razred za novo bolsko lelo 1997/98. Ker je bil odziv zelo dober, saj se je vpisa-lo kar 14 novih učencev, naćrtujemo za prihodnje leto na oddelku Moravče Se igranje saksofona in prećne flavte. Podatek o Stevilu novo vpisanih učencev je zelo razveseljujoč, hkrati |w |X)lrjuje, da Solanje mladih glasbenikov v Moravčah |X)trebu-je 5e več podpore in posluha, ne samo s strani staršev, ampak tuđi širše skupnosti, ki ji ni vseeno, kako se razvijajo in preživ-Ijajo svoj prosti čas naSi otroci. IURE MOČILNIKAR Kulturni dom Moravće Tuđi v času poletnih počitnic, ko je krajše zatišje na prireditvenem področju, je živahno pri Kulturnem domu Moravće. Začela so se gradbena rkii z,i prizidek Kultumega doma, kjer bocb novi prostori za Pihalno godbo Moravče. Vsa leta do sedaj godbeniki upor.iblja-jo prostor za svojo dejavnost v garderob-nih prostorih na odru Kulturnega doma. Za vsako prireditev so morali svoje instrumente umikati in pospravljati svojo opre-mf). Tildi lepo Slevilo rnlarjih gl,islx.'i)ikov, ki so obogatili vrste moravske godbe, vseh skupaj je sedaj že več kot 35, je narekova-lo nujnost novih prostorov za godbo. Velika zagnanost godbenikov, priprav- Društvo podežclskc mladine iz Moravć v sodelovanju z: DPŽ Moravče • TD Moravće • Občino Moravće prireja: 19. kmećki praznik v Moravčah »Dobrote iz Umetke peči« ki bo v nedeljo, 10. avgusta 1997, ob 15. uri Ob 15. uri bo otvoritev s pozdravom pred Kulturnim domom. Vabimo vas v Kulturni dom na razstavo, za otroke bodo pripravljene likovne in druge delavnice, odrasli pa se bodo lahko pomerili v razlićnih igrah in zavrteli ob zvokih ansambla bratov Poljansek. Caka vas tuđi bogat srećolov! VABLJENI! Ijenost Občine Moravče, da gradnjo fi-nančno podpre ter simpatije raznih |x>d-jetij ali posameznikov do moravski: godbe, ki so kot sponzorji na kakrSenkoli način ze pomagali finančno ali v materialu, je botrovalo odločitvi, da v letoSnjem letu novi prizidek dokončajo do strehe. Da godbeniki mislijo resno, so že dokazali na prvi delovni akciji, ko so betonirali temelje, saj ni bilo ne konca ne kraja njihovi delovni vnemi. M. K. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Srečanje vaši Selo Krajevna skupnost Selo - Fokovci v Prekmurju je 22. junija 1997 organizirala srećanje vaši Selo - Sela - Sele. Vaši s takSnim poimenovanjem je v Sloveniji 72. VaSki odbor vaši Selo je skle-nil, da se tega srečanja udeležimo in predstavimo svoj kraj, krajevno skupnost Vrhpolje ter obćino Moravče. Zato smo za bilten, ki ga je i/dal organizator, pripravili kratko predslavitev vaši in Moravske doline ter se udeležili srečanja. Ob prihodu so za vse udeležence pripravili prisrčon sprejem. Nato se je obisko-valcem prireditve predstavila vsaka vas. Mi smo sodelovali z glasbenim nastopom vrhpoljskih tdhiburaSev, z besedo nas je predstavila IJernarda Novak iz Sela pri Moravćah. Po končani prirerlitvi so nas gostitelji postregli Se s prekmurskim bogra-čem in pecivom, ki so ga spekle gospodi-nje iz vaši Selo pri Prosenjakovcih. Z orga-nizatorjem srečanja smo izmenjali simlxi-lična dariki: v s|x>min na prvo srečanje so nam podarili m.ijolko z napisi, mi pa smo jim podarili cekar iz slamnatih kit. Predstavniki vaši smo se dogovorili, da bodo ta srečanja tradicionalna in da bo naslednje srečanje junija 1998 v ()pai jom Selu v občini Miren - Kostanjevica. VaS-ki odbor vaši Selo se zahvaljuje Občini Moravče in KS Vrhpolje, ki sta nam finančno pomagali, d.i smo lahko predstavili svoj kraj in Moravsko dolino. FRANC LEBAR će ste v prcjSnji Stevilki prezrli članek avtork e B. Mal na st. b v rubriki Prejeli smo z naslovom ZASVOjENI?, vas vabim, da ga preberete. Valvasorjevi konjeniki 35 konjenikov, ki so se zbrali letos na petem popotovanju Valvasorjeve konjenice, se je konec junija na po-ti iz Vač proti Jevnici ustavilo tuđi v Desnu, kjer so jim vaščani in predstavniki občine izrekli dobrodošlico s kruhom, soljo in Silcem žeanja. Medtcni ko so si konji gasili žojo ob vaSkem koritu, so konjeniki povedali, da so iz razlićnih slovenskih konjonfc in konjeniSkih klulx>v in da so v Ireh dneh prepotejvali |>oti v olx'in,ih Trbovlje, Hrastnik, Z.igorje, Litij.i in Moravče. Svojo pot so začeli in konćali na gradu Bogenšperk, kjer so na zaključni prireditvi sprejeli medse tuđi 1r> novih konjenikov. Vsi imajo isti cilj: ohranjanje Valvasorjevih |>oli in propagiranje sobi-vanja človeka, konja in narave. Razve-scljivo jo, da |o z.i tn pohod vrllko ttf nimanja tuđi med mladimi konjeniki in da je tuđi IctoSnje popotovanje minilo brez kakršnih koli nezgod. S. V. Na podlaci 9. f lena Pravilnika o ugpdnem kreditiranju za pospeSevanje razvoja podjetnistva in obrti ter ostalega zaseh-nistva v občini Moravče (Uradni vestnik oncine Moravće St. 6/96) je župan občine Moravče v dogovoru / ljubljansko banko Banko Domžale sprejel SKLEP o razpisu posojila za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Moravče 1. ćlen Razpisana vsotn posojila /n.iSa 25.000.000,00 SIT. Minimalni znesek iiosojila naj ne bi bil manjSi od 5(XHXX),(K) SI (, Pov.)jila se plasiraju preko Ljubljanske banke Banke Domžn-te, s katero Občina Moravče sklene ustrezno pogodlxi. 2. ćlen Posojilo se dodeljuje za naslednj^1 rumene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo posbvnih objektov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nado-mestnih delov za popravib opreme; - uvajanje oz. nadomeSčanje proizvodnje ali izdt^lkov, ki ori-pravjja obremenjevanje okolja; - izdelavo dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih anali/, marketinga, promo-cij, itd) - pospe^pvanje turizma v oličini. X člen Posojila se predriGst.no dodeljujeja prosilcem, ki izpolnju-jejo naslednje kriterijem - odpirajo nova delovna rn(jst<», ■ ddjejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodr.)bt?n tehnološki in ekološko neopora'ftn delovni proces, ki je energetsko varčen, - dr;|X)lnji ijejo proizvodnti progranv? ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjeni, - so turistićno in prornocijsko usmerjeni, - ki odfjravljajo deficitarne stofitvf^v; dejavnosti v občini, 4. člen Posojilo se lahko dodeli: - porijetjem v zasebni la.stnini, - sarnostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebni-kom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vteili fx>p(.)lno vio-go za sjrnostojnega nodjetnika, obrtnika oz. druge»> z.isi'l)-nika. Sedež saniostojnega podietnika (obrtnika) oziroma druge-g.i /asebnik.i .ili |X)djelja in kraj investicije morata bili na ob-iTioćju olK'int1 Moravće. 5. člen Doba vračvinja (X)sojil,i znaia i leta, letna obrestna rnera pa TOM + y/„. Posojilojerruilec prićne vračati |X)Sojilo v skladu s pogoji iz posojilne |)ogodbfj, ki jo sklene z banko. b. ćlen Posojilojernalcu se odvzame možnost KoriSčenja [X)sdtxi l.istncfvi deleAi investiranja, rok /aključilvf:1 invtslk.:ije in predviđeno šlevilo novo-/,i|X)slenihdel.ivdjetmkov, obrt-nikov ali drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vlozitvi |5O[X)I-ne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika ozironui drugega zasebnika - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni re;;ister. 2. odloćto za opravljanje dejavnosti 3. doka/ilo o piačilu vseh zapadlih davkov in prispev-kov - fizične osete: [xrtrdilo RU|P - Izpostava Domžalft o plaćanih davkih - pravne oset«; BON 1, 2, 'i oziroma pot.rdilo, da se: nišo pričele|X)sl(ivati. 4. doka/ilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno ol>novljene o|irerne in na-domestnih delov za opravilo opreme: predračun ali račun (ki ni storejši od b me^cev), pri nakupu generalno obnovljene oprerrK'1 pa se pisno izj«wo • garancijo izvajalca generalrieg;) popravila; - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljiSč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ,ili •pr(;>cl(x>godlx> za zemljisče in predračun stroskov urejanja ter opremljanj.i zemljiSća; - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih proslorov: grvidbpno dovoljenje oz. odbčbo o prigl.iSenih delih, predračun (ki ni starejsi r>d f> mesecev), zemljišnoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca |xislovnin prostorov, da dovoli reimeravana dela in najemno |x>godrx), ki mor«t biti sklonjena n.ijnvmj za dobo vraćanja posojila; 4. dokazilo (fotokopijo obraza M \/2 ■■ prijava delavcev v z.iv.irov.inju), da je odgovorna osclvi pocljotja v delovnern Manerju v podjelju o/. pismeno i/javo podjetja, da tx) tineli|Xjsprejeiiiu sklf|u obveslila vsc-prosike d iziđu razpisa. Matjaž Koć.ir, dr. vet. med. župan 1 A AVGUST I U VELIKI SRPAN ________________________________^-n h Moravče /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 11 NAŠA OBČANA Njunih 50 skupnih let 29. junija sta Elka in Janez Vidic iz Hrastnika praznovala s svojimi šti-rimi otroki, devetimi vnuki, dvema pravnukinjama in drugimi svoje i 50-letnico skupnega življenja. Na skupno zivljenjsko pot sta se podala 29. junija 1947 To je bilo po njunih besedah v najtežjem povoj-nem času, ko je vladalo pomanjkanje in potekala obnova. Obiskala sem ju skupaj z njunim naj-starejšim sinom g. Iztokom Vidicem 22. julija na enega izmed redkih poletnih ju-ter, ki se je rodilo po nevihtni noći. Slav-Ijenca sta naju pričakala zunaj. G. lanez na hiSnem pragu, kot se za gospodarja spodobi, ga. Elka, pridna gospodinja pa je nekaj pobrkovala okoli hiše. Vstopili smo v prijazen Vidičev dom, v hišo, ki ji je dajala svojski pečat krušna peč z le-seno kiopjo. In zapletli smo se v dolg pogovor, iz katerega bo težko izbrati naj-zanimivejSe. Ga. Elka Vidic: se je rodila 24.10.1926 pri Lukovih na Dolah. Ima še brata Jane-za in sestro Doro. Mati je skupaj z otroki obdelovala kmetijo, oče pa se je vsak dan vo/il s kolesom v Kamnik, kjer je opravljal delo uradnika. Prav zaradi oče-tovega mesečnega zaslužka družina ni živela v pomanjkanju. G. lanez Vidic, Briglnov iz Hrastnika pa se je rodil 20. 12. 1918 v družini štirih otrok. Brat je bil ustreljen kot partizan, ena od sesler je umrla v mladosti. Star-4a sta vse življenje kmetovala. In ker je bil g. lanez iznajdljiv, je svojo ženo spoznal na prav zanimiv način. Po vrnitvi iz koncentracijskega taboriš-ča so ga vpoklicali v ljudsko milico. V pol angleški in pol nemSki uniformi je delo moral opravljati, k njemu pa je pri-dal Se prijetno opazovanje mladenk, ki bi bile primerne zanj. Tako je med službenim obiskom pri Lukovih opazil Elko in se po nekaj tednih vrnil s kolesom in v civilu. Po dveh letih sla se vzela. Njun prvi dom v požganem Hrastni-ku je bila zasilna lesena baraka, v kateri so domovale štiri družine. Po enem letu sta se vselila v novo hiSo. G. Janez po-žiga vaši ni doživel, ker so ga že pred tem krvavim dnem 22. 7 1942 odpelja-li na prisilno delo v Celovec. Tam je sprejel sporočilo o dogodku in se takoj z vlakom odpeljal do Italije, potem pa |x;š v Hrastnik. Kar je videl, so bile le ka-deče se groblje. VaSčane so pobili, žive požgali ali odpeljali v taborišče. Vrnil se je v Celovec in se z večjo vnemo sode-loval v organiziranem zbiranju sanitet-nega in drugega materiala, ki so ga po-šiljali v domovino. Pripravljali so tuđi po-narejene dokumente za mobilizirane Slovence v nemški vojski. S tem si je pri-služil dvomesečno samico in pet-najstmesečno internacijo v taboriSče Dachau. Z velikim veseljem opisuje vr-nitev v Juliju 45, ko so jih s tovomjaki pri-peljali v Kamnik. Vse mesto je bilo na nogah. Gospa Elka je vojno preživela doma. Oba pravita, da je bil povojni čas najtežji, ker ni bilo ne hrane, ne obleke, ne materiala za gradnjo. Z veliko volje, moči in Ijubezni sta zmogla. Ga. Elka pravi, da je bilo težko tuđi takrat, ko je bil mož vpoklican na večmesečne orož-ne vaje (1951, 1952) in je ostala sama z majhnimi otroki in^eliko dela na kmetiji. S hvaležnostjo se spominja, da sta ji brat lanez in sestra Dora prihajala pomagat, prav tako pa tuđi sosedje. NajslarejSi dve-letni Ivko je moral k stari mami na Dole. G. lanez, ki je bil 4 mandate odbornik na občini, najprej v Moravčah, po letu 1958 pa v Domžalah, je opisal, kako mu je uspelo prepričati uradnike, da so utrdili ilovnalo cesto do obnovljenega Hrastnika. Ker vsa dokazovanja in pre-pričevanja nišo zalegla, jim je preprosto zagrozil, da bo v urad prifK'ljal vse hrast-niške vdove in naj se sami zagovarjajo. Imela sta težko življenje, zadovoljna sta, da sta zmogla in ponosna na svojo družino, saj so vsi štirje otroci zdravi, pri-dni, delavni in imajo svoje družine. Kljub temu nanju nišo pozabili. Obisku- jejo ju in vsaj dvakrat v letu na rojstna dneva staršev se vsi zberejo. Složnost so pokazali tuđi leta 1986, ko je hiša postala pretesna zanju in sinovo družino. Pripravili so ves material za gradnjo in v času primernem za knjigo rekordov (od 1. maja do 24. decembra) postavili na te-meljih starega nov večji in sodobnejši dom obema družinama. Tuđi vaščani ju cenijo, to so dokazali s postavitvijo mlaja na predvečer zlate poroke in izročitvijo daril. No zlate poroke pravzaprav ni bilo, ker je mama Elka preprosta in meni, da je enkratna obljuba zvestobe dovolj za vse življenje. Praznovali pa so v krogu najljubših v go-stilni Rus. Praznovanja se bosta se dol-go sfx>minjala, ništa pa vajena biti plat zvona, zato sta življenje kaj hitro utirila v ustaljene tirnice in se spopadla z no-vimi nalogami, ki jima jih bo prineslo življenje. Preizkusena in polna življenj-skih modrosti, ki govorijo o medseboj-nem spoštovanju, upoštevanju drugih, sprejemanju dobrega in slabega, bosta gotovo zdrava jesen življenja znala izko-ristiti. Dvignita kupico ob jubileju in sprej-mita naše čestitke! Besedilo: MAL Foto: IVKO VIDIC r PABRMMRE Vse manj je prihran- kov garaskih Slovencev. Še tistih ni moč dobiti, če to se zgodi, da prepozno pred banko prihiti, če denarca v nedeljo zmanjka mu. In kje je zdravilo? Hja, v BANKOMATU. Upati je še, da ga v Moravcah pred sv. nikoli dobimo. Občina zakaj tako razsipna si, da enemu ROCK' N BENDU celih 7000 DEM poklonila si? Iznajdljiv zares si ti obćan, saj k eni muhici celega slona si pri' djal. Za kazen hitro izračunaj, koliko je 127000,00 SIT v priljubljeni valuti! Grajska glasba je prijetna za srce in uho, le hrbet toži, da sedeti je hudo. SK TERMIT MOKAVĆt Novice in novičke Zadnja sveza novica je: s Primo-zem Peterko je v šolski novinarski konferenci v Moravcah sodeloval tuđi njegov prvi trener |anez Praš-nikar - SK Termit. Za DAN ŠPORTA IN I T.SMI so naj-mlajši skakala iz Moravč in Zagorja |X>-Pestrili po|X)ldne, podporo pa so jim da-fali domači že malo starejsi fantje z eks-hibicijskim nastopom, saj so te objekte že zdavnaj prerasli. Zaslavljeno delo obnove objektov Počasi nadaljujemo, Se bolj pa pričaku-jemo odgovor SZS. Ob pravem času bi nam prav prišla tuđi kakšna poštena fi-nančna dotacija Občine, saj je sponzor-slvo Termita Domžale le za tekoče za-deve, a smo vseeno zadovoljni, saj je parola VZGAIAMO IN GRADIMO na-Sa |>rihodnosl in tuđi zastavljeni cilji se uresničujejo. Pridružite se nam tuđi ostali ljubitelji smučarskih skokov. Morda se nam bo pridružil Se kakSen »prvošol-ček Peterka«? Vsi ste dobrodošli v Moravcah! za SK Termit Moravče tekst in foto IZTOK CAIHEN Obnovljeno igrišče za telovadnico Ob 30. obletnici moravske sole smo dočakali tuđi obnovitev košar-kaškega igrišča. Tako sta z nakupom dveh dodatnih košev nastali dve ig-r"šči, eno je žal ostalo še nedokonča-po- To je pravzaprav prva stvar, ki se le naredila na tem igrišču v organizaciji Sole. Ostale stvari (nogometno ■grišče, ograja okoli igrišča, prva za-nsana igrišča) so bile narejena samo-miciativno ali s pomočjo Športnega društva ali Termita. Tokrat |e Soli ob 3<>. letnici le uspelo, tuđi s pomočjo jmčine, opremiti dve igrišči za košarko, dva koša sta kar z jeklenimi mre-zicami. Kiikorkoli že, novo košarkaško igriSče i<5 že prvi dan olvoritvc (lorek, ob leđnu aejavnosti Sole) privabilo neverjetno množico košarkašev, kakrSne ne pomnim. To samo potrjuje dolgotrajno po-lrelx> Moravčanov po takšnem igriSču. Moravče so bile namreč več kot leto dni ■Te/ uporabnih kosev, saj so bile prejš-n? table uničene (deloma zaradi huli-Ranstva, Se liolj znrndi starosti, ki se je !l|di bližal.i podobni oblelnici, kol jo je "rif'la sola), /,i obnovo pa nekako ni bi-">ali volje ali denarja... Pohv.ilili je Ireba prepotrebno verigo, ^i avtomobilislom in deloma motorikom |)reprečuje vstop na igriSče. Vsi, ki so se v preteklih letih kdajkoli poskuSali rekreirati na igrišcu, dobro vedo, kakSna nadloga so ti jekleni kozlički bili. Seve-tla določeni posamezniki ne morejo iz svoje kože, tako da je bilo potrebno že kar Irikrat popravljati izpuljene stebre, ki držijo verigo. Morda na tem mestu (če-prav ti posamezniki tega verjetno ne bo-do brali): PUSTIH VENDAR STVARI, Kl NIS() VAŠI., PRI MIRU. Še majhna pripomba. Pametno bi bilo namesto verige namestiti primernejše liregibne stebričke, saj veriga ovira do-slo|) tuđi peScem, otroškim vozičkom ler kolesarjem, ki igralcev ne n)otijo. Kaj Se manjka igriSču, da bi postalo dejansko srediSče moravSkega Sportne-ga življenja? Dokončanje koSarkaSkih is-riSč zanesljivo, |)ostavitev refleklorjev (ki že obstajajo...) za krajše dneve, kot so zdaj, morda postavitev koSev za otroke (»mini basket«). Še ideja za moravske gostince: poletni lokal poleg igrišča f» vzoru ljubljanskoga Konjskega repa (ol> f ina je menda zainteresirana...). Posel je zagotovljen, kaj torej Se čakale? Kaj zapisati za konec? Končno in upajmo, da ne bo potrebno čakati na naslednjo okroglo obletnico za dokončanje igriSč ali za zamenjavo morebiti štrcane mrežice (tuđi jeklene). T. DOSTAL KID LIMBAR Kresovanje v Stuttgartu Če slisis pristno slovensko pesem v tujini, je to gotovo posebno doživetje, saj te ponese v domaće kraje, kjer se je zgodilo toliko nepozabnega. Naši /dome i iz SlulIgarLi se /bir.jjo v kulturnem društvu Slovenija - Stuttgarl. V počastitev slovenskoga dneva državnosti pripravijo vsako leto kresovanje, to je pri-reditev s kulturnim, Sportnim in zabavnim programom, na katerem se zbere okrog tristo Slovencev. Na letošnje kresovanje v soboto, 21. junija, je bil povabljen tuđi KPZ Limbar. V uvodnem delu kukurnega programa so naslonili otroci naSih zdomcev, nato je zapel zbor in poslušala, ki so se prej Se živahno pogovarjali, so ob ubrani slovenski pesmi utihnili in marsikdo je znova začutil veselje in ponos, da je Slovence. S si niši je prišlo Muli velik' > olrnk in župnika, ki je na srečanje pripeljal veliko mladih Slovencev iz Berlina, so zmagali domačini. Rezultat sicer ni pomemben, pomembno pa je to, da mladi radi priha-jdjo nd Idkšnd srećanja, saj je po*>krb!jti»o tuđi za njihovo zabavo. S seboj so namreč pripeljali Se svoj ansamtx;l, ki je v zabav-nem delu večera poskrbel za vedro razpo-loženje. Fantje so v lepi slovenščini pope-Ijali posluSalce za nekaj ur na sonćno stran Alp. Ob glasbi, dobri hrani in klepetu so naSi rojaki kresovali še dolgo v noč, nas pa je dolga vožnja kar utrudila, zato smo se najbolj razveselili postelj v hotelu Slovenke, ki je bila naSa gostoljubna gostiteljica. V nedeljo je zbor pel še pri treh mašah, zato so pevci morali paziti na svoja grla in nabrati novih moči. ludi v nemsl.u maso, ki je bila nekaj ki- Predsednik Kulturnega društva Slovenija se zahvaljuje za darilo Občine Moravče mladostnikov, za katere je prav tako pomembno, da se čim pogosteje srečajo s kulturno dediSčino svojih dedov in starSev, spoznajo slovensko narodno pesem in s tem tuđi svoje korenine. PredsednicaKID Limbar je predstavila društvo ter MoravS-ko dolino 7 njenimi značilnostmi in običaji. Podpredsednik Sveto Občine Moravče je predsedniku kulturnega druStva Slovenija - Stuttgart Antonu Strojanu izročil spo-minsko darilo Občine Moravče, kar je pre-senetilo in ganilo naSe gostitelje, saj takš-ne pozornosti s strani občine nišo priča-kovali. Moravčani smo se predstavili še z razglednicami in brošuro Moravska dolina, predvsem pa s pesmimi iz različnih slovenskih pokrajin, ker tuđi naši zdomci predstavljajo Slovenije) v malem. Zaključna pesem Slovenec sem, ki jo je zapel moški del zbora, ima v tujini, kjer so Slovenci naSli sicer lep nov dom, gotovo še globlji pomen, saj bo njihovo srce vedno lavalo med staro in novo domovino. Popoldne istega dne so se pod močno deževno prho pomerili Slovenci iz Berlina in Stuttgarta. Kljub dobri igri berlinskega lometrov izven Stuttgarta, je zbor z zbo-rovodkinjo Elizabeto Kunavar in organist-ko Marijo Klopčič vnesel nekaj slovenske-ga. Poleg latinskih in nemških besedil je pel tuđi v slovenščini, kar je bilo za neka-tere Nemce posebno doZivetje. Nato je bila še slovenska sv. masa, ki jo je daroval gospod lanez Šket, župnik iz Stuttgarta, kakor tuđi maso v Esslingenu, kjer se je popoldne zbrala večina Slovencev s tega ob-močja. Po maši je zbor zapel še nekaj narodnih pesmi in orosilo se je marsikatero oko pozornih poslušalcev. Lahko bi rekli, da je cerkev tisto mesto, ki najbolj redno združuje Slovence po svetu, saj se vsako nedeljo zbirajo pri sv. maši, hkrati se srečajo z rojaki, (fobijo slovenski verski tisk in so na tak način povezani z domovino. Večina Slovencev iz okolice Stuttgarta je včlanjena v Kulturno druStvo Slovenija -Stuttgart, ki pripravlja tuđi mnoge druge prireditve ob različnih priložnostih. Ob slovesu so nam dejali, da bi prav radi spoznali Moravsko dolino, zato se borno še srečali. MILKA NOVAK CDAD TU<ŠTAR) PRI MORAVČAH GDAJAKI Klll/IURNI VEČERI 1997 organizira ' 6. septembra 1997 ob 20. uri 4. koncertni večer v sezoni Nastopa Ljubljanski oktet. Vabljeni! 100 let Marije Novak Natanko pred letom dni sem v glasilu Slamnik predstavila najstarej-šo občanko naše občine ga. Marijo Novak. Tedaj si je zaželela, da bi do-čakala svoj 100. rojstni dan. In Bog ji je željo izpolnil. Pa ne samo to, kajti to leto ji je prineslo veliko lepih doživetij. Med drugim tuđi vožnjo s helikopterjem na Limbarsko goro, kjer se je udeležila tradicionalne prireditve Po nagelj na Limbarsko goro. Hvaležna je organizatorjem že zato, ker so njo, ki je čisto »navadna občanka,« tako počastili. ji je verjetno naklonilo toliko let zdrave-ga bivanja. Tuđi sedaj ima še nacrte in želje. Želi si, da bi malce pokukala še v 3. tisočletje in ga zaznamovala s svojo prisotnostjo. V nedeljo, 27 7 1997 je bila v župnij-ski cerkvi darovana zahvalna masa za 100 let življenja. Udeležila se je je tuđi slavljenka s svojo %-letno sestro in dru-gimi najožjimi sorodniki in znanci. Po maši so piko na i velikemu dogodku pri-spevali še godbeniki Godbe Moravče s kapelnikom Mirom Capudrom. Ko sta jo v torek, W. Juliju obisk.il,) Se V |x-lek, 2.rj. 7. 1997 tri dni pred njenim rojstnim dnem so jo svetniki in predsednik Občinskega sveta g. Jože Razpotnik počastili s sprejemom v sejni sobi. Zdrava, urejena in čila se je z veliko mero dobre volje v spremstvu sina, hćere in vnukov sprejema udeležila. Vse prisotne je zabavala s pripovedovanjem zabavnih doživetij. Prav presenečala je z domiselnostjo. Torta v obliki knjige jo je razveselila, ker je menila, da je knjiga sele pol popisana in bo moralo preteči še nekaj vode, da jo bo prelistala do konca. Njena optimistična narava in na-ravnanost k pozitivnemu doživljanju in sprejemanju vsega, kar prinaša življenje, župan in Idjnicd olx irtske uprave, ki std bila v petek odsotna, je z navdušenjem pripovedovala o praznovanju, za kate-rega si je »privoščila« tuđi »tapravo trajno« frizuro, saj »slavljenka mora biti urejena, ali ne!?«. Daril je dobila toliko, da bi kmalu zmanjkalo prostora. Precej je tuđi rujnega vinca, s katerim bo, kot pravi, nazdravila na naše in svoje zdravje. Gospe Mariji želim v imenu vseh ob-čanov še zdravih in zadovoljnih let. Še več, prepričana sem, da bo s svojim optimizmom zagotovo stopila še v nove; stoletje in tisočletje. FOTO: M. BRODAR MAL Pevski teden ob Kolpi »Mnogo ljudi zamudi majhno srećo, ker zaman caka na veliko« smo zapisali v knjigo gostov vsi, ki smo pre-živeli teden od 20. do 26. julija v hotelu Slama Crduni. Še niste slišali zanj? V Beli krajini leži, 7 km od Vinice, tik ob Kolpi. Nima kopalnice, ležiš-ča so v senu, kuhinja na sked-nju... Vendar se mladi leto za letom zbirajo tu v poćitnicah. Preprostost bivanja, mir in le-pote Kolpe nam za teden dni pričarajo novo življenje. Osemnajst pevk cerkvenec.i mladinskega pevskega zbora i/ Moravč je izkoristilo ta čas za ori dih, predvsem pa za Siritev glasi .< nega programa, ki ga izvaja pri 11< deljskih mašah. Poleg pet ja je bilo potrebno poskrbeti Se za hrano -odgovornost zanio je prevzela Marjetka Brate, duhovno hrano pa nam je omogočil naš župnik, gospod Viktor Primožič, s sveto maso in premisljevanji na temo deset pevskih zapovedi (koristne za vsa-kega pevca!). Zjutraj nas je zbujalo petelinje kikirikanje in vonj po senu. Dan smo začeli s sveto maso, sledil je zajtrk in po zaitrku pevske vaje, ki jih je vodila zborovodkinja Elizabeta Kunavar. Kakšni dve uri so se po Grdunih razlegale mladinske popevke, nato pa nas je zvabila Kolpa k svojemu obrežju. Dva dneva je bilo vreme negotovo, zato smo ga izkoristili za izlete v bliž- Hotel »Slama« Hotelska plaža ob Kolpi njo okolico (Preloko in Jakovine). Že je bil tu večer, najprej pogovor, nato večerja in zabavni program. Dnevi so hitro mi-nevali in ko je prišel dan odhoda, bi ga marsikdo z veseljem premaknil za nekaj dni naprej. A hotel Slama je precej zaseden, zato te možnosti ni bilo. Takoj za nami so ga v celoti zasedli moravski ministranti, ki že leta prihajajo h Kolpi v Solo življenja v sku-pnosti, skupaj z župnikom Primožičem. Mnogo novih pesmi, mnogo lepih doživetij odnašamo s seboj, ko se vračamo nazaj v vsakdanjik. V veselje nam bodo in upamo, da tuđi vsem, ki nas bodo poslušali. B. KUNAVAR FOTO: M. NOVAK Peš romanje k sv. Ignaciju na Pohorju V ponedeljek, 21. julija 97 se je zjutraj pred mo-ravSko cerkvijo /brala skupina tridesetih mladih ro-marjev iz vse Slovenije. Že sedem let zapored organizira Slovenska skupnost krstanskega življenja pes-romanje k sv. Ignaciju na Pohorje. Letos so mladi (od 1 !> let naprej, najslarejsa udeleženka jih je štela okrog 50) krenili i/ dveh smeri, in sicer iz Moravć in od Gospe Svete na Ko-roškem, medtem ko je tret-ja smer iz Murske Sobote bila odpovedana. Svoje nopotovanje so začeli 7. molitvijo in pesmijo v cerkvi, nato jim je domačinka nekoliko predstavila Moravče in njihovo kulturno dediSčino. Po m.ijhncm okrept'ilu so '»prt-ini s |>rtlj /,i cn leden krt-tlili im pol proli LimUirski Kori in Motniku. Prenocevali so v župniščih, na senikih, vcasih tuđi po domovih go-stoljubnih ljudi. TakSna pot ni samo preizkus vzdrzljivosti, ampak tuđi iepa možnost za pogovor in sklepanje novih znanstev in prijateljstev, spoznavanje ljudi ob poti in tuđi duhovna obogatiiev. Romanje pod geslom Sprejemanje drugačnosti sta spremljala dva mlada duhovnika - jezuita, ki se prav tako ništa ustra-šila slovenskih hribčkov in dolin. Celotna skupina iz moravske smeri je dobre volje prispela na Rdefi breg na Pohorju, kjer se je srecala i drugo skupino. Izmenjali so iz-kusnje in doživetja, ki jih na taki poti ni bilo malo. V nedeljo, 27 julija pa so svojo pot predstavili se starsem in prijateljem, ki so prišli fxj romarje. Mnogi bodo pot naslednje leto ponovili, morda se jim bo pridružil tuđi kdo iz Moravc', ki bi rad na tak način preživel nekaj pocitniskih dni. MILKA NOVAK 12 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Lukovica 27 seja Občinskega sveta Občine Lukovica Na 27. redni seji Občinskega sveta Občine Lukovica, dne 16. julija 1993 so občinski svetniki med drugim obravnavali: 1) Predlog Odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje za potrebe obćanov in njihovih dru-žin. Predlog odloka, ki ga je pripravila občinska uprava, je bil sprejet kot primeren in posredovan v 30-dnevno javno obravnavo. 2) Pravilnik o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj knietijstva je bil sprejet po kratkem postopku. 3) Sklep o določitvi posojihih pogo-jev za dodeljevanje posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj obrti, podjetnistva in turizma ter kmetijstva. Občinski svetniki so potrdili pogoje, ki jih bodo morali izpolnjevati občani Občine Lukovica za pridobitev ugodnih posojil. Razpisa lahko preberete v tej številki Slamnika. 4) Občinski svet občine Lukovica je obvaroval in tuđi sprejel sklep o ukinit-vi zemljisč v splosni rabi in prenosu na Republiko Slovenija Ta točka je bila že predmet obravnave 20. seje Občinskega sveta, vendar so na tej seji zahtevali, naj preverijo in pridobijo vse zemljiš-koknjižne izpiske. Občinska uprava je do 27 seje tako zahtevano pripravila. Občinski svet je po dolgi in burni razpravi predlagani sklep vendarle sprejel. 5) Kot dodatna točka dnevnega reda so obravnavali predlagane sklepe komisije za spremi jan je-priprav in gradnje AC in pa župana Občine Lukovica Anastazija Živka Burje. Komisija je predlagala naslednje: Komisija za spremljanje priprav in gradnjo AC se je sestala na 22. seji 9. julija 1997 Po ogledu del na trasi AC na Troja-nah ter poročilih predstavnikov DDC in razpravi je bilo ugotovljeno: V programu DARS-a za 1.1997 še ni finančnih sredstev za gradnjo podod-sekov Vransko - Blagovica in Blagovi-ca - Šentjakob. Po obravnavah naci-onalnega cestnega programa v Vladi in Državnem zboru bo znana končna odločitev. Na podroćju občine Lukovica, ki je vseskozi v pripravljalnem ob-dobju ustvarjalno sodelovala z Mini-strstvom in DARS-om, tečejo priprav-Ijalna dela le na trojanskem delu, začela pa naj bi se tuđi pri Blagovici. Sicer pa je delo na trasi AC v zamudi; ker nišo opravljeni razpisi za glavne izvajal-ce, lahko pričakujemo zaćetek del sele v pozni jeseni 1997 ali spomladi 1998. Pododsek Vransko - Trojane (8,6 km) naj bi predvidoma končali konec 2001, etapo Šentjakob - Krtina (77 km) Cas beži 000 Življenje je današnje dni precej razgibano, pa naj gre v gospodarski ali politični smeri, ker takšna koalicijska vlada Republike Slovenije skoraj zagotovo ne bo mogla uresničiti vseb predvolilnih oh-Ijub. Zakaj? Partner ja sta si že po »naravi« svojih smernic dela precej različni, zato je vsak zakon težko uskladiti ali pa priđe pred državni zbor neprimeren oz. nepopoln. Zaradi potasnosti sprejema-nja le-teh (tuđi proračun) trpi samo prebivalstvo, kot tuđi država. To so pa zopet slabi obeti za sprejem v Evropo, ki si jo vsi želimo, naredimo pa hore malo, da bi zadostili evropskim standardom. Tu mislim na naše kmetijstvo, ki je v nezavidljivem položaju. Če se v tej smeri nekaj takoj ne bo spremenilo, se bo naša prelepa slovenska zemlja zaraščala z grmovjem in robidovjem, s tem pa tuđi izgubila ime: Lepa Slovenija! Većim dela^tva živi na robu preživetja, kar ne bi smelo trajati v ne-dogled. Tuđi zatef&vanje pasu se mora enkrat končati, sicer je možno pri-čakovati delavske nerede. Posamezne nekajurne stavke so te opozorilo na to, da nekaj storimo. Če vlada to ne jemlje resm, se zna zgoditi njen predčasni konec, kar />a v dtnem trenutku, kakršen je, nnrda ne bi bilo dobro, ali pa, bog ve! Kar se tiče naše nove oln":ine Lukovica, hi se lahko fjohvalil pozitivno. Občinska uprava, na Ćelu z županom g. Puijo, se je po izvolilvi kar dobro znašla, četudije zaživela tako rekoč neoblečena. Tuđi prebivalstvo te občine je v većini zadovoljno, posehej glede komunalnega področja, ki ga vodi g. Tomaž Cerar. Po dolgem času src» dobili telefone, res s sovla-ganjem, gradijo in otmavijajo ceste in vodovode; skratka, občina živi in bo živela. Kobo po dolini Crnega grabna speljana avto cesta, se bo po-doba naše občine resnično spremenila, upam le, da v prid nam (turizem). Župan oličine Lukovica je optimist in pravi: »Z rlelom in strpnostjo lx> mo veliko naredili in marsikaj zamujenega tuđi nadoknadili!« Verjamem, daboto res, g. župan ŽivkoA. Burja. VINKO IERAS Sklepi z 9. izredne seje občinskega sveta Lukovica 1. Občinski svet Obćine Lukovica nasprotuje zavlačevanju ro-kov izgradnje AC in M-10 na podroćju občine Lukovica in za-nteva, da se nacionalni cestni program in program DARS-a za leto 1997 čim prej sprejmeta ter finančno podpreta. Vsako zadr-ževanje ima negativne posledice na razvoj in varnost prometa, razvoj in dograditev infrastrukture v občini, prostorske plane in ureditev krajev ob AC ter razpo-loženje in pripravljenost prebi-valcev - obćanov. 2. Obćinski svet Obćine Lukovica nasprotuje etapni izgradnji pododseka Šentjakob - Krtina in zahtevamo, da se v delo vkljući trasa AC vključno s počivalištem Lukovica, kot je bilo predhodno dogovorjeno. 3. Občinski svet Obćine Lukovica zahteva, da se na osnovi projektne dokumentacije za ureditev ceste M-10 na odseku Pre-voje - Trojane začno dela še v le-tošnjem letu, takoj po pridobitvi zemljisč in soglasij KS in Občine Lukovica. Zato naj investitor DARS zagotovi z Ministrstva za promet in zveze potrebna sredstva. Zavlačevanja sanacije crnih toćk utegnejo povzroćiti proteste krajanov. 4. Obćinski svet Občine Lukovica zahteva ureditev cestno-prometnih razmer na lokacijah: Blagovica - Češnjice (prestavitev dela ceste pri Ovci, asfaltiranje dela ceste) in Maklenovec - vse v zvezi s sanacijo crnih toćk in preusmeritvijo prometa v Blagovici in Lukovici. 5. Obćinskemu svetu predla-gamo, da po obravnavi gradiva sprejme sklepe ter z zahtevami scznani pristojno Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za finance in DARS. do leta 2000, preostanek AC od Trajan - Blagovice - Krtine (cea 20 km) pa cb leta 2002. Na cesti M-10 je po uskladitvi projektne naloge (tuđi o predstavitvi občine Lukovica) v teku priprava projektov (za 14 crnih toćk), ki IxkIo izdelani od konca julija do začetka septembra le-tos. Po informacijah bo na razpolago 2.55 mio SIT, kar pa za izvedbo sanacij križišć na celotnem podroćju občine sploh ne bo zadostovalo. Z deli bi za-čeli v jeseni letos, in sicer tam, kjer bodo najprej zagotovljena - pridobljena zemljišća in soglasja za delo. Medtem pa so bila većinsko opravljena dela na cestnem obmoćju Tuhinjske doline in Vodič. Ponovno se pojavlja vprašanje zagotovitve vamosti in odprave ovir ob gradnji AC. Spomini na Staneta Belaka - Šraufa še vedno živi Pregovor pravi: »Čas je najboljse zdravilo za vse bolečine žalosti«, ali pa: »Daleč od oči - daleč od srca.« Vendar leto dni po tem, ko so izpod plazov pod Malo Mojstrovko izkopali trupli ponesrečenih prijateljev Jasne in Belaka-Šraufa, ta dva pregovora med nami, ki ju imamo radi, ne držijo. V soboto, 24.05.97, je minilo leto dni, ko mi je sredi dela neki neznani čut dal vecJeti, da je to dan, ko bodo priza-devni reševalci končno le uspeli gori iztrgati plen, ki ga je skrivala natanko pet mesecev. Pustil sem vse delo, naj po čaka, sem si dopovedoval, samo hitro v avto in pod oste-nja Mojstrovk. SfX)minjam se vsakega koraka, ko sva s tastom, velikim občudovalcem Šraufa, hitela in sopla proti kraju, kjer naj bi iskali in našli prijatelja. Prelep majski dan je bil. Gore so sijale v vsem razkošju barv, pa vendar je na obeh ležala mora, dolga pet mesecev. Ves ta čas smo na tihem upali - iskali - ugibali. Sreča-la sva reševalce in utrujenega psa, ki je do teclaj že opra-vil svojo nalogo. Spoznala sva, da je to trenutek, tišti ža-lostni dogodek, ki sć zapise vsakemu globoko v spomin. Za Šraufa ni bilo već rešitve, samo zadnja pot, ki je ni op-ravil sam, ga je čakala. Naš prijatelj je mirno spal pod glo-bokim pokrovom snega. Ob takem spoznanju žalost trga in ruje v prsih, srce zgrabi krč - težko sva lovila sapo - na-to sledi izbruh krikov in ulijejo se solze. Globoka luknja pred nama - hlađen ledeni grob, v katerem je ležal naš prijatelj, ne samo tovariš iz naveze, ampak tišti veliki, nena-domestljivi ćlovek, poln topline do vseh nas, naš Stane, naš stric Šrauf. Nisem mogel verjeti, da je vse, kar se je doga-jalo, res. So bile to le krute sanje, prikazni v najbolj surovih slikah? Nisem si upal reći, da je zdaj dokončno ta moš-ka Šraufova roka hladna in negibna. Ali res ne bo već to-plega stiska rok na vrhu izplezane smeri, ali ne bo ta žu-Ijava roka nikoli več pritisnila na kljuko naših vrat? Ne, nisi odšel od nas, ostajamo ti za vedno zvesti prijatelji. Hoćemo se še naprej družiti s teboj, poslušati tvoje nasvete in se učiti iz tvojih bogatih izkušenj v gorah. Kličemo v mi-slih tvoje besede, nešteto originalnih dovti(X)v, lastnih samo tebi. Želim še dolgo obujati spomine na naše prijateljstvo, na vse, kar si nam plemenitega delil. V ta namen je bil v soboto, 17 05.97 prirejen 1. spomin-ski pohod v Krašnji pri Lukovici. Lahko zapišem, da smo vsi, Hčerka Mojca s staro mamo - Šraufovo mamo gospo Pepeo v pogovoru s predsednikom ŠD Krašnja Mar-janom Štrukljem. ki smo se od ranega jutra po skupinah odpravili na 24 km dolgo pot, doživeli čudovit dan. Toliko volje, srčnosti in toplih srečanj z domaćini na vsej pot i. Prireditveni odbor Športnega društva Krašnja pod vodstvom predsednika Marjana Struklja je opravil nadvse us-pešno spominsko prireditev. Družili smo se vsi, ki so po letu dni od slovesa pod Stolom želeli ponovno na pohodu obuditi spomine na prijatelja, vzornika. Vsi smo se tuđi tokrat želeli vsaj malo oddolžiti Šraufu in jasni za vse, kar sta kot izredna športnika dala prijateljem gora. Dolga in dokaj naporna je bila ta pot, a ob tako toplih in prijateljskih sprejemih na vsej sedem ur trajajoči poti smo na koncu vsi srečni prišli do ugotovitve, da se prihodnje leto ponovno srećamo. Prepričan sem, da smo med potjo spoznali nove, dobre znance. Po konćanem pohodu smo skupaj s Šraufovo soprogo in obema hčerama obudili spomine na skrbnega oćeta in nepozabnega prijatelja nas vseh. Skupaj smo si ogledali zgledno urejeno razstavo o delu in življenju Šraufa. ' Vsa pohvala in zahvala naj velja vsem, ki so nam, po-hodnikom, pripravili prelep dan. Pohod naj na željo vseh preide v vsakoletno srećanje vseh tistih, ki imamo Šraufa še vedno radi. V nas živi spomin na velikega ljubitelja slovenske zemlje, na športnika, na soproga in očeta, nam pa ostaja za njim velika praznina. Od nas je odšel mnogo prezgodaj, naš vzor. Zato želim organizatorjem v bodo če še veliko zagnanosti pri delu, zahvala naj velja vsem, tuđi Adiju Smolarju, ta je zapel nekaj iskrivih. Upam, da je del naših misli in pogovorov popoldanski veter pone-sel tuđi tja pod Stol, tja kjer ti, naš Šraufi, spokojni spiš. Tam je zdaj kraj, kjer ti prižigamo svečke in pokramljamo s teboj. V imenu vseh Šraufovih prijateljev: tvoja osebna prijatelja DUŠAN DVORŠEK-DUKI IN DARE ALIC. USPEHI KOLESARJA IZ LUKOVŠKE OBČINE Milan Hribar pa kar zmaguje... V začetku junija je v vasici Vrba pri Prevojah Milan Hribar pra-znoval 23. rojstni dan. Obiskal sem ga z namenom, da mu čestitam in mu zaželim še veliko šport-nih uspehov. Milan je v zadnjih dveh letih na kojesarskih tekmova-njih po Sloveniji dosegal izredno lepe rezultate. Pred štirimi leti je pričel intenzivno trenirati z dirkalnim kolesom. Poleg rednega dela v LEK Ljubljana in pomoći doma na kmetiji še vedno naj-de prost čas za vsakdanji trening. Pedala svojega kolesa vrti vsaj 3 ure dnevno. Zjutraj, opoldne ali zvećer, odvisno od obveznosti v službi in doma. S trdo voljo in intenzivnim treningom je že v lanskem letu na razlićnih tekmovanjih širom po Sloveniji dosegal lepe uspehe. Kljub skromni opremi in neizkušenosti je zbudil pozornost tekmecev, kateri so se začeli zanimati, od kod je in kdo ga trenira. V letošnjem letu si je prislužil te-kmovalno licenco, nabavil novo dirkal-no kolo (ca 2000 DM) in pričel tekmo vati za državno prvenstvo, v katerega se štejejo: 3 etapne vožnje, i dirke na kronometer in 2 maratona. Na tekmovanjih nastopa kot član R Š D 1-ek Ljubljana in član kluba PRO M - TEAM iz Kamnika, katerega vodi g. Martin Kemperle. Naštel bom nekaj po- Varstvo okolja v luči predpisov Evropske skupnosti Vstop v Evropsko unijo predstavlja za števil-ne regije, mesta in druge lokalne skupnosti Srednje in Vzhodne Evrope velik izziv in pri-ložnost. Sprejeti bodo morale vrsto predpisov, ki jih zahteva Evropska unija. V družbi ome-njenih držav je tuđi Slovenija, za katero je še posebej, zaradi geopolitičnega položaja, po-membna harmonizacija celotne, tuđi okoljske, zakonodaje z zakonskimi smernicami, ki velja-jo na geografskem obmoćju Evropske skupnosti. Osnova uspešnemu usklajevanju zakonodaje na podroćju varstva okolja je Zakon o var-stvu okolja. Uspešno sodelovanje z državami Evropske unije je zlasti pomembno zaradi vse večjega onesnaževanja ozračja, predvsem z izpusnimi plini motornega prometa. Okoljska zakonodaja Evropske skupnosti, ki velja za njene članice, področje okolja obravnava v sedmih sklopih: 1. splošna politika varstva okolja 2. varstvo zraka 3. kemikalije, industrijska tveganja in biotehnologija 4. varstvo narave 5. varstvo pred hrupom 6. ravnanje z odpadki 7 varstvo voda Zakon o varstvu okolja omogoča sprejetje vseh podzakonskih aktov, ki so potrebni za popolno har- moniziranost z zakonodajo na obmoćju EU, če gre za vprašanja obremenjevanja okolja, to je, če gre za vprašanja onesnaževanja, ravnanja z ocJpadki, raz-vrednotenja in tveganja za okolje ter rabe in izko-riščanja naravnih dobrin. Med pozitivne dejavnike tega povezovanja lahko štejemo okoljsko infrastrukturo, sposobnost definiranja in uveljavljanja okoljske politike, tehnologijo in denarna sredstva. Primer, zakaj je povezovanje Slovenije z Evropsko skupnostjo na področju varstva okolja temelj-nega pomena, je obremenjevanje zraka z raznimi škodljivimi snovmi, ki pa ni zgolj lokalno, ampak tuđi globalno. Za globalno onesnaževanje s toplogre-dnimi plini je znaćilno, da je glede na trenutno stanje preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij, samo emisija CO2 neodvisna od vrste tehnologije, ki gorivo uporablja. Za zdaj ni uveljavljenih postopkov in tehnologij, s katerimi se v odpadnih plinih zmanj-ša vsebnost tega plina. Zaradi tega je obdavćeva-nje emisij CO primeren način internalizacije stroš-kov varstva okolja, ki nastanejo zaradi uporabe ta-kih goriv. Proces vkljućevanja Slovenije v evropske integracije zahteva tuđi sodelovanje občin. Te naj bi dale vrsto spodbud, idej in predlogov za pripravo nacionalnih dokumentov. Usklajevanje lokalnih iniciativ z na-cionalnimi obveznostmi lahko da boljši rezultat. Posebno pomembna je vloga občin in občinskih uprav pri urejanju komunalnih problemov, ki zade-vajo vsakodnevno življenje ljudi in imajo krajeven značaj - to, kar pokrivajo lokalne javne gospodarske službe. Občine se namreč pomembno razliku-jejo tako glecie pristopa k reševanju problemov kot tuđi po uspehih, ki jih dosegajo. Zato je potrebno sodelovanje in povezovanje med obćinami. Pristojnosti občin so gotovo največje pri urejanju prostora. Država ima samo pristojnost, da ugotav-Ija, ali so spremembe prostorskih planov v sosklad-ju z obveznimi izhodišči državnega prostorskega plana. V zadnjem času se pojavlja vse večje števi-lo sprememb in dopolnitev občinskih planov. Tuđi Občina Lukovica je vložila već predlogov sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoroć-nega in srednjeroćnega družbenega plana, vendar spremenjen in dopolnjen prostorski plan s strani Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ni bil potrjen. Najbolj problematični pri teh spremembah so izje-mni posegi na prvo območje kmetijskih zemljišć. Vsi podobni primeri na ozemlju Slovenije še krepijo politiko razpršene poselitve. Vsekakor bo treba na-stopiti skupno in s pomočjo strokovnjakov v sode-lovanju z občinami (partnerstvo na relaciji lokalne skupnosti - država - Evropska skupnost) poiskati us-treznejse vzorce nadaljnjega urbanega razvoja. TATJANA S. membnih rezultatov, katere je dosegel Milan v letošnjem lolu: v Novi Gorici je na tekmovanju Forški kal za DP v kategoriji R-1 (do 30 let) zasecJel drugo mesto, na dirki Geos - Vaće je bil prvi v svoji kategoriji in ćetrti v skupnem, na tekmi na Dobenu prvi v ra/redu R - 1 in absolutni prvak, (izboljšal je tuđi rekord proge), v Cerkijah na Gorenj-skem na dirki na Ambroz in prvi in skupni prvak (premagal je tuđi znan«; tekmovalce Rog Ljubljana), v Zavod-njah pri Topolišici spet prvi v svojem razredu in v skupnem, tretje mesto v Rogaški na vzponu, tretje mesto na maratonu Radije ob Dravi, drugo mesto Slovenske gorice na M) km dolgem maratonu. Zadnja dirka pa je bila 5. julija na Poliorju. Na maratonu, dolgem 150 km je kljub moćnomu nalivu osvo jil drugo mesto. Tekmovnnja bodo še do jeseni in glede na te dosežene rezultate ima veliko možnost, da osvoji naslov rlržavnega prvaka. Za vse te uspehe pa je potrebno izredno veliko treninga, kolosarske trme in seveda tuđi finančna sredstva. Pri tem mu pomagajo delno tuđi sfx>nzor-ji. Pri nakupu novega kolesa in opremi sta mu pomagala ŠPORT in Servis trgovina ERDANI iz Domžal in PULZAR d. o. o. Komenda. RŠD LEK Ljubljana pa nudi pomoć pri prevozu na tekmo-vanja in pri startnini. Vse: druge stroš-ke, kiilerih p prevozil že zgodaj zjutraj približno 150 km. Želim mu šo veliko zdravja in obilo športnih uspehov. MARTIN ANDRE)KA Novo gasilsko vozilo na Prevojah 7. junija je Prosto-voljno gasilsko društvo Prevoje priredilo vrtno veselico ter krajši kulturni program ob prevzemu intervencij-skega vozila. Program se je začel ob lepo zapeti Slovenski himni Mešanega zbora Šentviški zvon in se na-daljeval z govorom župana, g. Anastazija Živka Burja. V svojem govoru je g. župan poudaril velik pomen našega gasilske-ga društva in gasilskih ciruštev nasploh. Omenil je tuđi velik pomen zbi-ranja prepotrebnih sredstev za nakup gasilske opreme, kot je tuđi inter-vencijsko vozilo. G. župan je omenil tuđi bist-veno vlogo znanja pri njihovih posegih. To se pokaže prav takrat, ko morajo ukrepati. Naslednji govornik, g. Markovšek, predsednik Gasilske zveze Lukovica, nam je podal kratko zgo cbvino gasilskega društva. Tako smo zvedeli, da je bilo Gasilsko društvo v Lukovici ustanovljeno že davnega leta 1888. Leta 1948 pa je del gasilske opreme prešel pod okrilje gasilskega društva Prevoje, ki letos slavi 109-letnico delovanja. Gasilci so nam zaupa-li, da ne sodelujejo samo pri požarih, ampak tuđi drugače pomagajo vaš-čanom Prevoj, Šentvida in Rafolć in seveda še drugod. Po govorih so prišla na vrsto priznanja; ta so do bili najbolj zaslužni pri obnovi intervencijskega vozila. Pri tem.poveimo, (In je velik del sredstev pris|x'Vcila obćina Luko vica. Na koncu ponavadi priđe najboljse. Interven-ciisko vozilo je najprej blagoslovil župnik, g. Svete, nato so ga »pože-gnali« še gasilci (s šampanjcem). Svoj prostor v vozilu je zasedel voznik g. Kveder in se slavnost-no, kot se le da, ob pe-smi, narodnih nošah, lu-čeh in sirenah odpeljal na slavnostni krog. To seveda ni bil konec, kajti veselica naših gasil-cev se je ob zvokih ansambla Nagelj nadaljeva-la.v pozno noć, za neka-tere pa v zgodnje jutro. Na pomoć! I. K. Lukovica /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 13 Na podlagi 12. člena Pravilnika o stipendiranju (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 2/97) Občina Lukovica objavlja sklep O RAZPISU ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 1. člen RazpiSe se 4 Stipendije za solsko leto 1997/98. 2. člen Prosilci morajo prijavi na razpis priložiti: - dokazilo o vpisu v tekoči letnik Sole oziroma fakultete - potrefilo o državljanstvu Republike Slovenije - dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Lukovica - življenjepis - dokazilo o dohodkih oziroma prejemkih na družinske-ga člana. 3. člen Prosilci vložijo prijavo na razpis skupaj z zahtevano dokumentacijo eto vključno 10. oktobra 1997 na naslov: Ob-čina Lukovica, Lukovica 46,1225 Lukovica, z oznako »stipendije za solsko leto 1997/98«. 4. den Prosik i bodo o izbiri kandidatov za Stipendije pisno ob-veščeni v roku 15 dni po izbiri. ŽUPAN Anastazij Živko Burja Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredslev občinske^a proračuna 2a razvoj kmetijstva v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 4/97) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA POSPEŠEVANJt RAZVOJA KMETIJSTVA V OBĆINI LUKOVICA 1. ćlen Razpisana vsota posojila znaSa 23.(XX).0OO,0O SIT 2. člen Posojilo se dodeljuje: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov; b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno ckf-javnost na kmetijah; c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte ali za dopolnilno dejavnost na kmetijah; d) za nakup opreme za namakanje in odvodnjavanje e) za nakup kmetijskih zemljiSč in gozdnih zemljišč f) za nakup plemenskih živali in živali za nadaljnjo rejo 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmet je, lastniki kmetij na ob-močju Občine Lukovica, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno-razvoj-nega programa, ki ga je izdelal kmetijski svetovalec:. Kraj investicije moru biti na obmoćju Občine Lukovica. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem: - ki bod) lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo - prosilcem, ki posojila iz okinskega proračuna Se nišo prejeli - prosilcem s področij, kjer so težji obdelovalni pogoji - kmetom, ki jim je kmetijska dejavnosl edini vir dohod-ka Prosilci iz I. odstavka imajo prednost pri dodelitvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti do Občine Lukovica (sofinanciranjo izgradnje infrastrukture, soglasja...) 5. člen Letna obrestna mera je TOM+.'J%, najmanjSi znesek po-sojila pa 5(XU)()(),()() SIT, doba vraćanja posojila znaSa 3 leta. Posojilojonidlec prk':rtc vraćati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost izkoriščanja [Krojila, če v roku 6 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila tega ne izrabi. 7 člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave v glasilu Slamnik, na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako »posojila za krnetij-stvo«. ProSnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, pri-imek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprosenega posojila z navedbo last-nega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo 2) potrdib o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 3) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4) usmeritveno razvojni program kmetije 5) gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del 6) predračun za gradbena dela, nakup opreme ali stro-jev 7) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih aH gozdnih zemljiSč oziroma plemen-skih živali in živali za nadaljnjo rejo 8) porodio oziroma oceno kmetijskega svetovalca o izvršenih in Se potrebnih vlaganjih za dokonćanje investicije. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje ne borno upoStevali. 10. člen Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bo najkasneje v 30 dneh od dneva [Kiteka roka za vložitev vlog sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v IS dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o iziđu raspisa. 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih (X)godb izvaja SKB Banka Domžale, s katero Občina Lukovica sklene ustrezno pogodbo. ŽUPAN: Anastazij Živkn BURJA Na podlaci 9. člena Pravilnika u dodeljevanju posojil in sofinanciraniu obresti iz sredstev občmskega proračuna za razvoj obrti, podjetnistva in turizma v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 2/ 97) Občina Lukovica objavl|a SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA RAZVOJ OBRTI, PODJETNISTVA IN TURIZMA V OBČINI LUKOVICA 1. člen Razpisana vsota posojila za obrtnike, podjetnike in druge zasebnike znaSa 28.599.(XX>,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - nakup, urejanje, opremljanje zemljiSč, pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov - nakup, graditev, prenovo ali adaplac ijo poslovnih prostorov - nakup opreme - uvajanjo nove tehnologije in izdelkov, ki odpravljap ob-remenjevanje okolja v skladu z veljavnimi predpisi - razvoj pos|X'sevanja turizma 3. člen Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpol-njujejo naslednje |x>goje: - reSitev samozaposlitve - odpirajo nova delovna mesta - dajejo pozitivne ekonomske učinke - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, ki je energetsko varčen - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini - so izvozno usmerjeni - so turistično perspektivni - W za deficitarne dejavnosti Prosilci iz 1. odstavka imajo prednost pri dodelilvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti do Občine Lukovica (sufinanciranje izgradnje infrastrukture, soglasja...) 4. člen Posojilo ali sofinanciranje obresli se lahko dodeli: - samostojnim |x>djetnikom - malim [x>djetjem v zasebni lasti, ki zaposlujejo do 10 oseb. Sedež samostojnega podjetnika oziroma podjelja in kraj investicije- mora biti na območju Občine Lukovica. 5. člen Letna obrestna mera je TOM+3%, najmanjSi znesek posojila pa 1.(XXHXX),00 SIT, doba vračanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec prične vračali |x>sojilo v skladu s L>ogoji iz posojilne pogodlx\ ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnosl izkoriSčanja poso jila, če ga v roku 6 mesecev od prejema sklepa o dodelilvi ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave v glasilu Slamnik, na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako »krediti za razvoj ma-lega gospodarstva in turizma«. Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprosenega posojila z navedto lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predviđeno Stevilo novozaposlenih delavcev. 8. člen Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - dokazilo o registraciji (obrtno dovoljenje oziroma sklep o vpisu podjelja v sodni register) - dokazilo o plačanih davkih in prispevkih - overjeno kupoprodajno pogodbo (pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljiSč za gradnjo poslovnih prostorov in pri nakupu poslovnih prostorov) - gradbeno dovoljenje oziroma odlocbo o priglasenih delih, zemljisko knjižni izpisek ali izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da soglaša z name-ravanimi deli in sklenitvijo najemne pogodbe (najemna pogodba mora bili sklenjena najmanj za dobo vraćanja posojila) - predračun |xx>l>lašceneg.'i zaslopnika (pri naku|>u osnovnih sredstev) 9. člen Nepopolnih in nepravočasno vloženih vlog ne borno upostevali. 10. člen Odtor za gos|x>darstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bo najkasneje v 30 dneh od dneva potoka roka za vložitev vlog sprejel sklep o dodelilvi posojil in (x> najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o iziđu razpisa. 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja SKB Banka Domžale, s katero Občina Lukovica sklene ustrezno pogodbo. ŽUPAN: Anastazij Živko BURJA S srečanja z Vitanom MALOM, dne 27 maja. Brdski učenci -pridni bralci Učenci O. Š. Janko Kersnik so ludi letos dokazali, da je knjiga njihova dobra prijateljica in zvesta spremljevalka. Skozi ćelo Solsko leto so prebirati dela, ki so jim krajsala popol-dneve, jih poućevala ali zabavala. Posebna pohvala pa pripada učencem, ki so tekmovali »S knjigo v svet«, vesela sem, da se lahko pohvalimo z narasćajočim šte-vilom tistih, ki preberejo vse knjige, da osvojijo priznanje. Letos je bilo tako pridnih učencev kar 358 oziroma 67% od vseh učencev na Soli. Zadovoljna sem, ker že nekaj let podeljujem mapice in nalep-ke skoraj vsem prvoSokem. To je eden izmed dokazov, da so osvojili tiskano besedo, jo prelili v sporočilo, zgodbo in jo čustveno doživeli. Osemletko je končalo tuđi doslej največje Stevilo »zlatih znač-karjev«, učencev, ki so tekmovali vseh osem let. Kar 25 jih je bilo. Vsakoletni zakljućki tekmovanja S knjigo v svet so Se posebej slo-vesni in učenci se leh srečanj vedno veselijo. K slovesnosti pripomorejo gost je, ki jih povabim med učence. V zadnjih sedmih letih je solo Brdo obiskalo že kar nekaj znanih imen, predvsem slovenskih knjižnih ustvarjalcev: Branka )urca, Tone Partljič, Janez Bitenc, Niko Grafenauer, Pavle Gregorc, Matea Reba, Marjanca Jemec - Božič, Tone Pavček, Desa Muci, Majda Koren, Bogdan Novak, Ivan Sivec. Konce maja pa sem ponovno, po sedmih letih, povabila pisate-Ija Vil,ina Mala; ta nas je obiskal že leta 1990. Pri prvem obisku je dobit idejo za knjigo, ki je zagledala luč sveta pred stirimi leti: Na ranf u veranda. To je /godi« o dveh rejencih in eno redkih del, ki pripovedujejo o otrocih v rejniskih družinah. Obiska na naši Soli je bil vesel tuđi pisatelj. Učenci s predmetne stopnje so prisluhnili njegovim pripovedim o pisanju stevilnih knjig pa o dozivljajih ob snemanju filmov po njegovih knjižnih delih. Prvič smo letos povabili v goste mlađega pisatelja Primoža Su-hodolčana, ki se s podedovano očetovo pisateljsko Žilico v sloven-skem prostoru vse bolj uveljavlja. S svojim dinamičnim nasto|x)m je navduSil učence od 1. do 4. razreda. Na to srečanje so prišli ludi učenci iz Krasnje in Blagovice. Gotovo so bile naslednji dan najbolj iskane knjige v knjižnici tište o Petru Nosu s potolčenim nosom. Naslednje leto borno spoznavali svet Se naprej - seveda tuđi s knjigo. vesela sem, ker učence uspešno usmerjajo k branju vsi naSi učitelji na razredni stopnji in slavistke na predmetni stopnji ter seveda tuđi starSi. Prepričana sem, da bralna kultura pri učencih na Brdu ne bo zamrla in je ne bo zmanjšalo zanimanje za informacijsko tehnologijo. DANICA JUHART, knjižničarka Šentvid med Šentvidi V okviru Evropskega meseca kulture, ki je potekal pretekli mesec v Ljubljani, se je v Šentvidu nad Ljubljanu v času od 9. do 15. junija odvijal Sentvisči teden. Gosl Šentviskega tedna je bil ludi naš Šentvid, Šentvid pri Lukovici. Ste vedeli, da je v Sloveniji kar 6 Šentvidov in vsi imajo za svojega zavetnika Sv. Vida? Naj jih naStejem Šentvid nad Ljubijano, Šentvid pri Grahovem (Kozjansko), Šentvid pri Planini (Primorska), Šentvid pri Šostanju, Šentvid pri Stični in Šentvid pri Lukovici. Kot predstavnika naSega Šentvida sta se leđna udeležila Darko in Zdenka Stupica. Po slovesnom začetnem pozdravu Litrostrojske godbe sla obiskovalcem priredilve predstavila dekivanje KUD-a Zar-ja, ki je lelos staro te l()0 let, delovanje MeP/ SentviSki zvon in ne-nazadnje tuđi domačnost in gosloljubnost Sentjanov, ter vse povabila k nam v goste. Po predstavilvi so si predstavniki vseh Senlvidov ogledali razstavo umetnika - samorastnika Tonela Ermana in veseloigro Županova Mirka, vse v organizaciji KUD-a Šentvid nad Ljubljana Ob prisrc-nosti srečanja so prisotni izrazili Željo po tradicionalnosti srecanj vseh Šentvidov, ki naj bi potekala vsako leto, gostitelj pa naj bi bil eden od Šentvktov. Skozi ta sreCanja bi se bolje s|*>znali |x.'slrosl naše male I>imovine. MONIKA PRVI ODMEVI NA GORjAČO Moja resnica... Na zboru krajanov v Lukovici je eden izmed najbolj uspeS-nih predsednikov IzvrSnega sveta bivše občine Domžale de-jal: »Bojte se »oblastnikov«, ki ne bodo spoStovali dela, kale-rega ste v Krajevni skupnosti Lukovica vložili v razvoj in v infrastrukturo vaši.« Jaz dodajain: Bojte se ljudi, ki ne spostujejo otrokovih pravit in zakona! Anonimnemu fotografu in piscu spremnih besed pod rubriko Gorjača graja pa tole: Osobno sem sodelovala pri postavilvi pohodnih tlakovcev in cvetličnih loncev v Lukovk i. Poskrlx'lstaviti pa jih morajo oličine; meni pa daje pravico, da se žanje zavzemam. To sem naredila pri vseh institucijah n<> lokalni ravni in se dlje, sedaj pa mi pre-ostaja se zadnja instanca, ki jo bom seveda obvestila: varuh člove-kovih pravit, gospod Milko Bizjak. Nikoli si nisem predstavljala, da bi se morala za pravico »hlap-cev lernejev«, v tem primeru ota>k, prerekati z domaf ini, s starsi in starimi st.irsi, katerih otroci varne poli vsak dan polrebujcjo. In ker sem prepričana, da ludi pri nas raste mladi rod, ki nas lxj, neobre-menjen s |>retoklost|o, [X>|X'ljal v demokratično Evropo, se bom se nadalje zavzemala, d,i na |x>ti, ki jo mora preh(xlili, ne bi preminil niti eden cxl naših u|X)v in nad. lo je moja resnica, vi, svelniki iz Kra-jevne skupnosti Lukovice, pa ne dopustite, da bi jo z vaso tchtala na pogrebu kaksnega od naših otrok. Bog ne daj! MARINA (JRBANIJA AKTIVNOSTI OŠ JANKA KERSNIKA BRDO V JUBILEJNEM LETU. Kulturni dan na Brdu pri Lukovici Ob jubilejnem letu bodo učenci naSe Sole predstavili mnoge aktivnosti v spomin na pisatelja Janka Ker-snika, po katerem nosi ime tuđi osnovna sola. - V turističnem krožku so učenci opravili tečaj a turistič-ne vodiče. Lahko vas popeljejo po Brdu in vam predstavijo vse zanimivosti tega kraja. - Spretni risarji vam bodo v sliki predstavili Brdo in njeno okolico. Razstavo njihovih del bo rnogočeobiskovati skozi vse novo Solsko leto. - Posebno presenečenje in jedro dela v jubilejnem letu pri-pravljajo slavisti naSe Sole. Stalna zbirka slikovnega materiala iz življenja in dela pisatelja, njegovega dela bodo prav gotovo poslastica za vsakega kulture željnega obiskovaka Brda. - Ljubitelji fotografije se boste lahko ustavili ob panoju skupine fotografskega krožka, ki vam bo predstavila »Brdo danes«. - Ge morda radi brskate po zanimivostih življenja in dela Sole Janka Kersnika, boste lahko prelistali Solska glasila, ki smo jih izdali v preteklih in zadnjih letih. Morda vas zanima zgodovina brdskega gradu in zanimivi pogovori s pisateljevimi potomci Zato vas vabimo, da se odločite in vsaj en dan v Solskem letu 1997/98 preživite z nami. Otvoritev stalne muzejske zbirke v Soli bo 6. 9.1997 Učenci in deiavci OŠ »Janko Kersnik« Brdo Preselili smo solo Ne skrbite, spet smo v Krasnji. Tri dni v mesecu juni-ju pa smo vsi učenci naSe Sole preživeli v GrmovSkovem domu na Pohorju. Naj fotografije povedo, da je bilo zabavno in delavno. i '^■■■■■■■■lii^HBIB "* TOREK, 3. junij: Ustavili smo se v blizini Sole v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Njihovi ućenci so nas popeljali po njihovi gozdni ućni poti. Sanja pred 250 let staro lipo. Okrog nje so sk.t i,„e roke tri učiteljice in učenec Igor, in lipa je bila obje-ta. (slika levo) in Luka ni utrujen po sprehodu, le prijateljstvo je veliko, (slika desno) Pogovor z gorskim reSevalcem in planincem. Videli smo zanimive diapo/itive. Ućence prvega razreda smo sprejcTi med mlade čla-ne rdečega križa. Gorjača hvali Kersnik na žigu Ob stoti obletnk i smrti pisatelja (arika Kersnika je HoSta Slovenije izdala priloZnostni poStni Zig. PoSta, ki bo oddana m, posti v Lu kcwi( i lx> žigosana s tem »Ijubkim spominč'kom«. ?Jg \xxk> ufjorab-Ijali deset dni. Če lx)St(> |X)hitcli, rxj krasil vaše pisnxj narrMenjeno prijateljem, kdo ve kam.. 14 AVGUST VELIKI SRPAN /bmnik Lukovica JUBILEJNO LETO 1997 Kersnik 1852-1897 Podlimbarski 1852-1917 Krašnji napovedujejo potres Res, pravi potres iz leta 1895. Nisem brala ali slikala, da bi imela katera vas v Sloveniji svojo potresno zgodbo. Nam pa jo je zapustil pisatelj Fran Maselj Podlimbarski. Ko sem prebirala njegove zgodbe in povesti, sem spoznala, da jih je kar nekaj, ki pripo-vedujejo o našem kraju in naših Ijudeh. Naj-bolj pa me je pritegnila Potresna povest, v ka-teri sem prebrala hišna imena, ki so v naših va-seh še danes: Planjavec, Ojazovec, Mm, Čvelj, Kruljc, Devs, Anžič... Pa tuđi sicer je vsebina aktualna. Podlimbarski je v svoji zgodbi opisal začetke stran-karstva pri nas. To je prikazal v odnosih med hribovci in dolinci - tako jih imenuje sam. Za-kaj nosijo ob procesijah svoje bandero Kraš-njani in svojega Krajnebrdci, boste izvedeli v tej zgodbi. Zdelo se mi je prav, da v letu, ko se spo-minjamo 80-obletnice pisateljeve smrti, Iju-dem posredujemo delček njegovega literame-ga ustvarjanja. Zato pripravljamo predstavo Potresna povest. Povest je dramatiziral lernej Novak, dramaturg, ki je sicer zaposlen na Televiziji Slovenija, režiser pa je Peter Militarov; ta je us-pešno »postavil« na prosto več iger. Preden je bila povest dramatizirana, sta si ogledala Kras-njo in iskala prostor za uprizoritev. Izredno lep prostor za uprizoritev je prostor pred cerkvi-jo in župniščem. Tuđi gospod župnik je bil pripravljen pri predstavi pomagati in dovolil uprizoritev na tem prostoru. Tako se že mesec dni srečujejo igralci z re-žiserjem in pozno v noč ustvarjajo in se vživ-Ijajo v življenje svojih prednikov. Tako zahtev-ne uprizoritve se Krašnjani v svoji gledališki pretekbsti še nišo btili. Potrebovali smo 24 ig-ralcev, zdaj pa se v vaje vključujejo že statisti, ki jih bo več kot 60. Zato je bilo zelo resno vprašanje enega iz-med igralcev: »|a, kdo nas bo pa gledal?« Takšne predstave ne pripravljamo samo za nas, ampak želimo, da si jo ogledajo gledalci iz bližnjih in daljnih krajev. Ogromno dela nas caka. Pripravljeni pa so pomagati in sodebvati Ijudem iz vseh vaši naše krajevne skupnosti pa tuđi od drugod. Naj omenim samo pozornost igralcev iz Lukovice, ko so izvedeli za Romanovo nesrećo. Tone in Niko sta takoj ponudila pomoć. Žal pa se taka predstava ne more izdelati le z dobro voljo in odrekanjem svojega časa. Potrebujemo veliko finančnih sredstev, ki pa jih ni. Veseli borno vsake vaše potnoči v brez-plačnem delu. Upamo pa tuđi, da borno našli sponzorje, ki nam bodo finančno pomagali. Prepričani smo, da nam ne boste odrekli pomoći, će borno potrkali na vaša vrata ali vam poslali prošnjo za finančno pomoć. Občina Lukovica je predstavo uvrstila v praznovanje jubilejnega leta, vendar ludi tani nimajo vre-če, iz katere lahko samo jemlješ. Ko boste prišli na predstavo, boste z nami podoživeli tisto velikonočno nedeljo pred već kot sto leti in življenje v naših vaseh, ki se v medsebojnih odnosih ni prav nić razlikovalo od današnjega. Le bolj mirno in poćasi so živeli. Predstave naćrtujemo za 29., 30. in 31. av-gust ter 5. in 1. september. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno, pa tuđi gledalci, saj gleda-lišća ni brez publike. VERA BECUŠ Ob 100. obletnlci smrti pisatelja Janka Kersnlka In 80. obletnlci smrti pisatelja Frana Maslja-Podlimbarskega Program priredltev jubilejnega leta 1997 - Osrednja proslava ob 100. obletnici smrti pisatelja Janka Kersnika. Sobota, 6. septembra 1997, ob 20. uri v grajskem parku gradu Brdo pri Lukovici - Ex-tempore - likovna delavnica društva likovnih samorastnikov Ljubljane. Sobota, 23. avgusta 1997, s pričetkom ob 9. uri. Člani društva bodo slikali stare objekte na področju župnije Brdo. Razstava bo v oktobru. - Stalna razstava 0 Kersniku. Odprtje stalne razstave bo 6. septembra 1997 ob 18. uri v OS Janka Kersnika Brdo. - Razstavo Ex-tempora Brdo 1997 bodo odprli 2. septembra 1997 v Kulturnem domu Lukovica. Avkcija Ex-tempora bo 12. septembra zvečer v grajskem parku na Brdu pri Lukovici. - Potresno povest pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega borno uprizorili na dvorišču pred cerkvijo sv. Tomaža v Krašnji, in sicer: premiera 29. avgusta 1997, ponovitve 30., 31. avgusta in 5. ter 7. septembra. - Ex-tempore Krašnja razstava bo v oktobru - Druge prireditve bodo najavljene kasneje Janko Kersnik 1852-1897 28. julija je preteklo sto let od smrti našega velikoga rojaka pisatelja |anka Kersnika. Ob svoji pre-zgodnji smrti nam je zapustil velika dela, ki so postala nedeljiv del slovenske kulture ter narodove in civilizacijske dediščine. Prav je, da ob tej priliki ponovimo nekaj poudarkov iz njegovega življenja in ustvarjalno-sti. Rojen je bil v uradniško-plemiški družini; osnovno in srednje šolanje je opra-vil v Ljubljani. Kot gimnazijec je sodelo-val v dijaškem narodnem gibanju in je imel zato kar precejšnje težave. Navdu-šil se je za studij prava: prvo leto je obi-skoval univerzo na Dunaju, preostala leta pa je študiral v Gradcu. Privlačil ga je notarski poklič, zato je po konćanem pravu zaćel z notarsko prakso in po op-ravljenem notarskem izpitu odprl samo-stojno pišamo na Brdu (to delo je oprav-Ijal od leta 1880 do konca življenja). Bil je tuđi deželni poslanec in lukovški župan. Sicer pa je bilo vse njegovo življenje - od gimnazijskih let, ko je zaćel pe-snikovati v nemščini, do smrti - prepleteno s pisanjem bodisi podlislkov za Slovenski narod in Ljubljanski list in kratkih pripovedi, povesti in romanov za Ljubljanski zvon. Kratek pregled življenja in dela pisatelja: 1852 Kojen 4. septembra na Brdu pri Lukovici. 1862-1870 Po končani osnovni soli obiskuje gimnazijo v Ljubljani in zadnje leto konca kot izredni dijak 1866 Slovenski glasnik mu objavi (prvo) pesem Gomila. V naslednjih letih i/hajajo njegove pesmi v Slovenskem glasniku (186? 1868) in Stritarjevem Zvonu (1870). 1868 Kot šestošolec ustanovi rokopi-sni list Vejica, lelo pozneje pa Kres (oba listića imata po tri šfevilke). 1870 Po maturi se v jesni vpiše na dunajsko pravno fakulteto; od drugega študijskega leta dalje studira v Gradcu. S pesnišlvom se ukvarja tuđi kot visoko-šolec (objave v Zvonu 1876, 1877). Piše podlistke za dunajska lista Tagespresse in VVanderer. 1873 Začne s slovenskim podlistkar-stvom; v Slovenskem narodu objavi Muhasta pisma, nato cikel 18 podlistkov Nedeljska pisma in še troje Pišem iz Gradca. 1876 V Jurćićevi Slovenski knjižnici kot 4. zvezek iziđe roman Na Žerinjah. 1878 Opravi zadnji (tretji) državni iz-pit in 12. decembra postane notarski na-mestnik na Brdu. 1879 Igrica (skupaj z Jurčičem) »Beri-te Novice« iziđe v zbirki Slovenska Tali-ja. 1880 Opravi notarski izpit v Gradcu in poleti prevzame notariat na Brdu, tam ostane do svoje smrti. 1881 V februarju se poroci z Alojzi- jo lavcar, hcerko Ijubljanskega hotelirja in posestnika. )osip lurčič v Ljubljanskem zvonu objavi 11 poglavij romana Rokov-njači, potem umre; Kersnik roman nada-Ijuje, napiše še Ti poglavij. 1882-1891 začno izhajati pripovedi iz cikla Kmelske slike. 1883 Izvoljen za deželnega poslan-ca, to ostane do smrti. V Ljubljanskem zvonu izhaja roman Ciklamen. 1885 Postane lukovški župan. V Ljubljanskem zvonu izhaja roman Agitator. 1888 Objavi Pesmi v prozi in tri hu-morske: Nova železnica, Dva adjunkta in Dohtar Konec in njegov konj. 1889 V Ljubljanskem zvonu izhaja roman Rošlin in Verjanko. 1891 Kandidaturo za državnega poslana) odkloni, medtem ko jo za deželnega glavarja sprejme, vendar ni imenovan. 1892 V Ljubljanskem zvonu iziđe humoreska Kolesarjeva snubitev, nato 1893 povest Jara gospoda in prav tam 1894 tuđi povest Oćetov greh. 1895 Konec decembra se na lovu moćno prehladi, in ko se čez čas začne zdraviti, je že prepozno (jetika v grlu). 1897 Spomladi se zdravi v zdraviliš-ću Gleichenberg, loda nić ne pomaga. Umre 28. julija v Ljubljani. V ZNAMENJU JUBILEJNEGA LETA Rokovnjaški tabor '97 Prijatelj me je povabil na obisk letoSnje-ga RokovnjaSkega tabora na Kersniko-vem Brdu, ćeš da bo drugačen - po-življen z novimi dodatki, skratka, bolj-ši od tistih v pretcklih letih, ki so se počasi spreminjali v bolj ali manj dobro vaško veselico, na katerih pa, re-snici na ljubo, nikoli ni manjkal sicer že malo obrabljen rokovnjaški napad na francosko vojsko. Spominjan) se sijajnih rokovnjaških ta-borov v šestdesetih in začetku sedemde-setih let, ko je bil nedeljski napad v režiji Marjana Marinca pravi spektakel. Spomi-njam se ob Rokovnjačih tuđi Krjavlja s kozo, ki ga je upodobil sijajni Dare Ulaga, in kulturnih sobotnih većerov, kjer so v igri Rokovnjači ob baklah nastopali odlični domaći amaterski igralci, kot gostje pa tuđi najimenitnejši slovenski dramski igralci. Od vsega naštetega je ostal do današnjih dni le še odličen rokovnjač na plakatu, ki ga je nalašć za to prireditev po na-ročilu upodobil akademski slikar Lakovič in še danes velja za enega najboljših pla-katov v Sloveniji. Da, takrat, pred dvajse-timi in već leti je Rokovnjaški tabor poleg Flosarskega in Kravjega bala veljal za vrhunsko turistično prireditev v Sloveniji, tako po številu obiskovalcev kot tuđi po ka-kovosti izvedbe. Prav zato sem se prijate-Ijevemu vabilu odzval in se tuđi prepriča I, da so Lukovčani na dobri poti, da tradicionalni prireditvi povrnejo sicer že nekoliko omajani ugled. Že najava prireditve je bila drugačna od predhodnih, tako po številnih prispev-kih v časopisih in na radiju kot tuđi v živo. V sredo pred prireditvijo so se rokov- njaći za pokušino pojavili pred Prešerno-vim spomenikom v Ljubljani, kjer so ob zvokih frajtonarice prijetno presenećenim mimoidoćim, med katerimi je bilo opaziti tuđi tuje turiste, brezplačno delili direktno iz kotla odlićen golaž in vmes prisot-ne brezplačno vozili z zapravljivčkom po bližnjih ulicah. Podobno živo reklamo so rokovnjaći izvedli nekaj dni prej tuđi pred veleblagovnico v Domžalah. Obakral so seveda pridno delili lelake z vabilom na rokovnjaške dneve. Prizadevna rokovnjaška izvidnica na Presernovem trgu in odlićen golaž sta me dokonćno zvabila, da sem v nedeljo, na je bilo nagrajenih z dobrotami v pohodnih culah. Prvi Han prireditve so je kon<*al na osrednjem prireditvenem prostoru z žu-rom za mladino oziroma z diskom in light showom sredi gozda v izvedbi KUD »Agitator« iz Lukovice. Drugi dan rokovnjaških dnevov je v soboto ob V. uri prićelo Planinsko društvo Blagovica z 20 kilometr-skim pohodom v čast obeh pisateljev, s startom v Blagovici in ciljem na Brdu. Po-hodnike je okoli 22. ure nekaj sto melrov pred prireditvenim prostorom prićakala skupina rokovnjaćev in jih v soju bakel pospremila do osrednjega prireditvenega prostora, kjer so jih lepo sprejeli in jih po- jasi med oBema goždičkoma s prikazom domaće obrti, kmećkih šeg in podobnih opravil. Sodelovali so dani najrazličnejših društev, obrtniki ter posamezniki iz celot-ne lukovške občine. Vse je potekalo na stojnicah in na posrečeno improviziranih, v starinskem stilu postavljenih delavnicah ali pa kar na prostem. Bilo je nadvse pe-stro, zanimivo, veselo pa tuđi etnografsko poučno. V snežno bele, z ličnim logotipom opremljene predpasnike so tako uniformirane članice društva pode/elskih žena in deklet pod vodstvom gospe Ivanke Srner-kolj nudile iz 409 kmetij zbrane dobrote, prinesene še sveže in tople neposredno iz kmečkih krušnih peči, »rorov« in »rauhka-mer«. Daleč naokoli je vse popoldne di-šalo po domačefn kruhu, špehovki, peh-tranovi polici, flancatih in mnogih drugih pristnih domaćih sladkarijah. Na voljo pa so bile tuđi odlične domaće salame, suhe klobase, maslo in drugi mlečni izdelki ter razne domaće žgane pijace od medice in borovničevca do domaćega sadjevca. ("e- Krašnje; ćelo popoldne so nepretrgano pletle kile iz slame in ličkanja ter hkrati ponujale nič manj slastne kmečke dobrote. Verjemite ali ne, - tuđi njim je krajšala čas v »firtah« uniformirana kolegica s fraj-tonerico, ki pa se je v primerjavi s prvo sem in tja pojavljala s prefrigano animacijo ludi pri drugih paviljonih. Malo naprej so postavni fantje, - člani turističnega društva iz Preserij - kar naprej razstavljali in sestavljali kmećki voz »loj- trnk« in bili pri tem npnavilu iu hjko mir- jeni, da so še najbolj s|ximinj,ili na delo pri prvem tekoćem traku, ki je v začetku dvajsetega sloletja stckel v ameriški For-dovi tovarni avtomobilov. Njihovi sovaš-ćani so medtem pridno klopali kose in rohkali koruzo, ne da bi pri tem vznemir-jali kozjo družinico, ki se je medtem v blizini mirno pasla. In še več, kozam tuđi za topovske strele ni bilo mar, (franeoski top je hil od koz oddaljen le nekaj metrov in je vsakih nekaj minut užgal, da so se tla zatresla), kot za stavo so nemoteno hite-le s svojo pašo in tako doka/ovale vsej trelji dan priredilve, odšel na Brdo. 'lam sem izvedel, kako sta minila prva dva dneva prireditve. Rokovnjaški dnevi so se prićeli že v petek popoldne s trikilometr-skim orientacijskim pohodom v skupinah do pet udeležencev, ki ga je organiziral bistro Furman. Na pohodu je bilo potrebno resiti nekaj nalog, najboljših pet skupin pa goslili z odlit iliru roknvDJdškirn gola/oni. Sledila je zabavna rokovnjaška noč z ansamblom »Svetlin«. Obisk je bil glede ne-stabilnega vremena oba dneva zadovoljiv. Takoj po prihodu na Brdo sem se lahko prepričal, da bo napoved o poživitvi nedeljske osrednje prireditve kar držala. Vse dogajanje je potekalo v glavnem na prav so v neposredni blizini s harmonik.i mi neutrudno izvajali svoj program ljudski godci, je vsake toliko kar ob stojnici raztegnila svojo frajtonerico ena od brh-kih podeželskih žena - verjetno tuđi iz konkurenčnih razlogov, saj so le nekaj deset metrov stran taborile kot ćebelice pri-dne članice KUD F Maselj Podlimbarski iz Srečanje s profesorji slavisti in literarnimi zgodovinarji Srečanje, ki smo ga v okviru Odbora za poćastitev jubilejnega leta pripravili v sredo, 2. 7. 1997, ie m'' nilo v prisrćnem ozračju. Povabili smo nekaj poznavalcev življenja in dela obeh naših velikih rojakov, pisateljev |anka Kersnika in Frana Maslja-Podlimbarskega. Vabilu so se odvzali prof. dr. Cregor Kocijan, prof. dr. |anez Rotar, prof. dr. Miran Hladnik, prof. dr. France Novak, srečanja pa se žal zaradi obveznosti nišo mogli udeležiti prof. dr. France Bernik, prof. dr. Boris Patr-nu, prof. dr. Matjaž Kmecl. Namen tega srečanja z eminentnimi profesorji je bil v kraju in prostoru ustvarjanja obeh velikih mož razstrniti pogled na njuno življenje in delo kot tu- đi na pomen njunih del za današnji čas. Odbor je poskusil gostom, kar se da približati naše kraje in čas obeh pisateljev. Tako smo se zbrali pred občinsko stavbo in se s konjskimi vpregami od-peljali najprej na ogled znamenite cerkve sv. Luka v Sp. Praprečah. Ogled cerkve je bil za goste zanimivo doži-vetje, takega presenećenja ni pričako-val nihče od njih. Z vozovi smo se nato odpeljali proti ^/idmu skozi Imovieo, Šentvid po grajskem drevoredu na Brdo. Skupaj smo obiskali grob pisatelja Janka Kersnika, si ogledali grad in prelepo okolico, ter se spustili v prijeten pogovor s pisate-Ijevimi potomci. Čas nas je prehiteval in morali smo se podvizati, saj so nas v sejni sobi Ob- čine že ćelo uro ćakali ćlani odbora in drugi gostje, ki jih zanimata literatura in njena zgodovina. Po pozdravnem uvodu predsednika Odbora za počastttev jubilejnega leta 1997 je predstavil svoj ekspoze naš naj-većji poznavalec življenja in dela Janka Kersnika, prof. dr. Gregor Kocijan. Spregovoril je o Kersnikovih delih, načinu in stilu pisanja. Pomembnost ljudi, ki so ga v življenju podpirali in us-merjali, tu je profesor omenil pred-vsem Levca, saj ga je ves čas spodbu-jal in tuđi priganjal k pisanju v Ljubljanskem zvonu. Prof. dr. )anez Rotar, odlićen poznavalec pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega, je orisal pisateljevo življenjsko pot, pot uslužbenca avstrijske cesarske armade in hkrati pisatelja, ki je moral po službeni dolžnosti prebivati na ra/-ličnih koncih imperija, z dušo pa je ve-dno ostajal doma v Črnem grabnu. Profesor je opozoril tuđi na vidik panslavizma pri Podlimbarskem in na clru-gaćno gledanje tega problema z vidika današnjega časa. Pisateljev odnos do slovanstva pa moramo jemati kol pravilno usmeritev tuđi danes. Prof. dr. Hladnik je podal izredno zanimivo tematiko, ki smo ji vsi z zanimanjem prisluhnili. Razmišljal je o osebnosti in vedenju Kersnika, kakršno si lahko predstavljamo iz pisateljeve kores[x;ndence. Prof. dr. Novak je prikazal jezikovne značilnosti Kersnikovih del. Zanimive so bile ugotovitve razlik med takratnim literarnim jezikom in uradnim jezikom, ki ga je Kersnik kot notar uporabljal pri uradnih spisih. Posebnost so bile za nas tuđi ugotovitve o uvajanju novih be-sed, ki so nastajale predvsem z nastajanjem novih tehničnih iznajdb, kot na primer: kolo-kolesiti... Po izvajanju vseh štirih predavate-Ijev se je odprlo veliko vprašanj, tako da je stekel prijeten pogovor na temo obeh pisateljev. Na koncu je spoštovane goste in vse udeležence Srećanja sprejel še župan. Tako se je srečanje konćalo pozno zvečer. Vsem udeležencem pa je ostalo polno lepih vtisov in razširjeno obzorje poznavanja literature in obeh pisateljev. Srečanje je bilo sicer interno, vendar je kasneje sprožilo veliko zanimanje pri mnogih, tako da je bilo škoda, da srečanja nismo pripravili v širšem okviru. Želja odbora pa je, da bi v prihodnjem letu, ob zaključku Jubilejnega leta, izdali zbornik Srećanja, kjer bi odpreda-vane ekspozeje izdali tuđi v pisni ob-liki. Zbornik bi bil lep dokument ob zaključku lubilejnega leta 1997, hkrati pa zanimivo branje za vse in dobra stro-kovna pomoć: vsem po/navalcern. MATE) KOTNIK slcvilni publiki, da so najholj llcgin.i živa bitja pod milim nebom. Poleg gasilskih društev iz Krašnje in Provoj, ki so v organizaciji občinske gasil-ske zveze razstavljali dragocene stare pri-merke gasilnih brizgaln, čelad in druge protipožarne opreme, pozneje pa ob im-proviziranem |x>žaru tuđi uporanili, so nekaj melrov stran ra/slavljali ćel>olarji čebe-larskega društva Lukovka. Prikazali so vrsto originalnih starih predmetov in naprav, ki so jih čebelarji uporabljali v starih časih in katere bi jim zavidal marsikaleri muzej. Čebelarji so na svoji stojnici - lojtrnku poleg medu nudili še medeno žganje, cvet-ni prah, propolis in vmes tolmačili čebe-larsko znanosl. In prav ko sem poslušal o pridobivanju čebeljih proizvodov, je preko velikega travnika proti rokovnjaškemu brlogu zavila srebrno metalno obarvana limuzina lancia. »Aha,« sem pomislil, to 1)0 pa zagotovo lukovški župan, le kdo drug bi si lahko dovolil ob lem času in kar tako z avtom v samo jedro prireditve. A glej ga šmenta, hucb sem se zmotil - kaj-ti elegantna limuzina se je ustavila tik ob improvizirani Stalci in z zadnjih sedežev sla skočila, vsak na svoji strani, dva fanti-ča, za njima pa - ne boste verjeli - še dve odrasli ovci, verjetno edini na vsem svetu, ki sta potovali na zadnjih sedežih elegantne lancie. Medtem ko sem z odprli-mi usti buljil v dogajanje, ki brez dvoma spada v Guinnessovo knjigo rekordov, so iz velikega prtljažnika skočile še tri ovce in hip nato je v improviziranem hlevčku že vseh pet ovac iz lancie veselo obiralo liste z bližnjega grma. »Bili smo že malo pozni, pa smo morali pohiteti,« so še pojasnili fantiči in že so oddrveli proti parkir-nemu prostoru. (se nadaljujc) GABRI|EL Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 15 Levo od novomašnika scdi župnik Frante Urbanija, desno pa domaći župnik Janez Jare. Foto: Mavrica Radomlje Nova masa v Radomljah (Nadaljevanje s prve strani) Ugodno je bilo tuđi vreme. So-bota je bila čistilni in umivalni dan, saj je kar dobro lilo. Tuđi ne-deljsko jutro je bilo Se mokro. Sve-tliti pa se je začelo ob devetih, ko je bilo slovo od domaćih in »hiši-ce očetove«. Prav to pesem, ki je ganila vse prisotne, je novomašni-ku zapel cerkveni pevski zbor. Pred hišo pa je bil med mlajema napis OJ, HIŠICA OČETOVA -BOG ŽIVI TE! H ganljivemu slove-su od doma je prišlo tuđi več prijateljev in znancev, predvsem pa sosedov. Novomašno slavje se je začelo že s tridnevnico, in to v četrtek zvečer, ko je maševal domaćin g. Tone Roje, župnik pri sv. Križu v Ljubljani, v petek pa je maševal Škrjančan g. France Urbanija, župnik v Dovjem. V soboto zvečer je bil sprejem novomašnika. Pred cerkvijo ga je sprejel domaći župnik g. lanez )arc. Ko je novomašnika pospremil pred oltar, je bila cerkev že polna. Oglasile so se orgle, pevci pa so zapeli Pozdrav novomašniku. Na-to sta ga pred oltarjem pozdravila predstavnika veroučne skupine, za njima sovaščana s Škrjančevega. Po maši in obredih so se Ijudje zadržali pred cerkvijo in se pogovarjali z novo-mašnikom. Vsak mu je hotel seči v ro-ko in mu česlitati. Bila je kar gneča. Med veselim kramljanjem so dekleta Blagoslovitev obnovljene kapelice v jaršah Kapelica v Jaršah pred župniš-čem je bila zelo potrebna obnove, saj ji je čas zadel hude rane. Po temeljiti obnovi se je ta kulturni in kršćanski objekt pokazal v vsem svojem sijaju in lepoti. Slavnostna blagoslovitev je poteka-la v soboto, 12. julija, takoj po sveti maši, na kateri sta skupaj maševala jarški župnik g. lanez Kvaternik in župnik dobske fare, g. Vlado Pečnik. Glede na veliko število ljudi, ki so se udeležili tega obreda, lahko zapiše-mo, da zanamci ne bodo prikrajšani za še en lep in kulturen kršćanski po-rnnik, kajti obnovljena kapelica bo lahko še leta in leta služila svojemu namenu. Hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovitvi tega pomnika. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ st*egla z okusnim pecivom, ki so ga napekle domaće gospodinje. Bilo je pravo vaško srečanje, kakršnih je vse premalo. V nedeljo dopoldne pa so se pred cerkvijo že začele zbirati množice. Ob desetih je novomašni sprevod iz-pred župnišča krenil proti cerkvi. Pred maso se je zvrstilo več pozdravov. Nato je sledila prva novomašnikova sveta daritev v domaći župnijski cerkvi. Somaševala sta g. France Urbanija in g. Zdravko Pogorelc, vizitator laza-ristov. Med novomašno pridigo nam je g. Urbanija v prijaznem nagovoru nanizal veliko lepih misli. Njegova preprosta, lepa in domaća beseda vli-va vero in upanje v srca vernikov. S to pridigo je duhovno polepšal novo-masno slavje. Prisotnih je bilo tuđi več okoliških in ljubljanskih duhovnikov. Novo maso je zelo obogatil mešani pevski zbor pod vodstvom novomaš-nikove sestre Marjete, na orglah pa je tuđi z nekaj samostojnimi skladbami zablestela študentka glasbe Veronika Vake iz Homca. Za konec smo vsi prejeli novomašni blagoslov. Vse dni je novomašna slavja vodil in povezo-val bogoslovec Tone Česen. Ob novi maši se v vsaki župniji po-kažejo povezanost, vzajemnost in medsebojna pomoć vaščanov s Cerkvijo in med seboj. l.epo je, da se pri teh pripravah in delu Ijudje srećajo, se pogovarjajo, spoznavajo in povezuje-ip. Tokrat so se Hujani, Radomljani in Skrjančani spet dobro izkazali. Izre-dne pohvale je vredno Prostovoljno gasilsko društvo, saj je dalo na razpo-lago svoje prostore in dvorišče za šo-tor: ta je sprejel pod streho okrog tristo gostov. Većina gasilcev je tuđi pri-dno sodelovala. Za vaščane so se priprave začele že mesec prej, intenzivno delo pa je potekalo zadnjih štiri-najst dni. Vsi, ki jih je sodelovanje zanimalo, so bili povabljeni v gasilski dom. Najvećje delo je bilo nabava, priprava in postavitev mlajev. Največji mlaj pri cerkvi, ki so ga fantje in možje za tradicijo postavili »na roke«, je naznanjal slavje v župniji, tridesetmetrski je krasi I domačo vas Skrjanćevo, po eden pa je bil postavljen ob cestah na meji župnije. Na vseh mlajih so plapolale slovenske zastave, na radomeljskem zvoniku pa je bila izobešena tuđi papeška zastava. Več manjših mlajev, okrašenih z napisi in venci, je bilo pred cerkvijo, pred ga-silskim domom in pred domačo hišo. Škrjanćani so za ta praznik poskrbeli tuđi tako, da so počedili in lepo uredili okolico cerkve. Škrjanške žene in dekleta so za okrasitev napletle 900 metrov vencev, gospodinje iz vse župnije pa so napekle res veliko dobre-ga in okusnega peciva. Pri vsestran-skih pripravah in krasitvi so sodelovali in pomagali mladi iz vseh treh vaši, saj je bila izredno okrašena predvsem notranjost šotora. Pri tem so pomagale tuđi sestre us-miljenke iz Ljubljane. Novomašnik se je lepo odrezal tuđi s tem, da je na novo maso in slavje povabil sošolce iz osnovne sole, so-dijake iz malega semenišča ter prijatelje s fakultete, tako nekdanje soštu-dente kot tuđi predavatelje profesor-je. Med povabljenimi so bili poleg do-mačinov slavljenčevi sorodniki, prijatelji in znanci, kot posebnost pa tuđi domaća skupina, ki moli za duhovne pokliče. Novomašno slavje je s svojim obi-skom zvečer poćastil tuđi nadškof dr. Franc Rode. Po pozdravu novomašnika in lepem nagovoru vsem gostom sta mešani in otroški zbor zapela več pesmi. Mladi iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, kamor bo šel slavljenec za kaplana, pa so vse popoldne prisotne razveseljevali z vokalno in instrumentalno glasbo. Vse skupaj je bil velik verski in kulturni dogodek, ki bo udeležencem in vsem drugim ostal v lepem in trajnem spominu. FRANCE CERAR Razgovor med dr. Rodetom in g. Pučkom, ki je tlakoval dvorišće pred cerkvijo Obnovitev dvorišča pred dobsko cerkvijo 19. julija je slovenski nadškof in metropolit ter naš domžalski rojak dr. France Rode blagoslovit na novo tlakovano dvorišče pred cerkvijo sv. Ma rt ina v Dobu. Gradbena dela je kljub izredno ča-sovno napetemu in tempiranemu ur-niku pravoćasno in odlično opravil g. Pučko. Tlakovano dvorišče sedaj re-snično daje neko povsem novo podo-bo, nov zunanji izgled samega božjega hrama v Dobu. Prireditev se je pri-čela z blagoslovitvijo tlakovanega dvorišča, nato pa se je v popolnoma napolnjeni dobski cerkvi prićela sve- ta masa - maseval je dr. France Rode. Po konćanem obredu so udeleženci lahko nekaj besed spregovorili tuđi z našim nadškofom. Dobski župnik, go-spod Vlado Pećnik pa je organiziral tuđi srećanje bodoćih birmancev z nadškofom, ko je vsak izmed bodoćih birmancev pred oltarjem dr. Rodetu in vsem prisotnim povedal ali prebral kratko zgodbico iz svojega življenja in s tem pokazal, kako resnično si želi prejeti ta sveti zakrament. Tekst: JANEZ STIBRIČ Foto: ACO MAJHENIĆ Slovenski nadškof in metropolit dr. France Rode je blagoslovit novo tlakovano dvorišče pred cerkvijo Svete-ga Martina v Dobu. Sporočilo Velikega srnama Veliki šmaren (velika masa) ali praznik Mari|inega vncbovzetja je v samostojni Sloveniji ludi državni praznik, cerkveno pa je eden od največjih zapovedanih pra-znikov. Po njem so za mesec avgust (veliki srpan) nasta a naslednja imena: velikomašnjak, medmašnik, gospo|mk. V starih zapisih pa najdemo tuđi ime šentjernejski mesec po svetem Jerneju (24. 8.). Marijino vnebovzetje Vsebino tega praznika na višku poletja nam opisuje bose- katerem se more in mora ravnati vsak krisljan, tako moški kot ženska«, piše kardinal Ratzinger. Enako dostojanstvo in vrednost moškega in ženske Kršćanski nauk o ženski pogosto napadajo in mu naspro-tujejo. Razlicne skrajne feministične skupine po svetu in pri nas iščejo prilike, da ta nauk prikažejo kot nazadnjaškega in žen-skam sovražnega. Takšna prilika je bila tuđi lanska svetovna konferenca o ženskah v Pekingu, ko je ena od skupin zahle-vala, da bi Vatikan izkljućili iz podobnih svetovnih konferenc. Kaksen je resnični nauk Cerkve o ženski in o njenem me-stu v Cerkvi? Papež Janez Pavel II. se k tej temi neprestano vrača in kliče v spomin vrednost in dostojanstvo vsakega ćlove-ka, vrednost moškega in ženske. Papežev nauk se seveda naslanja na Sv. pismo, ki uči, da je vsak človek oseba in s tem podoben Bogu. Človek obslaja v »dvojni izdaji moškega in ženske«. Oba sta v istem pome-nu človeški osebi in med seboj bistveno enaka. Od Boga sta hotena in ljubljena. Njuno dostojanstvo prihaja neposredno od Boga, njunega stvarnika. Vrednost in dostojanstvo ženske je torej v njeni osebi, v njeni bogopodobnosti, v tem, da je od Boga ustvarjena, od Kri-slusa odrešena in ljubljena, ne pa morda v kakšni vlogi (funkciji), ki jo opravlja v družbi ali Cerkvi oziroma je ne opravlja. Takšna vloga je nekaj zunanjega, dodanega in človeka ne dela već ali manjvrednega, tuđi Će gre za duhovniško vlogo in poslanstvo. Vzajemno služenje obeh Človek se uresniči in najele sam sebe ter smisel svojega življenja le, će ne živi sebično zase, ampak se v tej ali oni obliki daruje drugim in Bogu. Poklican je, da živi za druge, da postane dar. Ta poklicanost velja za vsakega človeka, v enakem pomenu za moškega in žensko,Tu ni mišljeno služenje žene v odnosu do moža, ampak vzajemno služenje. Papež pravi, da žena ne srne nikoli postati predmet moškega gospo-dovanja, še manj njegova »lastnina«. To velja za vsa področ-ja družbenega sožitja, tuđi za Cerkev. Kristus je človekov odrešenik, odrešenik tako moža kot žene. Eno od žena - Marijo - je na poseben način pritegnil k delu odrešenja. Svoje samouresničenje je nasla v služenju (»Glej, dekla sem Gospodova!«). To ne zmanjšuje ali krni njene vrednost i in dostojanstva, ravno obratno. Marija je namreč »Gospodova dekla« ne pa morda »moževa dekla«. Njeno služenje je povsem vkljuceno v Jezusovo služenje, ki je »slu-žabnik« Boga in človeka. On je prišel, da bi stregel; sredi med nami hoće biti kot tišti, ki streže. Služenje torej ni stvar žena (žensk) zato, ker so ženske, služenje je njihova stvar zato, ker so kristjanke oziroma je v istem pomenu stvar mož (moških), ker so kristjani. Vsi se ure-sničujemo le v boji za jezusom Kristusom, ki je postal služab-nik vseh. Žene lajšajo neštete stiske Dolg in obsežen je seznam stisk in potreb današnjega sveta. Poleg znanih in očitnih je še veliko skritih: gre za stiske obu-panin, osamljenih, zagrenjenih, brezdomcev, razočaranih, v razlicne odvisnosti zapletenih in zlomljenih ljudi. »Nimam človeka« - to ni le klic telesno hromega človeka v evangeliju (|n 5,7). Iako kliče vse več današnjih ljudi. Te razmere kličejo po Ijudeh, predvsem po ženskah - čeprav ne samo po njih -, ki bi bile pripravljene služiti in lajšati bedo. Pri Karitas, Rdećem križu in mnogih drugih oblikah pomoći in solidarnosti so mnoge od njih že pogumno zastavile svoje sile. Ob tako visoki stopnji pokliene zaposlenosti žensk, kot jo ugotavljamo v Evropi in pri nas, se seveda težje odločajo za takšno većinoma neplačano delo. Će so obremenjene s službo in delom v družini, res težko še najdejo čas in moči za prostovoljno delo. Žena, ki hoće biti »samo« mati in gospodi-nja, je tuđi pri nas še vedno deležna prezira. Njeno delo ni niti cenjeno niti nagrajeno. Zaposlenost ludi hromi vzgojo ter posredovanje verskih in naravnih vrednot otrokom in mladini. Kaj pa žensko duhovnistvo? Vsa ta dejstva kličejo po razlićnih novih oblikah udejstvo-vanja žensk v Cerkvi. Skrb za dušni in telesni blagor ljudi vse bolj postaja stvar versko izobraženih mater, redovnk., katehi-stinj in teologinj. Spričo brezmejnih duševnih stisk in omenjenih pojavov, ki otežujejo posredovanje verskega življenja mladim, se zdi zagrizena bitka za duhovnistvo žensk kot neodgovorno razme-tavanje energije. V mnogih župnijah - zlasti na Zahodu, kjer je pomanjkanje duhovnikov se većje - so številne ženske brez velikih besed in protesfov že prijele za delo in prev-zele mnoge naloge in službe. Po drugi strani pa mnogi iz-gubljajo čas in živce s protesti in /ahtevami glede Ženskoga duhovništva. Nenehno burkanje čustev pa ne odpravi niti najmanjše konkretne stiske. Pape? je v svojem pismu glede duhovniškega posvećenja 1.1995 podal dokončno ugotovitev, da katoliška Cerkev nima oblasti, da bi ženskam podeljevala duhovniško posvećenje. Tuđi papež nima pravice pretrgati dvatisoćletnega skupnega izročila katoliške in pravoslavne Gerkve. Duhovnistvo ni poklič, kot je katerikoli drugi. Dostop do njega ni stvar ćlovekove pravice, ni stvar človeka, ampak Bo ga, ki kliče, je stvar njegove volje in zastonjske milosti. Zato nima nihče v pravem pomenu »pravice«, da postane duhovnik, tuđi noben moški ne. Će bi bil |e/us hotel drugafe, bi bil gotovo / vso pravico naj-prej posvetit svojo mater Marijo v duhovnko. A tega ni storil ne Mariji ne drugim ženskam, ki so mu bile blizu, ćeprav je bilo ravno v njegovem času v poganskem okolju veliko du-hovnic. Ali so bife s tem Marija in z njo ženske vseh ćasov za-poslcivljene? Cerkev je prepričana, da ne, in si< :er zato, ker človeka ne dela enakopravnega in enakovrednega doloće-na vloga (funkcija), poklič ali mesto v družbi. Za ravnanje Cerkvo mora v vseh stvareh ostati odloćilno jezusovo ravnanje, ki vedno in v vsem izraza Očetovo voljo. Tej je bil Jezus absolutno pokoren. To mora ostati vodilo tuđi za Cerkev. BOGDAN DOLENC ŠOLSKI ZVONEC ŽE ZVON) NAPREDEK V SOLO GBP9 Blagovnica Vele učbeniki in delovni zvezki •šolske potrebščine ^šolske torbice in nahrbtniki • oblačila in obutev •športni rekviziti t/igrače •pa torte zapridne šolarje in šolarkef' Trgovina Cešminka oblačila za mlade •jeans priznanih blagovnih znamkt/ ugodne^endFi/ *+d0Nl 5HHi odloženo p\actfo%/ J»WW ' ' tr"-"1** rJ» Jf»fi.«^^«^*Hif!( «■ (Sii^iiSii^ Napredkove dežurmrfrgovine v avgustu: Delikatesa: od 7.30 do 24. ure vsak dan, ražen nedelje; Tabor: ob sobotah do 17. ure, ob nedeljah od 7.30 do 11.30; Radomlje: ob sobotah do 19. ure, ob nedeljah od 7.30 do 11.30; Moravče in Lukovica: ob nedeljah od 7.30 do 11.30 Računam in računam - fanta, ^L—g^ v blagovnici Vele ^ p smo dobro kupili!!! ^BSLi.............. WL,. Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 17 ludi iiicnci so menili, da je bilo v soli obilo priložnosti za raziskovanje, O delu OŠ Rodica je spregovorila umetniško raziskovanje, športna tekmovanja ter razvedrilo in zabavo. ravnateljica ga. Andreja Jare. Ob obletnici OŠ Rodica Letošnje šolsko leto smo slo-vesno zaključili s prireditvijo v Majčevem dvoru, nanjo smo poleg najuspešnejših učencev povabili tuđi njihove starše in učitelje. Prijetno zabavno slovo od Sole in učenja so pripravili člani gledališkega, recitacijske-ga in plesnega krožka ter člani folklorne sk'upine, najprizadev-nejšim šestdesetim učencem pa smo slovesno podelili knjižne nagrade. In kakšno je bilo šolsko leto, od katerega smo se postavljali? Za ve-čino uspešno. Na to kažejo podat-ki o učnem uspehu, izrazi zadovoljstva staršev in ne nazadnje tuđi ućenci so menili, da je bilo v soli obilo priložnosti za raziskovanje, umetniško ustvarjanje, športna tekmovanja ter razvedrilo in zabavo. Celoletno delo v šolskem letu sta prevevala predvsem dva cilja: šola je kandidirala za vključitev v mednarodno skupino Eko šol, v ju-niju pa smo sklenili čim lepše proslaviti dve šolski obletnici, 90 let od pričetka solstva v laršah in 25. obletnico deia Sole Rodica. Oba cilja smo dosegli. Z obsežnim programom ekoloških dejavnosti smo bili sprejeti v druščino Eko šol. Sprejetje nam za prihoclnja leta nalaga odgovorne naloge ekološkega osveščanja učencev (in staršev) in določene akcije, ki jim je cilj zagotavljanje trajnostnega razvoja. Naj nekaj besed namenim še praznovanju obeh obletnic. Proslavili smo ju s tednom aktivnosti, ko so se zvrstile kulturne in športne prireditve. Športna tekmovanja, rekreativni turnir v badmintonu, turnir v košarki za učence osnovnih šol ter te-kmovanje v odbojki med učenci in učitelji(cami) so bila zabavna in pri-jetna, sponzorji pa so poskrbeli za praktične nagrade. V prazničnem tednu smo odpr-li kar tri razstave: Slike in risbe v 25 letih so priklicale v spomin naju-spešnejše likovne izdelke v obsto-ju sole. Razstava fotografij o 25-let-nem življenju in delu sole je zbu- Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo/ da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. dila mnogo zanimanja med obi-skovalci, našimi nekdanjimi učenci, pa tuđi med današnjimi, saj je mar-sikdo prepoznal svojega očka ali mamico. Akvareli in pasteli, dela naše kolegice Brede Podbevšek, so nudili prelepo sceno ob slovesni akademiji, s katero smo zaključili praznični teden. Ves teden so svoje neposredno delo predstavljali tuđi učenci. S kvizem ZNAM-ZNAŠ so prvo-šolčki pokazali, česa vsega so se v enem samem letu naučili, drugo-šolci so predstavili projekt POLETIMO K SONCU, tretješolci so prikazali, kako odkrivajo svet in kaj že znajo, četrtošolci pa so z nastopi izrazili predvsem veselje, mladost in pričakovanje počitnic. Starejši, učenci predmetne stopnje, so predstavili projekte, ki so jih izva-jali krožki in skupine. Kitarstvo, ki- tarski večeri in slamnikarstvo je bil projekt turističnega krožka. Letos je z njim nastopil na prireditvi Turizmu pomaga lastna glava v organizaciji Turistične zveze, povabili pa so nas, da ga predstavimo tuđi na Dnevih slovenskega izobraže-vanja v Cankarjevem domu. Projekt je obsegal gledališko predstavo, razstavo pripomočkov, ki so jih uporabljali pri izdelovanju slamni-kov, izdelke učencev in bilten z opisom projekta. Starše in sošolce je pritegnil in pohvalili so delo gle-dališkega krožka ter turističnega podmladka. Učenci 5. in 6. razredov so se predstavili z glasbeno prireditvijo S pesmijo po svetu in razstavo mo-delarskega krožka in krožka ročnih del ter z dramatizacijo angleških besedil, ki so jih prebrali za English Reading Badge. Projekt članov zgodovinskega krožka RIMLJAN SEM je nastajal dve leti. Bogato predstavitev življenja in dela Rimljanov, njihovih šol, oblačil, hrane in življenjskih navad so, tako kot si jih predstavljajo, prikazali z razstavo izdelkov, biltenom, številnimi posterji in kratko uprizoritvijo humornega besedila. V skupini projektov EKO šola kot način življenja so predstavili delo učenci od 3. razreda dalje. Razstavili so številne plakate, poro-čila in izdelke o delu med letom. Spremljali so KAPLJI£O VODE v okviru Unicefove naloge, v knjižnici oskrbovali zeleno knjižno polico s knjižnimi novostmi, raziskovali, kako kopni sneg, popisali vsa dre-vesa v šolskem okolišu, izmerili najvišje in najdebelejše drevo, iz-delovali eko nakupovalne cekarje, ki jih bodo uporabljali namesto plastičnih vrečk, pripravili razstavo kamnin in ogroženih rastlin. Učenci so bili najbolj navdušeni nad koncertom, ki ga je žanje pripravila popularna Marta Zore, ni bilo konca prošenj za avtograme in za ponovitev nastopa v novem šolskem letu. Dve glasili, priložnostno, ob ob-letnicah in literarno, smo slovesno uvedli z literarnim večerom poezije učencev, ki so soustvarjali glasilo. Praznovanja smo sklenili s slove-snostjo, ki so jo pod pokroviteljstvom Županje pripravili in izvedli nekdanji in sedanji učenci. Prijetnemu obujanju spominov so se pridružili mnogi nekdanji učenci, danes uspešni in ustvarjal-ni zdravniki, pravniki, profesorji... Lepi spomini jih družijo. In prav je tako tuđi zato, ker smo v moto te zaključne prireditve zapisali PRE-TEKLOST JE TEMELJ SEDANJO-STI IN SEME PRIHODNOSTI. A. R JARC FOTO: ROK MAJHENIČ Cigan baron Ljubljanska operna hiša je za ljubitelje operet pripravila prijetno glasbeno delo, s katerim želi popestriti poletno kulturno dogajanje v Ljubljani in njeni okolici. Vsa čast prirediteljem KUD Miran Jare iz Skocjana, da so se spo-prijeli s tako velikim glasbenim za-logajem, pa še s premiernim izva-janjem povrhu vsega, kar res ni mačji kašelj. Člani opemega orkestra so z vso natančnostjo in izostrenostjo posluha uglaševali svoje instrumente, scena je vabila, prostor za gledalce je bil iz minute v minuto bolj poln. Poslušalci smo prihajali od blizu in daleč, taki, ki redno obiskujejo vse glasbene prireditve, pa tuđi taki, ki jih zvabi le poletno gledališče na Studencu s svojo naravno akusti-ko. Začetni zvoki glasbe so nam pri-čarali barvitost melodij in poskoć-nost ciganske duše. Vsebina libret-ta, dobra pevska dikcija, polnoćut-na glasba, vse je kazalo na to, da nam bodo zvoki še naslednji dan polnili ušesa. Žal so se prićakovanja gledalcev, ki so z moćnim aplavzom nagradili nastopajoče ob koncu prvega de-janja, razblinila kot milni mehurćek, ki splava pod modro nebo. S temnega neba je prićelo deže-vati, rahel dež se je sprevrgel v pravi naliv, strune so popustile, deževne Preden so začeli rušiti več kot 30 let star montažni objekt, so s strehe odstranili še uporabno stresno opeko. In potem je prišel bager in dosedanji VRTEC KOLIČEVO je; nepreklic-no odšel v zeodovino, na njegovem mestu pa že nastaia nov VRTEC KOLIČEVO za sedanjost in prihodnost. Tekst V. V, foto: G. P. Nov vrtec na Količevem do konca leta Kot smo že pisali, je podroćje predšolskega varstva in vzgoje v Občini Domžale problematično že vrsto let. Poleg druge problematike se je v letu 1996 pokazal še velik problem Vrtca Količevo, saj ie bil montažni objekt, zgrajen pred več kot 30 leti, zaradi starosti dotrajan in ga je bilo treba podreti ter zgraditi novega. Tako so v mesecu juniju dosedanji Vrtec Količevo podrli, pred rušitvijo pa s' stavbe odstranili še uporaben gradbeni material, iz notranjosti pa vse še uporabljive predmete. Na osnovi javnega razpisa je bilo za izvajalca del izbrano Gradbeno Dodietje Bežigrad, ki sedaj že pospešeno gradi nov vrtec. V skladu s pod-pisano pogodbo bo objekt končan v mesecu decembru 199? tako da bo mogoče z dejavnostjo pričeti v začetku prihodnjega leta. V novem vrtcu bo en oddelek predšolskega varstva več. Slovo od vrtca Zaključilo se je še eno šolsko leto. V enoti »Urša« smo letos imeli okrog 120 otrok, ki so obi-skovali celodnevni program priprave na solo, ter 18 otrok, ki so obiskovali skrajšani program v popoldanskem Času. Vzgojitelji-ce in pomoćnice so se vse šolsko leto trudile, da bi bili otroci kar najbolje pripravljeni za vstop v prvi razred. Poskrbele so, da so otroci samostojni, da znajo prev-zeti odgovornost za svoje delo, znajo poskrbeti sami zase. Naučili so se, da so domaće naloge resna zadeva, da je kup stvari in opravil, ki jih moraš narediti sam, brez pomoći mamice ali očka. Otroci se znajdejo v večji skupini. Dobili so osnovne informacije o prometu. Poznajo svojo bližnjo okolico. Postali so ročno spretni. Znajdejo se v zvez-kih, poznajo cei kup pravljic in zgodb. Zapojejo marsikatero narodno in otroško pesem. Znajo dramatizirati zgodbo ali jo prikazati kot lutkovrio predstavo. Vedo, kako se »služi kruh« na različne načine, spoznajo se v trgovini, v gledališču, v banki, v zdravstvenem domu... Z veliko korajže in dobre volje se spopri-mejo z vsem, kar jim priđe na pot. Većina vzgojiteljic in pomočnic je spremljala isto skupino otrok kar već let zaporedoma in slovo v takš-nih skupinah je najtežje. Otroci in zaposleni v vrtcu postanejo res pravi prijatelji. Marsikateri otrok je več v vrtcu kot doma. Tuđi starši se z leti močno zbližajo med seboj. Večino-ma se ustvarijo izredno dobri med-sebojni odnosi. Ob zaključku priprave na solo ćutimo vsi, otroci in odrasli, da je neko obdobje končano. Za starše nič več brezskrbnosti. Nove obveznosti in strah, ali bo z »našim« vse v redu. Za otroke kup novitet in čisto nova samostojnost. Za vzgojite-Ijice in njih pomoćnice pa novi malčki in nov začetek. Postavili smo se še posebej slovesno. Najprej je većina otrok prežive-la nepozaben teden poćitnic na Debelem rtiču, nato pa je bil svečan zaključek v vrtcu. Povabili smo se-veda starše ter brate in sestre. Otroci so jim pokazali, kaj znajo, sledil Prizor iz operete CICAN BARON - pujsek je živ. Foto: Janez Zajec kaplje pa so tako silovito šumele, da jih še tako moćne in izvežbane gla-silke naših gostujoćih pevcev in pevk nišo mogle preglasiti. Žal je bila narava zopet močnej-ša od tehnike in ćloveka; z aplavzom smo se poslovili v drugem de-janju; vsak zase s tiho mislijo, da bo g. Lojze Stražar z vsem svojim žarom in delovnim elanom, pripeljal »Cigana« na Studenec v mesecu septembru letos. Piti, ljubiti in peti, to se pravi ži-veti! Cigani vse troje zelo dobro ob-vladajo. MICA KAVKA pa je veselejši del. Vsak otrok je pre-jel darilo, pogoščen je bil s tortico. Darila je letos prispevala ZPMS v sodelovanju z tovarno TOKO in za-varovalnico TRIGLAV Zahvaljujemo se omenjenim podjetjem, predvsem pa Mariki Haler, predstavnici ZPMS v Domžalah, ki je poskrbela, da so letos prvič vsi otroci v pripravi na solo v Domžalah dobili skro-men spominček na brezskrbne dni v vrtcu. Leto je torej za nami. Bilo je us-pešno. Prihajajo novi otroci in z nji-mi novi izzivi. Našim »malim šolar-jem« želim kar največ uspehov v »pravi« soli, staršem pa čim manj skrbi in problemov. DARKA BITENC pomoćnica ravnateljice VVZ Domžale enota »Urša« >l | GROBLJE '97 MALI OGLAS Dvosobno stanovanje, 64nr' v centru Domžal prodamo. Tel: 711-249 714-080 hi tursku barkarola Komorni orkester Domiale-Ka-mnik je v Grobljah vedno do-mač zvočni moto in vzgib Mcdna-rodnega poletnoga festivala komorne glasbe v organizaciji Vivat Galima. Jedro komornega orkestra ostnja zdravo, profesionalni dodatki izvajalcev pa so porok vzorčnega obnavljanja v poustvar-jalni rasli ćlanov komornega orkestra. Tuđi na zadnjem koncertu v Grobljah je bilo tako. Komorni orkester. dirigent Aleksandar Spaslč. violinist Marko Župan in kitarist Jerko Novak so nastopili s spore-dom dc/Janeza Krstnika Dolarju (16W-167.1).J. S. liacha. Antonla Vivaldija in Georga Frlcdricha Hindla. Poslufali smo ie uveljavljeno in repertoarno delo slovenskega ba-ročnega skladatelja J. K. Dolarja Balettti a 4 za godala. Koncert za violino in godala v E-duru J. S. liacha. Koncert za kitaro in godala v D-duru A. Vivaldija in panlomi-mično pastoralno delo. suito Zvc-sli ovčar G. F Hindla. Janez Kr-stnik Dolar, upravićeno slovenski Corelli.jc vpetih (suitnih) stavkih predvsem izrazit melodik z občut-kom za harmonijo godal in umir-jeno vzviSen korak baročne glasbe in časti liji vost i. Tuđi izvedba je bila topla, pravzvočno dostojanstvena. Marko Županje Bachov violinski koncert oblikovat z naravno muzikalnostjo in glasbeno spro Sceno distanco do vsakršne akademske vilinske drže. Odličen do-sežek z romantično čustvenostjo. ki je vzvalovala tuđi strune godal komornega orkestra. Pravo poslastico in kitarski zvočni desert pa je ponudi/poslušalevm naš odlični kitarist Jerko Novak vsolistični vlogi koncerta za kitaro A. Vivaldija. Tildi ob nekoliko manjši zasedbi godal, ki nišo prekrivala zvočnega in melodičnega reliela Vivaldijevc intimnosti. Vivaldijevo zvočno geometrijo je Jerko Novak povsod uvrsti! v svoj izvedbeni diagram. zlasti v barkarolskem umetniškem nagovarjanju drugega stavka in iskrivih ritmih tarantele v zadnjem stavku. Solista sta bila pomembno srediSče koncerta. Komorni orkester Domžale-Ka-mnik in dirigent Aleksandar Spa-siipa sta umetniSki vtis in zvočno konsolidacijo interpretacije zelo dostojno uresničila v suiti Zve-sti ovčar G. F. Hđndla. Z veliko barve. mehko nanesenih kon-traslov in nežnim zvočnim čopi-čem posameznih stavkov rokokoj-ske pastoralne partiture. Posebno stavek Pastorale s couperenovsko melodično fineso ali pa z glucko-vsko melodično eteričnostjo flav-tnega sola. Dosežek. ki ga lahko ocenimo kot bleščeč vrh koncerta v Grobljah BOGDAN UČAKAK grafijjn —ek.jJflO stekJen^ Kučine v užite^ v«j2t° ^sl^tsko obliko- Časopis DELO, 17 julija 1997 18 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale IZ URADA ŽUPANJE Dva sprejema za dva uspeha Na sprejemu najboljSih gasilcev iz Doba je Županja darilo izročila tuđi g. Pavletu Orehku, predsedniku PGD Dob, z Dobljani pa sta se veselila tuđi g. Marjan Slatnar, predsednik, in g. Aleksander Rihtar, častni predsednik Gasilske zveze Domžale. Četrtič zlati Dobljani Županja Cveta Zalokar Oražem je za člane desetine Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki je na mednarodni olimpiadi na Danskem že četrtič osvojila zlato značko, pripravila sprejem; udeležili so se ga tuđi predstavniki Občinske gasilske zveze Domžale ter KS Dob. V čestitki se je Županja zahvalila vsem desetim fantom ter vodstvu PCD Dob za izjemen uspeh, hkrati pa poudarila, da ni pomembna le odlična uvrstitev, temveč predvsem to, da je ekipa dobro pripravljena in strokov-no podkovaru za posege v nujnih pri-merih. V spomin na srečanje jim je izročila kape z napisi OBČINA DOMŽALE ter knjige g. Staneta Stražarja O) TA SLAMNIK, poveljnik PCD Dob g. Pavle Orehek, pa se je Županji zahva-lil za pozornost in naklonjenost Obći-ne Domžale ter ji v spomin izročil spominsko plaketo. G. Marjan Slatnar, predsednik GZ Domžale, je med drugim'dejal, da je s posebnim zadovoljstvom prejel županjino čestitko ob le-pi uvrstitvi tekmovalcev olimpijcev na Danskem. Z udeležbo in rezultatom je dobska desetina dokazala, da sodi v vrh usposobljenosti, to pa pomeni nedvomno lepo priznanje ne le za PGD Dob, ampak za celotno občino Domžale. Predstavil je letosnje dejav-nosti na področju požarne varnosti ter si skupaj z desetino iz Doba zaže-lel, da bi se tuđi prihodnje leto gasilci iz Občine Domžale udeležili gasilske olimpiade. V imenu KS Dob je desetini čestital g. Pavel Cerar. Županja se je ob koncu sprejema zahvalila za prijazne besede in plaketo ter zaželela vsem članom dobske desetine, da se v prihodnjem letu udeležijo olimpiade na Finskem. Županja z vodstvom Atletskega kluba Domžale ter udeležencema Mla-dinskega evropskega prvenstva v atletiki Bojano in Boštjanom. posebno priznanje pa je tuđi, da je g. Marjan Gorza, pomočnik vodje te-kmovanja. Predstavila sta se tuđi oba atleta in zahvalila Županji za prisrčno slovesnost. Ob koncu pa je g. Roman Lazar, podpredsednik kluba, dejal, da kraj, kjer ni atletike, ni športa, kakor tuđi, da je prihodnost atletike v manj-ših klubih, za to prihodnost pa priča-kuje tuđi pomoč občine in Športne Kraj, kjer ni atletike, ni športa Na Mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki, katerega gostitelj je bila letos Slovenija, sta se iz Atletskega kluba Domžale uvrstila Bostjan Brnot, tuđi dvakratni državni prvak med starejsimi mla-dinci, in Bojana Vojska, tuđi državna prvakinja v teku na 400 m ovire. Zato je Županja pripravila kratek sprejem za vodstvo kluba in oba tekmovalca in jima za osvojene naslove državnih prvakov ter uvrstitev na evropsko prvenstvo iskreno čestitala in poudarila, da upa, da bodo lepe misli, ki naj ju spremljajo na prvenstvu, pomagale, da bosta uspešno nastopila. G. Marjan Gorza, predsednik AK Domžale, se je Županji zahvalil za pozornost in ji na kratko predstavil letoš-nje uspehe kluba, katerega tekmoval-ci so osvojili kar sedem medalj na državnih prvenstvih, med njimi štiri naslove državnih prvakov, člani AK pa bodo sodelovali na svetovnem, ev-ropskem in univerzitetnem prvenstvu. Posebej je povedal, da je uvrstitev mladih tekmovalcev, članov državne reprezentance, Boštjana in Bojane na MEPA med več kot 800 tekmovalcev iz 43 države, izjemen uspeli, ne glede na njuno uvrstitev, hkrati pa je uspeh tuđi to, da več kot 20 članov AK Domžale pomaga pri sami organizaciji MEPA. Med njimi je šest sodnikov, zveze Domžale. V. V. Štiri najboljše učenke drugega razreda Osnovne sole Venclja Perka Domžale so tuđi dobile iz rok Županje Cvete Zalokar Oražem knjižna darila za uspešno delo v solskem letu 1996/97 ŽUPANJA PODELILA PRIZNANJA Letos prvič v zlato knjigo Tradicionalnega sprejema najboljSih učencev osnovnih Sol in Glasbe-ne sole Domžale, ki ga je pripravila Županja Cveta Zalokar Oražem, se je ietos udeležilo blizu 200 fantov in deklet. Poleg prijazne besede Reze in iskrene čestitke Županje so dobili tuđi eno od mladinskih knjig. Pa to še ni vse, saj so bili letos prvič vsi najbolji učenci vpisani v zlato knjigo, ki naj bi postala tradicionalna oblika ohranjanja spominov na najboljše u teme, katerim je Županja na pot v življenje dejala: Življenje slehemega izmed nas se-stavlja veliko različnih trenutkov, veselih in žalostnih, zelo prijetnih, ki oblikujcjo mozaik našega življenja, v leđnu, mese-cu, letu, včasih tuđi desetletju. Danes borno s prisrčno slovesnostjo, ki je na-menjena najuspešnejšim učencem osnovnih in glasbene Sole v naši občini, dali priznanje in pohvalo vsem vam, ki niste le odlični učenci, temveč ste s svojim delom tuđi zunaj rednega pouka dosegli velike uspehe in z njimi promovirali tako Sole, s katerih prihajate, kot občino, v kateri živite. Iskrena hvala za vse, kar ste v letošnjem šolskem letu dosegli - s pridnostjo, prizadevnostjo, naj-brž pa tuđi odrekanja ni bilo malo. Namenila sem se, da danes ne born govorila o tem, kako uspešni boste z znanjem, kako ponosni smo na vas, saj so vam o vsem tem najbrž že velikokrat govorili vaši učitelji in slarši; li si enako kot vi zaslužijo iskrene čestitke. Pač pa bi vam rada skupaj z najboljšimi željami za lepe in prijelne počitnice na pot v vaše življenje prebrala še odlomek i/ knjige Lea Buscaglia Živimo, ljubimo in se učimo. Ugotavljam namreč, da vsem nam v življenju, ki zahteva od nas neprestano hitenje, zmanjkuje ('asa za le-|X', prisrčne besede, kot so: dobrota, Iju-bezen, prijaznost, pa tuđi dober dan, prosim, hvala. Prav o eni izmed teh be- sed - ljulx'/ni, avtor pravi: Ne dovolite, da bi vas ljulx"zen obšla! Ljubezen je nekaj čudovitoga. Vedno rad povem, kako všeč mi je misel, da nam je /. rojstvom podarjen ves svet. Nekako nelagodno pa se |x>čutim, ker vem, da le malo ljudi to darilo sploh od-pre. Strgajte trakove! Odprite škatle! Saj v njej ni nič drugega kot ljubezen, ča-robnost in življenje in sreča in sanje in bolečina in solze. Vse to so samo sesta-vine darila, ki je vaša človečnost! Ne samo tište stvari, ki osrečujejo. Hočem biti srečen vse svoje življenje! Ne, tuđi veliko bolečine in solza je notri, veliko sol-za. Veliko čarobnosti, veliko sanj, veliko zmede. Toda tako je tuđi prav. Življenje je tako. Življenje je vznemirljivo. Zakop-Ijite se v svojo škatlo, in nikoli se ne boste dolgočasili! Čestitam vam in želim, d.\ tuđi današnji dan in današnji vpis v zlato knjigo najboljših učene ev Občine Domžale za šolsko leta 199f/97 kot prijeten do-godek vložite v svojo škatlo /ivljenjskih dogodkov in se ga vedno radi spominjale. Hkrati se iskreno zahvaljujem vsem vašim razrednikom, mentorjem in ravnateljem za dobro opravljeno delo, ki ga prevevajo hotenja, strokovnost in vzgo-ja, vsem skupaj pa želim lepe, zabavne, zanimive, polne dogodivščin in dožive-tij, novih izkušenj polne in varne počitnice. Vsem, ki letos zaključujete svoje osnovnošolsko ohdobje, pa želim veliko uspehov in radosti ludi v nndaljnjem šo-lanju. V prijelnem programu so sodelovali učenci Osnovne Sole Domžale in Glasbene Sole Domžale. Dvanajsti spominski pohod na Triglav V petek, dne 18. 7 1997 ob 6. uri, je izpred vadbenega centra slovenske vojske na Poktjuki, star-talo na »spominski pohod na Triglav« slovenski simbol, več kot 200 pohodnikov iz ćele Slovenije, udeležencev tradicionalnega pla-ninskega pohoda, ki so ga skupno organizirali ZZB NOV RS, združenje SEVER, združenje veteranov vojne za Slovenijo in združenje slovenskih častnikov. Območno /.druženje slovenskih častnikov DOMŽALE Kljub slabemu vremenu in še slab-ši napovedi za naslednji dan, se je preko planine Konjščice, do Vodniko-vega planinskoga doma in naprej proti Kredarici in Triglavu, pomikala dol-ga kolona vztrajnih in sposobnih žena in mož različnih starosti s ciljem, kljub slabemu vremenu, dežju in temperaturi malo nad ničlo premagati strmine, premagati dež in sneg, ter se povzpeti na slovenskega oćaka, ki je v zgodovini Slovencev odigral vrsto pomembnih simbolik posameznim rodovom Slovencev. Tako je bilo tuđi na tem 12. pohodu, ki so se ga v največjem številu udeležili člani ZZB NOV člani zdru-ženj veteranov vojne za Slovenijo in člani združenja slovenskih častnikov. Neurje z vetrom, dežjem in točo je največ Škode naredilo na strehi svetnika Občinskega sveta Občine Domžale g. Marjana Smol-nikarja. Posledice neurja si je ogledala tuđi Županja Cveta Zalokar Oražem. FOTO: V. V. Pohoda se je udelezil tuđi predsednik države g. Milan Kučan, ki je do-kazal da je res pravi planinec, saj se je na Triglav povzpel že prvi dan popol-dan. Na Kredarici je bila popoldan kraj-ša slovesnost, na kateri je nastopil in /apel partizanski pevski zbor iz Primorske, spregovoril predsednik združenja SEVER g. Bratuž in državni sekretar v minislrstvu za delo g. Branko Omerzu. Naslednje jutro dne 19. 7 je večina pohodnikov načrtovala vzpon na naj-višjo točko - do Aljaževega stolpa. Zgodaj zjutraj, ob izstopu iz ko^e na Kredarici pa sirio razočarani spoznali, da vzpon na Triglav to jutro ne fx> mogoč, ker so preslabe vremenske razmere, čez noč je namreč zapadlo nekaj novega snega in pripravljalo se je na jutranjo nevihto. Zato smo malce sklonjenih gl,iv sklenili, da vzpona ne bo, pomemb-nejše je, da se vsi nepoškodovani var-no vrnemo v dolino, oziroma na Po-kljuko - do Šport hotela, kjer je bila že ob 14. uri svečanost, katere se je udeležilo več tisoč obiskovalcev in na kateri je bil slavnostni govornik obramb-ni minister RS g. Tit Turnšek. Iz območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale se je pohoda udeležil član sekcije ZWS Lukovica g. Silvester Resnik, iz območnega združenja slovenskih častnikov Domžale pa sta se pohoda udeležila stotnik Bine Kladnik in podpolkovnik Dominik Grmek. S to številno udeležbo smo bili najmočnejše zastopani udeleženci pohoda iz Ljubljanske pokrajine. Za spomin na 12. spominski pohod na Triglav, je vsak udeleženec prejel spominsko majico, spominsko kapo inpriponko. DOMINIK GRMEK Na svečanosti pri Šport hotelu na Pokljuki je sodelovala tuđi častna eno-ta slovenske vojske iz gorenjske pokrajine. Na Kredarici dne 18. 7 97 proti večeru! Z leve proti desni: Dominik Grmek, Silvester Resnik, Srečko Lisjak (predsednik ZVVS RS), Bine Kladnik. Tine Troha - stipendist občine Domžale Tine Troha, končal je drugi letnik na srednji Soli Holderness iz Plvmoutha, New Hampshire, USA, je z visokimi ocenami dosegel »častno tablo.« Zimski semester je končal z ocenami, ki so bile višje od 80%. To zimo in pomlad je Tine sodeloval pri delovnem programu, ki je znan in spoštovan pri skoraj vseh privatnih šo-lah v Novi Angliji. Zaslužil si je zopet tuđi mesto v Varsi-ty hockev ekipi, to pomeni najtaljša šolska ekipa. S to ekipo je prišel do finala severovzhodne ameriške privatne srednješolske lige. Spomladi je igral lacros.se, to je igra na travi, kombinacija s hokojem in nogometom. Uddežil se L.......:..........„ Tine Troha, ki trenira hokej v Ameriki in je končal drugi letnik na srednji soli Holderness v Plvmouthu, New Hampshire, je bil kot Stipendist Občine Domžale na 14-dnevni praksi na Oddelku za družbene dejavnosti. je tuđi dvotedenskega artističnega krožka, kjer so bili učenci Solani s pomočjo profesionalnih umetnikov, ki so obiskali Solo. Holderness je tradiconalna šola, kjer je vpi-sanih 270 deklet in fantov, od teh je nekaj tuđi tujcev. Šola je zelo priznana in srx>štovana, prav tak« kol vsi njeni programi, učna stopnja in vse druge dejavnosti. Šola tuđi veliko pomaga v občini in bližnjem gozdu z razlićnimi doli. I K)LDERNESSjOpOL NEWS Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 19 NA TRASI NOVE AVTOCESTE Odkrili naselbino iz bronaste dobe Streljaj stran od osnovne Sole v Dragomlju so arheologi odkrili naselbino iz bronaste dobe - pozna bronasta doba ok. 1000 pr. Kr. Po prvih predvidevanjih naj bi naselbina presegla dva hektara. Tako razsežna naselbina pa zahteva malo divizijo ljudi. Včasih jih pri odkrivanju dela do sedemdeset. Po predvidevanjih naj bi dela potekala celih šest mese-cev. Višek izkopavanja najbolj zani-mivega dela najdbišča pa predvide-vajo v pozni jeseni. MaloloSko naj-dišče je eno najzanimivejših brona-stih najdbisč na področju Slovenije. Areheologija - zanimanje za preteklost Ljudje so se vedrio zanimali za svojo preteklost. Naslednike je vedno zanimalo, kako in kje so živeli njihovi predho-dniki. Zanimalo jih je vse od politike, kulture do gospodarstva. Prvi koraki v poznavanju starega sveta so bili storjeni leta 1780. Tega leta je Napoleon zasedel Egipt. Zasedba je vključevala tuđi pregled tamkajSnjih spomenikov. Bronasta doba Predmeti, ki jih izkopljejo v malološ-kem najdbišču, datirajo v leto 1000 pr. Kr. V jeziku arheologov je to pozivi bronasta doba. Zakaj bronasta doba? V tem zgodovinskem obdobju, ki ga arheologi- ja imenuje bronasta doba (ok. 3150-1200 pr. Kr.) med izkopaninami prevladujejo orodja in posode iz brona. Strategija izkopavanja V zadnjem času je država le prisluh-nila slovenskim arheologom. Dala jim je možnost, da zivijo in preživijo na naših najdiščih. S tem pa smo pokazali, da tuđi slovenska zemlja pokriva prenekate-ro arheološko skrivnosi, ki privablja tuđi tuje strokovnjake. Malološko brona-stodobno najdbišče je eno izmed desetih najdbišč na podroćju novega avto-cestnega križišča. Po površinskem pregledu terena se delavd, ki spremljajo arheologe, posta-vijo v t. i. strelce. Ti najprej prekopljejo omico, ki šega približno 20 cm v globi-no. Po presegu te globi ne pa se začenja-jo bolj temeljita in natančna izkopavanja. Vsako, še tako majhno najdbo predmeta, natančno dokumentirajo. Arheolog nariše zemljevid, v katerem označi področje, na katerem so predmet našli, položaj predmeta in njegova uporab-nost. Ti podatki služijo za nadaljnjo raz-iskavo. Na podlagi tako zbranih podatkov arheologi sestavijo bolj natanćen zemljevid naselja, ki jim pove veliko već kot samo najdbišče. Tako dokumentirane iiiijdhe |xwedo, kje je bilo središće na-selbine. ŠTEFAN ROZMAN Spominska pot vojne za Slovenijo v organizaciji območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo DOMŽALE Spominska pot vojne za Slovenijo je etapna spominska pot v dolžini 71 km, in poteka na obmoćju obćm Domžale, Lukovica, Menges in Moravće. Cilj spominske poti je, da se udeleženci pohodov seznanijo z avtentićnimi podatki o doga-janjih na lokadjah in krajih, ki so v junijsko-julijski vojni v letu 1991 pomembneje zaznamovali posamezna vojna dogajanja na obmoćju navedenih obćin. Trasa poti poteka tuđi mimo doloće-nih spominskih obeležij NOB in turističnih krajev oziroma kulturnih spomenikov. Na pričetku 1. etape vsak udeleženec pohoda prejme pohodni karton s 14. spominskimi toćkami, katere je potrebno žigosati ob prihodu na posamezno točko spominske poti. V celoti izpolnjen oziroma 2igosan pohodni karton je pogoj za pridobitev pisnega priznanja za prehojeno spommsko pot vojne za Slovenijo na našem obmoćju. Posamezne etape pohoda bodo organizirane v naslednjih terminih: 1. etapa: nedelja 21. septembra; Zborno mesto: gosti Ina ŠPORN Radomlje; Prićetek pohoda ob 8. un! Pohod bo potekal na smeri: Radomlje-Lukovca boln.ca-Dupelj-ne-Mala Lašna-Brezovica-Krajno Brdo-Sp. Loke (c.lj: gostšče Aim- Dolžina pohoda 22 km! Prihod na cilj ob 15. uri! 2. etapa: nedelja 5. oktobra; Zborno mesto: gostima KRALJ Moste pri Komendi; Prićetek pohoda ob 8. un! Pohod bo potekal na smeri: Moste-Žeje^enges-Jable-Trz.n-od-dajnik Domžale-Oljska gora-Sv. Jakob-Dragomelj-Pšata (c.lj. go- stilna Janežić) , , 1C ., Dolžina pohoda 24 km! Prihod na cilj ob 15. un! 3. etapa: nedelja 19. oktobra; Zborno mesto: gostisce Ami-go Sp. Loke pri Krasnji; Prićetek pohoda ob 8. uri! Pohod bo potekal na smeri: Sp. Loke-Limbarska gora-Hrasbuk-grad Tuštanj-Zg. Javoršćica-Trojica-Gorjuša! (Cilj: Jamarski dom) Dolžina pohoda je 25 km! Prihod na cilj ob I 5. un! Vsak pohod je voden s strani vodnika pohoda Pohodov se ahko udeležijo vsi zainteresirani obćani. Prihod na zborno mesto_m od-hod z etapnega cilja domov si organizira vsak posaveznik sam Pot ni zahtevna in o priporočamo tuđi mlajsim obcanom, nnhovi starsem in drugim Za sam pohod priporoćamo vsem udeležen-cem ustrezno pohodno opremo (tuđi za P"m« s^£ ™^™ in lastno oskroo s hrano in pijaco ćeprav se bo možo oskrbet tuđi na doloćenih točkah pohoda. Pohod, se ™*W°$>vsak2m vremenu! Pohoda se vsak posameznik udeleži na lastno odgo VsTdodatne informacije lahko dobite na telefon 722-738 pSTkljuJlni spominski poti »vojne ^Slovenije, na na-sem obmoćju« bodo vsi udeleženc prejeli *PO"™*»pn-znanje, ki jim bo podeljeno na cilju zadnje, tre^e etape pohoda pri Jamarskem domu na GorjuSi. Vas vabi OOZVVS Domžale GRAFOLOŠKI KOTIČEK Tekmovali so tuđi Zlatopoljci Člani Š. D. Zlato polje smo se tuđi letos udeležili tekmovanja v vle-čenju vrvi, katerega je organizira! g. STANE JEMEC, gostilničar dobro poznane gostine BEVC v Lukovici. Naj povem, da smo bili na podob-nem tekmovanju že lansko leto; to nas je spodbudilo, da se tuđi mi priključimo tištim, ki se dokazujejo v tej zvrsti športnega tekmovanja. Sestavi-li smo ekipo ter nastopili v skupini do šeststo kilogramov skupne teže. Naši nasprotniki sta bili ekipi KRTI iz Lov-renca na Pohorju in ekipa KOMUNA-LE iz DomZal. Letos smo bili manj us-pešni kakor lansko leto, toda vseeno ob koncu pri podeljevanju pokalov zadovoljni, čeprav nam je bil predho-dno cilj udeležiti se in sodelovati. T. HABJANIČ T v— 0------------^% ^ ■ Ti *t***(««i«. ^ ^ ^ M» -\ ^i^ *W ^ Šifra: Žanjica Pisava, ki ste mi jo poslali, je hitra in ritmična brez motečih premorov. Vrste so proti koncu usločene na-vzdol. Izrazit je levi rob, ki je striktno enak. Hitrosti pisave je sorazmer-na tuđi desnost pisave. Izrazite so spodnje poteze, ki ne prehajajo v na- Društvo upokojencev Domžale, Simona Jenka 11, vas vljudno vabi, da se udeležite enodnevnega izleta na Grossglockner ki bo v soboto, 9. 8. 1997. Prijave sprejemamo v pisarni društva v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure ali po telefonu na številko 721-904. Odhod avtobusa je ob 6. uri zjutraj iz domžalske avtobusne postaje. slednjo vrsto. Pisava je povprečno samonikla, vendar likovno polna. Ta polnost se izraza v ćrkah i, p, r in ž. To je pisava osebe, ki je delavna in podjetna, v okolici te osebe se vedno nekaj dogaja. Ste oseba, ki privlači ljudi kot magnet. Povprečna stopnja samoni-klosti in likovna polnost z doseženo izobrazbo kazeta, da ste določene stvari v stanju izpeljati oziroma voditi sami. Ekonomika vam je umevna sama po sebi. Izrazite spodnje poteze kažejo na va-so zaprtost, »tihi trpin«. V kombinaciji z izrazitimi grilandami, poudarjenim le-vim robom pa to govori o odprtosti, nravnosti in estetskosti. Samo na ratni najboljšega prijatelja ste se pripravljeni izjokati in mu odpreti srce. Tuje vam je vsako sprenevedanje in pretvarjanje. Previdnost vam ni tuja. Skrivnost znate obdržati zase. »Izdate« jo le toliko, kolikor se vam zdi pomemb-no. Razvit imate čut za liričnost in čut-nost. Tiha reka globoko dere. ŠTEFAN ROZMAN Prometno-turistični cvetki Kaj se mi je včeraj sanjalo Da Kersnikov grad prenovljen je blestel, sprejernal evropsko visoke je goste in zbor rokovnjačev vesele je pel, dobrote nosili so a lukovške hoste. Turistični okras (tuđi na glavnem mostu čez Bistrico Mostovne ograje rdečijo (rjavijo!) evropskim turistom v obraz se režijo, kak' lepe okraske Slovenija »ma«, ta svoje še umazana Bistrica da. FRANCE CERAR .....____ J aecent / § on Language d.o.o. English Language Center • tečaji za odrasle • konverzacija • priprava na maturo • intenzivna slovnica • prevajanje in lektoriranje • vpis od 18. avgusta (9.-12. in 15.-18. ure) Ljubljanska 36, Domžale, tel. 7I2-658 Kakšne so naše ceste Nič kaj pohvale vredne. Konkretno. Vćasih avto povozi mačka ali ježa. Ta potem dva ali tri dni leži na cesti. Na Škrjančevem se je v začetku juli ja zgodila manjša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobi-la je zapeljal na pločnik, se prevrnil in drsel naprej. Pri tem so se pobile avtomobilske sipe. Za dobro vedro zdrobljenega stekla je deset dni ovi-ralo promet, to je pešce in kolesarje. Ob cestab so še zimske smeti in pe-sek. Preozka cesta za normalen promet iz Radomelj proti Volćjemu Potoku je polna globokih bankin, ki so za kolesarje smrtno nevarne. Menda imamo za to delo in čišćenje odgovorne in plaćane službe. FRANCE CERAR (Pre)težka tovorna vozila so uničila most čez Kamniško Bistrico pri Domžalah. Ob pločniku so se namreč zaradi prevelike obre-menitve mostu dvignile plasti asfalta. Pred dne-vi so cestarji sicer popravili te grbine in po- novno asfaltirali ta del mostu - vendar so se že po nekaj dneh grbine ponovno pojavile Zara- di pretežkih vozil ali sla-bega posega cestarjev? Tekst in foto JANEZ STIBRIČ HLMoR NATO Optimist in pesimist se pogovarjata, kako bi Slovenija najlažje stopila v NATO: Optimist: Najbolje, da napovemo NATU vojno, ta nas bo napaclel in zavzel ter borno takoj v NATU. Pesimist: Kaj pa, če zmagamo? Zdravniška - Ja Jože, ali si čisto znorel? Zakaj pa s cevjo zalivaš parket v dnevni sobi? - Zdravnik mi je rekel, da moram hladiti tam, kjer sem se udaril. Pozna se Ivo pravi prijatelju: - Na tebi se pa vidi, da si poročen. Imaš tako lepo zlikano srajeo. - )a, to me je žena najprej naučila. Slušni aparat V parku se pogovarjata dva upokojenca: - Kako pa kaj tvoj novi slušni aparat? - Od ličen je. -Res? - Da, doma sem že trikrat spremenil oporo-ko. Gorenjska Oče: Kje si pa bil? Sin: S punco sem bil. Oče: Koliko si pa zapravil? Sin:Tisoč tolarjev. Oče: Toliko? Sin: Več ni imela. Družinska Ob enajstih zvečer sinek ne more zaspati, oć-ka pa še ni doma. Sin: Mami, povej mi pravljico za lahko noč. Mama: Malo počakaj sinek, očka bo kmalu doma pa jo bo on povedal obema. Izbira: SIMON STIBRIČ Naš, vaš, moj krik Udeleženci Ontr;i /i\ rnlajše odrasle, ki deluje v okviru rlru/be Ml AMKjO, so na prireditvi sredi julija predstavili prvo številko časopisa NAŠ, VAŠ, MOJ KRIK; v njej so predstavili svoj dvomeseč-ni trud in učenje. V časopisu so zapisali, da mladina ne vc, kaj naj naredi s svojim časom. Hodi naokoli, tav<:> / ne-uresničljivimi kiej.imi sem \c\ tja, karnor ne vodi nobena |jol. Sami so se odlomili, d.i w /;i\f('i'\<> v Center / današnjem krutem svetu. V časopisu NAŠ, VAŠ, MOJ KRIK so obj.iviii le najboljse in pri njegovi pripravi pridobili vliko novih i/kuSenj, s katerinn, o tem sem prepričana, bodo lunetlili š^* veliko stevilk svojef;.! f'aso|jis.t Pri vseli n;islediijili c'.isopisih in nje-j.;ovt'in delu nusploh [j.i jirn /elim veliko uspeha. Vi 20 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale Nove knjige v domžalski Knjižnici (ulija smo v domžalski Knjižnici vpisali prccej novih knjig, video-kaset in avdiokaset, toda to gradivu smo dobili predvsem s pomoć-jo darovalcev, zato je med njimi tuđi starejše čtivo. V času poletnih dopustov si čas za počitnice vzamejo tuđi založniki in tiskarji, zato novega gradiva praktično ni mogoče dobiti. V knjižnici se kljub fi-nančnim težavam trudimo in iščemo knjige ter ostalo knjižnično gradivo, saj želimo našim bralcem in obiskovalcem kar najbolj ustreči, kar pa je predvsem v času poletnih počitnic in dopustov težko. Knjižne police z uspešnicami in ostalim dopustniškim branjem so precej prazne, to praznino pa skušamo zapolnii s knjigami naših darovalcev ter knjigami, ki se tuđi dobro prebirajo, so pa manj znane. Na splosnem področju smo vpisali delo ls,iai\i Asirmva Biografska enciklopedija znanosti in tehnike: življenjepisi in dosežki 1195 velikih znanstvenikov od starega veka do danes. Psihologija je pridobila dolo laneka Muško Psihološki portret Sloven-cev, v katerem avtor opisuje psirnjloški portret slovenskega naroda. Vpisali smo tuđi knjigo Laure Schlessinger Deset neumnosti, s katerimi si ženske zapletajo življenje, ki zopet ponuja /animivo branjo predvsem ženskam, pa seveda tuđi moškim, ki jih Ženske zanimajo. Podroćje verstva jt1 pretekli mesec pridobilo največ novih knjig, med katerimi smo vpisali delo Odila Hajnška Marija Pomagaj na Brezjah. Avtor opisuje božjo pot Brezje, knjiga sama pa je opremljena z barvnimi fo-tografijami. Povsem drugačno delo s tega področja je knjiga Holgerja Ker-stena in Elmarja R. Crdherja Zarota proti fezusu: torinski prt in resni-ca o vstajenju, ki predstavlja nove vidike in teorije Kristusovega vstajenia. Zanimiva knjiga s tega podioćja je tuđi avtobiografsko delo Stanislava Lp-niča Moji spomini. Sociologija je bogatejša za nekaj novih knjig, izstopajoče pa je delo Sate Cozdiča Nasilje in post ali Esej o nasilju v postmodernem svetu. Knjiga je posebej primema za tište bralce, ki jih zanima problematika so-dobnega sveta. Področje ekonomije smo tokraf |X>vzeli z etnografijo v delti M.ii1c Ver-gineh Ekonomija odrešenja in preživetja: odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Avtnrka opisuje o|)oroke na področju tržas-ke okolice iz 19. stoletja, kmete, podeželje in način sprejemanja smrti ter slovenske ljudske običaje v preteklem stoletju. Področje politike je pridobilo zbornik Vsakdanjost rasizmov, ki je sicer že izšel pri časopisu 7A kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, toda tokrat je na voljo tuđi našim bralcem, potreben predvsem tištim, ki na to temo izdekijejo različne seminarske in raziskovalne naloge. Področje skrl)stva je bogatejše za delo Imam otroka - imam pravice: priročnik za starše, ki je primeren za tište starse, ki se ne zavedajo pra-vic, ki jim pripadajo ob rojstvu in odrastanju otroka. Na knjižno polico z imenom pravo smo vpisali delo dorazda Meska Družinske vezi na zatožni klopi?: o kriminalnem življenjskem stilu in o moči in nemoći obravnavanja kriminalnih prestopnikov, ki opisuje kriminobgijo in kriminaliteta, družino, kriminalno kariero, mladoletniš-ko prestopništvo, vzgojne ukrepe in življenjske stile. Etnologija je pretekli mesec pridobila kar precej novih del, med njimi delo Primoža Hienga Sv. Florjan, ki predstavlja svetega Florjana, ljudske običaje na Slovenskem, slovenska ljudska verovanja, umetnostne spomenike ter likovne motive. Nove so tuđi Legende Hiavvata: mit o Hiavvati in druge mitološke ter alegorične legende ustnega izročila severnoame-riških Indijancev. Kol že sam naslov pove, bralci v knjigi lahko spoznajo indijanske legende Severne Amerike in indijanske mite. Novo je tuđi rlelo Henrika Neubauerja Gib skozi stoletja: obnašanje, gibanje in odnosi med Ijudmi od 15. do 18. stoletja. Tokrat smo v domžalski knjižnici vpisali knjigo Marjete Tratnik-Volasko Čarovnice: predstave, procesi, pre-goni v evropskih in slovenskih deželah, ki je sicer izSla že leta 199!5. Av-tonca opisuje čarovništvo in Carovnice ter ćarovniške procese v srerinjeveški Evropi. V skupino / imenom /iv.ilslvo smo vpisali knjigo Nikolaja l'ećcnka Naš zoo: vodnik po ljubljanskom živalskem vrtu, ki opisu/e prebiv.tk.e našega živalskega vrta, kol dodatek pa avlor s pomoć.jo sodelavcev predsta-vi tuđi ptice pcxl Rožnikom in rastlinstvo v živalskem vrtu. Medicino smo obogatili s kar nekaj novimi knjigami, predvsem s pod-ročja alternativne medicine. Vpisali smo delo Wolla C. thnerja Zdravlje-nje in lajšanje bolećin brez zdravih akupresura pomaga takoj, delo Mkhia Kushu Učinkovita naravna zdravila: makrobiotični vodnik za pripravo posebnih obližev, napitkov, obkladkov in drugih naravnih zdravilnih pripravkov ter delo Mihe Likarja Kitajska medicina nekoč in danes. PodriK je tehnike je pridobilo knjigo KLius.i Daniol^ The technologv of ecological building: bask principles and measures, examples and ideas. Ktnetijstvo je lxjgatejše za Enciklopedijo sobnih rastlin Nka Verme-ulena, ki prikazuje praktično vse sobne okrasne rastline, ler njihovo razmno-ževanje in vzgojo. Na področju poslovodenja in vođenja organizacij smo vpisali dek>Ma-ksa Tajnikarja Tvegano poslovodenje: knjiga o gazelah in rastočih po-slih, ki opisuje podjetništvo, management, podjetja in njihovo vođenje, upravljanje podjetij ter poslovne strategije. Raćunalništvo je zopet pridobilo novo knji;.;o n iiilcrnelu, in sicr priroć-nik o internetu, vvorld vvide vvebu in računalniških mre/ah CJlena A. (iri-mesii 10 minut za Internet in svetovni splet. Pretekli mesec smo na |X>droćju umetnosti vpisali knjigo Marka Habi-ča Prestolnica Ljubljana nekoč in danes, ki prikazuje urbanistićni razvoj Ljubljane, arhitektumo dediščino te slavbno zgodovino. Podroćje arhitekture je bogatejše za delo Ljubljanske tržnice /ožeta Plečnika, v katerem ljubitelji tega velikega arhitekta lahko obćudujejo in spoznavajo njegova dela v mestnem jedru Ljubljane. Podroćje Sporta smo ponovno obogatili z novo knjigo o goltu Najno-vejše tehnike v golfu Makvlma ('amphelld. Avtor opisuje to kraljevsko igro in njene u-hnike s pomočjo nasvetov stevilnih najboljših igralcev tega s|X>rt.i. Maks Vrečko in IgorMaher sta napisala priročnik Gorenjska. Gor-skokolesarski vodnik, ki opisuje kolesarjenje in izlete |X) Gorenjski. (jeografija je pridobila nov Atlas slovenskih mest, ki vsebuje 25 naćr-tov mest in karto Slovenije, Arheologija je lxigatejša za delo Radovana Cunje Poznorimski in zgod-njesrednjeveški Koper: arheološko izkopavanje na bivšem Kapucin-skem vrhu v letih 1986-1987 v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja. V teh polegnih dneh smo obogatili tuđi zbirko vodnikov, najnovejsa pa sta vodnika po Italiji in Franciji, ki podrobno opisujeta ti dve evropski deželi. Izmed 255 naslovov novo vpisanega knjižničnega gradiva, pa vvod.i tuđi starejšega borno bralcem skusali ponuditi ćimveć tistega, kar jih zanima ter jim tako tuđi s pomočjo knjig terostalega gradiva knjižnice obogatiti poćitniške dneve. Od preteklega meseca osnovne informacije o delu domžalske knjižnice dobite tuđi na slraneh intemeta, in sicer na naslov: http//www2.arnes.si/ ljsikdoVindex.htm. BZO KNJIŽNICA DOMŽALE Poletni delovni čas PONEDELJEK 13-19 ČETRTEK 13-19 TOREK 7-13 PETEK 7-13 SREDA 13-19 SOBOTA ZAPRTO VELIA OD 1. 7 1997 DO 31. 8.1997 HELENA GIACOMELLI Oj Triglav, moj dom »Na vrhu se je trio ljudi - mladih in starih. Toda počutila sem se veličastno. Konćno na strehi naše državice! Veter mi je kuštral lase in dež me je moćil, mene pa je imelo, da bi poskočila in bila tako najviše »stojeći« ćlovek v Sloveniji.« (Vesna Jereb, PV 7-8, 1992) Z nerazložljivo močjo privablja Triglav, »ne vrh, ampak prostrano kra-Ijestvo« (Kugy), na svoje zelene steže in v skalnate strmine raztegnjene vrste vznernirjenih planincev. »Stric se je spomnil, da me mora še krstiti. Hočeš-nočei sem se morala skloniti in mu pustiti, da me je nekaj-krat udarilz vrvjo.« (Vesna) Že tako ima novodobni »prvopri-stopnik« razbolela ramena od (pre)težkega nahrbtnika, mehke noge od (nevajene) vecurne naporne hoje, potem pa mu »stari triglavski mački« s tri- ali većkrat zavozlano vrvjo, 28M m visoko, vtisnejo še pekoć žulj na zadnjico. Za sladek spomin, rečejo. Večje ko je trpljenje, slnjšn da je sreća, globoko pomodrujejo. »Bila je doba, ko sem se zopet in zopcl moral vraćati k njemu. Na nje-finvem vrhu sem čakal sončnega vzhoda, z njega sem tuđi gledal njc-W>v razkcAni zahod.« (Dr. julius Kugv, IZŽIVIJENIA CORNIKA) 7- Rudnega polja se potopiš v senć-nato stezico. Lahkotno, radostno po- je korak, gnan od dolgoletnega kopr-nenja. Vzpon s krnice jezerce na Stu-dorski preval - žuborenje studenca vabi k (še nezasluženemu) podtku -pa že [X)kaže, kako utrjene so noge. Vrot'ina puhti iz razgretih skal, znoj se v potokih zliva s čela, z vratu, lepi sraj-ce na hrbet... ko je volja najbolj pre-izkušana, se steza položi v zeleno po-bočje Tosca. Tu pa... obraz bi zagrebel v dišeće cvetje: zvončnice, murke, svišći... »Kaplje neba - so padle na gorska tla - in postale so cveti. Vsak cvet kot modra lučka miglja.« (Marjan Kcršič, SVIŠČ) Vodnikov dom. Pod teboj zvonč-kljajoce zeleno dno planine Velo polje s planšarijami, nad njo bek1 gore. Najlepša med njimi - Triglav. Nimaš već obstanka, naprej moraš. Zenako-mernim korakom trgaš soparico julij-skega dne, se vzpenjaš čez poboćje Vernarja do Konjskega sedla in še na-vzgor, čez Kalvarijo k Triglavskemu domu na Kredarici. »Triglavska koča, mati vseh koć, ka-kor jo je nazval Aljaž, je bila odprta 10. avffusta 1896, torejse pred rokom, ob najlepšem vremenu.« (janko Mla-kar, JAKOB AlJAŽ) Sediš pred kočo, pijeS čaj »s ta kratkim ali brez njega« (Žganja med pot-jo ne pij; ko pa priđeš v koćo, je dobro malo žganja ali vsajkaj gorkega«. Aljaz) in zreš v obličje gore, sledeć giba joćim se pisanim postavam v steni, na grebenu, pri stolpu. Se nekaj kot strah plazi po žilah? »Najhujse je za narni. Zdi se mi, da gor je še kar šio, ampak dol, dol... Je pa bilo to zame res tako doživetje, ki se gotovo ne bo već ponovilo. Prvič in zadnjić,« te iz premišljcvanja iztrga ženski glas. To- pel je, notranjo srečo izdaja. »Aljaž je želei, da bi tišti, ki hi prišli do Kredarice, šli tuđi na Triglav. Nemci so sicer nadelali s Kredarice na vrli pot, ki pa ni bila za vsakega. Sicer so zabili v skale nekaj klinov, ki so bili pa tako narazen, da bi ćlovek moral, ka-kor se je nekoć izrazit Finžgar, imeli »rešpetlin«, da bi od enega do druge-ga videl. Po tišti alpenvereinski poti smo namreč tri leta pred otvoritvijo Triglavske koče plezali; pravim plezali, kerse še dobro spomnim, da sem pri-lezel na Mali Triglav po kolenih, če-prav nisem bil na božji poti. Aljaž pa je Triglav tako nalx>del s klini in povezat z vrvjo, da je vsakemu pristopen, ki je trden v nogah in zna hoditi po stopnicah.« (]■ Mlakar) Kot da ji sreća ne da mirovati, ženska vstane in s prijateljici) stopi do kapelice. »ieto po otvorit vi Triglavske koče se je zopet vršila na Kredarici tepa sto-vesnost, blagoslovitevAljaževe kapelice... Bila je dokončana že septembra 1896. Blagoslavljenje pa se je odložilo zaradi slalKga vremena.« j. Mlakar) Tuđi ti vstaneš. Oprtaš si nahrbtnik in zaviješ v triglavske strmine. Šamote ni v njih; prognali so jo tisoći kora-kov, glasne besede, prešerni vriski. Zdaj se umikaš, zdaj čakaš sestopajo-će, zdaj prehitevaš počivajoće planin-ce. Noga varno stopa po izklesanih stopih, roke najdejo orx>ro na skalna-tih oprimkih, klinih in jeklenih vrveh. »Kjerje pot zavarovana z žico, ho-dimo vedno previdni, a nikdar bojeći. Če se jeklenice istočasno prijema već rok hkrati, nas motijo zoprni šunki in nihanje. Temu se moramo privaditi, ne smemo pa pozahiti, da so to le pri-pomočki, s kalcrim laže v/držujemo DOBRODOŠLI NA VELIKI PLANINI! Dan domžalskih planincev- 24. avgusta Velika planina s svojimi naravni-mi lepotami vas vabi, da jo obišče-te tuđi letošnje poletje. Planinsko društvo Domžale vam sporoča, da ste vedno dobrodošli v Domždl-skem domu na Mali planini, ki je stalno odprt in redno obiskovan. Oskrbnika Metka in Stane Sušnik priporoćata dobro hrano in pijaco, veliko prijetnih uric med zelenjem in dobro počutje v domu, kjer lahko preživite tuđi dopust. Poklićitc .0609/547-523 ali na tel. štev. 0(>1/ 713-523. Se posebej pa vse prijatelje planin vabijo, da DOMŽALSKI UOM na Mali planini obiščete v nedeljo, 24. avgusta 1997 dopoldne, ko bodo pripravili tradicionalni DAN DOMŽALSKIH PLANINCEV Pričakujejo vas ves dan, kulturni program pa lx> dopoldne ob domu. Ta dan se bodo še posebej potrudili, da boste vsi dobro postreženi in se bosre prijetilo zabavali ob zvokih domaćega ansambla. Planinsko društvo Domžale ravnotežje. Zato naj se hoja po zava-rovanih poteh nikoli ne spremeni v guganje in ohešanjc po jeklenici, s cimer bi bili offoženi tuđi drugi, ki so ob njej.« (HOJA IN PLEZANJE PO OO-RAH, Priročnik) Vrh. Aljažev stolp. Za teboj preho-jena pot, v tebi izpolnjeno hrepene-nje, pred teboj - vrnitev v dolino. S podobami s poti, s spominom na večer v gorah. Tiboten je, skrivnoslen, večer v gorah, ko se v ugašajoči svet lobi dneva mehčajo trde, oštre oblike grehenov, vrhov.Z mrakom se tiholapijo spomini, radost ni in otožni. In hlad noći. V koči je živahno, sprošćeno. Bese-de, hrupne in tihe, pritajeno petje, na topli peči se sušijo oznojene srajce in majice, pod klopjo ob njej razvezani pari gojzarjev. Vćasih tuđi samo en ćevelj istega para. Namesto druge noge ima Ernest bergli. »Marsikdo vrže oči na |X"dje, kot pravimo po domaće, ko pridrviš izza skale z berglami brez noge. Nekateri skrijejo zadrego s tem, da se ozrejo prrx", drugi te pre-prosto pogledajo in ti čestitajo, eni spet pravijo, da smo prismuknjeni, kar smo najbrž res za normalne ljudi.« Z novim jutrom, ki vstane po veće-ru v koči, se prebudijo nove želje, se razplamtijo nova hrepenenja: stopiti še na tište neznane poli, ki jih slutiš v dolinah pod seboj, na vrhovih okrog sebe. » Vrh gore je bel kazipot očem in jasen dan žari od vsepovsod in sreća je, da je pred mano pot, in to da vem, da slast je v tem, da grem.« IANEZ MENART ELEI/TRO-I/ l\OTNII\s.P nudimo izvedbo - el. instalacij - el. priključkov - strelovodov - alarmov - meritve tel.: 735-453, 735-091 - intervencijska odprava napak na vaših elek. instalacijah 24 ur vsak dan tel.: 041-66-88-37 NAD DOMŽALAMI VZLETAJO IN PRISTAJAJO LETALA Letalisče Brnik Domžalčani imamo priložnost, da vsake toliko časa lahko spremljamo del poteka pristanka ali vzleta letal, ki uporabljajo naše največje (med-narodno) letališće - Aerodrom Ljubljana. Pristajalno vzletni koridor na-mreć poteka tuđi nad delom naše občine. Ker verjetno marsikoga med vami zanima, kje natančno poteka ta koridor, kako visoko letala preleta-vajo Domžale, koliko minut pred pristankom je letalo nad Domžalami ipd., sem se odpravil na letalisče Brnik. Tam so mi te in še kopico drugih zanimivih podatkov o/. informacij posredovali g. jure Mežnaršić, direktor Komercialnega sektorja Aerodroma Ljubljana, g. Stane Bobnar, direktor Aeroinženiringa, in g. Predrag Sekulič, dipl. ing. letalskega prometa. Nekaj splošnih podatkov Lelališće na Brniku je bilo odprto 24. decembra 1964 leta. GHotna površina znaša približno 8.(X)0 ha. Ima eno vzletno pristajalno stezo, ki je dolga l'JOO m. Široka je 60 m, od lega je samemu pristajanju name.njenih 45 m širine. Za do-stop na to stezo in s steže na plošćad pred glavnim poslopjem letala u|x>rablja-jo tako imenovano rulno slezo, ki je dolga pribli/no 1/.' vzlelno pristajalne steže (torej dotxor kilometer). Na plošćadi pred vzletno pristajalno stezo je prostor za parkiranje letal, hkrati jih je možno parkirati 11 (8 većjih - po kriterijih »C« cat. - ICAO in 3 manjša). Z letališćem upravlja podjetje Aerodrom Ljubljana, 'razde-Ijeno je v 6 seklorjev (Prometno-tehnićni sektor, Komercialni sektor, Finanćni sektor, Sektor za AOP, Aeroinženiring in Splošni sektor), v katerih je bilo leta 1996 zaposlenih 344 delavcev. Število vseh za|>oslenih na letališču v okviru drugih de-javnosti (ki imajo koncesije) pa je okrog 1()00. Osnovne dejavnosti letališča so letališke storitve (sprejem in orlprava letal, |x>l-nikov, prtljage, blaga in pošte), poleg tega pa letalisče opravlja ludi druge sloril-ve po registraciji (gostinstvo, trgovina, projektiranje in nadzor gradnje, oddaja-nje objektov in opreme v najem ipd.). Za ljubljansko letalisče je značilno, da je to glavno letališće države, na letališ-ću se odvija praktično samo mednarodni prevoz potnikov in tovora, poleg domaćih prevoznikov pristajajo tuđi tuji, obseg ćarterskega prevoza oseb in blaga je bistveno manjši od rednega linijskega, polniki iz nekaterih držav U|x>rabljajo to letališće kot tranzitno na poti v Evropo in ludi dl je., javnemu prevozu se pridružuje tuđi tako imenovano poslovno letalstvo z manjšimi lelali. Lelališće pa je tuđi matična luka našega nacionalnega prevoznika Adrie Airvvavs. Vzlet in pristanek letal Većina vzletov in pristankov poleka v smeri proti Domžalam, kadar pa je veter za pristajanje ali vzletanje neugoden (moćan /ahodnik) ti dve operaciji, ob predpostavki, da je tuđi horizontalna vidljivost odlična, potekata v smen proti Kranju. Vzletno pristajalna steza ima seveda ludi svojo oznako. Steže se oztia-ćujejo tako, da se steza |xjimenuje po prvih dveh številkah kompasne smeri, v kateri poteka os steže. Za brniško letalisče to pomeni, rla ima v/lelna ste/a, kadar vzletajo proti Domžalam, oznako 1! - tari eru tri (kontrolor v kontroli od- Letalo je pri preletu Rodice ob pristajanju približno 500 m nad naseljem (foto: Jane/ Stibrič) letov da torej navodilo oz. dovoljenje za vzlet s steže 13), če pa letalo pristaja v smeri iz Domžal, pa je ta oznaka 31 (krog ima namreč 360°). To sevecia |x>me-ni; če poteka vzlel ali pristanek v smer proti Kranju, letala vzletajo v smer 31 in pristajajo v 13 (za bolj nalanćne - steza leži sicer v smeri 125° in 3f)r>°, vendar pa se zaradi lažjega označevanja te številke zaokrožijo in dobimo 1!() in 310, ker pa se za označbo vzameta samo prvi dve številki, lo lorej |X»meni 13 in 31). Kadar letala pristajajo iz smeri ćez Domžale, se že nad I )olskim (toćneje, nad Kamnico) usmerijo proti osi steže, ki poteka malo severno od centra Domžal, nekje med Rodim in Jaršarni. Zaradi velrov in še nekaterih drugih dejavnikov pa imajo piloti za svoj pristajalni koridor na voljo seveda malo širši prostor (če si ogledamo proslor preleta samo v okviru mesta Domžale, se ta koridor razširi od Štude na jugu do Preserij pri Radomljah m severu in se seveda temu primerno o/i, ko se lelalo približuje stezi. Letala so pri pristajanju nad mestom Domžale na visini okoli 700 m nadmorske visine, to torej praktično pomeni, da letala pre-letajo Domžale v visini približno .500 m, rio pristanka oz. dolika lal na prislajal-ni stezi pa jih loči še dobri 2 minuti leta. Kol, |xxl katerim se letala približujejo pristajalni stezi, znaša 3". Vsa letala, ne glede na lo, iz kalerih destinacij prihaja-jo, morajo preleteti kontrolno točko pri Kamnici, će pristajo v smeri preko Domžal. Tam se poravnajo z osjo steže s pomočjo IIS žarka (Insl rumeni Landing Sistem - sistem za instrumentalno piistajanje). lo je |X3sebna radionavigacijska naprava, namešćena na zemlji, ki deluje na principu oddajanja in sprejcmanj.i frekventno moduliranih eleklromagnelnih signalov. () sami varnosli pristajanja bo še govor v enem od naslednjih odslavkov, kuji i nn splošno velja, da je poslo|x?k pristajanja bolj zapleten in tehnićno bolj zahteven od vzletanja. Zasedenost letališča Kljub temu da doslikrat vidimo lelala pri vzlelanju ali pristajanju vsakih nekaj minut, ima lelališće na Brniku (vsaj kar se liče /mogljivosti vzlelno prislajal-ne steže) še vedno precej rezervi;, listi, kl pozorneje spremljamo vzlete in pristanke, lahko opazimo, (h lelala poletajo in prislajajo v bolj pogostili inlervalih trikrat dnevno ((ta|x>ldan, popoldan, /večer), vmes pa je već: ali manj zatišje. Vendar pa so v letu B9(> vseeno opravili 18W0 operacij letal, prepeljali so 6f)8.ri32 potnikov, lovor pa se je; pretakal že v precej većjih količinah, kol je bilo lo pred Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 21 KRAJEVNA SKUPNOST DOB Zadnja vas dobi javno razsvetljavo V začetku julija 1997 so kraja-ni Zgornje Brezovice, ene izmed najmanjših vaši v Krajevni sku-pnosti Dob, pripravili prisrčno slo-vesnost, s katero so slovesno predali javnemu namenu razsvetljavo. S tem je Zgornja Brezovica prenehala biti zadnja vas v Krajevni skupnosti Dob, ki še ni imela javne razsvetljave. V razgovoru z gospodom Francem Pirnatom, po domaće Sedvarjem z Zgornje Brezovice, sem zvedela, da ima vas sedem domačij in raste, saj je iz leta v leto več prebivalcev in domačij. |avna razsvetljava obsega pet sve-tiik, in če bo treba, se bo njihovo šte-vilo z rastjo prijetne vasice povečeva-lo. Za investicijo, katere vrednost je ne-kaj več kot B mio SIT, sta večji del fi-nančnih sredstev zagotovili krajevna skupnost in Občina Domžale, del de-narja pa so prispevala tuđi vsa gospo- Javno razsvetljavo na Zg. Brezovici sta slovesno predala domaćim g. Franc Pirnat in g. Pavle Cerar, predsednik Sveta KS dinjstva, katerih pridne gospodinje so pripravile tuđi družabni del slovesnosti. V slovesnem nagovoru je g. Pavle Cerar, predsednik KS Dob, poudaril velika prizadevanja krajanov, da pri-spevajo k boljši komunalni urejenosti svoje vasice, hkrati pa naznanil, da slovesnost pomeni začetek letošnjih prireditev ob Prazniku KS Dob - 7. av-gustu. Skupaj z g. Francem Pirnatom sta nato prestrigla vrvico, predstavnik izvajalca pa je prižgal vseh pet svetilk, ki so tuđi v ta del KS prinesle več sve-tlobe. »Ležeći policaji« na Rodici Zaradi varnejšega prihoda in odhoda učencev, ki obiskujejo obe osnovni Soli, ki stojita na Kettejevi ulici na Rodici (tako Osnovna šola Rodica kot tuđi osnovna šola s prilagojenim programom - Osnovna šola Roje) in nenazadnje tuđi zaradi otrok, ki obiskuje vrtec Ostržek na Rodici, je bilo nujno potrebno omejiti hitrost na tej ulici. Običajni prometni znaki z omejitvami nišo zalegli, in »na pomoć« so priskočili tako imenovani ležeći |x>licaji. Na Kettejevi ulici jih je sedaj kar sedem. Hitrost vozil se je zaradi tega seveda ustrezno zmanjšala, posledica tega pa je povećana varnost za udeležence v prometu na tej ulici. Na same hitrostne ovire (ležeče policaje) in s tem k omejitvi hitrosti sicer opozarja prometni znak, ven-dar pa bi verjetno kljub temu veljalo razmisliti o dodatni označitvi samih ovir (npr. z belimi robovi), saj so le te sedaj ob zmanjšani vidljivosti skoraj neraz_ poznavne. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Eden i/med sedmih »ležečih policajev«, postavljenih na Kettejevi ulici na Rodici PRED KRAJEVNIM PRAZNIKOM Kanalizacija končana po programu V teh dneh so bila v Krajevni skupnosti Dob končana dela pri gradnji kanalizacijskega omrežja za potrebe vaši Turnše in Češenik. Zaključek tako velike investicije, pa tuđi bližajoči krajevni praznik sta bila lepa priložnost za pogovor z g. Pavletom Cerarjem, predsedni-kom KS Dob; tega sem najprej po-vprašala po poteku gradnje kanalizacije. V mesecu avgustu borno slovesno končali gradnjo kanalizacije; ta je v zadnjih petih let ih pomenila največjo investicijo v naši krajevni skupnosti, hkrati pa je pomenila tuđi velik prispe-vek k varstvu okolja. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v skladu s programom, ki je temeljil na izglasovanem samoprispevku; tega krajani Češenika in Turnš plačujejo pet let. Morda nekaj tehničnih podat-kov? Kanalizacijsko omrezje je dolgo 3400 metrov, blizu 500 metrov daljše kot po prvotnem projektu. Gradnjo je usklajeval gradbeni odbor, ki ga je vo-dil g. Peregrin Stegnar, krajani pa so vse obriobje gradnje pokazali veliko str-pnosti in razumevanja, pa naj gre za odstop zemljišč za potrebe gradnje, plačevanje samoprispevka ali motenje posameznih zemljišč.. Zato se jim naj-lepse zahvaljujem. Še zlasti zato, ker so eni redkih, ki v sedanjem obdobju plačujejo samoprispevek. Sicer smo fi-nančna sredstva zagotavljali iz sredstev nadomestila za odlagališče od-pndkov na Moćilniku, del pa je prispe-vala Občina Domžale. Največji problemi? Nekaj problemov je seveda bilo, vendar smo jih sproti odpravljali. Os-taja še ena težava, in sicer je to kanalizacija in njeno plačilo za potrebe sta-novanj v obeh graščinah, ki je posledica nerešenih laslniških razmer. Upam, da jo borno s skupnimi močmi čimprej uspešno razreSili. Kaj je še značilno za prvo polovico leta 1997? Posebnih značilnosti ni, povedal bi le, da se program, ki smo si ga v KS za-stavili za letošnje leto, uspešno uresni-čuje na vseh področjih. To je rezultat dobrega dela sveta KS, v katerem us-klajeno iščemo najboljše rešitve, in razumevanja krajanov. Tako v teh dneh potekajo intenzivna dela pri prekrit ju potoka skozi Dob, kar pomeni predvsem većjo prometno varnost na najožjem delu Prešernove ulice. To je pomembno zlasti zaradi številnih šoloobveznih otrok, ki vsako-dnevno uporabljajo to ulico na poti v Osnovno solo Dob. Dela potekajo v sodelovanju z Republiško vodno skupnost jo, Obćino Domžale in Hidroteh-nikom Ljubljana. KS Dob je pri pristojnem upravnem organu že zaprosila za potrebna dovo-Ijenja za rekonstrukcijo in modernizacijo Aškerćeve ulice v Dobu, ki naj bi jo zaćeli urejati v septembru. Upam, da borno do tedaj v sodelovanju z vse-mi krajani sklenili dogovore, ki bodo omogočili da bo cesta dokončana do konca letošnjega leta. )e to na cestnem področju vse? Ne. V skladu s programom KS pridobivamo projekte za modernizacijo ceste v Žejah, imenovano Pod hribom. Prepričan sem, da bomo tuđi tu z ra-zumevanjem vseh krajanov, lastnikov zemljišč ob bodoči asfaltirani cesti, cesto čimprej začeli urejati in do konca leta opravili vsaj pripravljalna dela. V I eh dneh pa lio dokončno podo-bo s preplaši ilvijo dobila tuđi Župan-čičeva ulica, omenim pa naj tuđi, da bodo tuđi Turnše v letošnjem letu dobile del javne razsvetljave. Ob tem naj povem, da je KS Dob z manjšim de-iom finančnih sredstev (500.000 SIT) sodelovala tuđi pri urejanju dvorišća ob cerkvi v Dobu. Žal več sredstev ni bilo mogočezagotoviti, ker investicija ni bila v programu KS Dob. V Proračunu občine Domžale za leto 1997 so finančna sredstva za vrtec. Tema zagotavljanja otroškega var-stva je bila že predmet razprav na bivših svetih KS, sedanji pa o tej temi Se ni posebej razpravljal, zato lahko povem le svoji1 mnenje. ()sebno menim, da je vrt«: ali morda kakšna druga ol>-lika varstva predsolskih otrok v KS Dob nujno potrebna, vendar bi morali pred dokončno odločitvijo o možnostih razreSilve tega problema z anketo ugotoviti, kakšne so potrebe našega območja - koliko otrok bo v naslednjih letih potrebovalo varstvo. Prepričan sem, da je treba najti najprimernejši skupni dogovor, ki bo zagotovil sode- lovanje krajevne skupnosti, občine, pa tuđi Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale pri rešitvi tega problema. Prav to sodelovanje sedaj pogrešam. Sam sem bil zelo zadovoljen, ko sem zvedel, da je Obćinski svet obćine Domžale na pobudo svetnika g. Bogdana Osolina sprejel odloćitev, s katero zagotavlja možnost, da začnemo reSevati ta problem, sedaj pa je potreb- ceste Dob-Krtina, kar je bil eden izmed osnovnih pogojev KS Dob. Za odpra-vo prometnih zagat in večje prometne varnosti pa bi morali nujno dokončati ureditev pločnikov (za pešce in kole-sarje) ob magistralni cesti M-10, kar bi lahko uredili ob gradnji povezovalke mimo TOSAME, ter ureditev ploćni-kov ob cesti iz Podrećja do Doba; to je posebej pomembno zaradi številnih ućencev s Podrećja, ki prihajajo v OŠ Dob. Hkrati pa pričakujem korekten in ra-zumevajoć odnos investitorja (DARS) do lastnikov zemljišč, po katerih in ob katerih bo potekala avtocesta. Prepričan sem, da ob pravočasnem sodelovanju vseh prizadetih, v katero se bo vkljućevala tuđi KS Dob, lahko odpra-vimo vse nesporazume in zagotovimo obojestransko zadovoljstvo. Odlagališče komunalnih odpad-kov na Moćilniku se polni. Svet krajevne skupnosti Dob se vse-skozi vkljućuje v razreševanje proble- S prekritjem potoka sredi Doba bo odpravljena ena izmed /cio nevar-nih točk na Prešernovi ulici. no ćimprej najti najprimernejšo lokacijo in obliko tega varstva. Pozabiti pa ne smemo tuđi na doloćitev nosilca investicije in zagotavljanje nadaljnjih finančnih sredstev, saj že zagotovljena zadostujejo le za zaćetek del. Pri teh odloćitvah pa prićakujem tuđi sodelovanje z Osnovno solo Dob, s katero doslej uspešno delamo, saj bo z uved-bo devetletke prevzela del otrok, ki so sedaj v vrtcu. S tem pa se postavlja tuđi vprašanje prostorskih možnosti te sole. Menim, da moramo čimprej začeti s skupnimi aktivnostmi. Bliža se gradnja avtoceste, ki bo posegla ludi na obmoćje KS Dob, kaj prićakujete? Prićakujem predvsem realizacijo vseh tehtnih predlogov, ki jih je v do-sedanjih razpravah investitorju posredovala KS Dob. Pri tem mislim zlasti na uresničitev predloga za rekonstrukcijo struge Rače, kar naj bi onemogo-čilo stalne poplave in rekonstrukcijo matike odiagališča komunalnih od-padkov na Moćilniku. Sodelovali smo tuđi pri podpisu pogodbe, ki zagotavlja dokončno sanacijo odlagaliSća v letu 20«) oz. 2001. Krajevna skupnost pred praznikom Sicer pa se v Dobu nadaljuje uspešno delo društev, ki vkljućujejo veliko število krajanov. Prićakujem, da bo tako ludi v prihodnje in da bo v KS veliko priložnosli, ko se bomo skupaj veselili naših skupnih uspehov. Ob krajev-nem prazniku čestitam vsem krajanorn in jih vabim, da se v ćimvećjem št< Vi-lu udelezijo vseh prireditev, hkrati pa vse, ki jih zanima zgodovina našega obmoćja, vabim, da kupijo knjigo ŽUPNIJA DOB SKOZI STOLETJA (v prostorih KS Dob ali Organizacijskem odboru - ga. Milena Srebotnjak). Naj ob tej priložnosti avtorju g. Stanetu Stražarju še enkrat rečem hvala. Hvala tuđi tebi za pogovor! VERA VOJSKA osamosvojjjvijo Pristajajo in vzletajo lahko praktično vsa lelala (pristal je že ludi Boeing 747 ter Anfonov 124 - dva izmed največjih oz. najtežjih letal na sve-lu). Na lelališču pa pristajajo in vzletajo ludi lelala in helikopterji naše vojske. Procentualno gledano so bik1 po prometu v letu 1996 najbolj zasedene ćar-terske linije (H,7%), od rednih linij p.i letala s potniki najpogosteje lelijov Frankfurt (12,7"/,) in Skopje (12,5°/,), sledijo Istanbul, Ziirich, London, Pariz in Dunaj. Največji odstolek izmed prevoznikov ima slovenski nacionalni prevoznik Adria Air-ways (v lelu 19% 58,3%), nato sledi, zanimivo, tuje spedalno letalstvo (5,6%), za-tem pa Svvissair 0,9%), Avioimpex (3,7%), Solin.iir (3,6%) in Auslrian Airlines (34%). Lelala Vlade RS so udeležene z 2,2"!/«. Udobje za potnike in obiskovalce N.i splošno loćimo 4 različne kategorije ljudi, ki so vsakodnevno na letališču. Io so potniki čakajoči, obiskovalci ter zaposleno osebje na letališču Oglejmo si udobje letališća za prve Iri kategorije. Potniki v većini primerov pnde|o na <•-tališče z osebnimi avtomobili ali laksiji. Zgodba o udobju se začne že pri parki-rišču. Pred leti je bil uveden poseben parkiriščni sistem, ki omogoča bol) varno in urejeno parkiranje. Zaradi tega sedaj tuđi ni več gneče vozil pred vhodom v Potniški terminal, ki bi motila tuđi službena leta liska vozila. Parkinšče je opremljeno s posebnimi zapornicami, vanj |>,i se lahko priđe, ko voznik pri vhodu na parkirišče v/ame parkirni lislek in ko odhaja, plača parkirnino [)ri posebnem oken-cu v lelališki zpradbi, nalo pa ima 15 minut časa, da se s svojim vozilom odpe-Ije. V polniškem terminalu je potnikom na voljo kar nekaj restavracij, bifejev pro-dajaln ipcl. Ko se rx>tniki prijavijo za |>olet pri posebnem pultu in ko se njihova Prtljaga odpravi na pol po lekočem traku do zbirnega prostora in od tani na letalo, se rx)tniki napotijo mimo carinske in policijske kontrole do mednarodne-ga potniškega terminala. Tam imajo do odhoda letala dovolj časa, da lahko obišao Dutv Free Shop ali pa da si pogasijo žejo v bifeju. Ludi do vhoda v samo letalo jih v slaliem vremenu pri|x-ljejo z letališkimi avtobusi. In ko se že odprav-jjajo v letalo, lahko pred tem še pomahajo svojcem, znancem ali pri|atel)em, ki jih pozdravljajo z razgledne terase. ,. Razgledno leraso iifx)r,iblj,ijo večinoma čakajoči in obiskovalci. Na razgledni tenisi je ludi restavrac ija, ki jim lahko skrajša čakanje ob kavici ali pngnzku. Seveda pa razgledna lerasa ni vse, kar služi udobju čakajočih in obiskovalcev. Le-tališče je dobesedno pravo mesto v malem. Na lelališču je namreč ludi banka, fenkomat rx)štna |X)slovalnic:a, buliki, cvclličarna, možno je rezervirali lxjlel, po-klicati taksi najeli vozilo (rent-a-car), svoje |x»slovalnice (okenca) pa imap tucli nekatc>re turistične agencije. Obiskovalcem l.iko lu sploh ne more bili dolgcas. Clavna srž obiska pa jc^ |>rav gotovo spremljanje polek., vzlelov in pnstankov le-tnl, ki j0 osnovna n,,m<'mbnost letališča. Veliko obiskovalcev priđe na letalisce Zakaj Ivtnlo lahko poleti? Osnovni princip letcn/a teuslvar/d-n/c sile vzeona na aerodinamičnem profilu letalskef-a krila, do katere priđe zaradi pritekanja zračnih tokov na ta proUI. Tok zraka nad krili mora hiti enakomeren hr mora pravilno spreml,ati oh-liko krila. Sila vzeona je odvisna od hitrosti zračnih tokov ob krilu, poveča pa se ludi oh povečanju vpadnega kota, to/r kota mea krilom in smerjo zračnega toka. Koje sila vzffona dovol, velika, da prično delovati zračna smerna krmila, je to znak, da se poleta ne da več preprečiti, četudi bi hoteli (tako imenovana hitrost V1). Če v tem trenutku priđe do nesreče, mora letalo k{iubvxmu vzleteti in nalo pristati, če pa se kaj dogodi pred lutrost/o V1, lahko pilot letalo še pravočasno ustavi. Legenda zemljovida: __________podaljSek osi vzletno pristajalne steže nad Domžalami ______— razširjeni pristajalni koridor nad Domžalami preko vikenda, mnogi od I eh prej pogledajo na teletekstu, kdaj je predviđeno kakšno večje število letal, ki bodo vzletela ali pristala in se temu primemo v velikih skupinah lakrat zberejo na razgledni terasi. Varnost letališča Letališče na Bmiku vsekakor sodi med varna letališća. Z vgraditvijo posebne-ga sistema za pristajanje tuđi v najslabših primerih, ki naj bi redno pričel delovati še letos (Ilii 4000), bo letališče doseglo kategorijo (>\T III B. To pomeni, da je opremljeno s svetlobno, navigacijske) in meteorološko opremo, ki omogoča letalu precizni instrumentalni prilet (Final Approach) in pristajanje (Landing) z uporabo avtomatskega pristajalnega sistema brez predpisane visine odločitve (DFI - Decision Height), to je spodnja visina oblakov oziroma visina, pri kaleri pilot vidi zemljo pod seboj in z vidljivost jo RVR (Runway Visual Range - horizontalna vidljivost vzdolž vzletno pristajalne steže), večjo od 50 m. Z drugimi besedami bi lahko dejali bve, bve, megla. Kajti ravno jesenska megla (predvsem v mese-c ih oktober in november) je dost ikr.it kriva, da je letališče delno (samo za pristanke) ali v celoti (tuđi za vzlete) zaprlo. Lelala, ki bi morala poleteti, takrat caka jo na ugodnejše vremenske razmere, letala, ki priletajo, pa so preusmerjena (rerulirana) na nekalera druga letališča, kjer je takrat možnost za pristajanje (Maribor, Zagreb, Gradec). Seveda vsako takšno reruliranje letališče samo tuđi pre-cej slane, zato je uvedba tega sistema pomembna pridobitev v boju za še var-nejše vzletanje in pristajanje. ICAO - International Civil Aviation Organization (mednarodna organizacija za civilno letalstvo) je namreč določila ludi meteorološke razmere za varno pristajanje. To pomeni, da je na letališču zelo pomembno ludi delovanje svetlobne in meteorološke opreme. Najvažnejša podatka sta ravno RVR in DH, kajti n.i podlagi upoštevanja obeh podatkov se pilot na do-ločeni visini odloči, ali lx) pristal ali pa bo prekinil pristajanje in letalo vodil v proceduro zgrešenega pristajanja (Missed Approach Procedure) ter ponovil pristajalni manever. Drugi pomemlx"n varnost ni ukrep pa je |x>seben sistem preverjanja potniške prtljage. Vsa potniška prtljaga gre skozi preverjanje z rentgenskimi žarki, poleg tega pa se zaradi uvedbe posebnega sistema ne more primeriti, da bi se na letalo vkrcala prtljaga brez potnika (morebitni kovčki-bombe, s katerimi so teroristi vćasih raznesli kakšno letalo, sami pa ostali varno na tleh, so lahko samo še fascinacija za kakšnega pisatelja napetih romanov). Ko pa smo že pri prtljagi, še kratko opozorilo, kaj storiti, če se nam prtljaga izgubi. Ker potniki zaradi razpo-reditve prostora v letalu svoje prtljage (ražen ročne) ne morejo odnesti s seboj k svojemu sedežu v letalu, prevzame odgovornost za njihovo prtljago prevoznik. Ko nam kovček izgine izpred oči, ga bodo prelagali mnogi Ijudje, ga pretovar jaii z vozička na vozićek, z vozička na letalo itd. Ker obstaja verjetnost, da se prtljaga izgubi, nekaj nasvetov, ki bi nam pomagali v tem prirneru. Po prijavi na let obvezno poglejte na svojo vozovnico, koliko odrezkov prtljažnih priveskov imate. Za vsak kos prtljage mora biti eden. Dobro si zapomnite, kakšna je vaša prtljaga (posebna barva zadrge, že znane odrgnine ipd.). V njej ne imejte pakiranih krhkih steklenic, pokvarljivih stvari, hrane. Vs,ik kos prtljage OBVEZNO označile s svojim imenom in priimkom ter naslovom (domaćim ter tuđi z začasnim, v kateri hotel potujete in od kdaj do kdaj lx>ste tam). če se namreč izgubi kos prtljage, ga boste s pomočjo takšnih informacij najhitreje prejeli nazaj. Posodobitev letališča Zmogljivost obstojećega potniškega terminala znaša približno 1,5 mio potni-kov na leto. Ta meja še ni dosežena, vendar naj bi nekoć bila ne samo doseže-na, temveč tuđi presežena (v svetu velja nekako pravilo, da je pretok potnikov premo sorazmeren populaciji, ki gravitira na to letališče, kar pri nas pomeni okoli 2 mio potnikov letno). Zato je potrebno vlagali v razvoj letališke infrastrukture. Pred časom so veliko govorili o postopni prestavitvi letališća na nasprotni konec, kot je sedaj, proti obvozni cesti za aviocesto Ljubljana - Kranj. Vendar pa so ekonomske analize pokazale, da je za ta korak še malo prezgodaj. Zato so pripravljeni projekti za fazno gradnjo novega potniškega terminala, podaljšanje seda-nje rulne steže, ki bi jo tako lahko uporabljali tuđi za vzlete in pristanke manjših letal, potrebno pa bo seveda urediti tuđi cestno povezavo, saj je obstoječa ob konicah precej obremenjena. Razmišljanja o gradilvi železniške povezave med Ljubljane;, letališčem na Brniku in Kranjem so morebiti še malo preveč oddalje-na, vendar pa je to v tujini nekaj povsem običajnega in slej ko prej se bo to moralo zgraditi tuđi na tem letališču. Sicer pa so bili v letu 1996 zaključeni projekti za razširitev potniškega terminala za potrebe letalskih služb in kontrole letenja, dograditev poslovnih prostorov za špediterje, izgradnjo hangarja in ploščadi za poslovno aviacijo, rezervno napajanje letališća z električno energijo, rekonstrukcijo in razširitev biološke čistilne naprave, varovanje okolja pred raznimi odpa-dnimi vodami in razvoj mobilne telefonije. Skratka, letališće, s katerega vsakodnevno vzletajo in pristajajo letala tuđi nad Domžalami, se posodablja, varnost se povečuje, ravno tako tuđi število potnikov in lovora. Med Ijudmi pa je še vedno precej takšnih, ki govorijo, ria se z le-talom že ne bodo peljali, da je prenevarno. To je seveda prirojen strah pred letenjem, pred neznanim, kajti ćlovek je bil ustvarjen za bojo z nogami, ptice pa za letanje s krili. A v tem času lehnološkega razvoja je tuđi po statist ičnih po-datkih vožnj.i z letalom kar nekajkrat varnejša od vožnje z osebnim avtomobi-lom, s katerimi se vozimo vsak dan. Zato vsem tištim, ki ste še skeptični do letenja, svetujem, da si enkrat za spremembo določite cilj svojega nedeljskega izleta kar letališće na Brniku. Od Domžal sploh ni tako oddaljeno. Verjetno bo tuđi vas kmalu zgrabila slast po letenju, potovanju, po olx":ulku o varnosti letal, tako kot je mene. Kajti vsako lelo se moram obvezno popeljati do kakšne destinaci-je ludi z letalom. Pa čeprav samo pozimi na Kanarske otoke. JANEZ STIBRIČ 22 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale ČETRTIČ MED NA|BOL|ŠIMI Gasilska olimpiada na Danskem Robert Hrovat, Bogdan Potocnik, Toman Harič, Andrej Videmšek, Pe-ter Grošelj, Jure Milanovič, Peter Potočnik, Marko Juteršek, Martin Juteršek in Tone Ažman so člani desetine Prostovoljnega gasilskega društva Dob; v juliju so se udeležili gasilske olimpiade v danskem mestu Her-min in se že četrtič vrnili z zlato značko. Osvojili so namreč deveto me-sto med 66 ekipami in le 6 sekund zaostali za najboljšimi. Njihov uspeh je toliko večii, ker so se pred njimi uvrstile le ekipe iz Nemćije in Avstrije, v katerih desetinah so bili pravi atleti. Deset fantov se je na olimpiado pripravljalo precej časa, najbolj pa zadnjih šest mesecev, ko jim je pri vadbi, ki je obsegala treninge na prostem, tek, vaje za štafeto, fitnes in še kaj, pomagaf tuđi atletski trener Damjan Berdik. Na Dansko so odhajali s tiho željo, da se tuđi četrtič vrnejo z zlato značko, in to jim je popolnoma uspelo. »Zadnjih nekaj mesecev smo trenirali in živeli le še za olimpiado, zato se iskreno zahvaljujemo vsem našim do-mačim, ki so nam pri tem veliko pomagali,« je posebej poudaril vodja ekipe Tone Ažman, ko je na kratko orisal potek olimpiade. Na njej je so-delovalo 2500 gasilcev iz 27 držav, posebej navdušeno pa so gasilci iz Doba govorili o gledalcih, ki jih je bilo vsak dan na stadionu nekaj tisoč, finalne vaje je spremljal nabito poln stadion, ki je pozdravil in ploskal prav vsaki ekipi. Ekipe iz Slovenije so na Dansko prišle z avtobusi po vožnji, ki je trajala dobrih 20 ur, prost dan pa so izkoristili za ogled Severnega morja, fjordov ter opazovanje življenja na Danskem. Razlik v opremi društev ni, vsi ude-leženci olimpiade so bili tuđi strokov-no podkovani, tako da je pri uvrstit-vah odločala fizična pripravljenost, kjer so imele ekipe z »atleti« in profe-sionalnimi tekmovalci precejšnjo prednost in pa kanček sreče, ki jo Dobljani tokrat nišo imeli. Kljub temu je deveto mesto v najštevilčnejši kate- goriji odličen uspeh. Z njim PGD Dob nadaljuje tradicijo uspešnih gasilskih ekip, ki ji dobra pripravljenost omogo-ća dosego številnih uspehov, hkrati pa tuđi posege v primeru potrebe - ob naravnih nesrečah, karostaja njihova osnovna naloga. Po prihodu z Danske so jim domaćini pred gasilskim domom pripravili prisrčen sprejem, na katerem je g. Pa-vle Orehek, predsednik PGD Dob, pohvalil vse fante ter dejal, da so Dobljani ponosni na svoje gasilce, ki se vselej vračajo z odličnimi uspehi. Zahvalil se je vsem desetim članom, pa tuđi njihovim svojcem, ki so med pripravami in tekmovanjem na Danskem pomagali svojim zlatim fantom. Zbrani so se posebej razveselili tuđi obiska g. Marjana Slatnarja, predse-dnika Občinske gasilske zveze Domžale; ta je v čestitki dobskim gasilcem dejal: »Z velikim veseljem smo vas da-nes pričakali, dragi tekmovalci - gasilci. Ta radost se je povećala še z vašim lepim uspehom, ki ste ga dosegli na letošnji gasilski olimpiadi na Danskem, kjer ste vsej Evropi pokazali, kaj gasilci iz naše zveze, iz Prostovoljne-ga gasilskega društva Dob, znajo in zmorejo. Vaše večletne priprave so terjale veliko naporov in odpovedo-vanj, vendar je bilo vse to kronano z lepim uspehom. Zato smo še toliko bolj ponosni na vas. Ko smo v petek prejeli vest o vašem uspehu, smo to radost delili skupno z vami. Uresničili ste naše velike želje, da bi tuđi letos dosegli enak uspeh, kot so ga vaši predhodniki pred štirimi leti v Berlinu. Nenehna želja članstva v PGD Dob je, da svoje eno-te usposablja za gasilske akcije, hkrati pa se pomladek že pripravlja za nove preizkuse - za novo olimpiado, ki bo čez štiri leta na Finskem. K doseže-nemu uspehu na olimpiadi, vam, dragi tekmovalci, v svojem imenu in v imenu vseh gasilcev naše zveze iskreno čestitam z željo, da bi tuđi v bodo-če dosegali tako lepe rezultate, kot jih Desetina Prostovoljnega gasilskega društva Dob v svečani paradi na gasilski olimpiadi na Danskem. Dobski zlati gasilci na »gasilski« fotografiji - Foto: VILJEM MAJHENIĆ znate in zmorete. Hvala vam za res dostojno in ćastno zastopanje naše zveze na olimpiadi na Danskem.« Dobljanom poši ljamo iskrene čestitke tuđi v imenu uredništva glasila SLAMNIK. ČESTITAMO! 75 let Prostovoljnega gasilskega društva Ihan Slovesnosti ob 75-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Ihan so se pri-čele že v suboto s sektorsko vajo ter veliko vrtno veselico, v nedeljo pa je bila osrednja slovesnost z blagoslovit-vijo novega gasilskega vozila ter dru-žabno prireditvijo. »Današnji gasilski in s tem tuđi krajev-ni praznik označuje mlaj, ki stoji na našem prireditvenem prostoru. S svojo belino, vit-kostjo in lepoto pozdravlja vse navzoče. Žal, mlaj se bo v naslednjih dneh posušil in gasilci ga bodo morali odstraniti. Gasil-sko društvo pa naj ostane, raste in se razvija kot 75-letno zdravo zimzeleno drevo, ki je s svojimi zdravimi koreninami trdo zakoreninjeno v naši ihanski zemlji. V tej zemlji naj ćrpa moči in se oplaja oh vre-dnotah, ki so stoletja največ pomenile našim predhodnim rodovom. To je Ijubezen NEKDANJI IZGNANCI NA OBISKU Pri Lazarjevi mami - stoletnici Lazarjevo mamo smo izseljenci taborišča Forth pri Niirnbergu, kjer smo bili pregnani med 2. svetovno vojno, obiskali, da bi ji ob tej časti-tljivi starosti zaželeli še veliko zdravja in srečnih dni. • Prišli smo iz različnih krajev, nekaj iz domžalske, nekaj iz jeseniške regije. Srečali pa smo se v Hotavljah pri Lipanu blizu njenega doma. Vsem nam je bilo prijetno pri srcu, ko nam je prišla nasproti tako čila, zdrava in nasrne ja na. V njenem tako dolgem življenju, rojena je bila 5. 6. 1897, je zagotovo preživela marsikaj lepega, a tuđi veliko hudega. Poročila se je 1935. let. Mož je bil dvakratni vdovec in je v zakon pripe-Ijal osem otrok. Iz prvega zakona pet; dvojčka laneza in lerneja, ložeta, Fe-liksa, Franceljna in hćer Pavlo. Iz dru-gega pa dve hčerki Ivanko in Marico. Njima pa se je rodila hčerka Francka, pri kateri mama živi že 32 let. Za vse je lepo skrbela in jim bila prava ma- ma. Če pa Lazarjevo mamo poznaš, pa to ni težko verjeti. Me, dekleta iz njene sobe v taboriš-ču Forth, smo njeno skrb in dobroto občutile na lastni koži. Skrbela je za nas, ko so starši zjutraj odhajali na de-lo in se sele zvečer vraćali, nekateri pa samo konec tedna. Bila je dobra z na-mi, marsikaj nas je naučila, rade smo jo poslušale in ubogale, imele smo jo rade in se k njej zatekale po tolažbo. Ta naša soba s pogradi nam je bila, verjetno prav zaradi nje, nekakšno zatočišče. Vsakokrat po kaki »hudi uri«, ko nas je Lagerfuhrer postrojil na dvorišče, švrkal s palico po svojem škornju in še večkrat ošvrknil kakega od nas, krićal, da nismo vredni, da nas zemlja nosi, da smo banditi in še kup drugih nelepih reći. Kljub temu da »Punce, glavo pokonci, nikar ne verjemite, kar govorijo. Boste videle, da bo kmalu tega konec in tuđi domov se borno vrnili,« je vedno govorila Lazarjeva mama nekdanjim internirancem, ki so jo ob njeni 100-letnici presenetili z obiskom. smo bili mladi, saj smo bili stari komaj 11-13 let, si se po takem zanićevanju začel spraševati, kaj je narobe s tejn svetom, da si moral od doma in da te tako ponižujejo. Po takem rohnenju smo najvećkrat pribežale v našo sobo k Lazarjevi mami. Prav tiho in mirno je dejala: »Punce, glavo pokonci, nič ne verjemite kar je govoril, boste videle, da bo kmalu tega konec in tuđi do mov se borno vrnili.« In res smo dočakali ta dan, čeprav sele po nekaj letih. Nismo ga pričakali vsi skupaj, nekaj so jih preselili v druga taborišča, nekaj (»slali na delo. jaz sem bila takrat daleč proč od Lazarje-ve mame, a sem se vseeno spomnila njenih besed in kako prav je imela, da se borno vrnili domov. Tuđi Lazarjeva mama, njene tri hčerke Francka, Ivanka in Pavla ter Francelj so se srečno vrnili. Toda njihova sreća ni bila popolna. Oče jože in dva sinova - dvojćka Janez in Jernej se nišo vrnili iz Mauthausna, tam so bili 1942. leta ustreljeni. Sin Jože in Fe-liks sta padla kot partizana, eden na Golniku, drugi v Mostah pri Žirovnici. Tuđi po vojni se je morala spoprijeti z marsikatero težavo, saj je skrbela za dom in otroke, ampak kot sama pravi, najpomembnejše je bilo, da so bili zdravi in spet doma. Lazarjevi mami ob njenem tako vi-sokem jubileju še enkrat želimo veliko zdravja, da bi ostala še naprej tako čila in vesela. Obenem pa obljub-Ijamo, da jo borno še obiskali, z njo prisrčno radi pokramljali, obujali spo-mine, ohranjali prijateljstvo, ki ga ne zmanjša niti čas niti razdalja, ampak požene korenine še bolj globoko. G. Lekanu prisrćna hvala za uspeš-no organizacijo srećanja. SON)A SNO| do domovine, do našega milozvočnega slovenskega jezika, do naše preteklosti in narodove zgodovine, do umetniških stva-ritev in dela naših predhodnikov, do vere, ki nam je vlivala upanja in nas povezova-la tuđi v najtežjih dneh naše zgodovine, do naših pesmi, plesov, pripovedk, navad in obićajev, .predvsem pa pripravljenost pomagati vsem Ijudem brez izjeme v času, ko so te pomoći potrebni,« je v vezni be-sedi ob 7.5-letnici Proslovoljnega gasilskega društva poudaril g. Anton Križaj. Stevilne krajane in goste je pozdravil tuđi g. Nande Starin, predsednik PGD društva, predstavil je zgodovino društva in spo-mnil na ćase pred 20. leti, ko je bila uporabna samo motorna brizgalna, vse drugo, tako osebna kot skupna oprema, pa staro in izrabljeno - z avtorn vred. Stanje se je še poslabšalo zaradi posegov piromana, ki je v letu 1980 povzročil več požarov. S pri-dnim delom, odrekanji in pomočjo vseh so ihanski gasilci pripravili plan ter počasi in vztrajno pristavljali društvo na moćne noge. Veliko skrbi so dajali tuđi strokovni usposobljenosti in organiziranosti, veliko pa delajo tuđi z mladimi in jih vzgajajo v duhu plemenitosti in poslanstva bližnjemu v pomoć. Zahvalil se je vsem sponzorjem, zlasti Gasilski zvezi Domžale, ki so prispe-vali za novo gasilsko vozilo, posebej pa čestital g. župniku Francu Zaplati, saj ena-ko kot društvo praznuje 75-letnico. Pove-dal je, da ga krajani spoštujejo, pa ne le zato, ker je dober župnik, temveć tuđi zato, ker ima največ zaslug za obnovo vseh treh cerkva v krajevni skupnosti ter tako ohra-nja kulturno dedišćino za prihodnje rodove. Obljubil je, da bodo člani PGD Ihan novo gasilsko vozilo, katerega boter je Pi-žem, avtoservis, Mala Loka, koristno upo-rabljali, hkrati pa tuđi v prihodnje nadalje-vali z delom, ki so ga začeli njihovi pra-dedje s ciljem pomagati bližnjemu v nesreći. Slovesnosti se je udeležilo zelo veliko ljudi, med njimi tuđi vodstvo Gasilske zveze Domžale ter vodstvo gasilske organizacije iz Koprivnice ter pobrateno društvo iz Srednje Bistrice v Prekmurju. Slovesnosti je vodil g. Anton Križaj; ta je med drugim dejal, da je prijatelj človek, ki žrtvuje svoj prosti čas, svoje znanje in sposobnosti, daje svojo Ijubezen vsem Ijudem - tuđi za ce-no svojega življenja in taki soihanski gasilci. Njihovo slavje so popestrile narodne nose, ki so na prireditev v domaćem kraju prišle v posebej velikem številu. Nasto-pila sta tuđi folklorna skupina najmlajših ćlanov Turistićnega društva Ihan ter Moš-ki pevski zbor iz Radomelj. Po podelitvi priznanj PGD Ihan in Gi-silske zveze Domžale so g. Ferdinandu Starinu izročili republiško odlikovanju, pla-keti ćastnih ćlanov PGD Ihan sta prejela Marija in |ože Rape, podpisana pa je bila tuđi listina o pobratenju med PGD Ihan in PGD Srednja Bistrica prrtendavi. Ob koncu slovesnosti je g. župnik Franc Zaplata blagoslovi! novo vozilo in zaželel gasilcem uspešno delo tuđi v prihodnje. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ihan ob njihovi 75-letnici iskrene čestitke in veliko uspehov na poti proti stoletnici uspešnega dela! V. V. DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Prijateljstvo se ohranja Tradicionalno sodelovanje med Društvom invalidov Domžale ter Društvom invalidov Izola, ki se je pričelo pred več kot desetimi leti, ohranja in krepi prijateljske vezi med člani obeh društev. Izmenja-va izkušenj, skupna srečanja ob občnih zborih, predvsem pa vsa-koletni obiski so sestavni del programa obeh društev. Letošnje tradicionalno srečanje so svojim prijateljem iz Izole Domžalča-ni pripravili v dolini gradu Krumperk. Po prisrčnem sprejemu na Ijubljan-skem gradu jih je v lamarskem domu na Gorjuši najprej pozdravil g. Edi Za-vršnik, predsednik Društva invalidov Domžale, in jim zaželel prijetno bivanje med prijatelji. Već: kot 150 zbranim se je pridružil g. Stane Stražar, predsednik Društva za raziskovanje jam Si-mon Robič Domžale, in jim predstavil kratko zgodovino območja, na katerem so. Odpeljal jih je tuđi v Žele-zno jamo, kjer so kar nišo mogli naču- diti lepotam podzemeljskega sveta. Z velikim zanimanjem so si ogledali tuđi zbirke kamnin in fosilov, zbirko paleontoloških in speleoloških najdb naravoslovca in jamarja Simona Robi-ća. Z velikim zanimanjem so si ogledali tuđi slamnikarske zbirke in se stri-njali, da tuđi sami zelo dobro pozna-jo Domžale po slamnikarstvu. Po obilnem kosilu, ki jim ga je pripravilo vedno prijazno osebje |amar-skega doma na Gorjuši, je bilo na vrsti druženje s prijatelji; tega je pope-stril Ansambel Gregorja Vrhovca z Vira. Oba predsednika društev sta v svojih govorih poudarila, da si bodo vsi skupaj prizadevali, da bo sodelovanje v prihodnje še bolj pestro. Ob tej pri-ložnosti je g. Edi Završnik predsedni-ku izolskega društva invalidov izročil knjigo g. Staneta Stražarja Župnija Dob skozi stoletja, ki jih bo zanesljivo spominjala na prijetno preživet dan v dolini pod gradom Krumperk. V. V. G. Edi Završnik, predsednik Drušlva invalidov Domžale, je na srečanju obeh društev predsedniku Društva invalidov Izola izročil spominsko da-rilo PRI GOSTILNI BEVC V LUKOVICI Vlečenje vrvi Tekmovanje v vlećenju vrvi dobiva v zadnjem obdobju vse več-je razsežnosti in vse većji krog svojih privržencev. Tega se dobro zaveda tuđi STANE JEMEC, po do-mače BEVČEV STANE iz Lukovice. S svojo moćno in dobro uigrano ekipo že vrsto let dosegajo uspehe širom po Sloveniji, njihov uspeh pa potrjujejo številni pokali, kateri krasijo prostor v gostilni. Stane se je že večkrat lotil organizacije takšnega tekmovanja; to dobro vedo tišti, ki so bili prisotni na teh pri-reditvah. Takrat je pri BEVČEVIH za goste pravi športno rekreativni praznik. Ne manjka spodbujanja, navijanja in privrženosti svojim tekmoval-cem, dobro je poskrbljeno z domačo jedačo in točeno kapljico, za to pa skrbi vsa Jemčeva družina. V mesecu juniju je poleg državne-ga tekmovanja (prvenstva) prvić pote-kalo tekmovanje za prehodni pokal gostilne Bevc za kategoriji do šeststo in nad šeststo kilogramov. Borbeno so bile razpoložene prav vse ekipe, so-dniki pa so skrbeli, da se je tekmovanje odvijalo po pravilih, katera dolo-ča statut zveze. Za pravo atrakcijo so med tekmovanjem poskrbeli najmlaj-ši, saj so se med seboj pomerili za sa-dni sok. Slednjega je gostilna častila prav vsakemu nastopajočemu malč-ku. Ob razglasitvi rezultatov se je naj- bolj veselila ekipa do šeststo kilogramov KRTI iz LOVRENCA na Pohorju, saj je poleg trajnoga osvojila tuđi prehodni pokal. V kategoriji nad 600 kg pa je prvo mesto in pokal v trajno lasr prejela domaća ekipa goslilne tove:. Naj povem, da so tekmovalci te ekipe pravi žilavi orjaki, saj je povprečna teža posameznika preko stoštirideset kilogramov. Teden dni kasneje pa je Š\ D. Kraš-nja organizirala drugo odprto državno prvenstvo v vlečenju vrvi (stojeći položaj). Člani sekcije in društva so se potrudili, da je bila izvedba tekmovanja odlično izpeljana. Poudariti jo potrebno veliko zanimanje obćinstva in prisotnost navijačev posan»eznih ekip. Vrstni red treh najboljših ekip; I. mesto ekipa ROKOVNJAČ Kraš-nja, 2. mesto ekipa KRTI iz Lovrenca na Pohorju, 3. mesto pa je pripadlo ekipi Celjske Grče iz Celja. T. Habjanič Fantje prično poteg na povelje svojega vodje Staneta Jemca OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 I AUDIO 1 VIDEO I TV SERVIS I GORJUP I Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 23 90-LETNIK Friderik Petrič Prijetno se je srećati z veselim in nasmejanim človekom; če imaš še priložnost, da z njim pokramljaš, pa je to Se lepše. Ta živahni zemljan je Friderik PetriC i Rov, ki je 1 .i. julija 1997 praznoval 90-letnico. Ob tem visokem jubileju se je izkazala Kra-jevna skupnost. Njeni predstavniki so ga obiskali, mu čestitali ter prine-sli velik šopek in darilo. Friderik se je rodil leta 1907 v lazah pri Dobu. Doma so imeli kmulijo z ok-rog osem glav živine, Inko da se je že mlad naudi delati. Po osnovni Soli se je Sel k Avm.inu na Viru uf it za kovača. Med učenjem je hodil ludi v obrtno solo, kar pa l.ikral mojslru ni bilo preveč všeč. Seved.i ko sla tište ure dve pridni roki sedeli v Solski klopi. Potem je Iri leta delal kol pomoćnik. Po dveh letih vo-jaščine v Mostarju je kol jugoslovanski orožnik služboval v Dimitrovgradu v Srbiji. Ob okupaciji ga je okupator poslal v delovno laboriSče v Avstriji. Ob ne-kem bombardiranju Dunaja je leta 1944 ušel domov, tu pa so ga partizani mobilizirali v Gubčevo brigado, v kaleri je bil do jeseni 194.r5. Takrat se je zaposlil v Papirnici K< čevo in se izučil 5e za ključavničarja. Ko pa je tovarna iskala voznika derezine, je to (Jelo ■/. veseljem sprejel. V lislib letih je imela Papimica veliko železniSkega prometa, saj je kalorična centrala delovala se na premog. Glavni tovor pa so bile surovine in končni izdel-ki. Redno delovno izmeno je moral več-krat podaljSati. To delo ni poznalo ne-delj ali praznikov; kdaj se je tuđi dogodilo, da je z vožnjami moral začeti že ob treh /jutraj. VpraSal sem ga: »Koliko ste pa zaslužili?« »O ja, je kar bilo,« mi je odvrnil, žena pa je dodala: »Seveda, ko je imel zmeraj veliko nadur.« Z delom je bil zadovoljen, k polni delovni dobi je pa Se eno leto dodal. V prostem času je večkrat pomagal pri pripravi hrane bra- tu, ki ima gostilno v Krtini. Tuđi rovskim gasilcem je zmeraj rad kaj pomagal. V pokoju je že od 1975, ko sta se z ženo preselila v mirno in idilično vas Rova. Živita pa v samostojnem stanovanju hčerine hiše. Do lani se je Friderik veliko vozil s kolesom, sedaj pa redno bodi na sprehod proti Kolovcu ali Žicam. Rad gre v Radomlje v trgovino, da sre-ča nekdanje sodelavce in z njimi po-kramlja. Med pogovorom je veselo pri-pomnil: »Ja, v soboto je pa gasilska veselica.« »Bosta Sla?« sem ga pobaral. On pa je pribil: »Na gasilsko veselico pa vsa-ko leto.« Rad prebere tuđi kakSno knjigo, posebno ga zanima zgodovina. S politiko je na tekočem in z ženo sprem-Ijata vse slovenske medije. Seveda je pa najbolj pomembno, da se ga zdravje kar drži. Lepo se mu zdi, da Papirnica upoko-jence vsako leto povabi na srečanje. Ve-likokrat gredo tuđi na izlete. Dodal pa je,ida sta šla z ženo enkrat tuđi na Sv. Višarje, z letalom pa sta poletela na ro-,manje v Lurd. Za duSo in telo pravi, da so koristili nedeljski obiski rovske cerk-ve, od koder je po maši lep razgled po bližnji in daljni okolici ter za klepet s so-vaSčani. Da imajo Rovljani prijatelja Petriča za pravega sovaSčana, so dokazali tuđi s tem, da so mu za ta visoki jubilej pred hiSo postavili lepo okraSen mlaj. Iskrenim čestitkam k temu visokemu jubileju se v imenu uredništva Slamnika pridružujem tuđi sam. FRANCE CERAR AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL FUGGER (4) S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega Med drugo svetovno vojno je v Domžalah na glasbencm področju amatersko deloval pokojni Tonček SEMEJA iz Doba. Poučeval je harmo-niko in druge instrumente. Med njimi tuđi violino. Semeja je iz malčkov - harmonikar-jev najprej ustanovil mali ansambel-ček z imenom »MLADI HARMONI-KARII«. Ker sem imel veselje tuđi do glasbe (violino sem imel doma), sem se pričel pri njem učiti n,\ violino že 1942. lota. Malo za menoj je isto storil moj brat Mi-lan. Oče moje pokojne mame je bil v BACAH na AvsIrijsko-KoroSkem kapelnik vaSke godbe. Najbrž zato ta glasbena žilica utripa tuđi v nas. Poleg naju z bratom je bilo Se veliko Stevilo učencev violine. Med drugim tuđi moji prijatelji: Stane Vavpelić, Maru-Sa Rebula, Karmen TomSič in Egon CJott-wald. Po letu 1945 je Tone Semeja iz učencev seslavil ansamk-l, ki je med drugim igral ludi na povorkah po domžalskib ulicah. Zelo težko je bilo z lokom violine ujeli ritem boje. V letu 1946 smo mnogi pričeli redno Studirati različne instrumente v Glasbe-ni Soli v Ljubljani. Zato je bilo dirigentu Tonetu Semeji laže sestavili ansambel, saj je bil po zaslopanosti instrumenlov vedno bolj podoben majhnemu simfo-ničnemu orkestru, la orkester je bil kvalitetno že tako dober, da je igral pri spe-voigrah »Pri belem konjičku« in »Planinski roži« v starem druStvenem domu v Domžalah (v sedanjem obnovljenem Kulturnem domu). Vsi, ki smo igrali v se-stavu tega orkestra, smo bili dober kaži- |X)t a\ poznejSo ustanovitev prave Glas-bene Sole v Domžalah, katere prvi direktor je bil, kolikor se spominjani, INE CAPUDER. Nekateri dani tega Semejevega orkestra so postali |X)klirni akademski glas-beniki. Sam sem |)o nekaj letih Studija violine presedlal na učenje violončela; ta me je s svojim zametnim baritonom očaral. Svoja začetna glasbena leta sem želei opisati, ker sem od teh Irenutkov na-prej svoje življenje dokončno izročil, kot bi slutil, glasbi in barvam. Leta 1950 sem končal srednjo Solo v Ljubljani. V jeseni istega leta sem na Akademiji upodabljajorth umetnosti v Ljubljani op-ravil enotedenski sprejemni izpit, oktobra dobil univerzitetni indeks in moj Stu- dij slikarstva se je s polno energije in predanosti začel. Hkrati sem redno hodil k |X>uku violončela na Glasbeno Solo v Ljubljani in začel igrati v orkestru te Sole. Spoznal sem, kako se instrumenti med seboj pogovarjajo in dopolnjuje-jo, zlivajo iz zvoka v zvok do zadnjih taklov skladbe. In kako sem to doživljal, ko sem s čopičem meSal različne tone barv in kako so se dokončno uglasili in umirili v barvni kompoziciji na platnu. Slikarski Studij je trajal ves dan. Za-čeli smo ob pol devetih zjutraj in kon-čali ob sedmih zvečer. Vse leto sem prebil v prostorih Akademije, i'i to leto za letom. Pozabiti sem moral na jesen, zimo in pomlad. Vso naravo sem čutil le v sebi. Redno sem opravljal vse izpite. Tako v slikarstvu kakor tuđi pri violončelu. Velikokrat sem na violončelo vadil med svojimi slikarskimi Studenti v let-niku. Še danes, ko jih si ečam, me najprej vprašajo, če se kaj igram, namesto da bi vpraSali, če Se kaj veliko slikam. (se nadaljujc) Modra ptica Modelarski klub Modra ptica Domžale, v katerem se združuje-jo ljubitelji modelarstva, je tuđi le-tos na stezi v okviru športnega ig-rišča v Radomljah pripravil tradicionalni mednarodni modelarski miting, ki pa so ga letos razširili kar na ves dan. Obiskovalci so lako imeli dovolj časa in priložnosli, da si ogledajo šte-vilne modele avionov, helikopterjev in drugih letečih predmelov, spremljajo njihove polete, hkrati pa preživijo pri-jeten dan v naravi. Franc Smerkolj - prvi avtokleparski mojster v Domžalah V Domžalah je pred kratkim praznoval 80. rojstni dan Franc Smerkolj. Od kolarskega pokliča se je preusmeril v avtokleparski poklič. Po drugi svetovni vojni je bil prvi avtokleparski mojster pri nas in zelo uspešen obrtnik. Pri njem se je izučilo kar 41 danes zelo uspeš-nih avtokleparjev. Zaradi pestre življenjske poti tako v obrtništvu kot v zasebnem življenju ga na kratko predstavljamo bralcem Slamnika. Franc Smerkolj, rojen leta 1916 v Brezjah pri Izlakah, že od leta 1935 živi v Domžalah. Njegov oče Jože je bil rudar v zagor-skem rudniku, mama Ivanka je delala doma na majhnem posestvu, gospodi-njila in skrbela za številno družino; imela sta osem otrok, tri fante in pet deklet. Oče je Franca po končani osnovni Soli v Izlakah dal k Valentinu Nemcu v Domžale, da bi se izučil za kolarja. Obrtno solo je obiskoval v Domžalah. Ker je bilo očitno, da kolarska obrt ni-ma nikakrSne možnosti za razvoj, se je Sel nato učit Se k podjetniku Rojini v Ljubljani, kjer so izdelovali avtobuse, tovornjake, reSilne in druge avlomobi-le, najmanj je biloreebnih. Vsa ogrod-ja, na katera so pritrdili pločevino, so bila takrat še lesena, v glavnem iz jese-novega lesa. Avtobuse in druga vozila so tuđi sami barvali. Smerkolj se je v Ljubljano vozil s kolesom, delovni dan pa je trajal od deset do enajst ur. To je ražen med devet-mesečnim vojaSkim rokom trajalo do maja 1941, ko je okupator na Cmučah zaprl prehod v Ljubljano. Potem se je skupaj z nekaterimi so-delavci, ki tuđi nišo mogli več v Ljubljano, zaposlil pri kolarju in karoseristu Ivanu Zajeu na Viru. Tu so največ popravljali avtomobile za nemSko vojsko, med njimi tuđi takSne, ki so jih ob na-padih razbili partizani. To je trajalo do prisilne mobilizacije v nemSko vojsko. Nemci so 27 aprila 1943 letnike od 1916 do 1920 poklič ali na nabor v Domžale. Da bi preprečili odhod v partizane, so vse za vojsko sposobne moSke takoj oddelili in zastražili. Niko-gar nišo več izpustili domov, niti toliko ne, da bi se poslovil. Prvo noć so pre-nočili v Godbenem domu, nekateri pa v solskih prostorih, naslednji dan pa so jih z vlakom odpeljali v Celovec. Od tu so Franca Smerkolja in Pavle-ta Zmrzlikarja iz Domžal, vseh Sloven-cev je bilo 12, po enem tednu poslali k matični enoti v Bavcen v Nemčiji, kjer so imeli vojaSke vaje. Vse, ki so bili prej v jugoslovanski vojski, so že po enem mesecu poslali na rusko bojiSče. Transport so večkrat napadla Ic-tala, tak« da je bilo že na poti na fronto precej mrtvih in ranjenih. Pri Kijevu so se pribli-žali nemSko-ruski fronti. Potem so se neprestano umikali. Po kakSnem mesecu bojevanja je bil Smerkolj v avgustu 1943 hudo ranjen v levo ramo. Iz zaledja so ga skupaj z drugimi ranjenci z letalom prepeljali v Prvi poveljnik GD Žeje - Sv. Trojica, Ivan Merela - Pipan je odšel skoraj neopazno! Dne 2. februarja 1958 pred 39 leti je bil us-tanovni obćni zbor gasilskega društva v Zcjah ob prisotnosti vseh 21 članov društva, ki jim gre zasluga, da je v tem kraju »nastopila« civilizacija. Mnogo prizađevnosti posameznih cla-nov je bilo potrebno, da so se kraji v tem delu občine vidneje predstavili drugim krajem v ob-čini. Kot prvi poveljnik je bil imenovan Ivan MEkELA - PIPAN iz /ej, kar si je Stel v veliko čast. /a gasilce in s tem za kraj sam se je mnogo tru-dil in žrlvoval sebe in vse svoje za razvoj gasilstva v kraju in svoje enole. Mnogo denarja je sam prispe-val, cia so nabavili prvi gasilski prapor, »da lx>mo po-vsod spodobno predstavili svojo enoto,« je clejal. Kot predsednik KS Krtina je imol več možnosti in vpliva u;] krajane. lzSol.il se je u rokovanje s prvo brizgalno in k,ij vse ni naredil v teh 38 letih obsto-ja, kjer je bil 7 let na položaju poveljnika in nato 7 let kot tajnik društva. Ker je bil 18 let v službi v Ihanski farmi prašičev, je bila že kot dolžnost, da poskrbi za zejsko pečen-ko, ki je, lahko rečemo i/ključno po njegovi zaslu-W, prinesla veliki sloves v t.i kraj. Njegove salame in klobase Se danes nihče ni prekosil. Vedel je, da pri teh rečeh Veget.i nima kaj iskat i. Koliko mesarske-ga posla se je odvij.ilo na njegovom dvoriSču ali pa tuđi drugje \x»\ njegovim vodstvom, vedo poved.it i vsi v vaseh tod okoli. Tildi za srečelov dostaviti praSiča, je bila njegova domena; ćetudi srečk.i vedno »ni bila prodana«, so gasilci prejeli izkupiček, saj ga je nato sam odku-pil žanje. Ko so gradili cesto, je brez pomisleka odstopil svojo zemljo, kar drugi nišo ali pa z velikimi teža-vami. Tuđi odškodnine nikoli ni dobil kot drugi. Ko so si nekateri pripenjali na prsi medalje, se nihče ni spomnil njega, kljub temu da je bil sicer vedno pri vseh delih zraven. Pri izgradnji in trasiranju vodovoda je bilo prav tako. Z lastnimi rokami so morali nositi kamenje, in če je Sla trasa po njegovi zemlji, ni delal težav. Potem pa mu nišo gasilci niti koledarja prinesli ob novom letu. Ko so bile »fešte«, ni bilo malice zanj, sicer pa so vedno hodili po pomoć k njemu, po orodje za gradnjo, po dire za postavitev odra za muzikante, do pribora za pripravo mesnin in peko pečenk in tako dalje. Z eno besedo nič brez njega. Tako sva kramljala z ženo in Se vrsto takSnih in drugačnih dejstev bi lahko napisal. On pa je odšel 2e pred dobrim letom (+12. maja 1996), kot da se ni nič spromenilo v gasilskih vrstah. Tuđi gasilski prapor je ostal na svojem mestu, gasilci so, skrat-ka, pozabili, da so mu ostali mnogo dolžni. Dolž-ni za spodoben gasilski pogreb s praporom in po-slovilnim govorom od svojega starega poveljnika. Nit':, ćelo žaljivo. . Hvaležhost je tuja mnogim, ki plezajo po hrbtih drugih samo zase in svoj vzpon. Eden od mozaič-nih'kamenčkov, ki kažejo na vzpon in propad kaks-nega pri/adevanja v nekem kraju, ki izginja v po-zabo. Poznam to, saj sem v tem kraju doma in me ne preseneča, četudi je zelo nevsakdanje, sem ji pri-trdil. Čas v Žejah se je ustavil prav zaradi takSnih manir in takšnih ljudi. Oni so svoje že dosegli. Vsak človek je nekaj prispeval za zgodovino svojega kraja, ker brez nje tuđi krajev ne bi bilo in žal tuđi Ijudje, ki se gredo zgodovinarje ali pa kroniste, pa korenin ne poznajo oziroma izpuščajo nevSeč-na imena in dela ter s tem kraju naredijo več Škode kot koristi pa svoje zasluge toliko bolj pretiravajo. Kaj naj bi napisal za konec? Nekaj v tolažbo njegovi ženi, ali morda njemu v slovo? Nisem za to poklican niti nisem dolžan, dolzniki so drugi, lahko rečem le to, da mi marsikaj jemlje »sapo« kljub svojim neštetim izkuSnjam. Morda je to odsev dejstva, da je Dom v Žejah iz-gubil svoj zacrtani namen z dnem, ko je zamenjal lastnika in svoje ime. DOM KRAIANOV je na pod-lagi Sklepa OS občine Domžale z 22. marcem 1995 (s st. 611(X)-3/95-9) preSel v občinsko infrastrukturo z inventarjem vred. Danes je to le še OBČINSKI DOM KULTURE V ŽEJAH brez pravega gospodar-ja. Lastninjenje je tako končano in vsi, ki smo ga gradili, se lahko obrišemo pod nosom za delnice in za vse, kar smo vanj vložili. Izgubljena leta za marsiko-ga in le spomin na prijetno razpoloženje med gradnjo. Lepo je bilo, ko smo gradili, je večkrat rekel Pipan. In samo takrat, pravim jaz. In zaključna beseda je lahko le, HVALA ZA TAK-ŠEN KONEC. Arhitekt IVO KRANJC bolnišnico v Miinchen. Nazadnje se je zdravil v bolniSnici v Celovcu. Od tu je, ker je že okreval in je kazalo, da ga bo-do kmalu ponovno poslali na fronto, v novembru 1943 ušel. S pomočjo neke sprevodnice, ki mu je priskrbela tuđi civilno obleko, se je brez dovoljenja z vlakom pripeljal cio Jesenic. Potem je mimo okupatorjevih postojank v glavnem ponoči srečno prišel domov. Ker v Domžalah zaradi pogostih his-nih preiskav, ki so jih delali Nemci, ni bil več varen, se je odločil, da bo od-Sel v ilegalo, in sicer v svoj rojstni kraj Brezje. Nekega jutra ga je, skritega v tovornjaku, kjer je sicer rezervno kolo, proti Črnemu grabnu odpeljal Franc Pestotnik. S seboj je imel tuđi nemSko uniformo in pistolo. V Lukovici so av-tomobil pretaknili in preiskali gestapovci ter prevozniku očitali, da vozi za partizane, toda ker nišo nič sumljivega naSli, so ga izpustili naprej. Nato je bil nekaj časa skrit doma, potem so ga mobilizirali v partizane. Domov je prišel Sele 30. novembra 1945. Po vrnitvi se je S()et zaposlil v karo-serijski delavnici na Viru, ki je medtem postala državna. Leta 1949 je Smerkolj pri Pavletu Pa-vliču za pet let dobil v najem delavniš-ke prostore in začel na svoje. Zaposlil je več delavcev. Izdelovali so najveć kabine, karoserije in platoje za tovornjake raznih velikosti, iz starih osebnih avtomobilov so predelovali in obnavljali razna dostavna in reSevalna vozila, saj osobnih avtomobilov takrat skoraj Se ni bilo. Ker v Domžalah ni bilo nobene druge takSne delavnice, dela pa je bilo veliko, je obrt dobro nesla. Medtem so stekle priprave za gradnjo velike lastne avtokleparske delavnice, ki je bila pogosto predmet hudih raz-prav in zahtev po nacionalizaciji, ven-dar se v tako grobi obliki, kot ponekod drugod, pri njem to ni zgodilo. ()b delavnici je v Obrtniški ulici nastala tuđi stanovanjska hiša, kamor se je z družino, ženo Frido in tremi otro ki, eden pa je majhen umri, v letu 1957 preselil. Z vse večjim prometom osebnih avtomobilov je bilo vedno več ka-rambolov, tako je bilo treba delavnico preusmeriti na popravilo osebnih avtomobilov. Z leti se je z uvajanjem novih orodij način dela v avtokleparski stro ki zelo spremenil, lesene konstrukcije so zamenjale kovinske, prišli so tuđi drugi novi materiali. Naročil je bilo zmeraj dovolj, tako da včasih niti za dopust ni bilo časa. Tako kot drugi obrtniki je tuđi Smerkolj v povojnem obdobju doživljal različne pritiske, bodisi z osebnim prepri-čevanjem, pretirano visokimi davki, raznimi inšpekcijskimi pregledi ali kako drugače, da bi podjetje postalo državno, a se je zmeraj našla kakšna re-šitev. Mojster še sedaj hrani pogodbe vseh 41 učencev, ki so se pri njem izučili te stroke in povečini ostali v svojem pokliču, nekateri so še sedaj uspešni obrtniki. Ves čas je imel zaposlenih tuđi več: pomočnikov. Po Stiridesetih letih delovne dobe se je Smerkolj v letu 1982 upokojil. Žena Frida mu je že v letu 1976 umrla, otroci imajo svoje družine, on pa se je posvetil vrtnarjenju, urejanju cvetličnih nasadov in delu z zemljo v domačem vrtu, ki ga, kot sam pravi, pomirja. Pogovarjal se je STANE STRAŽAR DOMŽALSKI ROCISTI so se tuđi s četrtega mednarodnega tekmova-nja rogistov v Avstriji vrnili z ZLATIM ROGOM. ŠESTO LETO USPEŠNEGA NASTOPANJA Ko zaigrajo rogovi Domžalski rogisti, ki so v lan-skem letu s samostojnim celovečer-nim koncertom končali prvih pet let uspešnega igranja, s svojimi na-stopi nadaljujejo tuđi v šestem letu. Jernej Hribar, Uroš Oražem, Gregor Rettinger, Florjan Zabret, Matevž Oman, Klemen Zabret in Ivan Kozarić (zaradi obiska v Kanadi sicer na tekmovanju v Avstriji ni nastopil) skupaj z »lepšim delom« Domžalskih rogistov Ireno KeS predstavljajo standardno postavo glasbene skupine, ki se ji, /lasti ko nastopa v tujini, pridruži tuđi Peter Maierhofer. Nastopov imajo veliko, med najod-mevnejSe v letošnjem letu štejejo na-stop na spominski svečanosti ob 100-letnici smrti Simona Robiča na ŠenturS-ki gori, toplo so bili sprejeti njihovi na-stopi v okviru cvetlične razstave v Voičjem Potoku" nastopali so na do-brodelnem koncertu za Karitas, pope-strili pa so tuđi prireditev ob 45-letnici Napredka. Zelo uspeSno nastopa jo tuđi v tujini. Tako so 31. maja letos nastopili na mednarodnem tekmovanju rogistov v Borovljah, kjer je bilo več kot 800 te-krnovalcev, med njimi kar IO skupin iz Nemčije, največ pa iz Avstrije. Domžalski rogisti so bili edina skupina iz Slovenije. Tuđi letos so za uspeSno izveden program prejeli Zlati rog ter dosegli kar 57 točk več kot lani - skupno 1219, kar pomeni velik napredek. V skupni uvrslitvi so zasedli enajsto me-sto. Predstavili so se s petimi lovskimi signali, ki so jih izžrebali izmed desetih, v obveznem delu pa so zaigrali koračnici Vesela družba avstrijskega av-torja ter lubilejno koračnico. Občin-stvo, zlasti še sodniki, so ugotavljali njihov izreden napredek od leta 1994, ko so prvič nastopili na mednarodnem tekmovanju rogistov. Vrsta drugih glas-benih skupin je želela navezati tesnej- še slike z Domžalskimi rogisti; ti so to krat osvojili četrti ZlAfl R(XJ. Tuđi ob njihovi pomoči in sodelovanju skuša-jo doseći boljšo kakovost igranja. V soboto, 21. junija, so jih lovci iz Venzoneja v Italiji povabili, naj pride-jo, ko bodo odprli kapelico v gorah Sv. Hulierta. Posebno dozivetje je bil njihov koncert pri mestni hiši Venzoneja, ki je bil presećnica vseh trgovskih poti in ga odlikuje bogata zgodovinska in kulturna dedišćina, saj kaže razvoj me-sta vse od leta 1300. Žal je potres kar precej zgodovinske dediščine unićil, ni pa unićil prebivalcev, ki sozgradili novo mesto in letos prvič prisluhnili tuđi rogistom. »Tako hvaležne publike še nismo imeli,« pravi g. Cregor Rettinger, ko se spominja nastopa, ki ga kar ni bilo konec. Posebej so veseli povabil lovskih družin in sorodnih glasbenih skupin, zato so radi nastopili na srećanju lovskih pevskih zborov in rogistov v Gornjem gradu, veselijo se igranja na zaključni priredifvi tekmovanja za Pokal kristalnega gamsa na Ledinah, kot gostje pa bodo zaigrali tuđi na slove-snostih ob 50-letnic i Zveze lovskih družin v Ljubljani. Pa še enega nastopa se posebej veselijo. To bo praznovanje srebrnega jubileja njihovih prijateljev -prekmurskih rogistov, ki so bili gostje tuđi v Domžalah. Domžalski rogisti torej tuđi v šestem letu svojega igranja stopajo po poti us-pehov. Teh pa ne bi bilo bre/ trdega dela, zato vadijo se vedno najmanj enkrat tedensko, pred tekmovanji je vaj več, vse pa so namenjene njihovemu cilju, da tuđi v prihodnje s kvalitetno izvedlx> in številnimi skladbami in lovskimi signali navdušujejo ljubitelje te vrste glasbe. Z vključitvijo mladih, ro-gistke in rogista nišo le popestrili igranja in se pomladili, temveč to pomeni, da se lahko zamenjajo, če morda kdo ne more nastopiti. 24 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale Dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Domžale (do 1. Z 1997) Zveza kulturnih organizacij Domžale je v prvi polovici leta 1997 programsko povezovala in vključevala v območni, področni in republički program kulturna društva in skupine iz občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče. Že v obdobju priprav na uresničitev le-tošnjega programa zveze smo skušali z obiski pri vodstvih občin odpraviti pomisle-ke in se predvsem dogovoriti ter pogodbe-no opredeliti način in obseg softnanciranja, t. i. skupnih programov. Pri tem smo, kot ugotavljamo zdaj na polovici leta, polovično uspeSni, saj z dvema občinama ie ve-dno nismo uspeli zagotoviti rednega sofi-nanciranja. V program ZKO Domžale se lahko vključujejo vse skupine, gre pa predvsem za te tradicionalne oblike prireditev, o ka-terih nekaj več v nadaljevanju. Revija otroških in mladinskih pevskih zborov V avli OŠ Domzale smo 21. aprila pripravili nastop otroških in mladinskih zborov, na katerem je nastopilo enajst skupin: šest otroških zborov, ena vokalno instrumentalna skupina in štirje mlajši - mladin-ski pevski zbori. Nastopilo je 385 mladih pevk in pevcev iz osnovnih šol Roje, Trzin, Krtina, Dob, Domžale, )anko Kersnik-Brdo, Krašnja, Mengeš in osnovne sole lurija Vege Morav-če. 37 Srečanje odraslih pevskih zborov V letošnjem letu je glede na število prijavljenih skupin srečanje odraslih pevskih zborov izvedeno s tremi koncerti. Na pr- vem, 5. aprila v Domu krajanov v Žejah, je nastopilo sedem skupin, in sicer MePŽ Sve-žina-Mlin Radomlje, ZPZ DU Domžale, MoPZ Lipa Trojane, MePZ Šentviški zvon, nonet Vigred iz Mengša, iz Moravč pa MePZ Društva upokojencev in Komorni zbor Limbar; Na drugem koncertu, 11. aprila v Kulturnem domu v Moravčah, se je predstavilo šest pevskih zborov: MePZ Groblje, MoPZ Radomlje, Domžalski komorni zbor, MoPZ janko Kersnik, MoKZ MengeSki zvon in ŽPZ Tine Kos Moravče. Tretji koncert smo pripravili 12. aprila, v OŠ Preserje pri Radomljah, nastopilo je osem zborov oz. vokalnih skupin: MoPZ Janez Cerar Društva upokojencev Domžale, skupina Sirene, Stobljanski oktet, Oktet bratov Pirnat, vokalna skupina Kvarta, KMoZ Lek, MePZ Svoboda Mengeš in MoPZ Tine Kos Moravče. Na treh koncer-tih 37 območnega srečanja odraslih pevskih zborov je nastopilo 21 skupin s 410 pevkami in pevci. Že tradicionalno se ZKO gorenjskih občin dogovorijo o izvedbi in nosilcih - orga-nizatorjih skupnega programa, tako da v ta programski sklop sodi predvsem sodelova-nje skupin iz našega področja na gorenjskih prireditvah, kot tuđi izvedba katere iz-med prireditev. ZKO Domžale je v letošnjem letu organizator dveh gorenjskih prireditev, in sicer srečanja plesnih skupin ter srečanja citrarjev Corenjske. Nastopi skupin na gorenjskih prireditvah Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov je pripravila ZKO Tržič, 23. maja, v OŠ Bistrica. Na tej prireditvi sta se predstavila otroška zbora OŠ Mengeš in OŠ Domžale. MePZ Groblje je nastopil v Moravčah Srečanje odraslih pevskih zborov je bilo 7. junija v Linhartovi dvorani v Radovlji-ci, organizator je bilo ZKO Radovljica. Na srečanju je nastopil Komorni zbor Limbar iz Moravč. Srečanje pihalnih orkestrov je 21. junija pripravila ZKO Kamnik, nastopila pa je tuđi Godba na pihala Domžale. Srečanja otroških gledaliških skupin, 19., 20. marca, na jesenicah sta se udeležili KD Jožef Virk in OŠ Krašnja. Organizacija prireditev ZKO Gorenjske Gorenjsko srečanje plesnih skupin, Na-mig '9? je 18. aprila v Kulturnem domu v Mengšu izvedla ZKO Domžale. Na za-ključnem nastopu, pripravili smo dve predstavi, je sodelovalo devet mlajših skupin in devet starejših, predvsem iz območja ZKO Kranj in ZKO Tržič. Nastopila je tuđi skupina plesne sole Miki. V program prireditev, ki jih skupaj z ob-močnimi zvezami pripravlja ZKO Slovenije, so se tuđi v letošnjem letu vključevale nekatere skupine iz našega območja. Na tekmovanju Naša pesem '97 19. in 20. aprila v Mariboru je uspešno nastopil Domžalski komorni zbor in osvojil Zlato plaketo mesta Maribor. Srečanja oktetov, 14. junija v Šentjerne-ju, sta se udeležila Oktet bratov Pirnat in Stobljanski oktet. Tabora pevskih zborov, tradicionalnega srečanja v Šentvidu pri Stični so se 22. junija udeležili upokojenska zbora iz Dom-žal in MePZ Šentviški zvon. ZKO Domžale je na osnovi dogovora s pristojnim odborom in vodstvom občine Domžale pripravila dve prireditvi. Slovenski kulturni praznik so počastili s prireditvi-jo 5. februarja v hali Komunalnega centra v Domžalah in nato 9. februarja z odkrit-jem nagrobne plošče župniku Francu Ber-niku ter župniku - skladatelju Matiji Tom-cu. Ob prazniku občine Domžale oz. slav-nostni seji občinskega sveta občine Domžale, na kateri so bila podeljena občinska priznanja, 16. aprila, v Viteški dvorani Bio-tehniške fakultete v Grobljah, je ZKO po-skrbela za pripravo dvorane in izvedbo kulturnega programa. Samostojno, seveda pa s pomoćjo sponzorjev, nadaljujemo tuđi s koncerti, na katerih želimo širši javnosti predstaviti mlade domače glasbene izvajalce. Prvi tak le-tošnji koncert smo pripravili 19. junija v grobeljski cerkvi, kjer sta nastopili sopra-nistka Alenka Gotar ob klavirski spremlja-vi Eve Bohte. Seveda pa moramo navesti tuđi to, da nismo v celoti uspeli izvesti predviđenih aktivnosti. To velja predvsem za gledališko dejavnost, vendar je potrebno ob tem po-udariti, da so skupine v letošnjem letu že uprizorile osem premiernih predstav, nekaj pa jih pripravljajo tuđi se za drugo polovico IcU. mr Na Mlin i srečanju pevskih zborov je prvič nastopil mešani zbor Svežina - KD in Radomlje Turistično društvo Radomlje Radomlje zopet med najbolj urejenimi kraj i v Sloveniji Komorni zbor Limbar je nastopil v Žejah »V Turističnem društvu Radomlje se zavedamo, da bomo člane pridobili zlasti z raznimi akcijami, zato se trudimo, da bi bilo teh čim-več,« je začel najin pogovor g. Igor Kuzmič, predsednik Turističnega društva Radomlje; z njim sva se najprej ustavila ob njihovi akciji, s katero skušajo urediti levi breg Ka-mniške Bistrice v Krajevni skupno-sti Radomlje. Urejanje brega so se lotili iz već raz-logov. Prvi je ta, ker bi s tem onemo-goćili poplavljanje Kamniške Bistrice, saj njena dosedanja ureditev upošteva Ie desetletne vode. Prepričani so tuđi, da bi krajani prenehali odlagati smeti in onesnaževati breg Kamniške Bistrice, će bi bil ta urejen. Sedanja neure-jenost in zaraščenost brega pa privab-Ijata zlasti v objemu noći krajane, ki smeti pripeljejo, odvržejo in izginejo, krajevna skupnost pa naj za njimi pos-pravlja. Tretji razlog pa je, da bi radi breg spremenili v sprehajalno pot, ka-sneje morda v kolesarsko stezo, pozi-mi pa v rekreacijske površine za smu-ćarje tekače. Ob tem g. Kuzmič pred-l.iga, da se že urejen breg Bistrice v Domžalah in v KS Vir poveže z ureje-nim bregom v njihovi KS, nadaljuje v KS Homec-Nožice in sosednji občini Kamnik ter tako zagotovi celovito urejen breg Kamniške Bistrice, vse to pa bi lahko povezali tuđi z bližnjim Arbo-retumom Voleji Potok. To je prihodnost Turističnega društva Radomlje, sedanjost pa so razne akcije, od katerih naj omenim Ie nekatere: izhajanje glasila RADOMELJSKO OGLEDALO, ki ga brezplačno prejme vsaka družina iri v katerem pišejo o problemih, ki so še posebej povezani s krajem, prospekt zgibanka TURI-STIČNA PONUDBA RADOMELJ z bližnjo okolico, s katerim so se predstavili ob Dnevu občine Domžale na idzslavi cvetja v Arboretumu Voleji Potok, sedaj pa ga dobite v turisti<" nem društvu, prostorih KS Radomlje in Arboretumu ter razglednica RADO-MELJ s fatografijami Foto kino video kluba Mavrica Radomlje. Razglednice lahko kupite v Napredkovih marketih v Radomljah ter Preserjah, trgovini Dika Radomlje, na Pošti Radomlje, ob vhodu v Arboretum, v kratkem pa jih no mogoće dobiti tuđi v Kočninih tr-govinah. Poteka tuđi akcija IZBIRAMO NAJ-LEPŠE OKENSKO IN BALKONSKO O/ETJE, h kateri so povabili tuđi krajane bližnjih Rov, Homca in Preserij. Moški zbor Lipa Trojane Borno tuđi v letu kulture v turizmu naj... Tradicionalno tekmovanje »MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA«, ki ga že vrsto let skupaj s števil-nimi sponzorji organizira Turistićna zveza Slovenije, v katerem so Domžale že dvakrat osvojile laskavi naslov najbolj urejenega mesta med srednjimi in manjšimi mesti, je v polnem teku. Podobno kot prejšnja leta je tuđi letos njen cilj izboljsanje kakovosti življenja, urejanje in varovanje okolja, ohranjanje domaćnosti in gostoljubja, obogatitev ponudbe ter uveljavitev promocije Slovenije in vsakega turističnega kraja posebej. Leto 1997 je razglašeno za leto kulture v turizmu, s cimer je TZS želela poudariti pomen kulture in umetnosti za kako-vostno turistićno ponudbo, ki mora postati del celovite ponudbe. Po vsej Sloveniji ugotavljamo, da število kulturnih prireditev vsako leto narašča in da se kulturni in turistićni delavci dobro zavedajo, kako pomembno je njihovo sodelovanje. Se posebej bo na leto kulture vplival EVROPSKI MESEC KULTURE, će se potrudite, boste morda še ujeli katero od številnih prireditev, ki jih v Ljubljani v teh dneh res ne manjka. V naši občini sta kultura in turizem že dolgo drug druge-mu naklonjena in tuđi v letošnjem letu ne bo nić drugaće, saj številna društva s svojimi prireditvami, mnoge izmed njih ima-jo tako kulturno kot turistično naravo, lepšajo vsakdan svojih ćlanov, predvsem pa vseh tistih, ki jih obišćejo. Će se tomo v letošnjem letu na področju kulture v turizmu posebej potrudili m področju urejanja objektov kulturne de-diščine in njihove okolice ter objektov oziroma odprtih pro-storov za kulturne prireditve, bo med najpomembnejšimi pri-zadevanji za kakovost življenja v zdravem - neosnaženem okolju skrb za pravilno zbiranje, odsfranjevanje in deponiranje odpadkov ter skrb za ohranjanje in varovanje čiste vode. Naše delovanje bo še bolj usmerjeno v ozaveščanje in izobra-ževanje krajanov na tem podroćju. Organizatorji tekmovanja obljubljajo, da bodo posebej skrbno preverjali, kako v posameznem kraju ali meslu skrbi-jo za celostno snažnost kraja, za ustrezno zbiranje in deponiranje odpadkov ter za zaščito in urejanje vseh voda. Zato ob vabilu, da se vsi skupaj tuđi letos potrudimo in čimveč prispevamo k temu, da bodo lepa, urejena in čista vsa naša naselja, še: dobrodošli na kulturnih in turističnih prireditvah, pa kjerkoli že bodo. V. Akcija je med krajani naletela na ugo-den odmev in bo prispevala k lepšemu videzu Radomelj in okolice. K temu pa bo prispevala tuđi ureditev središča Radomelj, kjer naj bi zgradili nov po-slovno-stanovanjski blok. V sklopu tega bi TD Radomlje na Mlinščici rado postavilo leseno mlinsko kolo - tako, kot je bilo na mlinih pred desetletji in stoletji, v spomin na mline, ki so dali ime najpomembnejši vodi na tem ob-močju. Mlinsko kolo naj bi postalo tu-ristična znamenitost Radomelj. To pa iz leta v leto vse bolj postajajo rado-meljske narodne nose, ki so ćedalje številčnejše in moj sogovornik je zlasti vesel, ker je med več kot 50 Ijudmi, ki ohranjajo kulturo oblačenja naših prednikov, veliko mladih. Ob tem ne pozabi pohvaliti Gostišča Šraj, ki je glavni sponzor številne skupine narodnih noš. »Društvo se številćno krepi, kar pre-cej čez 100 nas je že,« pravi g. Kuzmič in poudarja, da se člane najiažje dobi z raznimi akcijami, zato je prepričan, da se bodo spomnili še kaj dobrega. Nekaj dobrega je tuđi sodelovanje z Arboretumom Volćji Potok, ki dobiva Igor KUZMIČ vse bolj določene oblike in se poćasi širi. S skupnim sodelovanjem so ocvetli-čili ograjo čez Mlinščico, upa pa tuđi, da se bodo kmalu sestali v okviru KS in sprejeli dogovor o sodelovanju v pri-hodnje. Urejene Radomlje, ki so prav-zaprav predprag Arboretuma, so nujna potreba, ki se je je treba zavedati in tuđi uresničiti tako, da bi bile Radomlje ocvetličene in bi s splošno urejenostjo lahko ponovno konkurirale za najbolj urejen manjši kraj v Sloveniji, kar so pred leti že bile. Pri tem pa moj sogovornik opozarja na problem čišćenja kraja, kjer navadno posredovanje na občini Domžale ne rodi sadov, ker da za pometanje in urejanje zelenić, čišćenje propustov in jaškov v Radomljah ni denarja. Ljudje pa vidijo vse in tuđi to, da v središču občine pometajo, ureja-jo zeleniće in še marsikaj. Za Domžale torej denar je in g. Kuzmič upa, da bo denar in ustrezna služba za čišćenje tuđi za Radomlje. K lepšim Radomljam pa bo veliko prispevala tuđi prometna urejenost kraja, ki je zlasti kritična ob razstavah. Pločnik je Ie delna rešitev tega problema, potrebno bo nekaj več in tuđi pri tem »več« KS Radomlje priča-kuje pomoć Občine Domžale, pa tuđi države Slovenije,- saj naj bi z ustrezno zakonodajo na področju delitve turi-stične takse uredili financiranje vseh tu-ristićnih društ^v. Ob koncu najinega pogovora se je g. Igor Kuzmič zahvalil vsem, ki so ka-korkoli prispevali, da društvo uspešno dela, sama pa sem pri njihovem delu zaželela veliko uspehov in čirnvišje mesto med manjšim kraji v Sloveniji. V. VOJSKA kovinOtehna OPREMA, MENGEŠ, Kolodvorska 2, tel.: 061/737-006 TEHNIKA, MENGEŠ, Slovenska 73, tel.: 061/737-147 POLETNI BUM 2 1. Zamrzovalna omara Gorenje ZO 23.3 2. Kombinirani hladllnik Gorenje HZ 26.3 3. Kombinirani hladllnik Gorenje HZ 31.3 4. Hladllnik Gorenje HD 14.1 E 5. Pralnl stroj Gorenje WA 909 x 65.900,00 6. Pomlvalnl stro] Gorenje 604 S 75.900,00 56.990,00 7. Barvnl televizor Vovager 51 TTX 43.990,00 64.900,00 8. Barvnl televizor Gorenje Evelux 37 35.820,00 3 leta garancije 39.590,00 75.900,00 9. Gorska kolesa Rog in kolesa Cinzla že od 27.700,00 10. Velika izbira pralnih praškov In člstll po izredno ugodnih cenah. Nudimo visoke gotovinske popuste in ugodno čekovno prodajo. nemogoče Je mogoče nemogoče Je mogoće nemogoče je mogoče Velja do razprodaje zalog! nemogoče Je mogoče Domžale /lamnik AVGUST T r VELIKI SRPAN LJ IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Kruhova pijanost je najhujša« Žetev je za nami in kombajni so za letos opravili delo. Kako lep je pogled na zlatorumena polja, na katerih smo vsako lelo priće ču-dežni pomnožitvi kruha! In kako žalostno je bilo videti žitna polja v Prekmurju, na katerih je toča opravila svojo strašno žetev. O kruhu so pisatelji napisali veliko lepega in pretresljivega. Naj omenim samo dve najbolj znani crtici: Sveto obhajilo (Ivan Cankar) in Kruh pono-či spi (Ivan Sivec). Ni čudno, da je tuđi v pregovorih pogosto beseda o kruhu, saj je to najboljša hrana in naš največji prijatelj. DanaSnja presita zahodna družba zaradi kmetijskih presežkov omejuje sejanje žita in z njim na veliko krmi domaće živali. Zato težko razume pregovore o tem, kaj je Ijudem vćasih pomenil kruh: Brez kruha je vsak obed grenak. Brez kruha in suknje ne hodi v planine. Bolje je kos kruha v tepu kakor pušeljc za klobukom. Skorjica kruha, grozdova juha (vino) - to je življenje. Človeka ne greje kožuh, ampak kruh. Kruh je v večjem delu sveta Se vedno najbolj razširjena in običajna hrana, ki se prilega skoraj k vsaki drugi hrani: Koder sonce teče, kruh se peče. Sadje je les, ako ni kruha vmes. Kdor vsak dan je pogačo, si končno zaželi kruha. Slaščičar najbolj hvali kruh. Jezus nam je v molitvi Očenaša na-ročil, naj nebeškega Očeta prosimo za vsakdanji kruh. Će kljub temu mnogi Ijudje umirajo od lakote, je kriva naša sebičnost, ne pa Bog, kajti velja: Kdor da trebuh, da tuđi kruh. Bog, ki je dal zobe, bo dal tuđi kruh. O lenuhu rečemo, da še suhega kruha ne prisluži, o pridnem člove-ku pa velja: Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Tam, kjer glad mori lenuha, naj-de pridni dosti kruha. Naslednja dva pregovora danes komaj še jemljemo resno, ražen če nam »kruh« pomeni gmotne dobrine nasploh: Sosedov kruh lepše diši (ali: ima večji krajec). Ob sosedovem kruhu dobiš tek. Še hujša kakor nevoščljivost pa je presitost ali preobjedenost. Ljudski glas jotakole označi: Si temu trebuh u še bel kruh ni všeč. Kruhova pijanost je najhujša. Kruha se je preobjedel pa s pamet jo se je skregal. Prihodnjič borno natresli še nekaj starih modrosti o lakoti in o »tujem kruhu«. Za pokušino naj bo tale: Tu-ja peka ni ma teka. BOGDAN DOLENC DOMŽALSKI TABORNIKI Ob Kolpi jelepo Domžalski taborniki so se letos odločili, da svoj počitniški tabor postavijo ob Kolpi. V prijetni va-sici Zgornji £adenci nedaleč od Starega trga ob Kolpi so našli pri-jeten travnik in prostor za šotoriS-ce z obveznim jarbolom za zastavo in skoraj 100 tabornikov, ki so (bodo) v treh izmenah preživeli prijetnih deset dni. Ob Kolpi bodo letošnje počitnice preživljali taborniki v štirih izmenah, in sicer ima Rod skalnih taborov v drugi izmeni prijavljenih 74 tabornikov, v tretji 43, v četrti, ki je namenjena predvsem odraslim, pa 35 tabornikov. Čeprav je bila Kolpa mrzla za ko- panje in je tabornike kar pridno modi dež, je taborjenje minilo v prijet-nem razpoloženju, velikem številu tabomiskih veščin, orientacijskih po-hoclov, dru^dbnih iger, posebrid skrb pa je bila dana tuđi preizkusu preži-vetja v naravi. Taborniki so bili nad bivanjem ob sicer mrzli Kolpi navdu-seni. Nudila jim je obilo užitkov v plavanju, veslanju pa tuđi lažjega raf-tinga je bilo kar nekaj. Ob vseh štirih izmenah taborjenja ob Kolpi pa bo Rod skalnih taborov sodeloval tuđi na slovenskem zletu tabornikov v Velenju, tam bo na 10-dnevnem zanimivem srećanju iz Domžal kar 60 udeležencev. V. KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN PRI DOMŽALAH vabi na tradicionalno, deseto mednarodno prireditev Glasba treh dežel 23. avgusta ob 20.30 v Poletnem gledališču na Studencu V kulturnozabavnem programu bodo nastopili: SLOVENIJA- Ansambel Alfi Nipič in njegovi muzikantje, New Swing quar-tet, M4M Ivan Hudnik, Ansambel Gamsi, Ansambel Gašperji, Ansambel Gre-ga Avsenika Domžalska godba, baritonist Marko Fink, citrarTomaž Plahutnik, Slavko Avsenik starejši z Cašperji, Mengeški folkloristi, narmonikar Domen Jev- šenak; ITALIJA: Ansambel Beneški fantje Antona Birtiča, kitarist Marko Feri; AVSTRIJA: pevski kvartet Bratje Smrtnik, Ansambel Ko-renika, jodlarski trio, sestavljen iz prikupnih deklet Die Hiata-madln. Program bosta vodila Betka Šuhelj in Janez Dolinar. Po trinajstih letih bo v družbi glasbenikov narodnozabavnega ansambla Cašperji po-tegnil meh svoje harmonike legenda slovenske narodnozabav-ne glasbe g. Slavko Av-senik • AVSTRIJA. ITALIJA SLOVENIJA DRUŠTVO IZCNANCEV DOMŽALE Na obisku pri Erazmu Predjamskem Čeprav prva naloga Društva izgnancev Domžale ostaja skrb za uresni-čevanje sprejete zakonodaje na področju žrtev vojne, društvo lepe poletne dni izkorišča tuđi za organizacijo izletov, ki marsikomu od nekdanjih izgnancev polepša dni njegove starosti. Zaradi velikega zanimanja smo se tako konec junija ponovno odpeljali do Og-leja, Gradeža in Doberdoba, izlet pa obogatili še z obiskom Predjamskega gradu v blizini Poslojne. Blizu 50 članov društva, med kalerimi jih je bilo kar nekaj, ki so prvič obiskali la del Slovenije in Kalije, je spremljalo lepo vreme in dobro počutje ter veliko novih informacij o krajih, ki so jih obiskali. V starodavni Škofji Loki pa je bila tuđi letošnja programsko-volilna skupščina Društva izgnancev Slovenije. Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen g. Vlado Deržič, sprejet pa je bil tuđi nov statut društva. V izjavi za javnost so izgnanci zahtevali čimprejšnjo razrešitev odprtih vprašanj v zvezi z uresničenjem zakona o žrtvah vojne, hkrati pa tuđi čimprejšnje sprejetje zakona za povrnitev vojne škode. Ob koncu pa se informacija za vse žrtve vojne - izgnance in inlernirance, o re-ševanju njihovih zahtev v okviru Upravne enote Domžale. Po zadnjih podatkih je rešenih na pivi stopnji že več kot 400 vlog, nekaj več kot 200 žrtev vojne pa že ima dokončnc sklepe o priznanju pokojninske dobe in izplačilu rente za čas izgnanstva. Sredi julija je Društvo izgnancev Domžale organiziralo tuđi obisk naše »prelepe« Gorenjske, o katerem pa več prihodnjič. Vsem članom Društva izgnancev Domžale želimo prijetne poletne mesece. D. I. Proslava v Prečni Na letališču v Prečni pri Novem mestu je bila dne 21. 6. 1997 veli čast na proslava 55-letnice usta-novitve prvih partizanskih brigad. Po veliki italijanski ofenzivi, v kale r i je sodelovalo 120 tisoč okupatorskih vojakov in tuđi precej be-logardistov proti slabo oboroženi partizanski vojski, ki je štela le nekaj tisoč borcev. Žrtve med partizani in civilisti so bile strašne, nišo pa uničile morale in poguma preživelih borcev in aktivistov. Po končani ofenzivi, ki je trajala več kot mesec dni, Lahi pa so s po-žigom na stotine slovenskih vaši, streljanjem ujetnikov in talcev ter množičnim deportiranjem moških v koncentracijska taborišča pokazali tako imenovano dvatisočletno rimsko kulturo, nadgrajeno z Mussolini-jevim fašizmom. Ustanovljene so bile 4 brigade: Gubčeva, Tomšičeva, Cankarjeva in Šercerjeva, pa tuđi več odredov, ki so dokazali okupatorju, da partizani nišo uničeni, kot je trobila njihova propaganda, nasprotno, da se njihova moč zopet nezadržno krepi. Te brigade so do zmagovitega konca voj- ne, z mnogimi drugimi ustanovljeni-mi, kasneje bojevale mnoge zmago-vite bitke, pa tuđi doživele nekaj tež-kih porazov. Več kot pet tisoč udeležencev proslave je pozdravil novomeški župan, slavnostni govor pa je imel predse-dnik države Milan Kučan. Predse-dnik Združenja partizanskih borcev Ivan Dolničar pa je orisal razvoj os-vobodilnega gibanja in omenil tuđi prizadevanje nekaterih sil v naši družbi, da bi razvrednotili pomen os-vobodilnega boja in žrtev, ki so padle v tem neenakem boju z okupator-jem in njegovimi pomagači. Pester kulturni program so izvaja-le številne glasbene, igralske in plesne skupine iz Dolenjske, prisoten je bil tuđi ćastni vod Slovenske vojske, razstavili so pehotno orožje in oklo-pnike, nebo pa so preletavali avioni in helikopterji. Tuđi padalci so pokazali svojo izvežbanost v skokih. Iz Domžal, Moravč, Lukovice in Mengša se je proslave udeležilo ok-rog sto borcev in aktivistov NOB, prijav je bilo še več, vendar sta bila na razpolago samo dva avtobusa. IVAN LOŽAR NISMO POZABILI Tudi letos slovesnov Križkarjevih smrečicah »S tega zbornega mesta so 27 7 1941 odšli prvi borci za svobodo na oborožene akcije proti okupatorju,«, je zapisano na pomniku v Križkarjevih smrečicah ob cesti Preserje-Ra-domlje in marsikdo se bo še spomnil, da je nekdanja Občina Domžale, sku-paj s sosednjo kamniško nekoč v spo-min na odhod mladih fantov uporni-kov praznovala občinski praznik. Občinski praznik se je medtem že večkrat spremenil, spomin na 27 julij 1941 in na številne pogumne borce pa ostaja in tako, kot že vrsto let, so se tudi letos 27 julija ob pomniku zbrali ne-kdanji borci, krajani Radomelj in vsi drugi, da počastijo spomin na dogo- dek, ki je pomenil začetek vstaje na domžalskokamniškem območju, saj je radomeljska skupina, ki jo je dr. Marijan Dermastia razdelil na dva dela, v noči na 28. julij 1941 uničila dva mosta na tem območju in se kasneje vključi-la v Kamniški bataljon, ki je bil v letu 1941 najbolj aktivna enota. Po tem ko je prvoborec Kostja Bizjak prižgal ogenj v žari, ki simbolizira začetek upora, je spomine nanj obudil Rajko Hafner in dejal, da so julija 1941 v partizane odhajali mladi in stari, neobre-menjeni, vendar z enim samim ciljem: upor proti okupatorju. Svojo domovino so ljubili in jo hoteli braniti, kar so dokazovali vsa leta vojne. Spomnil je na leto 1942, na ustanovitev štirih slovenskih brigad, pa tudi na priključitev Slovenske Primorske in na koncu po-udaril, da je danes veliko spreneve-danj, ki so se pokazala tudi v našem parlamentu, ko so nekateri zahtevali ukinitev 27. aprila kot začetka upora in državnega praznika. Predlagatelj uki-nitve ima med parlamentarno demokracijo vso pravico, da to predlaga, ni-ma pa prav, je poudaril g. Hafner in spomnil, da brez 27 aprila 1941 - začetka boja proti okupatorju, tudi drugih ctoevov - 26. junija, 15. septembra, ki jih nekateri predlagajo, ne bi bilo. Številni udeleženci, iz leta v leto jih je več, so v kulturnem programu pri-sluhnili partizanskim pesmim v izvedbi Moškega pevskega zbora Radom-Ije in recitatorki Francki Kosmač. Organizatorji OO ZZB NOV Domžale se iskreno zahvaljujemo krajevnima skupnostma Preserje in Radomlje, ki sta s finanćnimi sredstvi pomagali organizirati in izvesti spo-minsko slovesnost v Križkarjevih smrekcah. V. Prijetno druženje Tudi letos je 4. 7 krajevna organizacija ZB - NOV Vir pod vodstvom predsednika organizacije tov. Koplana organizirala prijetno srečanje preživelih bortev in bork NOV ter njihovih prijateljev. Sreća-nja so se od 134 članov krajevne organizacije udeležili 103 dani. V prijetni družbi in lepi Moravski dolini v Domu lovske družine Morav-će so nas s priložnostnimi pozdravi in govori nagovorili: predsednik KO-Vir tov. Koplan, podpredsednik Občinske organizacije ZB-NOV tov. Rajko Hafner ter predsednik lovske družine Moravće. Za popestritev in prijetno razpobže-nje pa je dodatno poskrbel partizanski in priljubljeni harmonikar BOZO MA-TICIČ iz Kamnika. Vsesplošna želja vseh prisotnih je bila: s tako prijetnimi in družabnimi srečanji je tudi v prihod-nje treba nadaljevati! Tako smo si ob slovesu vsi zaželeli!: Tovariši, prihodnje leto zopet NA-SVIDENJE! IVAN BOLHAR Agilitv V Domžalah razglasitev letošnje slovenske re-prezentance. Prvo soboto v Juliju je bila na stadionu kinološkega društva Domžale mednarodna tekma v agilitvju za naslov CACIAg, ki je štela tudi za državno prvenstvo Slovenije za leto 1997 V razredu A2-standard ga je osvojil Iztok Hiršenfel-der z malinoisom Svitom, v razredu A3-standard pa avstrijski tekmovalec Otto Fruevvirth s psico pasme malinois Beo. Otto Fruehvvirth je bil tudi zmagovalec v seštevku obeh tekov v razredu A3-standard. Silvija Trkman s samojedom Mekom -Aikenom je bila zmagovalka v skupnom seštevku v razredu A2-standard, s tem si je priborila me-sto v državni reprezentanci; v A2-mini pa je zma-gala lana Plahuta s psom Luxijem. V razredu A3-mini je nastopala le ena tekmovalka, Avstrijka Ha-nelore Kroprtisch s psom Azzurom, ki pa je bila žal diskvalificirana, ker je pozabila psu sneti ov-ratnico. Da, tudi to se zgodi šampionom. V soboto zjulraj je v Domžalah lilo kot iz škafa. Te-kmovalci so se zbrali (in se skrili pod platnene strehe šotorov), tehnična ekipa pod vodstvom Janeza Raz-borška je kljub dežju požrtvovalno postavljala parkur in vsi smo upali, da bo dež prenehal. Kinološko društvo Domžale je namreč ta dan pod vodstvom Šaša Novaka organiziralo že tradicionalno mednarodno tekmo v agilitvju za naslov CACIAg. Letos so se prireditve poleg tekmovalcev iz Slovenije udeležili še tekmovalci iz sosedhje Avstrije in Madžarske. K nicdnarodnosti tekme je prispeval ludi danski sodnik Helge Nielsen. Gospod Nielsen (mimogrede, letos bo sodil na svetovnem prvenstvu v agilitvju na Danskem) je sodnik za agilitv že deset let in njegove bogate izkušnje so botrovale odlično postavljenim par-kurjem ter brezhibnemu sojenju. Sodniški pripravnik Cregor Maček je lako imel priložnost, da se je lah-ko učil od sodnika svetovne kategorije. V dopoldanskem delu prireditve so se zvrstili prvi teki razredov A1, A2 in A.3 (mini in standard), ki so bili postavljeni kot parkurji za agilitv (vključene tudi ovire s kontaktnimi conami). Dež sicer še ni prenehal padati, Zmagovalci v razredu A3 vendar travnato vadbišče ni bilo razmočeno in tekmovalci zaradi vremena nišo imeli večjih težav. Prvi tek v razredu A2 in A3 je stel tudi za naslov CACIAg. Zmagovalci po prvem teku so bili: v A1-mini Alenka Unk s psico Chico, v A1-standard Katja Žmitek s psico Pegy, Iztok Hiršenfelder si je z dobro pripravljenim psom Svitom in tekočim vođenjem priboril naslov CACIAg v razredu A2-standard, v A2-mini Jana Plahuta s psom Luxijem, v A3-stan-dard pa si je pritekel prvo mesto avstrijski tekmovalec Otto Fruewirth s psico Beo. Drugi tek - jumping (parkur postavljen brez ovir s kontaktnimi conami) je spremenil položaj na prvem mestu v skupnem seštevku le v razredu A2-standard, ker je bil Iztok s psom Svitom diskvalificiran, vendar se je z drugim psom Onixom prebil s šestega na tretje mesto. Prvo mesto v tem razredu je osvojila Silvija Trkman s psom Mekom - Aikenom. Najboljši trije po seštevku rezultatov obeh tekov v posameznih razre-dih so bili: Ai-standard: 1. Katja Žmitek s psico Pegv, 2. Jasna Železnik s psom Dandvjem in 3. Nadja Ko-dras s psom Rexom. At-mini: 1. Alenka Unk s psico Chico, 2. Anja Prebil s psom Bukijem in 3. Kristina Pavlin s psom Fidom. A2-standard: 1. Silvija Trkman s psom Aikenom, 2. Silvo Sirca s psom Runom in 3. Iztok Hiršenfelder s psom Onixom. A2-mini: I.Jana Plahuta s psom Luxijem, 2. Andrej Troha «. psico Spelo in i. Maja BoSković s psk o Kajo. AJ-standard: 1. Otto Fruehvvirth s psico Beo, 2. Bernard Primožič s psico Jilly. Ekipno je zmagala ekipa KD Ajdovšćina. Po drugem teku je sledil odmor, v katerem je posija-lo pravo poletno vroče sonce. Tekmovalci in obiskoval-ci so si privoščili počitek in prigrizek, /u dobro voljo je skrbel harmonikaš, kateremu se je s petjem pridružil tekmovalec Silvo Sirca iz KD Ajdovščina; dokazoval je, da poleg agilitvja obvlada tudi petje slovenskih narodnih pe-smi. Sledila je »open« ekipna tekma v jumpingu, v kateri so sodelovali vsi tekmovalci, razvrščeni v ekipe ne glede na razred. Zmagala je ekipa »Pedigree 1«, druga je bila ekipa »Pedigree 2« - obe iz KD Agilitv - Ilirija, tretja pa ekipa KD Maribor. Ker je bila tekma v Domžalah tudi zadnja kvalifikacijska tekma za izbiro članov slovenske državne reprezen-tance, ki nas bo letos zastopala na svetovnem prvenstvu na Danskem, je selektor reprezentance Silvo Škerget ob koncu prireditve razglasil, katere tekmovalke so dosegle pogoie za nastop na svetovnem prvenstvu v kategoriji standard. Slovenske barve bodo zastopale: TjaSa Cre-gorič s psom Dustv-Drimom in psico Dolly (oba pasme belgijski ovčar - malinois), Katra Obštetar / nemš-ko ovčarko Peco-Kajo, Mirja Lapanja / ameriškim staf-fordshirskim terierjem Black-Hunterjem in Silvija Trkman s samojedom Mekom - Aikenom (Silvija si je ravno s to tekmo priborila mesto v reprezentanci). V kategoriji mini Slovenija še vedno ne bo imela predstavnikov. Delegat na tekmi je bil predsednik KZS Dominik Pleter-šek. Castna pokroviteljica prireditve je bila Županja ob-čine Domžale Cveta Zalokar Oražem, ki jo je na po-delitvi zastopal tajnik občine Milan Pirman. Glavni pokrovitelj je bil Pedigree. Največ /aslug za odlično pripravljeno tekmo pa ima Sašo Novak, ker mu poleg brezhibne organizacije (tehnična ekipa, administracija, elektronsko merjenje časa in obdelava rezultatov) lahko čestitamo tudi za izbiro sodnika in veliko število tekmo-valcev iz drugih držav, ki mu jih je uspelo privabiti z ne-Jojletnimi dobrimi domžalskimi prireditvami v agilitvju. GREGOR MAČEK AVSENIK 26 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale Pisma bralcev SLAMNIK 7X4-599, 721-O22 Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne borno objavili. Pišem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne homo mogli objaviti. Pohvala odgovornemu uredniku Bogdanu Osolinu Sem redna bralka našega časopisa »Slamnik«. Je zelo zammiv. Ob-čutek imam, da je vedno boljši in privlačnejsi. Zelo ste nas pa presenetili z nadalje-vanjem o življenju našega akademske-ga slikarja Danijela Fuggerja, s katerim se je pogovarjal gospod |ure Berlot. Do sedaj smo zelo malo brali o slikar-ju. Veni pa, da bi zaslužil večjo pozornost za vse svoje delo v občini Domžale. Ko se srečam z drugimi Ijudmi, mi povedo, kako tuđi oni čakajo na nada-Ijevanje slikarjevega življenja. Veliko uspehov Se naprej vam želi bralka! NADA ŠPENKO Holandska vas II Spoštovani urednik, v zadnji številki glasila Slamnik ste objavili moj ćlanek pod naslovom »Holandska vas v Arboretumu«. Ko sem ga prebrala, sem ugotovila, da je predzadnji odstavek glede na izvir-nik tako spremenjen, da nima nobene-ga smisla oziroma da zavaja bralca, kar je seveda nedopustno. To pa se zlasti zato, ker je bila glavna pobuda za njegovo objavo ravno jasno in pošteno informiranje občanov o določeni, predho-dno že objavljeni tematiki. Netočna je nadalje navedba v omenjenem zapisu razgovora, po kateri naj bi bila glavna drutbemka novega podjetja že omenjena LB Hi- po, d. o. o. in SKB Investicijskopod-jetje, d. o. o. Glede na visino vlozka je namreč njegov največji solastnik podjetje ROD, d. o. o, iz Radomelj, s sedežem na Gostičevi 85, ki je vloži-lo 38.338.163 SIT (425.980 DEM). Lastnika tega podjetja pa sta Janez Narat iz Domžal in Aleš Ocepek iz Radomelj. Lep pozdrav! TANJA HACIN P S. Pri pregledu rokopisa smo ugoto- vili, da je prišlo do »klasične« napake pri vnosu teksta v raćunalnik, kar seveda ni opravičljivo. Avtorici se opravičujemo. UREDNIŠTVO Država jemlje otrokom K pisanju me je spodbudil prispe-vek gospe Cvete Zalokar Oražem, Županje Občine Domžale, v dvanaj-sti stevilki (19. 6. 1997) Domžalskih novic. Gospa Županja v prispevku Vi sprašujete, Županja odgovarja, Naj-bolj vroča tema tega poletja, piše o problematiki vzgoje oz. varstva predšolskih otrok. V prispevku ga. Županja najprej po-jasnjuje problematiko oskrbnin in ten programov v vrtrih. Njeno pisanje je tako rekoč povzetek zakonodaje, ki velja na tem podroćju in daje vtis, da živimo v socialni državi, kot nam zagotavlja v drugem ćlenu tuđi slovenska ustava. Tišti starši, ki smo dobili račune za varstvo svojih predšolskih otrok, pa smo bili so-očeni s kruto resnićnostjo. Naj navedem nekaj primerov. • V skladu z veljavnimi pravili naj bi starši plačevali akontacijo v visini 40% cene programa za otroke, ki so bili v vr-tec vpisani po 1. 9. 1996. Tako piše tuđi gospa Županja, dejstvo pa je, di> smo vsaj nekateri starši plačevali tuđi višja akontacijo. • Da višje cene programov staršev ne bi preveć prizadele, je z veljavnimi pravili določeno postopno zvišanje oskrbnin. Cena se lahko dvigne za najvcč 10%, in to 1.9.1996, 1. 3. 1992 1- 9. 1997 in 1.3.1998. Čine vrtcev v Domžalah so bile dejansko vsaj za nekaj otrok precej višje, kot bi smele biti. • Po pravilniku bi vrtec staršem moral ponuditi obročno odplačilo v prime-ru, da se je cena programa zvišala za već kot 3000 SIT. Domžalskim staršem ta možnost ni bila ponujena, ampak so jo lahko izkoristili le tišti, ki so se do vrl-ca obnašali nekoliko bolj agresivno. V drugem delu prispevka ga. Županja piše, da se je obćina vseskozi zavedala problematične situacije in jo skušala resiti. Trditev ni prepričljiva, saj je bilo že leta 1996 odklonjenih več kot 350 otrok (sprejeti le 304), v letu 1997 je bilo odklonjenih več kot 500 otrok (sprejetih le 142), ga. Županja pa piše o projektih, ki se bodo zgodili sele nekje v prihodnosti. Iz prispevka gospe Županje je razbra-ti, da je edina akcija, ki bi še letos lahko delno zmanjšala število zavrnjenih otrok, soglasje Ministrstva za šolstvo in šport, da lahko imajo oddelki v vrtcih v Domžalah večje število otrok od pred-pisanega v zakonu. V lastni občini se nam torej kaže morala države, ki v stiski vzame najprej najbolj nemoćnim, našim otrokom, Domžale pa bodo s ta-kim ukrepom postale kraj z najslabšim standardom otroškega varstva v Sloveniji. F. Č. (naslov v uredništvu) Sovražniki in kritiki -naši najboljši učitelji Vsako novo številko Slamnika z nestrpnostjo prićakujem, kajti te vnaprej vem, da me caka nov izziv in preizkus na poti k potrpežljivosti. Verjamem namreć, da ćloveku sovražniki, kritiki in nasprotniki ne pri-dejo nasproti kar po naključju. Člo-veku ponudijo posebno priložnost za duhovno bogatitev in rast, zato jim moramo biti globoko hvaležni in vdano sprejeti vse, kar se ob lem naučimo. Pa vendarle je včasih treba tuđi dvigniti glas in povedati resni-co, pojasnilo, ki ga nikakor ne želi-jo videti v pravi fuči. Tuđi v zadnji stevilki Slamnika me ni po/abil moj stalni kritik, g. |anez Stibrić. Vztrajno mi »koplje grob« in neprestano ponavlja laži kot dejstva, ki naj bi ustre- zala resnici, in da ne bi laži |x»tale resni-ca, ponovno ponavljam. 33. kongresa llJLA-e, Mednarodne organizacije lokalnih skupnosti, sem se ude-ležila kot podpredsednica Stalne konfe-rence lokalnih skupnosti Slovenije (po so-glasnem sklopu Predsedstva) v imenu slovenskih obćin, a nenazadnje tuđi kot Županja Občine Domžale. In kdo je pokril stroške? Del stroškov je udeležencem pokril organizator (IULA), del pa Stalna kon-ferenca lokalnih skupnosti Slovenije, ki za svoje mednarodno delovanje sprejeme tuđi sredstva iz republiškega proračuna. Proračun Občine Domžale in dom-žalski davkoplačevalci nišo bili zaradi udeležbc obremenjeni niti za en sam tolar. Z menoj je potoval tuđi mož, a izkljuć-no na lastne stroške, četudi je kasneje zaradi zanimivosti sodeloval pri delu neka-terih komisij (varstvo okolja). G. Stibrič, poleg mojega kajenja vas sedaj moti tuđi zagorelost. Priznam, res sem tuđi malo porjavela, saj sva zaradi čakanja na letalo imela tuđi en prost dan. Zdi pa st; mi, da imate porjavelo barvo radi tuđi vi, saj mi vztrajno pošiljate pozdrave s Kanarskih otokov. Žanje se vam lepo zahvaljujem ter vas prosim, da me zbrišete s spiska prijateljev, ki jim pošiljate razglednice. Iz njih sije en sam cinizem, pa še v nepotrebne stroške se spušćate. Pravico in vlogo tožnika in sodnika pa si je, glede na zapis v Prebliskih vzel tuđi odgovorni urednik g. Bogdan ()solin, nekako v stilu: »ti, ti, Županja, ker te ni bilo na osrednji proslavi dneva državnosti in sem zato zelo razočaran, ne bom objavit fotografije z nadškofom dr. Francetom Rodetom ob njegovem obisku v roj-stnem kraju,« kazen mora biti, in ker sem hudo užaljen, lahko sodim in presodim. Toda g. urednik, ali ste preverili, zakaj se je to zgodilo, preden ste si vzeli pravico kaznovanja. Moja vest je čista in v ce-lotnem času svojega mandata vestno iz-polnjujem vse svoje protokolarne obveznosti, će mi to dopuščata čas in zdravje. To mi je v čast in tuđi veselje. Ob lem srećujem veliko zanimivih ljudi in obe-nem predstavljam Občino Domžale. O tem naj sodijo in presojajo občani, društva in organizacije, ki me vabijo na prire-ditve, proslave, obletnice in tekmovanja. Žal se je tokrat zalomilo in med proslavo sem imela neprijetne zdravstvene te-žave. Škoda, ker ste bili po nepotrebnem razočarani. Ob tem bi se mi zdelo po-membneie, da bi se kot urednik globlje zavedali kronološke in zgodovinske vlo-ge ter poslanstva, ki ga ima glasilo Slamnik. In zato sem še vedno prepričana, da ni bilo prav, da ob obisku nadškofa dr. Franca Rodeta v rojstnem kraju, ki ga je objavil Slamnik (avtor lanez Stibrić), ni bi- lo niti omenjeno, da sva nadškofa v uvo-dnem delu pozdravila skupaj s predse-dnikom Krajevne skupnosti |arše-Kodi< a g. Marjanom Rućigajem in da sem mu v imenu Občine Domžale izroćila tuđi spominsko darilo reliefno skulpturo slo-venskega ornamenta avtorja g. Matjaža Brojana. Morda je bilo ob vsem lem narobe to, da sem bila na la svečan dogo-dek v imenu občine uradno |X)v,ibljcna samo jaz, o čemer ste me tuđi povprašali na seji Občinskega svela Občine Domžale. Sicer pa, karkoli že naredim, vedno je narobe;, čc se nećesa udeležim, sem tam po vaših odzivih odveć, če pa nekam up-ravićeno ne morem, potem je tu razočaranje in oćitek zavodniških in omalova-žujoćih namenov. Res je, kot pravite v uvodu Prebliskov, morali bi se za hip ustaviti v svojem hitrem tempu, si vzeti čas za razmislek in pošteno sodbo, ne pa na vse gledati takoj z užaljenosljo in / negativne plati. CVETA ZALOKAR ORAŽEM Spomeniki Po SSKJ je spomenik kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo ali dogodek. Imamo tuđi naravne spomenike; to so primerki žive ali nežive narave, ki imajo s svojo znaćilno obliko ali redkostjo pose-ben kulturni ali znanstveni pomen. Obstajajo pa tuđi rokopisni spomeniki. Slovenci imamo tisoč let stare Bri-žinske spomenike. Po vsem svetu pa je seveda največ različnih nagrobnih spomenikov. Stari kamniti spomeniki, glinaste ploš-čice, »popisane« s klinopisom in hieroglifi, egiptovske piramide, azteška piramidasta svetišča, budistićne pagode, posejane po Daljnem vzhodu ter številni drugi spomeniki so nekakšne žive priče bivanja in razvoja posameznih Ijudslev. Brez znakov in besedil, vrisanih v glinaste plošćice ali vklesanih v kamen, pisanih na papirus in pergament danes ne bi imeli tako bogate svelovne zgodovine. Stari in srednji vek sta nam kljub unićevanju in požiga-nju razlićnih spomenikov obranila boga-to kulturno dediščino. Kaj pa borno sami pustili zanamcem? Kakšne spomenike:1 zadnje stolci je slovi po tem, da je spomenike postavljalo ludi revolucionarjem in revoluc ijam. Tak primer - spomenik revoluciji - imamo tuđi sredi Ljubljane. Ker je to glavni ali osrednji slovenski spomenik, bi se dalo skkv pati, da je bil pri nas glavni dogodek med drugo svetovno vojno, ki smo ga oveko-večili za zanamce, le revolucija. Če bi bila za omenjeni ćas najbolj pomembna NOB, bi imeli danes velik spomenik partizanu - borcu proti okupalorju ali pa partizanski mami. Brez leh dobrosrčnih, hrabrih in |X)gumnih mam bi partizani tež-ko preživeli. One so bile vedno doma, partizani pa so se lahko premikali. Če je kje v Sloveniji lak spomenik, prosim, da naj se to javno [x>ve. Nič takega, pred-vsem pa velikega nimamo, niti skupnega sfx>menika vsem žrtvam 2. svel. vojne. In tako bodo zanamci čez slo |)r.ivil in n.ircdil (Irugopo-te/o. Za /m.igo je bil ivijbrž oskodovan tuđi FIDF. mnjster Igor Kragelj, ki je bil prepričan, dd se mu je prvokategornik |. Percl že vdal, pa je pospravil svoje figure na njihov začetni položaj. Sele dva kroga pred koncem turnirja je izvedel, da je z njim (]. R izgubil partijo. Nedopustna napaka se je /godila pied zadnjim krogoni, kojeso-dnik ).i,Hun.i!niku" sporoi'il ti.ipačen re-/.ult.il iiieii Vilnio Nadvešnik in Bogdanom (Xolinom, lako da so bili v /.nlnjcm krogu turnirj.i cisto drugaćni igralni pari, kot bi morali biti v KNiici. O tišini med igranjem v\rc|,i ne ka/c i/gubljali hcsed. N,i kom u m' piM u /jsiavlja \pias,inje, ali je bil turnir splob se regularcn. Ureja: Bogdan Osolin Domžale Najboljši šahist na junijskih hitropoteznih šahovskih turnirjih ŠD Napredek Domžale je bil Artur Jack, ki je v skupnem seštevku zbral 27 toćk. Drugo mesto je osvojil Boris Skok, za zmagovalcem je zaostal samo za pol točke, tretje in četrto mesto pa sta si na rednih pet-kovih turnirjih razdelila Peter Zupančič in Vitomir Janjić, zbrala sta 22 toćk. Sledijo jim B. Osolin 191. (sodeloval je na dveh turnirjih), A. Cerar 18,5 t. itn. Na tedenskih turnirjih v juniju, ki jih je vo-dil Peter Zupančič, je sodelovalo 14 šahistov. Na julijskih hitronoteznih šahovskih turnirjih ŠD Napredek Domžale je s tremi nasto-pi in tremi prvimi mesti ter 30 točkami zma-gal MK Bogdan Osolin. Drugo mesto je osvojil Vitomir Janjić 25 t., tretji je bil Artur |ack 24,51., ćetrti Boris Skok 22,51., peti Peter Zupančič 19 t., šesti Alojz Cerar 19 t., sedmi |anez Svoljšak 111. itn. V mesecu Juliju je na rednih tedenskih hitropoteznih turnirjih sodelovalo 14 šahistov. Grize Na šahovskem turnirju v aktivnem (pospe-šenem) šahu (švicarski sistem, 9 krogov) je 26. julija 1997 v Grižah zmagal mojstrski kandidat Dušan Brinovec s 7,5 točke. Dobro se je ocl-rezal med 32. šahisti Moravčan Alojz Cerar, ki se je s 6 točkami zavihtel na 7. mesto. Za njim se je na 9. mesto uvrstil Domžalčan Vladimir Ivačič, mojster, ki je zbral le 5 točk. Ljubljana Na 8. mednarodnem odprtem šahovskem turnirju mesta Ljubljana (od 21. do 29. junija 1997), na katerem je sodelovalo 128 šahistov (9 velemojstrov, 12 mednarodnih mojstrov, 10 mojstrov FIDE, 2 nacionalna mojstra...) je po 9. krogih zmagal ukrajinski velemojster Vladimir Tukmakov (šah. rating 2585), ki je zbral 7,5, t(x*-ke. Drugo mesto je zasedel Ukrajince: Oleg Romanišin (VM), tretje ruski velemojster Evge-ny Svešnikov in ćetrto velemojster s slovensko zastavico Enver Bukić, vsak je zbral 7 tcx;k. Kar devet šahistov je zbralo 6,5 točke, med njimi so tuđi trije slovenski igralci: Leon Mazi (5. mesto), Duško Pavasovič (9. mesto) in Matjaž Mikac (10 meslo). Na tem močnem šahovskem turnirju so igrali tuđi štirje šahisti ŠD Napredek Domžale. Najboljši med njimi je bil Vinko Piber, ki je s 50% izkupićkom zasedel 64. mesto, MK Janez Hribar je prav tako s 4,5 točke osvojil 68. mesto, 91. je bil 12-letni Aleksander Nadj 4 točke in I IZ Petra Brezovšćek (14. let) z 2,5 točke. Poglejmo si še lepo zmago Vinka Piberja, najboljšega šahista SD Napredek Domžale na tem Ijubljanskem OPEN turnirju, nad Štefa-nom Režonjo (rat. 2200), 36. na listi igralcev po ELO ratingu. V. Piber : S. Režonja (Kraljevi gambit) - I. e4 e5 2. f4 d.5 1 (wd5 e4 4. di Sf6 5. dxc4 Sce4 6. Sf.3 I.c5 7. De2 I.f5 8. Sc.3! De7 9. Le'i Sw<:3 10. Lxc5 Sxe2 11. Lxe7 Sxf4 12. US Sd7 13. 0-0-0 0-0-0 14. Td4! Sg6 15. g4 I.xg4 16. Txg4 Sf6 17 Td4 Txd5 18.1.h3+ Kb8 19. Thdi Thd8 20. Txd5 Txd5 21. Txdri Sxd5 22. Sg5 Sgf4 23. If5 ff> 24. Sxh7 Se.3 25. Ld7 bf> 26. t/8 -1:0. Zelše pri Cerknici Na 3. poletnem šahovskem turnirju v n.iravi je 27 julija 1997 v Zelšah po 9. krogih švicar-skega sistema v pospešenem šahu slavil med-narodni mojster Zlatko Bašagić, ki je zbral 7,5 točke. Nn kar močn(>m turnirju sta igrala tuđi MK Vid Vavpetić (61., 5. mesto) in M Vladimir Ivačič (5,5 t., 9. mesto), šahista ŠD Napredek Domžale, med 33 šahisti pa je solidno 13. mesto zasedel »novopečeni« prvokategornik iz Moravč Alojz Cerar, ki je za seboj pustil znana šahovska imena, kot so Miha Fur-lan, Petra Ipavec, Darko Anlonijevič, Tomaž Marinšek itn. Umri je Miguel Najdorf, najstarejši velemojster na svetu Le kateri šahist ne pozna neštetokrat zaigrane Najdorfove variante v sicilijanski obrambi (1. e4 c.5 2. Sf3 d6 3. d4 cxd4 4. Sxd4 Sf6 5. Sc.3 a6!)? Varianta je dobila ime |xj legendarnem argentinskem velemojstru Miguelu Najdorfu, ki je umri pred dobrim mesecem dni, to je 6. julija 1997 v Malagi v Španiji. El Grande Miguel, velikan šahovskega sveta, se je rodil 15. aprila 1910 v Varšavi. Svojo dolgo šahovsko pot je začel v rodni Poljski, ko je leta 1930 na šahovskem turnirju v Varšavi delil 6.-7 mesto in postal šahovski mojster. Svojega šahovskega učitelja Saviellva Tartako-vverja, ki je tuđi igral do poznih let, premnga v mini dvoboju 1935 z 2,5 : 1,5. Na prvenstvu Poljske istega leta deli 2.-4. mesto in zaigra za svojo domovino na olimpiadah 1935., 1937, 1939. leta, ko je na vseh treh v točno 50 par-tijah osvojil izrednih 39,5 točke (79%). Velika prelomnica v njegovem življenju je postala ravno jubilejna olimpijska partija v Bu-enos Airesu, kajti v tistem času je izbruhnila 2. svetovna vojna. Moša Najdorf je bil jud, žalo je, kot većina njegovih tovarišev v ekipi, za-prosil za politični azil v Argentini, kjer je leta 1944, ko je postal argentinski državljan, spre-menil svoje ime v Miguel. Po vojni si je Najdorf zelo prizadeval, da bi stopil v stik s svojimi številnimi sorodniki. Za svoje najožje je dokaj kmalu izvedel, da so umrli v koncentracijskih taborišćih, vendar se je težavno iskanje za drugimi sele dobro začelo. Prvikrat je skušal opozoriti naše že med vojno, ko se je leta 1943 pomeril v simultanki kar z 202 šahistoma (182 zmag, 12 remijev, 8 fjorazov), toda brez želenega odziva. Dve leti po vojni se je odločil še za težji in za lakrat nedoumljtv poskus: odigral je simultanko na slepo s 45 šahisti. Kljub odmevni /mngi, oddal je namreć le 4 remije in izgubil 2 partiji, so se svetovni medji še bolj potrudili, ko se je raz-vedelo, da šahista ne žene želja po slavi in re-kordih, ampak išće le svoje domače. Toda Miguel Najdorf je spoznal, da je ostal popolno-ma sam na svetu. To kruto spoznanje ga ni zlomilo, ciobil je moć in si zadal dve nalogi. Odločil se je, da bo odslej živel tuđi za svoje najdražje in da bo postal bogat. Oboje mu je uspelo! Velemojstrski naslov je Najdorf rlobil letn 1950, ko je FIDE prvič podelila ta najvišji šahovski naslov takratnim najboljšim svetov-nim šahistom. Že do tega leta je pobrnl na moćnih mednarodnih turnirjih kar 11 prvih nagrad (Buenos Aires, Mar del Pinta, Praga, Barcelona, Benetke, Bled/1950 itn.). Najbolj zvest je bil Miguel Najdorf šahovskim olim-piadam, saj je trem nastopom za Poljsko do-dal še 9 za Argentino, za k.itero je 1950. v Dubrovniku in 1952. leta v Amsterdamu usl-varil najboljši rezultat na prvi deski. Najmanj desetkrat je bil Najdorf še kapetan argentinske šahovske reprezentance, sedemkrat (1949, 1951, 1952, 1955, 1962, 1964, 1968) pa argentinski državni prvak. Zanimivo je, da je še lansko leto v 86. letu obiskal in gledal partije najboljših šahistov na olimpiadi v Erovn-nu v Armeniji. Leta 1950 je nastopil na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka in zasedel 5. mesto, tri leta kasneje se je še enkrat uvrstil med najbolj-še na svetu in v Zijrichu delil 6. mesto z ruskim velemojstrom Efimom Gellerjem. Četrt stoletja je bil Miguel Najdorf eden naj-večjih turnirskih igralcev na svetu. Prvo mesto si je razdelil z LucJekom Pachmanom 1961. leta, ko je za njim zaostal tuđi legendarni ame-riški velemojster Robert Fischer (svetovni prvak od 1972. do 1975. leta). Najboljši rezultat je dosege! leta 1962 v Hnv.ini, ko je z zmago na turnirju za seboj pustil već takratnih vrhunski!) velemojstrov. Za njim so se uvrstili Boris Sp.is-ski (svetovni šahovski prvak od I. 1969 do I. 1972), Lev Polugajevski, Vasilij Smislov (svetovni šahovski prvak od 1957 do 1958 leta), Sve-toz.ir Gligorić, Borislav Ivkov im. Miguel Najclorf je v življenju odigral nekaj ma nj kot 100 moćnih mednarodnih turnirjev in različnih šahovskih tekmovanj, kljub starosti je odigral vsaj en turnir na leto, tuđi letos. Še pri 69 letih je bil v vrhunski formi, saj je na močnem turnirju v Buenos Airesu delil 2. mesto z Angležem Antonvijem Milesom, Švedom Ulfom Anderssonom in naturaliziranim Francozom Borisom Spasskijem. Moša Najdorf, izredno samosvoja šahovska osebnosl, je bil ćelo desetletje najstarejši velemojster na svetu (ki je vseloj rad igral hitro-potezne partije za denar), sedaj je najstarejši Madžar Andro Lilenthal, ki je bil 5. maja star 86 let. Kraljevska igra je s smrtjo Miguela Najdor-fa izgubila velikega šahovskega kralja. V spomin na velikega šahovskega kralja objavljamo njegovo t. i. »nesmrtno« partijo, ki jo je odigral v Varšavi leta 1935 / Gluksber-gom. Gluksberg : Miguel Najdorf Varšava, 1935 1. cl4 f5 2. c4 Sf6 3. Sc3 e6 4. Sf.3 d5 5. e3 c6 6. Ld.3 Ld6 7 0-0 0-0 8. Se2 Sbd7 9. Sg.5 Lxh2+ 10. Khl Sg4 11. f4 De8 12. g.3 Dh.5 13. Kg2 Lg1 14. Sxg1 Dh2+ 1.5. Kf.i e.5 SiSBBIISB If). dxe.5 Sdxe5+ 17 fxe5 Sxe.5+ 18. Kf4 Sg6+ 19. Kf3 f4 20. exf4 I_g4+ 21. Kxg4 Se5+ 22. fxe.5h.5++O-l Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 27 PIRUETA, kotalkarski klub, ki polje Domžale ______v Evropo______ Sobotno popoldne sredi juliia je bila v TEN-TEN-u prijeina in razveseijiva kotal-karska prireditev. Kolikor mi je znano, je to tckma v umetnostnem kotalkanju i naj-večjo mednarodno udeležbo. Prizadevni člani kluba Pirucla in njihov predseclnik g. Tone Grilj, tuđi sam športnik, so uspeli pripeljati v Domžale klube iz naših so-sednjih držav, Hrvaškr, Italije, Madžarske, Danske in Švice, na žalosl pa so tttor.ili tekmo zaradi obveznosti doma v zadnjem trenutku odpovedati Nemci in Nizozemci. Slovenski klubi so na tekmo poslali svoje najboljše predstavnike. Skupaj je rastopilo prek H) tekniovak ev iz 15 klubov. V zadovoljstvo kluba je, da so se slovenski predstavniki enakovredno kosali s tuiimi tekmeci. Zlasti velik napredek so pokazali predstavniki kluba iz Nove Gorice, tekmovalci iz KK .Pirueta so kljub utrujenosti, ki so io čutili po nedavnem drzavnem prvenstvu, dosegli dobre rezultate; zlasti Nina Grilj, saj je uspela ubraniti vlogo fa-voritinje. Drugi klubski predstavniki so se uvrstili na naslednja mesta: - deklice G Maxi Cerar 4. mesto, Alja Ma-ro.lt 9. mesto, Petra Viđali 11. mesto in Lea Ernstschneider 1S. mesto - deklice B: Šonja G>rar 2. mesto - deklice A: MaruSa Ravnikar 2. mesto Pirueta '97 ni bil samo sportni dogodek, ampak je bilo poskrbljeno tuđi za kulturo -ROGISTI IZ DOMŽAL - kadeti: Blaž Ravnikar 2. mesto, Teja Rus b. mesto, Andreja Ručman 8. mesto, Tina Le-vičnik 11. mesto - mladinke: Nina Grilj 1. mesto Konec tekme je bil |X>pestren z revialnim nastopom domaćega kluba in plesnega para iz Italije, potrošeno energijo pa so tekmovalci in njihovi spremljevalci nadomestili ob bo-galo pripravljeni in lepo okrašeni mizi pod ar-bdami v TEN-EENU. Veni, da domžalski proračun ni bil zelo naklonjen s finančnim zalogajem, zato Pirueta iš-če denar prek sponzorjev, kar precej jih je na-povedovalka naštela. Lepo, sem si rekla, če-prav sem bila na začetku kar razočarana. Pri-("akovala sem, da bo to mednarodno kotal-karsko prirrditev pozdravila naša Županja. Imela je drugačne obveznosti, škoda, da ni poslala koga od oteli podžupanov. Fanta si-cer Se nimata »podmladka«, za enega vem, da je ljubitelj hitrih žogic, kdo ve, komu se bo rodila deklka, ki se lio radi vrlela na konicah pr-stov v svellečih se oblekcah? Hosla prišla ta-krat, mogočc jih borno volivci |X>novno »blagoslovili s podžupanstvom«. Pa še nekaj: slišala sem, da smo Domzal-čani dobili turistična priznanja zelo visokih od-lik, vendar mi je gospa Rusova, ki ima na skrbi »stike z javnostjo«, pri Pirueti potozila, da je na Občini Domžale dobila tako »žalost«, da si z njo ne more nič pomagati. Zelo slab prospekt samo v slovenščini, pogreša angleški prevod. Klub je na stroške predsednika pope-Ijal Evropejce na kosilo na bližnjo Veliko planino; mogoče bi bilo z!i prihodnje leto lepo, da bi ibrte za žičnico in kosilo 1400,(X) SIT, toliko računa g. Pavle Pevec, ki ima v najemu gostiSče Šimnovec, plačali iz promocijskih sredstev Občine Domžale - City on the coun-try. Na vse pretege se hvalimo, kako smo v Domžalah naj in naj. Figo smo naj, takrat ko koga potrebujemo, ni tistega nikjer. Res je julij čas dopustov, res je, da smo bili predstavniki občine dovolj zgo-daj povabljeni, res je, da so se pripeljali dalj-ni Danci, res je, da ima Županja veliko obveznosti, res pa je tuđi, da je med Evropo v Domžalah ni bilo. Vem, da bo Pirueta še naprej klub, ki bo ponesel ime mesta Domžale na vzhod in zahod Evrope. V klubu vedo, da se v športu le s trdim delom, trmo in zaupanjem vaše da-leč priđe. Sport in politika, ja oboje predstavlja isto državo, vse isto občino: šport z rezultati, politika pa z besedami. MICA KAVKA Za kotalkarje ni poćitka V teh dneh, ko se većina že ubada z vpra-šanjem, kako najJepsc preživeti počitnice ali dopust, se kotalkarji še ne dajo. Vso pozornost namenjajo pripravam na državno prvenstvo, ki bo 1'». tega meseca. Lani so bili najuspes-nejši tekmovalci Kotalkarskega kluba Domža-Ic, saj so osvojili kar b naslovov državnih pr-vakov. Dosegli so še ćelo vrsto drugih lepih uvrstitev, letos pa jim uspeha v laki meri ver-jetno ne bo mogoče ponoviti, saj je konkuren-(a precej velika, v klubu pa so se spopadali tuđi 7 nekaterimi organizacijskim! težavami. Vsceno pa so mladi tekmovalci KDK odloče-ni, da bodo dali vse od sebe in ne hodo kar tako prepustili naslovov tekmecem. O tem pričajo tuđi poročila o njihovih na-stopih, ki si v zadnjem času sledijo v silovitem tempu. Vsak konec tedna je vsaj eno tekmo-vanje in z njih se kotalkarji KDK vračajo s spodbudnimi rezultati. Tivoli 97 V začetku junija (7 6.) je Drsalno kotalkarski klub Olimpija pripravil Medklubsko te-kmovanje v umetnostnem kotalkanju Tivoli 97 Predstavniki KDK Domžale so tekmovali v vseh kategorijah in dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Prva mesta so zasedli: v kategoriji jeunesse Matej Drašček, pri dekletih pa Šaša Slane, medtem ko je bila njena klubska kolegica teja Pretnar druga. Pri mladincih je slavil Miha Arvaj, pri mladinkah pa Tatjana Vrhov-šek, pri kadetih je prvo mesto osvojil Matjaž Ivančič. Pri cicibankah je Maja Pretnar osvojila 6, mesto, Neja Pengal pa 8. Med pionirji C je bil Andrej Frangež 2., pri pionirkah C pa Sara Pustotnik 7, Ajda Vodlan pa 11. Med pi-onirkami B je bila Vesna Narić 6., Sandra Frangež 10., mesto za njo pa Lea Peterka. Med pi-onirkami A je Nika Pengal zasedla 6. mesto, med kadetinjami pa je Ivana Vujovič osvojila 4. meslo. Coriska vrtnica Teden dni kasneje -14.6. je bilo mednarodno tekmovanje Goriška vrtnica. V precej močni konkurenci so tekmovalci začeli tekmovanje na kotalkarski plošci na prostem, zaradi dežja pa so se morali preseliti čez me- Tudi letds borno 23. AVGUSTA 1997 ob *0. uri pred VELE pozdravili ude-ležence III. PROMOCIJSKEGA KOLESARSKEGA SUPER MARATONA 200 KM ALPSKE CESTE, zato vabimo vse, da se nam pridružite in skupaj z nami zaželite kolesarjem srečno pot! III. kolesarski super maraton tuđi v Domžalah 23. AVGUSTA 1997 bo Občina Domžale, eden izmed polfrovitcljev maratona, ki ga pripravlja INTERSPORT, Šporl-no društvo Kranj Tradicionalni III. PRO-MOUISKI KOLESARSKI SUPER MARATON 200 KM ALPSKE CESTE pripravila tekmovalni vzpon na Črnivec za Pokal Karavank. Priccnja se v Kranju (Kokri-«), od koder se kolesarji odpeljejo v Skofjo Loko in nato vračajo čez Medvo-de v Domžale, kjer jih borno lahko tuđi pozdravili. Po kratkem postanku se bodo odpeljali proti Kamniku in ćez,Črni- vec v Gornji Grad in Mozirje. Tu bo dalj-ši sprejem kolesarjev, po katerem se bodo vračali proti Kamniku in skušali osvojili gorski cilj na Črnivcu; tam bo tuđi krajši postanek. Slovesno jih bodo nato pričakali v MengSu, od koder se bodo odpeljali na cilj v Kranju. Na maratonu vselej sodelujejo tuđi kolesarji iz naše občine. Te posebej prisrčno pozdravimo prav na postanku v Domžalah, kjer homo tuđi letos v sodelovanju z NAPRED-KOM pred VELE pripravili okrepčevalnico. V. V. OLIMPIJSKI TEK Množično in prijetno Atletski klub Domžale, eden prvih or-ganizatorjev olimpijskega teka pri nas, saj so bile Domžale pred stirimi leti ob Mariboru edini organizator te množič-ne oblike olimpijskega gibanja, je tuđi letos v juniju povabil vse ljubitelje rekre-ativnega tek?., pa tuđi aktivne tekmoval-ce na Tetošnji olimpijski tek, ki je imel. start in cilj pod ihansko skalnico. Kljub tradicionalno ne najlepšemu vremenu se je na startu zbralo veliko tekmovalcev, med katerimi je bilo precej športnikov, največ pa rekreativcev, ki so vsi po vrsti uspesno pretekli štiri oz. deset kilome-trov dolgo progo, speljano v okolici pre-lepe (Mine okoli gradu Krumperk. Prijetno razpolozenje (xxl ihanskimi skakalnicami so pripravili domaći člani J> Takole je bilo na startu OLIMPIJSKEGA TEKA 1997 pod ihanskimi skakalnicami. Smućarsko KOŠARKA Uspeh mladih Domžalčanov O tem, da imamo v Domžalah enega najširših košar-karskih zaledij, ki ga sestavljajo klubske in šolske selekcije ter Sola košarke, prićajo mnogi uspehi, ki jih dose-gajo mlajse selekcije. Med zadnje uspt-he, s katerimi so lahko fX)hvalimo v Domžalah, pa prav gotovo sodi tuđi ustx-s>n nastop dveh domtal-skih selekcij na 9. trofeju TOPOLINO MINIBASKET; ta jo po-tekal med 12. in 1.5. junijem v Torinu. Gre za enega od tiirnir-jev v verigi mini evropskt'ga prvenstva, kjer zrtjagovalci turnir-jev dobijo povadilo za glavni turnir, ki bo letos v Parizu. Le-'"s se je v Torinu /bralo US ekip iz 6 držav, ki so se pomerNc v 10 starostnih skupinah (defki in deklice od letnika 1983 do 1^89). O velikosti turnirja, ki ga gmotno zelo izdatno podpira [talijanski sportni dnevnik Li Gazzetta dello Sport, med več-jimi sponzorji f)a se uvrS&ita se prehrambena giganta Maxi-cono in Danone, najbolje govori dejstvo, da so v parku Raf-fini hkrati igrali kar na 34 igriSćih, medtem ko je na primer turnir v Riminiju fx>tekal na različnih lokacijah, ki so si bile med *boj oddaljene turli (X) vef kilometrov. Barve KK Domzal sta tokrat zastopali dve ekipi. Na pot v Torino sta odsli, zahvaljujoč starsem otrok in manjsim dona-'orjem, ki so nam pomagali pri tem turnirju. Ekipa mlajsih defkov letnik 1984, ki so pod vodstvom trener-jev Uroša Križaniča in Andreja Vidiai v svoji skupini najprej pre-rnagali Kol(x- iz Torina s 9r>: 26, Allvair z 3« : 31 ter OB Torino s 77 : 44, izgubili pa so odlodlno tekmo za vstop v polfinalno skupino z eki|X) (iinnastico s 30 : 62 in se tako borili za 5. me-st« z eki|x> Pivke. Že so ludi to lekmo izgubili z rezultatom 35:S) in lako zasi;dli 6. mesto, kar je za to ekipo, ki skupaj Ire-nirajo Sele tri mesece, k,ir lep uspeh. Najboljsi igralec in strelec ie bil Jaka Oos, vendar tuđi drugi igralci nišo dosti zaostajali. Velik uspeh pa so dosegli starejši dečki, rojeni leta 1983; ti so se najprej v svoji skupini pomerili z ekipo junior Casale iz Torina in jih premagali z 90 : 52, nato pa se Kolbe Torino z 91 : 4f> in tako osvojili prvo meslo v skupini. Nasprotnik: v polfi-nalu je bila ekipa Slavonski Brod iz Hrvaske; to smo z dobro ]8ro premagali s 84:53 in se tako uvrstili v finale, kjer nas je ća-kala zelo rbbra ekipa domaćinov. Ekipa Ginnastico je pred Torinom osvojila vseh pet turnirjev in velja za eno najmočnejših el. Tuđi drui;ar> I''los pri Dragani v klubu opažajo napredek, / ie malo več sreče bi bila na pokalu Evrope lahko uvrščena Se više. Pokal Vipava Peci Ko so starejši tekmovalci merili svoje moči na tekmi za pokal Evrope, so se mlajsi kotalkarji udeležili močnega mednarodnega te-kmovanja v Italiji za pokal Vipava Peci Na te-kmovanju so svoje moči merili tekmovalci iz vrste priznanih italijanskih kotalkarskih klubov, svoje znanje pa so preizkušali tuđi tekmoval-ci a dveh hrvaških in treh slovenskih kotalkarskih klubov. Najbolje se je z drugim mestom odrezal Grega Sabol, v svojih kategorijah pa so bili Neja Pengal 7, Živa Sabol 10, Sara Pustotnik 9., Ajda Vodlan 13. in Nika Pengal 25. Pula pokal Amfora 5. julija je bilo eno zadnjih pomembnejših mednarodnih tekmovanj, pred državnim prvenstvom so se ga udeležili ćlani KDK Domžale. V dokaj hudi konkurenci so na pokalu Amfora v Puli osvojili 4 prva mesta in eno drugo, spet pa so bili zelo zadovoljni s petim mestom Neje Pengal med cicibani. V svojih kategorijah so slavili Alenka in Matjaž Ivančič, Matej Dras'ček in Miha Arvaj, svojo odlično pripravljenost pa je / drugim mestom potrdila tuđi Dragana Vujovk". Dobra |e bila ludi Sara Pestotnik s 7. mestom (pionirke C), Nika Pengal pa bi lahko z nekaj več Sportne sreče in večjim prepričanjem vaše dosegla tuđi precej boljšo uvrstitev, kot je bilo končno 23. mesto. MIRO ŠTEBE ATLETSKI KLUB DOMŽALE Najuspešnejša sezona Cregorju Brezniku zlato in srebro na članskem drzavnem prvenstvu, Boštjan Brnot bronast med ćlani ter dvakrat zlat med starejsimi mladinci, Bojana Vojska državna prvakinja v teku na 400 m ovire, ženska štafeta AK Domžale bronasta; Gregor Breznik na svetovno prvenstvo in univerziado, Boštjan Brnot in Bojana Vojska - ude-leženca mladinskega evropskega prvenstva v atletiki v Ljubljani. LetoSnja poletna atletska sezona je za Atletski klub Domžale uspešna kot že dolgo ne. Zdi se, kakor da bi tekmovalci želeli pred praznovanjem dvajset-letnice uspešnega kluba vitrine v klubski sobi Se polepSati z medaljami in pri-znanji, ki jih kar ne zmanjka. NajuspeSnejSi je tekač - sprinter GREGOR BREZNIK; on vedno znova preseneča z odličnimi rezultati in uvr-stitvami. Tako je na drzavnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo v teku na TO m in naslov državnega prvaka v teku na 200 metrov. Vse to ga je pripe-Ijalo med najboljše tekače na kratke proge v Sloveniji; njene barve bo za-stopal na svetovnem prvenstvu v Ate-nah, kjer bo skusal s slovensko Štafeto 4 x 100 metrov osvojiti kar najboljSe mesto. Odhaja pa tuđi v Palermo na univerziado. BoStjan Brnot je že vrsto let eden najboljSih slovenskih tekačev na dolge proge. PoSkodba mu je v lanski sezoni sicer preprečila dosego boljSih rezul-latov, zato pa je v letošnji sezoni ne-premagljiv. Svojo uspeSnost je pokazal tako z nekaterimi državnimi rekordi kot tuđi z dvema naslovoma državne- ga prvaka na zadnjem prvenstvu za starejse mladince. Z velikim naskokom je namreć osvojil zlato medaljo tako v teku na 3.000 kot na 5.000 metrov ter postal udeleženec: MEPA, kjer je nasto-pil zadnji dan v teku na 5.000 m in osvojil odlično sedmo mesto. Bojana Vojska si je priborila pionirski rekord v mnogoboju, pred manj kot letom dni pa je začela trenirati tek na 400 metrov z ovirami in že v sezoni dosegla največ, kar je lahko. Uvrstila se je v državno reprezentanco z osebnim rekordom 1.02.35 iz Maribora in z osvojitvijo naslova državne prvakinje v teku na 400 metrov pa U) se ji odprla vrata na Mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki v Ljubljani, kjer je sicer zaostala za svojim najboljSim časom, vendar si je pridobila veliko izku-Senj, ki ji bodo koristile v prihodnje. To je torej Šest medalj z državnih pr-venstev, sedmo, bronasto pa je osvojila Štafeta Atletskega kluba Domžale v teku na 4 x 400 metrov. Bojana Vojska, lasna Paladin, Bojana Hostnik ter Mela Pungerčar, ki se je odlikovala tuđi v teku na 800 metrov, so si pritekle tret-je mesto, bistveno izboljšale rekord domžalske štafete in najavile, da bo treba tuđi drugo leto, vse bodo namreč tuđi v letu 1997 starejse mladinke, računati nanje. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem, trenerjem in vodstvu Atletskega kluba Domžale, saj doživlja daleč najboljšo sezono doslej, s stevilnimi mladimi at-leti pa najavlja, da bo tuđi v prihodnje tako! Članice bronaste štafete 4 i 41)0 m na drzavnem atlet-skem prvenstvu za starejše mladinke: (od leve): Meta Pungerčar, Jasna Paladin, Bojana Vojska (državna prvakinja v leku na 400 m ovire in ude-leženka MEPA) ter Bojana Hostnik. Medalja za Tomaža Na drzavnem atletskem prvenstvu za mlaj-še mladince je nastopila tuđi skupina mladih iz Atletskega kluba Domžale. Mladi metalci, lekači in skakalci so državno prvenstvo izko-ristili predvsem za pridobivanje novih izku šenj, saj je bilo med njimi kar nekaj atletov, ki po starosti sodijo v pionirske kategorije. Kljub temu se je večina domzalskih atletov uvfstib do 10. mesta, najbolie pa sla se odrezala Tomaž KUŠAR, ki je bil v teku na 150 m zapreke tretji in je osvojil bronasto medaljo, uspeS-na pa je bila tuđi Nastja Capuder; dosegla je četrto mesto v troskoku. V. V Tuđi na lanskem drzavnem prvenstvu je bil mladi član Atletskega kluba Domžale Tomaž KuSar tretji. Najboljsi športniki Š|>ortna zveza Domžale ob zaključku vsa-kega sblskega leta ob pomoči solskih športnih društev na posameznih osnovnih šolah izbe-re najboljše športnike in športnice, ki so povabljeni na sprejem, v spomin na dosežene uspehe pa prejmejo tuđi da/ila. Navadno so to vsestranski športniki in športnice, ki se lahko pohvalijo s športnimi uspehi tako v osnovni soli kot v občini, nemalo pa je med njimi tuđi članov državne reprezentance. Iskrene čestitke torej naslednjim najboljSim športnikom in športnicarrr O. Š. VENCELI PERKO Larisa CAPUOER, Uregor OVNJIČf K O. S. DOMŽALE Miša PUBRRŠEK, Borut ŠTRUKEIJ O. Š. RODICA Carmen KEPNIIK-PKEŠEREN, Aleš MAČEK O. 5. PRESERJE PRI RADOMLJAH Katarina JtMEC , David OREŠNIK O. Š. DOB Ana SVOljSAK, Mali-j DRASČEK O. Š. IANKO KERSNIK BRDO Anka RIHAR, Peter BORSfNAR O. Š. JURIJ VEĆA MORAVĆE Bernarda BERNOT, Klemen MEHI.F O. 5. TRZIN Tina LEVIĆNIK, Jošt ZAKRAjSEK O. Š. RO/E Katja LONČAR, Robi zVER V. 28 AVGUST VELIKI SRPAN /lomnik Domžale Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št, 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru s Hranilno kreditno službo Domžale, p. o., sprejel SKLEP o razpisu posojila za razvoj kmet i j in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale 1. člen Razpisna vsota posojila znaša 19.550.000,00 SIT 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomož-nih objektov b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodnje objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah č) za nakup specialne opreme za hribovske in visinske kmetije d) za nakup kmetijskih zemljišč e) za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva f) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in in-vestirajo na osnovi investicijsko razvojnega programa, ki ga je iz-delala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev re-publiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Domžale. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinske-ga proračuna se nišo prejeli, in prosilcem iz demografsko ogrože-nih območij občine. 5. člen Doba vraćanja posojila je 5 let, letna obrestna mera pa TOM+4%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz po-sojilne pogodbe, ki jo sklene s HKS. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost izkoriščanja posojila, če ga v roku 3 mesecev, odkar je sprejel sklep o dodelitvi posojila, ne izrabi. 7 člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z za-htevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »krediti za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino za-prošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za posojila mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. posestni list za celotno posestvo 2. potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 3. izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4. usmeritveno razvojni program kmetije 5. gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del 6. predračun za gradbena dela oziroma nakupe opreme 7. poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 8. overjeno kupoprodajno pogodbo ali predhodno pogodbo za nakup kmetijskih zemljišč 9. potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu in (pred)račun za nakup plemenske živali. 9. člen Nepopolnih in nepravočasno vloženih prošenj ne borno upoš-tevali. 10. člen Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo. 11. člen Oddelek za finance in gospociarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o iziđu natečaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Hranilno-kreditne službe Domžale, p. o., s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO ISCG, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRARČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. 1230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 97/98 * SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJ I: - Windows 95, Word for Windows, Excel,... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za-vođenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in trak-torskimi priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza), vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278. VSE LASTNIKE IN LJUBITELJE MALIH ŽIVALI OBVEŠČAMO, da lahko pri nas cepite svoje živali proti steklini tuđi v popoldanskih urah in ob sobotah. VET. AM. d.o.o. Ambulanta za male živali Slomškova 30, Domžale, Rodica tel.: 714-247 RODICA M DOMŽALE Odprto: ob ponedeljka do petka od 10. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! Mati oglasi SLAMNIK 7I4S99, 721-0** ASFALTERSTVO RORC, d. o. o. vam poasfallira dvorisVe, dovozno (x>t, izvršimo ludi kompletne izkope / nasut-jem tampona. Tel. si.: 061 883-265, dom.: 061 87.3-156, mob.: 0609 613-186. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662. NA ROJSKI CESTI 1 v Domzalah oddajam v najem eno in pol sobno opremljeno stanovanje s telefonom in garažo. Najemnina 35.000 SIT. Računam na 1, kvećjemu 2 osebi. Ogled v soboto 9. in 16. avRusta 1997 Tel. 711-348. AVTOPRIKOLICO 175x150x30, do-mačo, kovinsko gladko dno, Se brez elektrike za 40.000 SIT prodam. Tel. 061 723-234. VARSTVO OTROK na domu. Tel. 712-421. PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvozi, drobljenje kamenja na njivah in parce-lah. Tel.: 061 722-056. INSTRUKCIJE iz matematike v centru Domzal. Tel.: 061 722-225. NOVO V DOMZALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h lluticaj I a tibov na\ftavt\0t i*v*vQV*lut pGlitt tm pafcratfti tobmvint tnvtt ijuUijitim Jlatctaj nelja »a »Te inuarotmlur polite >o »atiaronottje objekta na pobrotju a jitiljcujflio janaronanfe. 0S80 Itatmrotmlite polite rprejemnmo ob 12. |Ielihejin frpan« bo 30. giintavta 1907 na ttaeih prebftntmt«tt»ih ti {{ubijani. Soinfalab, (Srofupliu. liaumihu, gitiii. $att.atrn, Pebuobalj, |ttb«iti in gjlrhniki, v iafn urnbnih ur. polito lahho urotite tubi fnojentu mttarotmlnrmn apetitu. ^fah obtan. hi bo prinefcl mtmrounlno polico » thlahu rpojioji nattia\a, "" prejme prilofHoftHO burtlo. oaso ^ii tri tmirtnrejšr w»oro»nltte polite bobo pobcljrne nadrobe in f\ttv: ■ }a nofftttrti»o mtinrottnlno polit« ftrijtlau - 50.00« tolarfct« - m na\ftate\&« lavarvvalno polito f loMcnfitc mBttro»olmtc - 50.000 tolarjett - }d nnjrtticjeo »ouarounlno polito preb letom 1900 - 50.000 tolorjeu JI« bo{to«oru borno t«itjrtnrej»o uli imjmnimittcjoo polico po prebloRu homifije obknpili iu fiter }a 100.000 tolnrjeti. 3>|bor bo oprnwiltt trttlnnlltn rtrohoona homirtjn bol5. winotohn 1997. §lagf nfre bobo pobeljene na prilojitoftni prirebitni 12. liftopaba 1997. Hbcani. prinornihi muarounhttb, polit bouoljnjcjo, bn favarovalnicit ifita ftthfimilc bokumentn }a ft»oj nrljiti, ali |{teaot>inf1ti nrl|iw £\nbl\ant ter vatflavi polite na prilojnorhti rujrtaoi. i. pitani, l. m*Um ft|»««« 1997 | m^j^ Domžale /bmnik AVGUST <1Q VELIKI SRPAN Lj USLUGA TAPETNIŠTVO spruk dušan s.p. Krivčevo 12h, Stahovica, lel.: 825-378 Za primerno ceno opravljamo sledeča dela: - preoblačenje o/iroina ohnovilev vsch vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov - i/.dclava po meri - izdelava jogijev, toplotnih bla/.in, žimnic - vse po želji kupca - preoblačenje separejev v lokalih - tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo - restavriranje stilnega pohištva Za vse storitve nudim lastni prevoz. Pridem na dom in ocrnim. Ceno povem takoj. ^ pRIPOROČAM ZA POSLOVANJE! RIBN'CAN Miševa 14,1230 DOMŽALE Tel./faks: 061/713-875 SLOVENIJA MALICE 450,00 SIT MOŽNOST PLAČILA MALIC lx MESEČNO PIZZE 550,00 SIT JEDI "PO NAROČILU SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 30 OSEB ODPRTO OD T-22h NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO JUSSECURIII tf .0.0. Llubllanska 102, D0M2ALE JUS-SECURITY UUBUANSKA 102, DOMŽALE TEL: 061/715-776, 716-230 JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Nudimo vam 24-umo intervencijsko službo, varovanje oseb in premoženja. Mobitel: 0609/638-007 AVTOŠOLA-JUS KATEGORIJE: A, B, C, E in H Pričetek tečajev vsak torek ob 10. in ob 16. uri . Mobitel: 0609/615-159 JUS-SECURITT TRGOVINA Prodaja, montaža in servis telefonskih aparatov, alarmnih naprav in video nadzornih sistemov Zagotovite si varnost z JUS-SECURITV! DIJAKI in STUDENT^ STUDENTSKI SERVIS mm/AUi ( Posredovanje dela dliakom In Studentom z rednim ali Izrednlm statusom j Uubllanska 70, nasproti blagovnice Vele, tel.: 711-790 zasluženi DENAR ti za wsa bollša podletla, na želio, nakažemo TAKOJ P°5°Jemu . potrlene napotnlce V CELOTNEM ZNESKU Naročanle napolnlc In Informacije ° P'eJftem zaslužku po TELEFONU ali INTERNETU Odpno ludi 0B SOBOTAH od 9« do 12* Odplranje tekočih raćunov na servisu KOŽCPNINANIDOVOU... Studentski krediti RACUNALNISKOIZOBRAZEVALNICENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, teL/faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si *• STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja tečaj za Začetnike (25~u^ windows 95, word EXCEL (20 uTj INTERNET (8 ur) AUTOCAD, ĆORELDRAWrACČESS... merm šdia račmam/štva za mom/// bolečiac v vratu, /^l&voboli, vrtoglavice, ^mravljiftccnjc v rokak ;' '.občutek bolcčm pri srcu, v žclodfu, //'/'jiljućih ..? N' bolečinc v križu, ^mravljin^enjc ,1 r?priiM[«, Domžale Delovni čas: 9.-12. in 16.-19. ure Tel.: 061 711-007 RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO TRGOVCA ZA PRODAJO VOZIL POGOJI: - KOMERCIALNI ALI EKONOMSKI TEHNIK - POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM - KOMUNIKATIVNOST DO STRANK INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/715-786 OD 17. URE DALJE. 061/716-092 OD 8. DO 17. URE. SLAŠČIČARNA OGER IZSTAREGA TRŽI NA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, POTIČE IN DROBNO PECIVO. STALNO JE NA ZALOGI TORTA ZA DIABETIKE. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORI TUĐI POPULARNEGA HUGA IN PUNČKO BARBI. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 7.-22. URE, TUĐI OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin tel.: 715-699 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, do* Tesovnikova 27a, Ljubljana Naročila po tel.: (061) 16 83 700 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure RadOVan ZajC, ćr. vet. med. • mag. Izidor Trstenjak, ćr. vet. med. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obvešćam cenjene stranke, da je delovni Čas ordinacije: PON., SRE., ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. 30 AVGUST VELIKI SRPAN /lamnik Domžale Janezu Zajcu v spomin Kruta roka smrti je 10. julija segla po tebi, dragi (anez, in te ukradla iz človeške srenje. Zgodila se je brezkompromi-sna božja volja, ki je včasih -človeško gledano - tako kruta. Vse solze in prošnje bi bile zaman, odšel si za obrazom, v katerega si neomajno veroval. »In ko bi ne bilo pred nami dra-gocenega obraza Kristusove-ga...« To je tisto, kar je tebe, Ja-nez, povzdignilo. Tvoja smrt ni smrt brezimneža. To je govorica skrivnosti, ki jo Bog razodene samo na tistih, ki so mu predani. In kako težko nam je tu na zemlji, ker te govorice v polnosti nikoli ne borno razumeli. »Tišti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso več-nost.« Janez, tvoja naloga je sedaj dvojna. Na nebu nam svetiš kot zvezda vodnica, ki vodi v pristan. Na zemlji pa nas z nevidno roko vodiš po poti življenja. Dragi Janez, odšel si brez slovesa. Svoji ženi se nisi zahvalil za tri čudovite hčerke. Svojim otrokom nisi zaupal vseh življenjskih naukov. Svojim prijateljem nisi stisnil roke v slovo. Vse to pa je bilo potrebno, da bi razumeli skrivnost tvoje smrti. »Pravični, četudi prezgodaj umrje«, avgusta bi Janez dopolnil 54 let -»bo našel svoj pokoj.« »Ker je bi I Bogu všeč« - pri procesijah je nosil nebo - »ga je Stvamik Ijubil.« »Všeč je bila Gospodu njegova duša.« Janez je imel vedno veder in nasme-jan obraz, »zato ga je hitro vzel iz srede hudobije.« S številnimi dejanji dobrote in Ijube-zni, dragi Janez, si se vpisal v srca mnogih, posebno še tistih, ki so te MAMA V NAŠEM DOMU JE PRAZNINA, V DUŠAH BOLEČINA, KO V CROBU MIRNO SPIŠ, A V SRCIH NAŠIH ŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta Angelca Urbanija iz Gorice pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izračeno sožalje, darovano cvetje, svece, darove za mase in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Patronažnima sestrama Slavki Pestotnik in Kristini Pire za dolgoletno nesebičnost ter zdravljenje na domu. Hvala pevcem Mira Capudra iz Moravč za lepo zapete pesmi. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Vsi njeni BOLEČINA DA SE SKRITI, TUĐI SOLZE ZATAJITI, A KAKO SRCE BOU, KER TEBE VEĆ MED NAMI NI. 27 julija je minilo peto leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče in dedi Karei Horvat iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi VEKOVEĆ'.NA DRAGIH IE BLIZINA. SMRT IE I.E ZDRUZITEV NA VEČER. ZEMLJA SKUPNO JE PRIBEŽALIŠČE IN POSLEDNII CILJ VSEH NAS JE MIR... (M. KAČIČ) ZAHVALA Ob prerani izgubi našega moža, očeta, brata in strica Tineta Novaka iz Rojske ceste v Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavosm in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svece ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem in praporščakom SAP SERVO, ZSAM SAP DOLOMm in BREZOVICA za izkazano spoštovanje in ganljive poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tolažbo, pevcem za obeuteno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino Vsem se enkrat hvala! Vsi njegovi pospremili na zadnji poti. Pogreša-li te borno: tvoji domači, vaščani, prijatelji. Spoznanje, da te ni več, je orosilo marsikatero oko. Svojo bolečino nad tvojim nena-dnim odhodom pa je izrazila tuđi zemlja, ki si jo Ijubil in spoštoval vse od rane mladosti. Zato je še toliko bolj presunljivo njeno vprašanje: »Polje, kdo bo tebe Ijubil...« Naj mi bo dovoljeno, da se v njiho-vem in svojem imenu poslovim od tebe, dragi Janez. Tvoje življenje, še bolj pa tvoj pogreb nam sporočata: Vsi Ijudje so prah, nekateri pa so zlat prah. ŠTEFAN ROZMAN Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 OB ŽALNEM TRENUTKU VAM NUDIMO: * DEKORACIJO VEZICE * VENCE * ARANŽMAJE: IKEBANE IN ŠOPKI * PAKETE SVEČ * DOSTAVA S KUPONOM KORISTITE 10% POPUST. r. KUPON: 10% POPUST CVETLICARNA OMERS ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta Jožeta Kokelja z Rodice se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svece. Hvala g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, Oktetu bratov Pirnat za sočutno petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Sin Damjan V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, brat in stric Franc Lavrinc iz Hrastnika pri Moravčah iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izračena sožalja, darovano cvetje, svece, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiću za mesećne obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsi njegovi Hvala, gospa Štefka! Za vedno se je po-slovila naša članica gospa Štefka Brodar (na fotografiji desno skupaj s sestro An-gelco Vodnik med nastopom na lanski prireditvi ob Dnevu izgnancev v Moste-cu). Člani Društva izgnancev Domžale borno pogrešali njen optimizem, ob-čuteno recitiranje in prijateljstvo. V SPOMIN V avgustu minevata obletnici, odkar sta se od nas poslovila Peter Sever ml., 10. leto in mama Frančiška Sever 18. leto V srcu ostajajo lepi spomini nanju. Petrova družina in Majda z družino IJUBIIA SI ZlVIJENJE, UUBIIASISVOJDOM, a hiioodšiasitja, kji:r nisovraStva, necjOK/a. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v oseminsedemdesetem letu sklenila naša draga mama, sestra, babica in prababica Štefka Brodar roj. Vrhovec iz Zg. Dobrave pri Moravćah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, borcem, znancem in prijateljem za pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje in svece. Hvala praporščakom, Društvu upokojencev Moravče, ZB Moravče, ZB Oomžale, 7B Lukovica in Društvu invalidov Dnm?ale. Hvala govornikom ge. Anici Korosec, ge. Komuni Cipuder, ge. Štt'fki Rebolj, ge. Katji Benedik iz taborišča Ajhah in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem Društva upokojencev Moravče, moravskim pevcem, pihalni godbi iz Moravč in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu, ki sic imeli našo ljubljeno mamo radi, še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V triinosemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded Ivan Vovk pekovski mojster v pokoju, borec NOB z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem PGD Vir, ZZB NOB Vir, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete (»srni, nosilcem praporjev, trobentaču za zaigrano Tišino, vnuku janezu za občuteno zaigrano Ave Marijo. Posebej se zahvaljujemo gospe Flki Podbevšek za članek v Slamniku in Kamniškem občanu. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi SLOVO JE VSE. NI ROJSTVO ŽE SLOVO OD MATERE, LJUBEZEN OD ZASNUTKA LjUBEZNi? ni Življenje vse zato TAKO LEPO, KER IE SLOVO OD VSAKECA TRENUTKA! (LILI NOVY) Anton Kos (6. 1. 1925-2.7 1997) vojni invalid, upokojeni profesor iz Sp. Prapreč Ko sem ostala sama brez dragega moža, ste mu mnogi namenili lepo misel, sočustvovali z menoj, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, svece ter ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v najtežjih frenutkih. Iskrena hvala za poslovilne besede gospe Stani Stopar, gospodu Francu Blatniku ter gospodu župniku Andreju Svetetu za opravljen obred. Zahvala gre tuđi pevcem, izvajalcu Tišine ter vsem praporščakom. Hvala doktorju Marku Pippu in osebju Onkološkega instituta, ki ste mu nesebično lajšali bolečine med njegovo boleznijo. Vsem iskrena hvala! Žena Anica ZAMAN IE BIL 1VOJ BOI, ZAMAN VSI DNEVI UFANJA, TRPLJENJA, USODA JEBU A M(X*M:JS~A ODŽIVIJEMA. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta Antona Florjančiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja KUD Blagovica, PD Blagovica, Društvu Športnik VIR, pevskemu društvu Lipa s Trojan za lepo zapete pesmi slovesa, trobentaču za odigrano Tišino, vsem gasilskim društvom ter g. Matjažu Markovšku in g. Blažu judežu za poslovilne besede in nesebično pomoč. Zahvala tuđi Policijski postaji Domžale. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo poslovili od njega. Vsi njegovi Domžale /lamnik AVGUST VELIKI SRPAN 31 SAI NI REČIM>, DA TI: NI, Č.EPRAV TVOI GlAS SE VEC NF SI.ISI, BESEDA IVOIA V NAS ŽIVI -MED NAMI SI! (RUDI KOSMAČ) V SPOMIN Dragi naš Toni Hribar 1945 - 1996- 1997 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in se ga z dobro mislijo v srcu spominjate. Vsi njegovi V NAŠU i SRCIH TI NAI•REI ŽIVIŠ, /AIOPO'I NAS VODIT/A, KIIR V TIŠINI UZDAISI'IŠ. TAM ILtKA I.H Wf7.NI (X >RI IN IV( >l NASMF.I -/ MH) NAMI /IVI. ZAHVALA V triinsedemdesetem letu nas je prerano zapustil dragi mož, oči, ata, bral Dominik Naglič iz Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom v Homcu in Dobu za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvelje, svece in denarne darove. Ob tem se zahvaljujemo ludi dr. lanezu Svoljšku in patronažni sestri Ra. Vidi za zdravstveno pomoć in nego. Hvala |>, župniku Alojzu Golubu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala podjetju Kočna Kamnik, kolektivu Bakovnik in Nova moda, Helios Domžale, pogrebnemu zavodu Vrbančić, ZB in društvu upokojencev Radomlje. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkrh Irenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi lunij 1W UTIHNU II TVOI Cl AS, OBSTALOIE TVOIE SRCF. OSTALI SO SUDOVI PRIDNIH ROK IN KRUTO SPOZNANU, DA SI NI: VRNEŠ VFiC. zdai v (;robu mirno spiš, a vskcih naših še živiš. ZAHVALA Ob boleći in prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ane Cerar z Imenj pri Moravćah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece. Hvala g. župniku Viktorju Primožiću za pogrebni obred, pevcem za lepo petje in trobenlaču za zaigrano Tišino. Posebej se zahvaljujemo govornicama g. Minki Lajevec in Pepci Urbanija za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA V štiriinpetdesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapusti! naš dragi mož, očka, brat, dedi Miso Sarajlija iz Preloga pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Lađu Hacetu za veliko skrb med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se tuđi pevcem za zapete pesmi in zaigrano Tišino. Vsi njegovi ZAMAN IE lili. TVOI BOI, ZAMAN VSIDNEVI UPANIA, TRPLIENjA, BOLEZEN IEBILA MOČNEJŠA OD ŽIVLJENJA. V SPOMIN Drugega avgusta sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, dedi, brat in ati Martin Stiftar, st. z Brezovice pri Dobu Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAMAN II Hll IVOIliO), ZAMAN VSI DNEVIUPANIA, TRPLJENJA, BOLEZEN IE BILA MOĆNE)ŠA ODŽIVIJENJA. ZAHVALA V enaintridesetem letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oćka, sin, brat, svak, stric in zet ita** ^ Marjan Semprimožnik iz Hrastnika pri Troja na h Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Avtoservisa Renault, še posebej pa Vinku in Mariji Setnikar, Eti l/Jake, OŠ Ivana Kavčiča, za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, svece, denarno pomoć, sv. maše ter drugo pomoć. Hvala g. župniku Antonu Humarju, cerkvenim pevcem in pevcem Lipa za lepo petje ter g. Ivanu Kepicu za zelo lep govor, g. Golobu za zaigrano Tišino. Hvala tuđi KS in TD Šentgotard. Še enkrat hvalu vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v težkih trenutkih ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V šestinšestdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in ata Franc Sotlar iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za darovano cvetje in svece. Hvala g. župniku za pogrebni obred in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Domialt> za vsopomoč in poslovilni govor. Vsi njegovi ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Ivan Avbelj Srovćev ata z Vinj pri Moravćah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece, darovane svete maše.1 in darove, namenjene v dobrodelne namene. Hvala g. župniku Viktorju Primožiću za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tuđi moškemu pevskernu zboru iz Moravć in g. Juretu za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V triindevetdesetem letu starosti nas je zapustil po kratki bolezni naš dragi oče, dedek (opa), tast in stric Alojz Presiček iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in svece ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ladislavu Hacetu za zdravniško skrb med njegovo boleznijo, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Kranjskomu kvintetu za poslovilno petje in govorniku inž. Mihi Ogorevcu za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Z bolečino v srcih smo se poslovili od našega najdražjega atija Ivana Janeza Merela z Vira pri Domžalah Beseda hvala ni dovolj, da bi mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, še posebno sosedi Marti, ki so nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in svece ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala dr. Vaneji Valenik z Onkološkega instituta za zdravljenje in topel človeški odnos. Iskrena hvala g. Žureju za lepe besede slovesa, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred, sindikatu Heliosa in KS Vir. Naj ostane naš ati vedno v lepem spominu vsem, ki so ga cenili in imeli radi. Vsi njegovi DNIVIBRIZ IF.BI N( X"'l BRI/ SNA NLZADRŽNO MINI VA/O. SPOMINIOSIAIAJO, Kl BOI.EČINO PORAJAJO OB SI/OZNANjU, DA TE NI, DA CRNA Ml I NAŠEM IE PRAZNINA, A VSROIIBOIKiNA. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Antona Podlipnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in znancem iz Ihana in širše okolice za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece, darove za svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku g. (rancu Zaplati, beograjskemu župniku in pokojnikovomu osebnemu prijatelju g. K'žetu Hauplmanu, pevskemu zboru iz Ihana, govornikom g. Antonu Križaju f. Ferdinandu Starinu, g. Silvu Zdovcu in g. Karliju Pe erki, ge. loži Hribar, g. Umiju Pižmu in trobentačem za lepo in ganl|ivo opravljen pogrebni obred. Hvala ludi podjetju Belinka za podnom CiRS pri reševalni akciji. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri iskamu v gorah in nam stali ob strani v dolgih dneh čakanja. Vsem skupaj še enkrat HVALA. Vsi njegovi Ihan, 29. julija 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Feliksa Vodlana, st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, svece in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi sosedom za pomoč, gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred, govorniku ler oktetu Tosama. Vsi njegovi UTIHNU. IE TVOI GlAS, OKSIALOIF. TVOII SRCE, OSTAII S() SIEDI )VI PRIDNII i ROK IN KRUTO SPOZNANJF, DA SE NE VRNEŠ VK.. ZDAI V GROBU MIRNO SPIŠ, A V SRCIH ŠF ŽIVIŠ. ZAHVALA 10. julija 1997 je ugasnila luč življenja, v 54. letu starosti, dragemu možu, atiju, bratu, zetu, stricu, svaku, nećaku, bratrancu Janezu Zajcu Vavtarjevemu iz Štude Ob njegovi prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli pomagali, darovali cvetje, svece in darove za svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni Ložarjevim, posebno Robiju. Iskrena zahvala gospodu župniku Perčiču za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede slovesa. Hvala Petru Pavliju za lep poslovilni govor, GD Studa, Stobljanskemu oktetu za presunljivo zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste našega laneza tako številno pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil dragi Stanislav Pirman iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ^^rtr AHAČIČ 1 SERVIS TRGOVINA ■ TEL: 722-107 gorenje Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE AKCIJA! 15% GOTOVINSKI POPUST - pralni stroji Gorenje od 52.580 SIT naprej - hladilniki od 32.500 SIT naprej - štedilnik s steklokeramično ploščo od 88.595 SIT - BTV, ekran 55 cm, TTx, stereo, samo 56.447 SIT • Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in škrinje... • barvni televizorji • sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita 8% POPUSTA NA 3 OBROKE ;% POPUSTA NA 5 OBROKOV BREZPLAČNA DOSTAVA VOVZANAKOP ^y GORENJE! ^% ^fe" Odprto od 8. do 19. ure, O ob sobotah od 8. do 12. ure Obvestilo Vse zainteresirane obvešćamo, da je v skladu z Zakonom o spod-bujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, štev. 48/90 in 12/92) v Uradnem listu Republike Slovenije v avgustu objavljen NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SPODBUJANJE RAZVOJA DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ V RS ZA LETO 1997 Rok za prijavo je en mesec od objave natečaja. Po novi uredbi v okvir omenjenega zakona spadajo naslednja naselja iz Občine Domžale: Brdo, Brezje pri Dobu, Češenik, Dobovlje, Jasen, Mala Loka, Rodica, Škocjan, Zgornje Jarse. Hkrati so v Uradnem listu RS, štev. 43/97 objavljeni tuđi javni raz-pisi za zbiranje zahtevkov za dodelitev sredstev iz naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vaši za leto 1997 URAD ŽUPANJE DUDE, d.o.o. Slamnikarska 1 1230 Domžale Otvoritev novega jezlkovnega centra v Domžalah Slamnikarska 1 (zgradba TOKO- LINE) v četrtek, 28. avgusta 1997, ob 19. uri Vpis v tečaje angleščine za otroke in odrasle od 1. septembra dalje od 8. do 12. in 14. do 18. ure TeL 061/716-913 RODEX PEUGEOT ^^^^^^^^^—^^^^^^^^^—^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^-^^^^^^^^^^^^^^ Rova 3a 1235 Radom I je Pooblaščeni prodajalec 1 prodaja (061) 727-798 In serviser vozil PEUGEOT! **™* (061! 727-010 ___________ ______| faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM +5% KOMPLET PROGRAM PEUGEOT P-106 BOXER P-406 P-406 COUPE NA ZALOGI NA ZALOGI SKUTER PEUGEOT P-306 NOVI MODEL P-PARTNER od 14.800 DEM od 28.000 DEM od 32.900 DEM od 55.000 DEM od 3.500 DEM od 24.000 DEM od 18.700 DEM NOVI MODEL P-PARTNER ^■MftV PEUGEOT 306 VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLjE K0NCN0 UIAZEN SPREJEM, PRODAJA IN STROKOVNINASVETI ZA IZDELAVE, POPRAVILA, ZAMENJAVE IN IZBOUSAVE PE DOMŽALE, Antona Skoka 20/a, odprto: od 7h do I9h, sobota od 7h do I4h, tel.: 721-397 in 714-710, fax: 714-712 /iamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Stevilk), 1929 (2 štcvilki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pri-ćel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022, (0609) 634.505 Pomoćnica odgovomega urednika MARIJA KAVKA Ćlani uredništva FRANC CERAR, DADA BRE|C, MARTIN GROSELI, VERA VO|SKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani obćine Lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL UredniSlvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽAB|EK-KOČAR, 714-TO, 721-022 URADNE URE: vsako sredo od 15.-17 ure Fehnični urednik IANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izbija v nakladi I4.(X)O izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplaf no. Na podlagi zakona o prometnem davku in mnenja mini-strstva za kulturo spada glasilo med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa pruizvodov. TISK: DElJD - Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana TUDf V DOMŽALAH TbAVA TRGOVINA ZA VAS I THT0KNA4NVR«A LESNIREPROMATERIALI KUHINJSKI PULT! VELIKA IZBIRA LETEV ^^^ LEPUENE PLOŠČE ■^IP REZAN LES STENSKE IN STROPNE OBLOGE LAMINATNE TALNE OBLOGE JIJAKI IN SPONSKO OKOVJE SKUTER PEUGEOT SlOVEHIJMES