Leto IV., štev. *S4 V L!ubHan!, sobota dne 3« ]uRt]a 1923 Poffclna pavScnratt«. Posamezna stev. stane 1 Oln lih»|a ob 4 «|ntf«|. Stane mesečno 12-50 Din ta inozemstvo 26'— a neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva eests it 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Liui)lj£Da, Prešernova nI. št 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ui. V TeL it 22. Celje, Aleksandrova a. Račun pri postn. čekov cavodo štev. 11.842. Ljubljana, 8. junija. Vlada nI mogla vztrajati pri svoji deklaraciji. S čvrstimi udarci jo je opozicija, predvsem demokratski govorniki, nagnala, da je pričela točnejše označevati svoje stališče napram glavnim notranjepolitičnim in zunanjim problemom naše države. Tako je včeraj govoril Pašič o notranji politiki, dane? pa minister Ninčič o odnošajih naše države do ostale Evrope. Po nesrečnih ekstemporih različnih ministrov od Trifunoviča do Janko-viča. ki so udarjali v ekstreme +er poskušali vse registre od poklonov fede-ralistov do amputacije in sile, so včerajšnja Pašičeva izvajanja napravila tris, da se predsednik vlade polagoma vrača k trdnejši liniji državne politike. Ni bilo vse lepo in simpatično, kar je ministrski predsednik povedal in zlasti historija o ženevskem paktu je klasičen primer one »lokavosti*, ki smatra, da stara prislovica »beseda dana mož velja*, ni baš od posebne morallčne vrednosti in vsa dijalektika ne spravi iz sveta dejstva, da je Pašič v zelo odločilnem trenutku pristal na ideio dualizma za našo državo. Odobravati pa moramo, da je gospod Pa-»16 tako energično povdaril edinstvo države. Čim manj zadovoljni so s tem govorom separatisti, tembolj je to znak, da je bita izrečena prava beseda. Dejanja s to besedo žal niso v skladu in glavno načelo radikaiske politike je danes dvomiselnost in neiskrenost Značilno je. da so radikalci takoj po Pašičevem govoru tolažili razburjene klerikalce in spahovce. »saj ni tako mislil, kakor je govori*. Medlost vladint deklaracije o zn-aanjepolitičnih vprašanjih je znatno popravil današnji Ninčičev ekspoze. Na zunanjepolitičnem polju se pri vsej razrovanosti političnih razmer lahko najdejo v skupnem naziranju vse stranke. Tako smemo -zabeležiti razveseljivo dejstvo, da je Ninčičev go- Ekspoze zunanjega ministra MINISTER NINČIČ O ZUNANJEPOLITIČNIH PROBLEMIH NAŠE DR- 2 A VE. Beograd, 8. lnnlia. r. Seja narodne skupščine ]e začela danes ob 8.30. Ko so bile opravljene formalne običajnosti, je predsednik naznanil, da ]e finančni odbor izdelal poročilo o naknadnih in Izrednih kreditih. Nato je govoril radika-lec Simonovič, ki Je branil dtkiaracijo vlade, za nlim pa zemljoradnik Voia La-zič, ki je očital vladi, da ]e v vsej državi uvedla strankarstvo. Glasoval bo proti vladi. Ob 10.30 dobi besedo zunanji minister dr. Ninčič. Govoril je dve uri. NINČIČEV EKSPOZE. Uvodoma je dr. Ninčič naglašal, da podaje vladina deklaracija »točno sliko evropskega položaja«. (Ugovori.) Dolgoletno krvoprelitje je zapustilo ln bo Se dolgo let pustilo globoke brazde v evrop ski mednarodni situaciji. Zmagovalci in premaganci si težko opomagajo. Pri premagancih se stalno izpoljava težnja, da se mirovne pogodbe ublažijo in da se jih na razne načine popolnoma rešijo. Ker bi ustvaritev te težnje razravnoteži-la situacijo, ki jo je ustvarila zmaga zaveznikov, Je naravno, da ta težnja izziva odpor in nasprotja. Odtlej situacija po sklenjenem miru ni popolnoma vedra. Prijateljstva zaveznikov se neprestano prebirajo in organizirajo se moči, da se konsolidira stanje, ki so ga stvorile mirovne pogodbe. Med važuimi činitelji, ki bb so tvorno delujejo v Evropi se grupa Male antante vedno bolj učvrščuje z značajem nosilca miru v srednji Evropi. Ugled Male antante postaja vedno večji. Njena uloga ni omejena samo na srednjo Evropo, temveč je značilna za celokupno politiko. Sedaj je baš kriza v reparacijskem vprašanja in Mala antanta je v tem pokazala, kako močne so zveze med onimi državami, ki io tvorijo. In te zveze vor bil danes povod za manifestacijo postajajo v^no močne=še in prisrčnejše. scUdaraort! cc-lega naseg:-. prodnega 0 MaU amanti se danes ne more g0. predstavništva v vseh glavnih točkah naše zunanje politike. Daleč po Evropi bo odjeknila burja, ki se je dvignila, ko je minister omenjal Madžarsko. Njegove precej krepke besete so osokolile celo »pacifistične* klerikalce in gospod Korošec je burno zahteval od vlade dejanje, k' bi moralo takoj izzvati vojno stanje z Madžarsko: in-terniranje madžarskega poslanika. — Tudi ministrova izvajanja o Mali i n-tanti so simpatična in pasus o solidarnosti Poljske z nami in našimi zaveznicami je razveseljivo sporočilo. Ministrova izvai -nja o Koroški so dokaz, da je končno led prebit in da se začenja v naši državni politiki z vso resnostjo uvaževati problem najsevernejšega ograr.ka našega naroda, onih Slovencev, ki jih je nemila usoda ostavila pod nemškim gospedsivom. Želeli bi si bili sicer nekoliko krep-kejSih besed na adreso dunajske gospode, vendar smo zadovoljni, ako bodo dejanja odgovarjala izraženim mislim. Skoda, da je Ninčičev ekspozč razočaral baš j ri onem vprašanju, katerega razjasnitev je celokupna naša javnost pričakovala z največjo napetostjo in ki je danes kardinalni problem naše zunanje politike. Kar je minister povedal o naših odnošajih napram Italiji, to ne more zadovoljiti. Dr, Nfnčič je govoril le v občih frazah fcam. kjer bi treba1 povdariti konkretne smernice našega postopanja. Ako Dam zatrjuje, da vlado vodijo le naši državni interesi, je to mnogo premalo rečeno. Kateri interesi pa naj vodijo jugoslovansko vlado, nejro jugoslovan-5ki državni interesi.' Celokupni naš Mrod pa hoče vedeti več. On noče slišati, da jugoslovanska vlada trdno vztraja na temeljni pogodbi z Italijo. To je rapallska konvencija s svojim bistvenim adneksom Sforzinim ois-mom Čvrsto vztrajanje na tej osnovi ustvarja za nas čisto situacijo in nam -i« i.. —> T: s n r, ?t» nn!ifir*Tin v? voriti, da se ne bi omenila tudi Poljska, čeprav ni direktno intereslrana na trl- anonski pogodi«. Lausannska konferenca predstavlja važen mednaroden dogodek v Evropi od zadnjega mojega ekspozeja. Mi smo bili nanjo pozvani ta s tem je bil dokazan naš pomen. Naša delegacija je imela poseben vpliv v vprašanju gra-nic med Turčijo in Grčijo. Prisotnost naše delegacije je bila velike važnosti. Turške meje v Evropi so bile v glavnem določene po našem predlogu in vsled našega odločnega odpora proti ustvarjanju avtonomne zapadne Tracije. Naše delo je bilo usmerjeno na to, da se očuva mir. Mi smo zelo zadovoljni, da Je zaključe-nje miru v tem tren >tku gotovo zasigu-rano. Vendar mi lausannsko mirovno pogodbo podpišemo le z rezervo da njene gospodarsko-financijske določbe ne veljajo za nas. Ta vprašanja so bila za nas urejena že pred izbruhom svetovne vojne. Kar se tiče naših odnošajev napram balkanskim narodom, smo predvsem z Grčijo dosegli sporazum glede svobodne cone v Solunu. S Politisom se je utrdil sporazum o zaščiti našega elementa v Grčiji. Mi ne dvomimo, da se bo ta sporazum tudi oživotvoril in rodil povoljne rezultate (medklici radikrJcev: Samo na papirju!). Kar se tiče Bolgarije, je radi razbojniških tolp. ki so se pojavile na bolgarskem teritoriju, delo naše vlade bilo solidno ter je dovedlo do miroljubnih odnošajev. Da ni bilo niškega sporazuma, bi bilo med nami in Bolgarijo prišlo do konflikta. Mi s simpatijo spremljamo delovanje bolgarske vlade !n želimo, da bo stara Bolgarska zamenjana z novo Bolgarijo. (Pritrjevanje.) S svoje strani smo napram tej novi Bolgarski dokazali prijateljstvo in bomo podpirali njen napredek. Naši odnošaji z Madžarsko želim povedati vse. (Pribičevič: Tako Je treba! Ploskanje v centru. Ko Ninčič nadaljuje govor o madžarski politiki pred potovanjem grofa Bethlena, vzbudijo radikalci ponovno burjo !n zahtevajo aretacijo madžarskega poslanika ali pa okupacijo teritorija. V diplomatski loži Je sedel madžarski poslanik, ki pri prvih burnih medklicih zapusti parlament ter odide.) Ko se skupščina umiri nadaljuje Ninčič govor o naših odnosih z Albanijo. Konstatira, da so povoljnl. Nevtralna cona je ukinjena. Skoro bo zaključena tudi trgovinska pogodba z Albanijo. Nato preide na Italijo. Odnošaji med nami in Italijo največ interesirajo našo javuo mnenje. Kajti po značaju naših gospodarskih zvez teT po važnosti političnih in drugih problemov, o katerih se moramo sporazumevati zavzema kraljevina Italija med našimi sosedi prvo mesto. Napačno je naši vladi predbao:vati italofilstvo. V stvari mi, četudi gojimo simpatije z italijanskim narodom, motrimo odnošaje s kraljevino Italijo izključno z vidika naših državnih interesov. Ti interesi nas nacajajo na dobre prijateljske odnošaje. A tudi vsi uvidevni italijanski politiki smatrajo, da je interes Italije enak našemu. Tekom zadnjih mesecev smo s kraljevino Italijo sklenili več konvencij, ki urejujejo važna vprašanja odnošajev neposrednega sosedstva. Te konvencije dokazujejo, koliko dobre volje je na eni in drugi strani, da se z dnevnega reda spravijo vsa sporna vprašanja in da se ustvari čim .... boljša osnova za povoljni razvoj naših voJJ'va, !n nesprejemljiva ' *• • " IT o x___:. * Vlada brez zaupnice PORAZEN KONEC DEKLARACIJSKE DEBATE. Beograd, 8. junija, r. Popoldne ob 1630 se je nadaljevala seja narodne skupščine, na kateri je prvi govoril k le rikalec dr. Kulovec o zunanji politiki. Rekel je, da je Ninčičev ekspoze simpa« tičen, da pa Pašičevo stališče o držav« nem edlnstvu ni torn-". Pod »driavuim edinstvom» se ima razumevati edinstve« ni teritorij in edinstvena vlada, lahko se pa tudi razumevajo avtonomije. Gle« de edinstva naroda se protivi Pašičeve-mu mnenju in smatra, da so Srbi eden, Hrvati drugi in Slovenci tretji narod Centralizem bo pobijal povsod, magari s silo. Izrazil je vladi nezaupnico. Za njim je govoril radikal Nedeljko Simonovlč o prilikah v Macedoniji, ka« terega so radikali burno prekinjali. — Dalje je govoril demokrat Ilija šumen« kovič, ki se je v daljšem govoru bavil z ekspozejem dr. Ninčiča in ostro kri« tiziral deklaracijo vlade, ki vsebuje ce« lo vrsto netočnosti, kakršnih ne bi sme« lo biti v takem aktu, ker nas pred ino» zemstvom kompromitirajo. Za njim je govoril dr. Velizar Janko« vlč, ki je popravljal svoj predvčerajšnji govor in rekel, da ni sa amputacijo, ka« kor tudi Pašič ni. Minister dr. Markovič je govori! v imenu odsotnega ministra za zunanje stvari ter povdarjal. da stremi vlada za integralno izvršitvijo rapallske pogodbe. Dosedaj se je dr. Ninčiču posrečilo, da je bilo vse naše ozemlje evakuirano; tudi ostali še nerešeni del tega vpraša« nja bo rešen povoljno. Oporeka, da se vladna deklaracija v sporu med Francijo in Anglijo naslanja na stališče Francfje. Nato je ponovno dobil besedo posl. Sumenkovič ter odgovarjal na repliki dr. Jankoviča in dr. Markoviča. Rekel je, da je ponosen na to, da sta radi nje« govih besed govorila dva ministra. Predsednik je moral sejo prekiniti 5r je odredil nadaljevanje ob 9. zvečer. Beograd, 8. junija, p. Večerna seja st je pričela ob 9.30. Govorila sta še dem posl. Vukosavljevič in Agatonovič. Vlada, boječ se neugodnega utiša glasovanja ni predložila nobenega prehod« na dnevni red ter je presednik proste naznanil, da je dnevni red izčrpan in da zaključuje sejo. Opozicija je hrupne ugovarjala in med splošnim smehom ter Ironičnimi klici: Nimate korajže! Uni kum! Vlada ne reflektira na zaupanje parlamenta! se je praznila dvorana. Rit dikali so očividno jako deprimirani zbirajo se okrog Pačiča in vprašujejo zakaj vlada ni upala zahtevati zaupnice. Nekateri pojasnjujejo, da tega ni storil«, da obvaruje klerikalce in spa hovce, da bi morali glasovati — proti Prihodnja seja bo ponedeljek. Dnevni red: naknadni krediti. aje moralično m politično jakost, ki ne m0re:o Wt| norma,ni vse dotle% do_ aera dovesti naso pravično stvar do kIer se ne jzvede niena demi!itarizacija. uspeha, vsako popuščanje (m tudi ve-j (Tako .]e) Madžari v marsičem pošto-jasnost je popuščanje!) nas vrze v la-. pajo prav netaktn0f zapirajo in ubijajo birmte■ katerih ne more biti zhoda ; naše ,iudj_ (Kljc, ogor5enia.) Tako brez škode. Iskreno je obžalovati, da; ■ 8topanje je daJeč ^ tesa, da bi vedlo k je bil ekSpozS baš v oni točki, kjer bi ^ ^^ ^^ M moral bit, najbolj jasen in odločen,. (Pribičevič: Madžarska postopa> kakor oajbolj medel. Razočaral je tudi v,da w Ma z ovaIka! Karo5ec. Intemi_ tem, da ne i;,0svoca nobene besedice; rajte madžarsk postanika! RadikaIci trpljenju naših krvnih bratov v Pn- kri5Ho. okupiraite teritorii! Korošeo: To morju m da ne zahteva ran je pravic-, je evropskj Jkanda„ Bomj vzk]jki proti nosti. Ta desmteresman je krut uda- j Madžarskn_ Ninčič: Jaz Sem iskren in odnošajev v bodočnosti. D^nes je naj. važnejše vprašanje o ureditvi mej med nami in Reko. O teh pogajanjih, ki so v teku, za enkrat ne morem podati podrobnega izvestja. Rečem pa, da bi rešitev teh -prašanj gotovo bili olajšana, ako se v delovanje poleg obojestranskih interesov ne bi upletalo tudi čustvovanje, ki ustvarja nepovoljno atmosfero za sporazumevanje. (Pribičevič: »Kcdaj bo evakuiran Baroš?» Wi!der: »Italijani zahtevajo za Baroš kompenzacijo!« Dr. Ko rošec: »V Italiji ne mislijo na naša čustva*. Wilder: »Italijani se sklicujejo le na lastne občutke*.) V naših oduošajih z Italijo so važna tudi pogajanja o trgovinskih pogodbah. Dokončujejo se pregovori o splošni carinski tarif5. Na ta način bo sklenjena prva carinska tarifa po vojni. Nato govori NinSč obzirno o Turčiji, s katero smo v vseskozi dobrih odnošajih, in razpravlja nato podrobno o na. ših odnošajih do Avstrije. Ta del govora objavljamo na drugi strani lista. Minister je nadalje govoril o naži za-hvalnosti napram Franciji, ki je vedno stavljala svoje sile nam na uslugo in nam pošiljaja pomoč in tudi v zadniem času dala veliko dokazov svojega prijateljstva. Omenil je, da Je neki poslanec z nezaupanjem govoril o sedanjem zadržanju Francije in celo poset prijatelja našega naroda francoskega generala Le Ronda spravljal v zvezo z ustvarjanjem nove grupaciie sil, katero baje pripravlja Francija za vojno. General Le Ronde nI prišel k nam v taki misiji. Končno je minister govoril o ciljih nafe zunanje politike in rekel, da se iz tega pregleda vidi ideja voditeljica nase zunanje politike, ki vodi k mednarodnemu miru iu ustvarjanju ono idealne situacije, v kateri bi vei narodi mogli živeti v miru in se izročiti delu. da »boljšajo svojo kulturo in povečajo gospodarsko blagostanje. Braniti moramo stanje, ki je ustvarjeno z mirovnimi pogodbami, in odstranjevati vse zunanje težkoče, v notranjosti pa konsolidirati našo državo in se posve. titi nemotenemu razvoju naših namdnih sil. Po tej poti bomo šli tudi v bodočnosti. (Odobravanju). Seja je" bila nato prekinjena in se na-dal ju je popoldne. Odmevi nove nemške nofe ODLOČNA ODKLONITEV V PARIZU IN BRUSLJU. Pariz, 8. junija, s. «Agence Havas»' ja ni bila ponudba v številkah, temvs? javlja, da je nemška ponudba nezado« v tem, da se je Nemčija izjavila^ da y 'pripravljena predložiti celokupni repara London, 8 junija, s. Angleški uradni cijski problem nepristranski mednarodni krogi menijo, da bo mogla nemška no« komisiji. o4 katere bi sprejela korekturo ta tvoriti podlago za pogajanja in da jo lastne cenitve nemške zmožnosti Stori-bodo morali zavezniki proučiti. Dopušča j li smo to z ozirom na predlog ameriškp- tudi skupen odgovor zaveznikov. i ira državne:ra, tajnika Hughesa z dne 2P Bruselj, S. juni'«- V belgijskih decembra 1P22. Vsekakor pc-mer.ja ve!: uradnih krogih se izraža mnenje, da so nemški predlogi vsled tega, ker Nemčija ne omenja vprašanja pasivnega odpora, še bolj nesprejemljivi. Zahteva po Sti* ko korajžo, na ta način izročiti našo usodo v roke komisiji. 8ije sestava nam še ni znana. Dalje so zarezniki v naši noti od J. riletnem moratoriju in predlog glede maja grajali, da smo preveč poudari': razsodišča in sklicanja konferenco sta; zahtevo po mednarodnem posojilu in se stavila le zato, da bi se zmanjšale j kapitalizaciji našega dolga. Vsled tega zahteve Francije in Belgije. smo sedaj izrecno prosili, da smemo v Tariz, 8. junija, j. Med Parizom In ! času, ko ni mogoče dobiti velikih poso Brusljem so se pričela šele danes poga« j jfl. odplačevati svoje obveznosti v letnih janja'o nemški noti. O takojšnjih poga« I obrokih*. janiih z Nemčijo ne more biti govora. Berlin, 8. junija, s. Nemški zunanji minister dr. Rosenberg je da! rčeraj povodom objave nemške spomenie-e zastopnikom inozemskih listov nastopna pojasnila: Nato je zunanji minister govoril o pri-pravljenosti nemškega gospodarstva te-je nadaljeval: »Na ta način zajamčenih 20 milijard zlatih mark predstavlja petkratni zne-sek, ki ga je svoj čas morala prevzeti »V svojem odgovoru «mo se omejili I Francija. Toda mi nudimo še večja jam na one točke, ki so bile v zavezniških j stva in poleg carin na živila in druge notah skupne. Odgovori zaveznikov so stvari še nadaljnje zastavine. Nemške skupno obsojali tri točke: Višino naše ■ gospodarstvo se je s celim svojim kre-ponudbe, njeno sestavo in pomanjklji- j ditom postavilo za nas; z njimi dosežen vost določbe gospodarskih jamstev. Glav | sporazum bo dobil zakonsko obliko. Pred ua točka nemške ponudbe z dne 2. mv I priprave se zato že vrše*. Uradniška praesmstika Beograd, 8. junija, g. Danes popoldne je imela sekcija zakonodajnega odbora za uradniški zakon svojo sejo. Nadaljevala se je razprava o 5. poglavju. Do 8. zvečer je obravnavala <5§ 47 do incL 03. Novo stilizacijo je dobil 51. 51, ki se plaši v novi redakcij: Število vseh službenih položajev določa Finančni zakon, preko katerepra števila ne more biti nihče imenovan. (Predlog posl. Reisnerja). CL 52 se ie istotako na predlog posl. Reis. nerja dodalo na koncu: »kateri to svoje pravo more prenesti na svoje podrejene organe*. V členu 55 se vstavi namesto: ivpošteva se min stavek: »more se mu vpoštevati*. K. členu 62 se je na predlog posl. Reisnerja sprejel nov dostavek: »Pri sprejemanju v začasno službo imajo prednost oni. ki so pustili službo zaradi odslužen'a vojaškega roka. ako se te kom treh mesecev po odsluženju prijar ; _75(5 inozemske borze 8. junija. CURIH. Beograd 6.20, Berlin 0.0071. New York 555.25, London 25.67, Pari/ 35.75, Milan 25.95, Praga 16.59. Budim' pešta 0.09 tri četrtine, Bukarešta 2.80. Sofija 5.95, Varšava 0.0095, Dunaj 0.0078. TRST. Beograd 22.90—23.20. Pariz 138-138.60, New York 21 JO—21.40. Dunaj 0.0295—0.031, dolarji 21.25—21.35. dinarji 22.30-23-20, carinski franki (201 81.75—82.25. DUNAJ. Devize: Beograd 767—76V, Berlin 0.88—0.94, Budimpešta 1145 do 1155. Bukarešta 359—361, London 327.700—328.300, Milan 3296—3304, Nev. York 70.985—71.135, Pariz 4549—4561. Praga 2119—2125, Sofija 764—766. Var šava 1.04—1.10, Curih 12.757—12.805: valute: dolarji 70.650—70 950, dinari v;jo v službo*. V čl. 90 se je novopred-lajraua stilizacija zamenjala s staro. — Tekom debate se je sekcija vrnila k čl. 20, ki je bil sprejet v sledeči redakciji: »Komisijsko ocenjevanje ie obvezno*. — Proti oborsievsniu Nemčije Pariz. 8. jnnija. j. Poslaniška konferenca je včeraj soglasno sklenila poslati Nemčiji noto, kjer se poudarja, da je po. Kljub vsem nedostatk-im in v no- j edinostih pogrešam naziraniem je 1 današnjih žalostnih časih razprtij od ekspozč zunanjega ministra vendar-le j velikega pomena za naše notranje živ-v glavnem pogodil mišljenje in voljo; ljsnje, pa tudi za oa?o pozicijo v celokupnega našesa naroda. To je v i družbi evronskih drža -. Po nalogu Centralnega akcijskega odbora v Beogradu se vrši Jutri, v nedeljo, 10. U m. ob 10. ari dop. na prostem pred Mestnim domom _ _ javen protestni shod državnih naine- ^-o," da vojake Y republiko. + O predvčerajšnjem demokratskem shodu v Ptuju smo dobili še sle-•'eče podrobne Informacije: Shod je otvo ril in vodil predsednik demokratske organizacije dr. Tone Gosak, ki Je v uvod-iih besedah povdarjal, da so zadnji dogodki pokazali resno nevarnost za jugoslovanski značaj države ob severu. ! reba je zato v državnem interesu nem-ko iredentistično gibanje že v kali žareti. Kot glavni referent Je nastopil dr. Šalamun, ki je med drugim Iznesel tudi -enzacijonalno vest, da je par dni pred ptujskimi dogodki poslanec Schauer v Logatcu sprejemal kmetiške deputacije n jim obljubljal nemške šole. Nemški oditelji sploh zbujajo z obljubami lepih asov kot so bili pred vojno zopet rene-,ate k življenju. Njegovo poročilo sta še .popolnila dr. Senčar in dr. Fermevc. ;">r. Kukovec, ki Je prišel na shod iz Maribora, je poudarjal, da se je sedaj spro-ilo nemško vprašanje in da mora biti 'emokratska stranka, ki jI je narod in 'ržava nad vse, na višini te naloge. Po-obno burno je bil pozdravljen magister Orožen, ki Je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je bil navzoč pri protestnem :>okretu in zato obtožen kot povzročitelj -tujskih dogodkov. Izjavil je, da so nacionalisti pripravljeni na vse žrtve. V menu Ormožanov in Seliščanov Je opisal izzivalno nastopanje renegatov g. Irivec. Zborovalci so obžalovali, da sta norala udeležbo na shodu odpovedati dr. žerjav in dr. Kramer, in so sklenili prirediti čez teden dni v Ptuju nov shod, kjer se bo razpravljalo o nadaljnem po-;eku zadeve. Dr. Kukovec ie še povdarjal, da si je radikalska stranka s svojim nastopom pri ptujskih dogodkih zabila orvi žrebelj v svojo rakev s popolnoma :>ogrešenim nastopanjem v reševanju nacionalnega vprašanja in z zapiranjem patriotične mladine. 4- Ex lex v korist nemškoklerikal-ni grupi. Stev. 17.145. Uredništvu »Ju-ies sploh ne eksistira, res pa ie, da ta naredba danes eksistira. Ni Tes, da naredba z dne 20. maja 1919 ni bila nikdar predložena zakonodajnemu odboru in vsled tega ne eksistira več, res pa Je, da a bDa naredba predložena zakonodajnemu odboru in vsled tega eksistira. NI res, da je ustavitev delovanja mariborske ln ptujske Orjune povsem nezakonita, res pa je, da Je ta ustavitev povsem zakonita. Ni res, da si Je vlada kratko-nalo izmislila, da velja še naredba iz eta 1919, res pa je, da si vlada tega ni izmislila. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve. V Ljubljani, dne 4. Junija 1923. Zastopa pokrajinskega namestnika veliki župan Lukan m. p. + Nove prognoze. Silna nervoznost, ki Jo je izval Pašičev govor, se posebno zrcali v pisanju včerajšnjega blokaškega riska. Da bi kolikortoliko prikrili lastno :medo, pišejo zagrebški listi o — vretju v demokratskem klubu. In srečna iraza -> razcepu demokratov Je zopet na tape-ru federalističnih šmokov. V ostalem pa 'ederalisti stavljajo nove prognoze. Tako poroča zagrebški «Jutarnji list., da ^e situacija mora razčistiti v par dneh, v vsakem slučaju pa se govori o volitvah ki naj bi se izvršile v septembru. Ako radikalci ostanejo za sporazum s Hrvati, bi se morda volitve še odložile za kratek čas: ako pa Pašič prekine sporazum, redaj radikalci ne mislijo več dolgo ostali na yladi temveč izzvati povsem nos preokret. Sli bi v volitve že v avgustu, a to bi pomenilo početek vojne z Radičem. + Strašno! Srbski železničarji so imeli svoje glasilo »Srpski Železničar«, ko se je pa ustanovila organizacija vseh jugoslovanskih železničarjev, se je ime spremenilo v »Jugoslovenski Železničar«. .Balkan« Je radi tega ves iz sebe in je priobčil že par člankov o tem »izdajstvu« železničarjev, v katerih jadikuje radi izgubljenih Srbov, ki se potapljajo v »avstrijskem« Jugoslovanstvu. + Dr. Korošec o Pašičevem govoru. Beograjskemu dopisniku blokaš-kih listov Je dr. Korošec podal nastopno izjavo: »Gotovo, ako se govor g. Pa-šiča čita za sebe, pomenja nov politični kurz. Pašič se faktično odreka vsakega sporazuma s Hrvati in zahteva centralizem. Ako pa se upošteva trditev njegovih najkrepkejših sotrudnikov takoj po njegovem govoru in ves čas razprav v kuloarjih parlamenta tedaj bi ta govor moral značiti izliv Pašičeve averzije proti Jugoslovanskemu odboru In zlasti proti dr. Trumbiču in je neuspela obramba njegovega svoječasnega stališča napram ženevskemu paktu. Mislim, da je govor popolnoma zmešal situacijo in da je treba počakati, da se Pašič vrne na ono stališče, ki ga Je zavzel po volitvah ali pa, da se odloči za sporazum z dosedanjimi predstavniki hrvatskega In slovenskega naroda.« — Bcdoča konferenca Male antante. »Češke Slovo«, ki se nahaja v dobrih stikih z češkim ministrstvom za zunanje zadeve, javlja, da vesti nekaterih listov, ki poročajo, da se bo ob priliki poseta Masaryka v Parizu vršila tam konferenca Male antante, ne odgovarjajo resnici. Bodoča konferenca Male antante se bo vršila v Bukarešti in se bo na njej razpravljalo o politični situaciji in o odnošajih do Zveze narodov. vseh dirkačev in vodstva dirke. Kolesarski klubi »Danica« na Ježicl, kolesarska sekcija »Primorje« In klub »Zvezda« se naprošajo, da se sigurno udeleže sestanka dirkačev, ter naj zajedno lzroče obleke dirkačev v soboto zvečer do 9. ure tov. Mirku Nardinu. Istotam prejmejo vsa nadaljna pojasnila zaradi starta. — Odbor. Šah Šahovski mojster Mieses, ki se mudi te dni v Ljubljani, igra danes v soboto in jutri v nedeljo v eni Igralnih sob kavarne »Emona« v prvem nadstropju od 3. — 7. popoldan (nadaljevanje ob 9. zve Čer dalje) po eno resno šahovsko partijo. Ker se obeta zelo oster in zanimiv boj, se bo nudil šahistom, ki se tem potom vabijo k prireditvi, prvovrsten šahovski užitek. Vstopnine ni. Celje, 8. junija. ROPARSKI UMOR. — SMRTNA OBSODBA. Danes dopoldne je sedel na zatožni klop: 28-letni Janez Sinkovič, samski trgovec z živino iz Imenega. Obdolženec in Janez Zagrajšek sta se napotila letos dno 7. maia na sejem v Rogatec, kjer je kupil Zagrajšek dve kravi. Ko se je podal z živino proti domu, se mu ,je pridružil obdolženec. Okoli 20. ure je dospel v gozd Poličnik v občini Podčetrtek. Tu je oddal došlec na Zagrajška 2 strela iz samokresa na glavo in vrat. Zagrajšek je Se pred svojo smrtjo, ki je nastopila dne 29. maja izpovedal, da se je po prvem strelu zgrudil nezavesten na tla. Zmanjkali sta obe kravi in 000 Din. Storilec je mogel biti samo obtoženec. Sinko rič dejanje priznava in pravi, da so ga privedle do tega dejanja slabe gmotne razmere. Po kratkem zaslišanju prič so porotniki vprašanje glede hudodelstva zavratnega roparskega umora soglasno potrdili, nakar je bil Sinkovič obsoien v smrt na vešalih. Prosveta Ljubljanska drama. Sobota, 9.: Zaprto. Nedelja. 10.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 11.: »Hamlet«. E. Litiblianskn opera. Sobota, 9.: »Nikola šubic Zrinjski«. Začetek ob pol 8. zvečer. D. Nedelja, 10.: »EvgeniJ Onjcgin«. Začetek ob pol 8. zvečer. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota, 9.: »Cavalleria rusticana.. Izv. Premiera. Nedelja, 10.: »Hasanaginica«. Izv. Kuponi. * Dve Marički! S to igrico je gdč. Grošljeva podarila pravcati biser mladinskim odrom. Splošni želji, da naj se igra ponovi, se ugodi. Zadnji svečani dan »Rdečega Križa«, v nedeljo dne 10. junija ob 8. uri popoldne se igrica Se enkrat predvaja. Čisti dobiček je namenjen »Rdečemu Križu«. Tem potom opozarjamo zastopnike vlade in državnih oblasti, društva in razne korporacije na namen te predstave. Vstopnice naj starši pravočasno preskrbe, da se ne bo. do otroci zaman veselili na nedeljo popoldne. Spori Razporeditev nedeljskih nogometnih tekem za sodniške izpite: ob 8.30: Slovan : Lask, ob 10. Slavija : Svoboda LJubljana, ob 2. Ilirija Jun. : Jadran Jun. in ob 13.30 Hermes komb. : Primorje rez. Vse na Igrišču Ilirije. Pri jutrišnji finalni tekmi za nogometno prvenstvo Slovenije nastopi Ilirija v svoji nekdanji dobri postavi. Igrala bosta zopet tudi Pelan v golu In Gabrijel Zupančič v krilskl vrsti. S tem so se izgledi Ilirije, ki so bili po zadnji tekmi s Primorjem precej slabi, zopet malo popravili, tako da more upati na zmago. Sestanek lensko-sportnega odseka Ilirije v Ljubljani se vrši danes ob 8. zve čer v sobi Športne zveze v Narodnem domu. Udeležba radi predstoječih važnih tekem obvezna. Tajnica. Zvzdna dirka v Celje se vrši Jutri, v nedeljo ob vsakem vremenu. Prijavili so se vsi klubi, včlanjeni v kolesarskem Sokolsfvo Sokol na Viču priredi v nedeljo 10. t. m. ob 4. pop. javno telovadbo z ljud« sko veselico na letnem telovadišču poleg nove šole na Glincah. Pri telovadbi na« stopijo vsi oddelki ob sodelovanju god« be drav. div. oblasti. Vabimo vsa so« kolska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo k obilni udeležbi. Zdravo! Odsek Domžalskega Sokola v Dobu priredi v nedeljo dne 10. junija popol« dne ob 3. uri pri br. Iv. Kuharju v Do= bu javno telovadbo rn ljudsko veselico s sodelovanjem domžalskega in menge« škega Sokolu. Porota LJubljana, 8. junija. Strah okolice. Danes dopoldne se Je zagovarjal pred poroto 271ctni Ivan Gornik Iz Martinja-ka, delavec brez stalnega bivališča, velik delomržnež in nasilnež. Bil je strah tamošnjih vasi in kmetje so se kar oddahnili, ko so zvedeli, da je prišel končno vendarle v roke pravice. Gornik krade kakor sraka in se za dosego svojih namenov ne straši nobenih sredstev. Sedel je že okoli lOkrat v zaporu. Dne 16. avgusta se je vračal posestnik Janez Jakopin iz sejma v Ložu, kjer Je prodal par volov, proti domu v Ravnik. Ime! je seboj 56.000 K. Ko Je prispel na pol pota, je skočil pred njega Ivan Gornik in mu nastavil samokres naravnost na vrat z besedami: »Denar ali življenje!« Prestrašeni Jakopin je odbil samokres s palico in pričel klicati na pomoč. Napadalec ga je nato udaril trikrat s samokresom po glavi, se splazil potem po vseh štirih v bližnji gozd in zginil brez sledu. Dne 21. novembra se je pojavil v Steržajevi gostilni na Rakeku, kjer se je ponudil Istranu Antonu Ivan-čiču, da ga spremi za 80 K na Planino. Na potu pa ga je podrl na tla, ga oropa! in zopet zbežal. Bil pa Je že naslednjega dne aretiran v Koščevi gostilni na Planini. Pri aretaciji je ozmerja! orožnike kakor pse, jim grozil, da požene orožniško postajo v zrak in vrgel vanje krožnik ocvrtih jajc. Razven imenovanih deliktov pa ima Gornik na vesti še več manjših stvari. Pri razpravi je možakar zanikal vse kar na debelo. Le on govori lesnico, vse priče pa lažejo. Roparski napad na Jakopina da ie izvršil A. Kra-šovcc, ki mu je podoben in se nahaja v ljubljanskih zaporih. Ko pa so Kra-šovca privedli pred porotnike, se Je izkazalo, da je bil lani celo leto kot vojak v Srbiji. Razprava Je bila v svrho osebnega zaslišanja nekaterih od obtoženca predlaganih prič, ki naj bi potrdile, da Je bil v kritičnih trenotkih Gornik, ko je bil izvršen roparski napad na Jakopina, pri njih, preložena. Mladi ropar. Pred porotnike Je stopil popoldne 21-letnl delavec Janez Mrvar, pristojen v Žužemberk. Zagovarjati se Je moral radi hudodelstva ropa. Obdolženec je kljub svoji mladosti v svoji domači občini na slabem glasu in je bil radi različnih tatvin že večkrat kaznovan. Sedaj ga toži državno pravdništvo, da je sredi meseca februarja pri Gor! nad Urijo napadel dečka Janeza Mikuža ter mu šiloma odvzel 5.5 lir vredno listnico z vsebino 2.2 lire, ter da le 1. aprila t. L v Žirovnici nad Idrijo s kolom napadel Nežo Albreht in stopil pred njo z grožnjo: »Denar sem ali pa te ubijem!« Prestrašeno dekle mu je nato izročilo 102 liri. Obdolženec roo na škodo Ncžike Albreht priznava, ropa na škodo Janeza Mikuža pa noče pri * J. A. D. Triglav. Zagreb uprizori dne i 17. Junija t. 1. ob 4. popoldne v Zužem I berku v Sokolski dvorani Ks. Meškovo i dramo »Mati«. Po predstavi nastopi društveni pevski zbor s koncertom Jugoslov. narodnih pesmi. Vse prijatelje društva opozarjamo na prireditev, ter prosimo za čim večjo udeležbo! — Odbor. X Društveni dan »Rdečega Križa«. Jutri ob desetih dopoldne se bo vršilo v dvorani Meetnega doma povodom društvenega dne »Rdečega Križa« predavanje o postanku in zgodovini »Rde čega Križa«. Predaval bo gospod dr. Matija Ambrožič. Upati je. da se bo ljubljansko prebivalstvo udeležilo te;s zanimivega predavanja v obilnem števili) X Podružnica Jugoslovanske Matice v VeL Laščah priredi v nedeljo dne 10. junija ob pol 15. uri v dvorani »Zadr. doma« koncert. Na sporedu so skladbe Foersterja, Adamiča, Schwaba, Ipavcs Gerbiča. Kimovca L dr. Ker so VeL La-šče važna izletna točka in je zveza z Ljubljano zelo ugodna, je pričakovati ve. like udeležbe. X Šentjakobski večer v Ljubljani bo danes v soboto ob 8. uri zvečer v dvorani Kazine nudil udeležencem obilno ZAGONETEN UMOR OROŽNIKA PRI umetniškega užitka. Videli bomo, da je ŠOŠTANJU šentjakobski orkester od zadnjih nasto-! pov v zimski sezoni znatno napredoval Na železniški progi med Pesjem in ; gpopolnil s prvovrstnimi godbeni- So štanjem so ponoči na 4. februarja ne. j k- j^otako opozariamo na moški pev. znani storilci umorili šoštaniskega orož- ski 7bori preme15ev oktet in komične nika Huberta Lužnika. Grozni čin je raz- nastope 5]an0v šentjakobskega gledali- buril ves šoštanjski okraj, smrt priljub- 5ke„a odra_ Vstopnina le 5 Din. Z jed- ljenega orožnika pa vzbudila splošno po- jo ,.„ piia5o bodo postregle šentiakobsk* milovanie. Včeraj se je začela pod pred- gospe in ffospodične. sedstvom sodnega svetnika Levičnika y Tovariši «Trig!avanl»! Po sklepn pred celjsko poroto obravnava o tem odborove seje se vrgj v soboto dne 9. slučaju, ki se je zvečer prekinila do da- ;uniia ob 16 nri v zbornici na univer- nes popoldne, ker je bilo treba zaslišati jj-j redni obfnj lbor. Dnevni red: tehničnega izvedenca. Državno pravdni- ,^ jc;t^,;e zapisnika; 2.) poročilo pred- štvo obtožuje zaradi tega zločina 22-let- setlnika. J3) poročilo odbornikov: 4.) po- nega Franca Tanšeta.. 22-letnega Ivana ro£jlo najeinikov odsekov; 5.) poročilo Božiča, 20-letnega Franca Podlesnika, revizor;cv. 6.) poročilo društvenega r.iz- rudarje iz Družmirja ter ?5-letnega Fran jj sprememba pravil; 8.) razde- ca Schwarza, čevljarskega pomočnika v ,ite(.~ društvenih trakov; 9.) volitve: 10.) Šoštanju. Zadnji je obtožen zaradi slučajnosti. Udeležba je strogo obvezna, šestih tatvin in dveh goljufij, ki jih je " " mariborske Glasbene Matice, izvršil v Šoštanju in okolici v minuli zi- pe^ki zbor ,Glasbene Matice, v Mari- mi" _ .. „ . _ T _ ., . .... boru je sklenil, da priredi Se tekom jn-Orožnik Hubert Lužmk je obiskal v £ 1933 društvene zlete po nedeljo dne 4. februarja dopoldne neke- * Stajerski. Prihodnjo nedeljo dne 17. ga svojega rojaka v Skalah, pnsel po- > bJo obiska]a SavinjsUo dolino in poldne v Pesje, se pomodri v dveh krč- i ^ industriji daleč znano me mah ter na brž zamudil vlak. ki pe.je ob £ Obiskati misli tudi razne, četrt na 18. proti Šoštanju. V Pleteršni- ^ q ^ a]. ce,0 nie 5e probujen. kov, krčmi je pnsedel k njemu obdol- em pohorjn dalje Radjrono ženec Schwarz ter mu delal družbo. Po . | . izpovedbi natakarice je naročil za orož- 'D v Olepševalno ln tujsko prometne nika tudi vino in gulaš češ da je orož- Celju ;redi T 6oboto jn mk prejšnje leto pn neki eskorti v Ce- . Q . .- cvetIiiim trije moški. Ko sta bila puna;.ki cesti 1S preselila v nove mimo. sta slišala, kako so neznanci za- ; ^ na Aleksarldrovi cesti St 8 ' čeli teči za orožnikom. Proti polnoč, je £ , prve hrvatske ftedione ter Bra, našla večja dražba v bližini železniške- ; ^ £ od & do 12 dopo,dne ^ od »Podsavezu« ter motokluh »Sloveniia«. i znati. Ker ie obdolžencev zagovornik dr. ga mostu preko potoka Velunja na progi onesveščenega Lužnika. Imel je težke poškodbe na glavi, zaradi katerih je umrl drugi dan v celjski bolnici, ne da bi bil prišel kaj k zavesti. Ko so orožniki teden dni pozneje na podlagi navedb onih dveh prič, ki sta videli iti za orožnikom tri moške, aretirali Tanšeta, Božiča in Podlesnika, so I 3. do 5. uie popoldne. X Obi tnl sestanek. OhfeslovenskA obrtno društvo v Olju sklicuje sestanek obrtnikov iz Celja in bližnje okolice za soboto dne 9. junija zvečer ob 20. nn v restavraciji Narodnega doma. Sestanka se udsležita. dva zastopnika odbora »Industrijskn-obrtne vzorčne izložbe v Maribora«. K sestanku so vabljeni vsi .... „ . • j i .iiaiiuuii«'. " f'""'"« vsi odločno tajilL Pozneje pa je ,7-daI . ^dii-trrnloi in trgovci. Božič, da mu je ob vstopu v Pletersni- S'ovensko zidarsko in tesarsko kovo gostilno izjavil Franc Schwarz, da dn,šlv0 v Lj„bljanl praznuje letos v me- mora še isti večer tistega nabiti, ki ga je lani s »tresko« (ba;onetom) ffonil. kar je slišal tudi soobdolženec Franc Pod-lesnik. Ta je nadaljt priznal, da je v gostilni prisedel Schwarz enkrat k vsem trem rekoč: »Tega hudiča moram nocoj nakuriti, ker me je enkrat gonil«. Pri tem % pokazal na orožnika v sosedni sobi. Soobdolženec Franc Tanše je med vso preiskavo previdno molčal in šele dne 26. maja je prisnal. da so usodnega večera vsi trije Sehwarza našli pri Pleterš-niku. Ko je vstopil orožnik, mu je baje rekel Schwarz: »Temu žandarai bom plačal pol litra vina pa en gulaš. Potem bomo pa šli skupaj v Šoštanj in ga bom jaz med potjo nahunkal«. Glavni obtoženec Schwarz vse to tr secn avgustu svojo 25-letnico. Dolžnost naša je, da se zavedamo svoje stroke ter smo ponosni na njo zato se zberemo dne 10. junija v društvenem lokalu, da se pogovorimo kako naj svoj društveni jubilej dostojnejše prazmremo. Zato naj nihče ne manjka. Pričetek se-star.ka točno ob 9. uri dopoldne. — Odbor. X Medvode-Preska. Tukajšnje gasil društvo proslavi v nedelo dne 10. junija popoldne svojo desetletnico z veliko crasil^ko vajo in ljudsko vceelico poleg Gasil, doma v Preski. Vabimo na obilno udeležbo! Najlepše razvedrilo za izletnike X Koncert v Tržiču. V soboto dne 9. unija priredi Pevska šo!a slov. bralnega društva v Tržiču pod vodstvom ne- dovratno zanika, zlasti pa taji. da bi se umornega pevovodje g. ravnatelja Alb:r» bil s svojim sojetnikom Štefanom Gru- i l^ijovica svoj redni koncert v Sokolsk''® berjem, ki je sedaj obsojen zaradi hudo- j domu s sporedom najlepših in na;!.'« delstva tatvine, v joči razgovarjal o j kejših Adamičevih pesmi. Opozarja umoru orožnika Lužnika Kot priča za- ljubitelje pesmi na to prireditev. kerJ" slišani Gruber izpove, da mu je Schwarz j bo gotovo nudila užitka; saj je <3^.eze povedal, da je v preiskovalnem zaporu nastopil ob priliki prireditve 'v * zaradi nekega orožnika, ki ga je nekdaj pevskih zborov v Ljubljani in w Dura aretiral v Šoštanju in gnal v Ce!je, da pohvalo. . .. sta po poti enkrat skupaj pila. k čemer. X Veselica prostov. g**- , , je pridejal: »Potem sem ga pa ...» Na Zg. Kašlju se vrši v nedeljo i™ iu. ju- Gruberjevo vprašanje ali ga je res, je odgovoril: »Jaz že vem kaj sem naredil. Čeravno me imajo celo leto v preiskovalnem zaporu, me bodo že enkrat izpustili. Ena presica je le manj na svetu«. Pri konfrontaciji Schwarz zanika, da bi nija ob 3. uri popoldne pri «^u« p. d. pri Bežjaku v Zg. KnS''u. Kdor se hoče dobro zabavati, dobro jefti «» P»ti. naj ne zamudi veselice. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 2. uri popoldne, pnhaja pa ob 6. in pol. oziroma ob 8. in pol. Ugodna bila z Gruberiem v zaporu sploh kaj prilika za izlet r pro-to na.avo govorila. Zaplete pa se v protislovja. X Siv površnik. Opozarja se dotičmk. Gruber je izdal tudi Tanšeta. ki mu ki je v torek zvečer vzel v kavami je pri neki priliki v preiskovalnem za- .Zvezda« v Ljubljani siv površnik, da poru dejal: »Ta prokleti Scbwarz je vse i ga takoj vrne tja sicer se ga breipo-zakriviL pa se ne uda«. Pred poroto ! gojno izroči policiji. Tanše te besede pri zaslišanju Gruberja I X Prodaja stavbenega materiala. Ker rizJi!t j je celjski občinski svet v zadnji sejt Na pod lasi obširne preiskave in za- sklenil, da začasno opusti gradnjo sta- nesljivih indicij obtožuje državno pravdništvo Schwarza. da je najel Tanšeta, Božiča in Podlesnika, da so zavratno pobili orožnika Lužnika. Porotnikom je stavljenih 29 vprašanj. Razprava se zvečer ie nadaljuje. novanjske hiše, je pripravljeno gradivo, opeka in apno na prodaj. Kdor želi material kupiti, naj se oglasi pri uradnem predstojniku celjskega mestne?* mag;f trata. omače vesti VA SUHEM IN NA ZELENEM LESU. Listam po ncvinab. V nemških z nizko in v švicarskih z visoko valuto, v francoskih in še drugih — pritožbe nad davki in pritožbe nad davčno moralo, nad prikrivanjem, nad izmikanjem. Klepar g. Rudolf Hasman nam piše: Pred 10 leti sem s5 ustanovil lastno podjetje kot kleparski mojster. Prva leta sem samo životaril, ob izbruhu vojne se je vse ustavilo, pozneje je delo zopet začelo, zato je pa »pleh« postal nečuveno drag. Do danes nisem imel pomočnika. Plačeval sem 28 kron davka. Sedaj mi je davčna uprava predpisala davka 9568 K. brez obrtnega davka, davka na poslovni promet itd. Celo g. finančni minister je priznal na mojo pritožbo d? pomeni ta davčni predpis popolno konfiskacijo mojega imetka, — in jaz sem vrhu vsega pred tremi leti svojo obrt odglasil, ker nisem več sposoben za delo. Sedaj *em nad petdeset let star, trpim na nevra-steniji in revmi, imam dvoje nepreskrbljene dece itd- itd. Nesrečnež živi v Horovicah. Njegov dopis čitam v praški »Narodni politiki«. Glej no, si mislim, torej so tudi še drugod takšni nesrečneži, ne samo pri nas . . . V »Beogradskem dnevniku* pa či-"am: Poznamo težkega davkoplačevalca. Bogat js mož. Ima mnogo hiš, po-bištva, velike komplekse na Kosovu, delnice, liferacije, skoraj cele ulice v Berlinu, in razno zlato drobnjavo. Ni čuda, da se je beograjski davčni oblasti oni dan zmešaj^ v glavi, ko je prišlo na vrsto odrejanje davka odličnemu državljanu g. Nikoli P. Pašiču. Samo da se mu je mimogrede in iz pozabljenosti pripetila majhna, njemu samemu gotovo neprijetna nezgoda. Imenovani g. Nikola P. Pašid namreč ni plačal davka za leto 1919., 1920. in 1921. Mož. ki načeluje vladi naše države, dolguje upravi triletni davčni zastanek. Če je tudi morda volja naroda, da mož vlada, gotovo pa on ne dolguje po volji naroda, marveč samo po milosti božji. Hasmanov je menda povsodi dovolj, doma in na tujem Pašid je gotovo samo eden. Le njegovih prorokov je več. M. A. C. * Nizozemski novinarji v Jugoslaviji. Nizozemska novinarja Kristijan :an Baalen in Edvard van Bieme, oba iz Amsterdama, potujeta v naučne in informativne svrhe po Jugoslaviji. Zadnje dni sta se mudila v Sarajevu. * Učiteljski kongres v Ljubijani. 'lakor že znano, se vrši letos v dneh 5., 6. in 7. avgusta v Ljubljani kongres Udruženja jugoslovanskih učiteljev. Učiteljstvo iz Ljubljane in okolice je imelo dosedaj tri sestanke, na katerih se je osnovi1 pripravljal.ii cd-bor ter so se konstituirali odseki in določile glavne smernice kongresa. Pripravljalni odbor sestoji iz glavnega kongresnega odbora, kongresne pisarne in odsekov. Odseki so: stanovanjski, gospodarski, pretiranjevalni, prireditveni, izletniški in časnikarski. — Eventualni posebni nasveti in želje naj se sporoče poverjeništvu. * Novi profesorji beograjske nni-^erze. Izredni profesor filozofske fakultete v Skopi ju ar Stevan Kuliba-kiu je imenovan za rednega profesorja !j«ograjske filozofske fakultete, projektor javne bolnico v Beogradu dr. Milan Milovanovič pa za izrednega irofesorja beograjske medicinske fakultete. * Hermann Wendel član »Matice •>rpske». Znanstveni odl>or leta 1S26. stanovljene »Matice Srpske» je izvoli nemškega publicista Hermanna ■•Vendla, avtorja več monografij o jugoslovanskem narodu, za svojega čla-sia. * Iz invalidskega zavoda v Zemumi. invalidskem zavodi v Zemunu so e zadnje dni vršili izpiti invalidov iz raznih rokodelstev. X izjitn se je prijavilo lepo števiio invalidov, ki so vsi napravili izpit s prav dobrim uspehom. * Konzularna akademija na Dunaju. NTekdania ori.entalna akademija na Dunaju se je po prevratu reorganizirala v mednarodno konzularno akademijo, pristopno tudi tujim državlja kar je zlasti za košnjo in ?efev pogubno. Včerajšnji dan je bil lep in solnčen. Upati je torej, da nam sv. Medard nakloni dolgo vrsto solnčnih dni. * Usposobljenostni izpiti na tolminskem učiteljišču. Iz Tolmina poročajo, da je pri uspcsobljenostnih izpitih na slovenskem učiteljišču padlo polovico kandidatov. Ce gre ta polom na račun slabih učnih uspehov al' na rovaš narodnostnega preganjanja, ni znano. * Smrtna kosa. V Črnomlju je pred« včerajšnjim umrl upokojeni leskovski dekan Franc Schweiger v starosti 78 let. Pokojnik je bil svojedobno deželni po« slanec in je v kranjskem deželnem zbo« ru zastopal belokranjske občine. * O boju za meščansko šolo se je iz Jcsenic poročalo, da stavi Kranjska hranilnica naravnost strašne zahteve, pod katerem! bi bila pripravljena dati poslopje bivše nemške ljudske šole na Savi v najem za meščansko šolo na Je« senicah. Tozadevno nam ravnateljstvo Kranjske hranilnice poroča: Občina Je« senice jc vzela že meseca marca 1919. poslopje nemške ljudske šole s telovad« nico, vrtom in dvoriščem, z vso bogato šolsko opremo in z obilnimi lepimi učili v svojo rabo. V poslopju je ustanovila pred tremi leti meščansko šolo. Od leta 1919. se vrše med jeseniško občino in Kranjsko hranilnico pogajanja, da se pripomore občini do dostojnih šolskih prostorov proti primerni odškodnini. Vsa pretekla 4 leta ni zahtevala Kranj« ska hranilnica od občine več, nego da vzdižuje poslopje v onem dobrem sta« nju, v katerem ga jc prevzela in da pla« čuje letno 3000 kron kot nekako pri« znalno odškodnino za obrabo poslopja, opreme in učil. šele 2. maja letos je hranilnica dobila plačilo za vsa ostala 4 leta, ker je stavila to odplačilo kot predpogoj za nadaljevanje pogajanj ra» di končnega zaključka pogodbe. Poslopja in zemljiške parcele, ki so predmet te nameravane pogodbe, so bila lansko lc» to po posebni komisiji strokovnjakov cenjcna na več milijonov kron. Za rabo teh predmetov in tudi še opreme ter učil, ki v ccnitvi niso vpoštevani, za« hteva hranilnica sedaj odškodnino, ki ne odgovarja niti 1 % haska dotičnega kapitala. > Sestanek Industrijalcev ln obrtnikov v Ptuju. V sredo se je vršil v Ptuju informativen sestanek industrijalcev in obrtnikov, ki ga je sklical razstavni odbor »Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru«. Sestanka sta se udeležila predsednik ravnatelj Alojz Križnič in podpredsednik mariborskega obrtnega društva g. Miha Vabtar. Ob lepi udeležbi je predsednik ravnatelj Križnič izrazil veselje nad velikim zanimanjem za razstavo v Ptuju ter poudarjal potrebo in važnost industrijsko-obrtnih razstav za naše gospodarstvo. Podpredsednik obrtnega društva g. Vahtar je v daljšem govoru nagla šal pomen razstav, ki so važne za podjetja zlasti danes, ker potrebujejo reklame, ki se vrši najlaže z udeležbo na razstavL Končno se je osnoval za Ptuj poselten razstavni odbor, ki bo popolnoma samostojno organiziral udeležbo na mariborski razstavL V odboru so sledeči gg.: predsednik g. Nekola, podpredsednik g. Cizelj, odborniki Ma-stek. Zajšek, Milošiž, Sagadin, Zelenko Hernja. V odbor bodo še kooptirani delegati obrtnih zadrug. * Otvoritev jame na Bab jem Zobu. Poročajo nam: Visoko nad Bohinjsko j Belo, ocnosno nad gorsko vasico Kup« : Ijenik, leži skrita skoraj pod vrhom j Babjcga Zoba silno zanimiva podzemelj« i ska jama, ki siccr ni tako velika in dol« | ga kakor Postojnska, a hrani v sebi krasne podzemeljske čudeže stalagmi« tov in stalaktitov, ki ne zaostajajo za kapniki Postojnske jame. Društvo za tujski promet na Bledu je med vojno zanemarjene dohode k jami temeljito popravilo in tudi pota v jamo izgladilo. Udeležniki izleta in otvoritve se zbere« io na Bledu v nedeljo dne 10. t. m. pred Repctovo trgovino na Mlinem ob deve« tih zjutraj, odkoder je odhod z godbo na čelu proti Bohinjski Beli. Odhod iz Bohinjske Bele ob 10.15 uri, prihod k jami nekaj po 12. uri, kjer se vrši slav« nostna otvoritev jame in pozdravni na« govori, nato pa ogled jame. Povratck jc na Bohinjsko Belo, kjer se vrši neprisi« ljcna planinska zabava. Izletniki naj se lom. V obeh letnikih —' za konzular- i Poskrbijo z acitilenkami ali električni« no službo in za mednarodno trgovino ! mi !u2i ter evcntue!no s svečami, haklie — je vpisanih letos 16 tujih državlja- so zabranjene. Tudi je priporočati, da nov, med njimi S Jugoslovani. se preskrbijo z jestvinami in pijačo. * Dragoceni dar iz Kitajske. Bivši i Omenjamo, da vlaka, ki odhaja iz Ljub« slušatelj zagrebške univerze g. Šovari.: ^ane ob 647 zjutraj, čaka v Lescah v dobi svetovne vojne jugoslovanski! avtoomnibus, kateri odhaja do Bohinj« lobrovoljec v Rusiji, je ostal tudi po ske Bele, do koder se gostje lahko pe« ,-v?nJ nn Polinom T7 7 Vi fi; 111 CQ n/ lirin tnHi r irvnS^Vf Knr il» iami nr»r1 avtomatična tehtnica z napisom: »Vrzi 3 deset para, pa zveš svojo težo. V če« trtek zvečer sem vrgel pred odhodom gorenjskega vlaka v pričo nekega že« lezničarja dvakrat zaporedoma po tri descticc, a kazalec se ni premaknil niti za las. Ce jc avtomat pokvarjen, naj se odstrani, ali pa vsaj primerno označi njegova neuporabnost, da občinstvo ne bo brez potrebe metalo denarja v nje« govo žrelo. * Toča na Goriškem. Prošli pondeijek popoldne so se nad Brdi, kjer se naha« jajo glasoviti goriški vinogradi, zbrali temnosivi oblaki, iz katerih se je vsula gosta toča, ki je uničila že v kali ves le« tošnji pridelek. Trte je oklestila tako temeljito, da ni uničen samo letošnji bo« gati zarod, ampak tudi on! prihodnjega leta. Ječmen in oves si bosta težko več opomogla, uspel bo le krompir in koli« kor toliko pšenica. Toča je padala v en kilometer širokem pasu od Cerova do Kromberga. * Nizka globa za črno smrt. Zagreb« ška policija je te dni obravnavala deli« katen slučaj o smrti nekega ščurka. De« janski stan je sledeči: V odlični restav« raciji je žejen gost v dušku izpil čašo piva. Pri zadnjih sragah pa ga je čudno požgečkalo v grlu. Gost pomisli, da je to kak ostanek zamaška in izpljune; te« daj pa na svojo grozo opazi, da ima ta čep tudi noge, oči, glavo... Bil je šču« rek, ki je gostu izvabil vso zavžito pi« jačo. Gost je zadevo prijavil policiji in dva živa svedoka sta potrdila, da je gost po pivu izpljunil pravega ščurka, seveda mrtvega. Za ščurkovo smrt je gostilničar plačal le 100 dinarjev globe, pripomogel pa k ilustracij! o snagi v «velikomestnih» restavracijah. * Z izvoščkom po mestu... Pred par meseci so je v Mariboru Rudolf Škro« bec, ki je bil nastavljen pri Splošni stav« beni družbi za izplačevanje mezd prav nobel vozil po mestu z izvoščkom ln po« pival po gostilnah in kavarnah. Imel je celo tako dobro srce, da je še za druge plačeval. Potem pa ga je vzela noč in — Avstrija. Končno se je znašel v Dalma« ciji, kjer so ga pograbili in izročili ma» riborskemu sodišču, ker se je po Ma« riboru prevažal in popival za denarje Splošne stavbene družbe, kateri je po« neveril osem tisoč kron. mesto da bi t njimi izplačal delavce. Tudi 6500 kron, s katerimi bi moral kupiti službeno kolo za stavbeno družbo, je raje vtaknil v žep za lastno uporabo. Sedaj so mu pri« sodili tri mesece težke ječe. * Očeta ustrelil. V selu Lazina pri Draganiču je prišlo te dni do ostrega prepira med posestnikom Mijo Gašpi« čem in njegovim sinom Franom, ker mu oče še ni hotel izročiti posestva. V pre« piru je sin ustrelil svojega očeta. Mori« lec se je sam javil sodišču. * Najden utopljenec. V četrtek zve« čer je pri Stupniku blizu Zagreba Sava naplavila mrtvo truplo mladega moške« ga utopljenca. Zdi se, da jc utopljenec menda Rudolf Brajcr iz Ljubljane, ven« dar identiteta še ni uradno dognana. * Finančni tajnik kot slepar. K za« grebški tvrdki Mandukič je prišel po« možni finančni tajnik Stevo Večerinac v davčnih zadevah. Cenil je trgovcu njegove gumijaste predmete na 2 mili« jona Din ter izjavil, da mora plačati na leto 20.000 Din davka. Trgovec sc je izgovarjal, da ima blago v komisijski prodaji, da jc last tovarne in da ne mo« re plačati tega davka, ker niti sam to« liko ne zasluži. Večerinac mu je nato dejal, da mu on lahko davek zniža, ako da njemu kaj pod roko. Tvrdka je slu« čaj naznanila policiji, kjer se je izkaza« Io, da Večerinac ni imel nobene pravice precenjevati blago. Tudi sc je Večeri« nac izdajal za doktorja, četudi ni imel za to nobene pravice. Večerinca so iz« ročili radi sleparije državnemu pravd« ništvu. * Ali ste se že prepričali o kakovosti «Itofant» hranilne moke za dojenčke in otroke. Glavna zaloga: drogerija «Adri« jat>, Ljubljana, Sclenburgova ulica. Gospodarstvo m. POROČILO O STAN.ru HMELJSKIH NASADOV, j Žatec (Češkoslovaška), 2. junija. Razpoloženje In cene zelo čvrste; cene ra-I stejo. Stanje hmeljske rastline Je še nadalje prav ugodno. Po zadostni padavini in po hladnih nočeh Je postalo prav toplo. Mnogo nasadov je prav čvrstih, enako razvitih in je trta v njih dorasla že 2 — 3 m visoko. Tudi v pozno obrezanih vrtovih se sedaj rastlina hitro dviga od zemlje, vendar pa je mnogo slabša od prvih. 2al se je okuženje po aphis-muhi posebno v nizkih legah zadnje 3 — 4 dni zelo razširila Na nekaterih rastlinah se nahaja po 150 in več muh. V višjih legah je okuženje manjše, vendar pa splošno. Nagla pomnožitev mrčesa je povzročila hitra sprememba temperature; noči so hladne in meglene, kar pospešuje razmnožitev. Povodom lanskega obiranja smo že trdili da bo to leto »ušivo«, kar se Je, žal, uresničilo. Opasnost za prihodnjo letino Je vedno večja in Je malo upanja, da bi se tako silno okuženje po aphis-muhi omejilo radi naravnih dogodkov. Mnogo hmeljarjev kupuje velike množine tobačnega ekstrakta in se pripravlja in škropljenje. Kr se dotok aphis-muh še ni končal, se bo s škropljenjem še nekaj dni počakalo. Mnogo Je pa tudi hmeljarjev, ki nočejo škropiti, ker so stroški preveliki ln bi se pri obilnejši letini in lanskih nizkih cenah škropljenje ne Izplačalo. Okuženje hmeljnikov po aphis-muhi vznemirja v največji meri producenta in trgovca ter se nestrpno pričakuje potek vremena v prihodnjih dneh. Rastlina raste sicer krepko naprej, vendar se bodo posledice okuženja v ne-škropljenih nasadih pojavile v kratkem in škodljivec lahko uniči okužene nasade. — Zveza hmeljarskih društev. — Svinje: Dogon 1800. Lahke 1420 1495, srednje 1440 — 1450, težke 1450 1570. Tendenca živahna. ojni na daljnem vzhodu, se pozneje reselil v Kitajske in živi sedaj v "•angaju. Ko je čital v listih, da si zagrebški akademiki z lastnimi rokami ;radijo »Dijaški dom«, jim je poslal in dragocen dar za njihov dom: -bilno pošiljko kitajskih lnšnih predmetov kakor vaze, šatulje iz laka, preproge, razno krasno posodo itd. Pošiljka je bila velike vrednosti, ne ITI. LJUBLJANSKI VZORČNI VELIKI SEJEM. (1. — 10. septembra 1923.) S hitrimi koraki se bliža čas III. Ljubljanskega velikega seima. Število prijav dnevno raste in Je le še malo razstavnega prostora v paviljonih na razpolago. Zato vabimo vse one, ki nameravajo razstaviti, pa se še niso prijavili, naj to čimpreje store. Prijavni rok se koncem tega meseca brezpogojno zaključi in se bo razstavni prostor, kar bi ga še preostalo, dal na razpolago inozemski industriji, ki se je letos' prijavila v šc večjem številu kot lani. Po soglasni sodbi domačih in tujih posetnikov je lanska velcsejmska prire- ditev v vsakem pogledu dobro usoela. jejo tudi z izvoščkf. Ker je jama pod Lctos se obeta že vejjj ob!sk negQ ,anii Babjim Zobom edina večja jama na j poS2bno iz južnih krajev naše države. Gorenjskem, ki je sedaj urejena in ker kjcr se pripravljajo že posebni vlaki je dostop k njej zanimiv in romantičen, priporočamo našemu občinstvu Izredno priložnost, ogledati si podzemeljske ču» oeže Babiega Zoba. obiskovalcev. Tudi iz Inozemstva sta napovedana dva posebna vlaka. Skrbeti moramo za to, da pokažemo svetu na kako visoki stopnji že stoji ju- Dijaška naselbina na Romanj! pla-- i COslovanska industrija, obrt in trgovina. ninl. Ferijalni savez v Saraievu je osno« val ferijalno kolonijo na Romanji p!a> -amo mflterijelne. ampak tndi umet- i ninl, v kateri bodo nastanjeni siromašni tiske. Kakor poročajo »Novosti«, je j in te'esno slabi akademiki in srednie« 1'OŠil.jka v Zagrebu sedaj izginila. { šolci. Kolonijo bo ob lastnih sredstvih * Vrsta lepih dni. Včeraj je bil dan ' vzdrževal Feriin'ni savez, ki prosi v tej 8, »1» 7.50, »4« 7, »6« 6.25, prosena kaša 7.50, ješprenj 6 — 7, koruzna moka 4.50. koruzni zdrob 5 — 7. pšeničn' zdrob 8.50, ajdova moka »1» 9, »2» 8, sladko seno (q) 150 — 200, ovsena slama 125 — 130, trda drva za kurjavo (kubični meter) 170, mehka 110, j salata zgodnja (kg) 1, glavnata 2 — 3, j šopek špargelnov 10, kg graha v stroč-: ju 15. Budimpeštanski živinski trg (7. t. m.) Goveda: Tendenca slaba. Dogon 718.: Voh' I. 920 — 1050, II. 700 — 850, III. , 400 — 650, krave I. 720 — 790, II. 589 ; — 650, III. 350 — 400, teleta 500 — 780.1 — Obtok bankovcev v naši kraljevin! se je po izkazu Narodne banke z dne 31. maja poveča! za 70.5 milijona na 5517.4 milijona Din. Kovinska podloca (v zlati pariteti) za 2.96 milijona na 356.9 milijona Din. = Izvoz naših konj v Avstrijo zabra-nien. Naše dunajsko poslaništvo poroča, da je zaradi kužnih bolezni iz naše kra-! ljevine nadaljnji izvoz konj v Avstrijo zab ranjen. = Carinjenje sladkorja ln alkohola v tretji coni. Finančno ministrstvo je odločilo: Alkohol iz škrobnega materiala, zatečen v Sušaku in v tretji coni, kakor količina sladkorja izpod 5000 kg uta prosta carine. Za. sladkor nad 5000 kg se plača polovična carina. To velja za one. za katere se dožene. da so s sladkorjem trgovali zadnja tri leta. Stanje posevkov v driavL Kako< poročajo z raznih strani, je padel zadri«* dni dež tudi po takih krajih, kjer je že primanjkovalo vlage. Toča, ki je padla ponekod ni napravila občutne škode = Švicarski kapital pri bosanski banki. Včerajšnja »N. Freie Presse« poroča: Comptolr d'Escompte v Ženevi je prevzel večje število delnic Bosanske indn-strijske in trgovinske banke v Sara je vu, ki je v bližnjih stikih z Nižjeavstrij-sko eskomptno družbo, ln bo tud! po vodilnem ravnatelju banke Kellerjeni za. stopan v upravL H koncenin te bank° spadajo poleg Eskomptne družbe in imenovane ženevske banke Budimpeštanski deželna hranilnica. Banque de Bruzelle«, Češka eskomptna banka in kreditni zavod ter veliki industrijalci Bosne. Banks namerava svojo delniško glavnico povišati na 64 milijonov jugoslovanskih kron in je nedavno prevzela tudi v Zagreba neki lokalni zavod. »= Prodaja madžarskih mlinskih delnic v našo država Iz Budimpešte poročajo, da je v zadnjem času madžarska mlinska industrija prodala številne pakete delnic v Jugoslaviji. Ta mera naj bi pripomogla madžarski mlinski industriji dor dovoza velikih žitnih količin iz Jngoela vije za meljavo. — Beograjsko občinsko posojilo v AnglijL Podrobni posoji o občinskem posojilu v znesku 150 milijonov dinarjev, ki ga je sklenila beograjska občina v Angliji, »o prispeli in pridejo v pretres v občinskem finančnem odboru. =■ Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 13. do vključno 19. junija 1.431.900 odstotkov. Domače borze 8. junija. ZAGREB. Na deviznem tržišču je bi! položaj isti kakor včeraj. V Curihu je zjutraj notiral dinar 6.20, a v Newyorku se je popoldne začel učvrščati in konča na 1.12, kar znači pariteto 6.21 in pol švicarskega franka. Iz tega bi se torej sklepalo, da je padanje na zunanjih trgih doseglo svojo najnižjo točko. N* našem tržišču pa so devize narasle da> Ije celo na bazo 5.95 do 5.80 za Zagreb v Curihu. Promet je bil minimalen. No> tirale eo devize: Dunaj 0.133—0.134, Berlin 0.125—0.13, Budimpešta 1.575 de 1.625, Bukarcšt 47.50—48.50, Milan 44C. do 446. London 442—445, Newyork ka-hel 93.50—94.50, Pariz 600—610, Prag« 280, Švica 1685—1705, valute: dolar 92 92.50, avstr. krone 0.1315—0.1325, češka 278—280, lire 443, napoleoni 330, marke 0.15, efekti: Ljublj. kreditna 232.50 dn 240, Slavenska 100, Praštediona 1010 do 1020, Trboveljska 1100. BEOGRAD. V Curihu je notiral zjui traj dinar 6.20, a na beograjski borzi se je poslovalo na bazi tečaja 5.965 za Beo« grad v Curihu. Blaga jc bilo dovolj, sas mo po visokih tečajih. Povpraševanje je bilo pokrito. Narodna banka je in* tervenirala v devizah, zlasti v Londonu, Pragi, Ženevi in Newyorku. Vse devize so narasle razen Berlina, ki je popustil. Notirale so devize: Pariz 603—605, London 432-433, Milan 437.50—438, Ženeva 1685—1690, Newyork 93—94, Berlin 0.1175—0.119, Praga 279—280.50, Solun 240—260, Dunaj 0.1315—0.132, Budimpešta 1.55—1.60, Bukarešt 48—49, Sofija 93. valute: franki 596—598. madž. krone 1.55—1.60, le ji 47—48.50, levi 91: 7 % investicijsko posojilo 74—75. Ljubljana, 8 j-nija 1923 Vremensko popočilo Ljubljana 3 C . -■.253 TvC.iC .l ' i ule: s a. t omviičfig mmsm. t« etenele 1 drfevnlm d>vlom iu Inier.te vrni 60 20 teesd! Din 5'—, vsaka nadet!"!« besed« BO par nI — P:.4e sv vedro *apre| (lahko trn« v ansmkah). Ne vpreienle odg«»«r|e upn». le, ak« |e »praJm)» priložene uamka te odgovor ««r tnanlpulaolleke prletolblne P Oln). 40 do 50 delavoev | Ha dobro hraso, za pleskanje železnih mostov ! domačo, se sprejmeta dva sprejme tvrdka JOSIP JUG, i gospoda ali gospodični. Na-Ljubljana, Rimska cesta 16. j slov v upravi «Jutra». se Koatorlstka 2397 sprejme. Pogoj: znanje stenografije, slovenske, srbo hrvatske in nemške kore-soondence. cirilice, stroje pisja. Ponudbe z dokazili usposobljenosti na npravo .Juira« pod »A. A. B.» smrekovi brzojavni drogovi, mera j 12/16 —18/24, dolgi od 9 do 12 m, vseh vrst okrogel les, popolnoma zdrav in brez napake ter hrastovi in bukovi pragi, običajne mere. Ponudbe na upravo „iutra" pod štev. 1013. 1013 3 * v krasnem drn tvesem dcuiu (Čitr.L vica pristna ia najboljše vrste. — V miTosti. — Ob nedeljah posirvi. IGCS . ostrežba .ua, liuaiiija .iboina. rostorib to razstavljene planince slike in isai- spoštoTaa^em cbite!; Koželj. Bančni uradnik ^102 fl» samostojnem mesta, ver-ziran v vseh panogah poslovanja, želi zaradi lokalnih razmer izpremeniti svoje službeno mesto. Reflektira predvsem na industrijska podjetja. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra« pod št. 1896. Mesto blagajnldarke v kaki trgovini, restavraciji sli kaj sfičnega išče gospo-uit-na, ki je vešča tudi ste-ografi e in strojepisja. Ponudbe pod »Začetnica 2270». Klavirje in pianine kupujem. Ponadbe z označbo marke, cene, dolgosti in notranje konstrukcije klavirja, t. j. da li ima klavir znotraj okoli železno ali leseno ramo, treba poslati na S. F. ČOP, Zagreb, Mrazo-vičera ulica št. 12, III. nadstropje. 2286 nvuvi* iw( trapistovski sir Prvovrstni 1007 i Na brano In stanovanje , (kot sostanovalec) se sprejme ■ gospod. Naslov pove nprava \ %» pomočniki, fino spretne moči za malo in veliko delo, es takoj »prejmejo pri tvrdki Brur,-ekole, Semič. Knjigovodja, 2398 prvovrstna moč, dober bilanč-nik, se sprejme s 1. julijem. Ponadbe z dokazi usposobljenosti na uoravo .Jutra« pod .A, A. B.» Kot obratovodja ■*elim stopiti v stalno mesto kakega večjega industrijskega podjetja. Pripravljen sem vložiti tudi kavcijo. Ponudbe je poslati na upravo .Jutra« pod »Obratovodja-Kavcija«. Pisarniško mod, samostojno, praktično, išče tovaraa v okolici Ljubljane. Ozira se le na poštene in marljive osebe. Natančnejše ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov pod .Zanesljiv 2345» na upravo .Jutra«. 2345 Perfektna strojepiska z večletno pisarniško prakso, popolnoma zmožna knjigo vodstva in korespondence, išče službe za popoldanske ure. — Ponudbe na upravo . Tajnost zajamčena. »373 blušek, Hrenova ul. 17. ssso Krasna tridelna omara z rezanimi vrati, zložljiva, visoka 2 60 m, široka 180 m, se proda. Ogleda se pri mizarskem mojstra Lotriu in sin v Tesarski ulici štev. 3. 2s77 Pisalni stroj ,Imperlal', čisto nor, jedva vpisan, s kovčegom, izvrsten angleški sistem, se zaradi nadstevil-nosti nekoliko pod ceno odda. Naslov v upravi .Jutra*. 23S7 Garnitura za sabljanje naprodaj. Ogleda se: Dalmatinova ulica št. 6, pritličje, levo. 2388 Dansko kolo poceni proda: Hrenova ti lica 19/1. 2396 117 Dvokoles«, mali motorji, otroški vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA* Ljubljana, Karlovska cesta 4. Pošten deček z dežele, z dobrimi izpričevali ljudske šole, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom kot učenec. Vstop do lo. junija. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Učenec«. 2331 Starejša kubarloa a sprejme takoj na deželo, blizu Rimskih toplic, proti mesečni plači K 1400"— k trem osebam. — Naslov pri upravi »Jutra«. 2326 Proda se 2371 popolnoma nov pianino in malo rabljeno moško kolo. Naslov pove uprava »Jutra*. Par pletllnih strojev, v prav dobrem stanju, št 6 in 6, se radi pomanjkanja prostorov proda. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod .Ugodna prilika*. 2366 Kolesa, najboljša, pnevmatiko in vse dele koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč, AM. R. Plevel, trgovina z mešanim blagom in mizarstvo v Preski pri Medvodah. 2313 Trgovski sotrudnik, rojaščine prost, prvovrstna ;n tapetniška delavnica Brata Badl opustitve trgovine prodajamo po znatno znižanih conah vse vrste pohištvo. Trgovina s pohištvom moo, želi službe v me>am trgovini, najraje v večjem trgu na deželi. Cenjene po-nutlbe pod »Agilen* na upravništvo »Jutra«. 2324 Trezen strojnik, izučen ključavničar, izprašan pri parnih kotlih in strojih, išče sJužbe. — Pouudbe pod šifro »Strojnik* na upravo .Jutra*. 2315 Kot kočlj&i 2313 ali pa pri kakem prevoznem podjetju, oženjen, brez otrok, srednje starosti, želim mesta. Naslov pove uprava »Jutra*. Gospodična s dveletno prakso, zmožna strojepisja ter vseh pisar niškib del, želi primernega mesta. Ponudbe na upravo »Jutra« nod .Vestna 2299*. Sever, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta štev. 13 (Kolizej). Vinske etiket«, etikete za konjak, rum itd. ima vedno v zalogi litografija Čemažar in drug, Ljubljana, Vojaška ulica 16 a 2148 Sa stanovanje se sprejme gospod. Posebni vhod, električna rasvetljava. Poizve se na Vodovodni cesti 297, Ljubljana VII. 2»» Nemeblirano, lepo, svetlo sobo v sredini mesta takoj ali pozneje se išče. Plača postranska stvar. Naslov naj bo pusti v upravi c Jutra*. S5S7 Zenitna ponudba. Za mojo 20 letno hčerko, zelo dobro vzgojeno, lepo zunanjosti, plemenitega značaja in s premoženjem, iščem aka-demično izobraženega gospoda. Prednost bi imel pravnik ali inženir, ki se raiume in ima voselje do lesne industrije. Dupise naj se pošlje, če mogoče s sliko, pod «Ka-valir* na upravništvo »Jutra*. Zenitna ponudba. Mlad, podjeten in izobražen obrtnik, čedne zunanjosti, želi znanja z enako gospico — vdove niso izključene — s premoženjem v svrho hitre ženitve. Cenjene ponudbe s sliko, ki se vrne, je poslati na podružnico »Jutra* Maribor pod »TREZNOST«. :30S Kirurgija in ortopedija! Izdelovanje umetnih nog, rok, raznih spa-ratov za krive kosti, ortopedi&nih steznikov pri skrivljenjn hrbtenice, raznih vložkov za ploske nege (Plattfufi) in otlščancev, bandažo proti kilam, gumijevih In iisnjenih trebušnih in želodčnih pasov, različnih podvez Ir obrezll. Pri posebnih slul-ajih merjenja naj bo zdravnik specialist navzoč. Prevzemanje vseh vrst kovin in ostrin v brušenje, bakrenje In nlklanje z električnim pogonom, lastni izdelki tovarne ln trgovine G. Besednik i drug, Ljubljana, Prešernova al. 5. »Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče slažbe itd. I naj inserira v ,,Jutru" Opeko, 2006 cement, galico, seno, slamo, lesno volno, drva, premog, oves, koruzo, zdrob, krompir, Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova 57. Telefon 88. kot najboljša in najcenejša priznana v Jugoslaviji. 920 Zastopstvo Friedman 8 Sterb, Zagreb Meduličeva 17. Telefon 20-35. NAZNANILO. Slavnemu občinstva vljudna naznaujam, da sem otvoril zavod za snaženje oken : ln stanovanj ter sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: snaženj* oken, voščenje in likanje parketov, oljen je podov v kavarnah, restavracijah in uradih po konkurenčnih cenah. Sprejemajo se mesečni a bo ne a t i. Priporočam se FRANC NOVAK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 15. 3«» Sprejme se izvežbana ■ ■ Združene opekarne, d, d., Ljubljana nudi jo po poljubnih množinah 96i zarez model „A" in mode! „D" (ctorni crep), najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, dalje % Ra želji nosilen m li ponudbe. - Spreloi zaslop.fi so sprejciei v