79. številka. Ljubljana, nedeljo 6. aprila. VI. leto, 1873.M*
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, tur velja po posti projenian, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol lota 8 goicL, za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-s topne petit-vrste 6 kr. Čo ae oznanilo eukrat tiska, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večki it tiska. Vsakokrat so plača štompolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Gimnazije in realke na Slovenskem.
Od nekdaj srno v tem svojem listu radi govorili o soli. Dobra šola na Slovenskem — to nam je bilo vselej vzor in pogoj narodnega napredka. Za to smo so potegovali za neodvisnost, boljše stanje in izobraženje ljudskega učitelja. A ravno tako, da, še bolj bo važne za naš narod in njegovo napredovanje tako imenovane srednjo šole: gimnazije in realke, že zarad tega, ker so to naše najvišje šole v deželi , dokler nam od vlade pravno akademije ali univerze ne bodo dovolili. Da se na te v našem narodu, osobito v inteligentnejšem njegovem deln, na katerega mi najbolj ozir jemljemo, ker je motor, početnik in največji pospcševatclj vsega narodnega gibanja — da se na te srednje šole veliko nadejc za boljšo bodočnost stavi, to čujemo lehko vsak dan. „Kadar bomo imeli narodni jezik v gimnazijab in realkah in pa narodni jezik v uradnijab, tačas bode za našo literaturo in za naše narodno napredovanje še le pravi temelj položen," tega prepričanja je vsak slovenski omikanec.
Vprašanje pa nastane, da-li pač tolikanj pazimo na srednje šole po naši zemlji kakor priznamo njih važnost. Pač se po deželnih zborih nekoliko zgodi. V kranjskem in v goriškem se je zahtevalo osnovanje srednjih šol na narodni podlagi. V graškem deželnem zboru slovenski poslanci nijso pri nobenem zasedanji zamudili vsaj z interpelacijami zahtevati, naj se začne enkrat Slovencem v šoli pravica goditi v narodnem obziru. Tudi še precej marljivo pazimo, kake učiteljske moči, ali domaČe ali tuje se nameščajo na naših srednjih šolah. Ali to nij vse, kajti moralo bi se drugače in energičneje
Na črni zemlji.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. Skalo c.)
Škoda m iiiojr idIzik oii, Ki hm Irhc gloilulf; SUilu za iiinjv roke, ki so lihe nbjimalf.
Narodna pesen;
I.
Strel poči. — Lovski pes drcvi za ranjenim kljunačem.
V tem hipu zakriči ženskr glas: Jezus-Marija ! Deklica plane izza grmovja na prosto ven, kjer stoji mladenič v lovski obleki, sproženo puško v rokah.
— Za božjo voljo, kaj pa je? kliče mladi mož, povesi puško ob sebi in hiti proti deklici.
Ona, bleda ko sneg, omahuje, nagne
delati na uresničenje naših narodnih zahtev. Posebno pa bi se to moralo na Kranjskem. Kadar dokažemo tu, da jc naš jezik ne samo sposoben nego i edino opravičeni učni pripomoček, potem bode ta faktum brez dvombe imel vpliv tudi na druga mesta, kjer so srednje šole za Slovence.
Na Kranjskem se jc kakor znano, na nižjih razredih uvela slovenščina kot učni jezik in sicer v Ljubljani, v Novem mestu in v Kranji. Po vladni naredbi bi se imela slovenščina leto za letom v višje razrede pomikati. Ali ta naredba se uc izvršuje — kakor je pri nas v Avstriji že navada, da se postave glede ravnopravnosti dajo menda zato, da se ne izpolnujejo. Direktorji šol čakajo z vladno naredbo v roci, novih ukazov, namesto da bi že obstoječo izvrševali. Učitelji, kateri so obljubili kvalificirati se za slovensko podučevanje, tega ne store, tcniuč zabavljajo na vse slovensko. Šolski nadzorniki pak, kateri bi imeli biti tudi energični nadzorniki šolskih postav in naredeb — ti so ali protivuiki našega narodnega jezika, ali so pa strašljivi in si ne upajo nič. Tako je mogočo, da celo na Dunaji mislijo, da je realna gimnazifa v Novem mestu in v Kranji slovenska, v praksi pa je vse prej kot to.
Vsakako hočemo paziti na te razmere in jih ob priliki natančnejše obrisati. Vso prijatelje narodnega šolstva pa prosimo, da nam dajo za to potrebno date. In ker si učitelji tega menj upajo, naj nam starši in odgojitelji v tem pomagajo.
Politični razgled.
F IJ ubijani 5. aprila. Cesur je sprejel avstrijsko in ogersko delegacijo in jc na predsednikova nagovora
glavo in se zgrudi na kup šote, tik jarka nakopičene. Iz rokava pa jej doli po roki curlja rdeča kri.
Mladenič v smrtnem strahu poklekne zraven ležeče deklice. Vzdigne njeno glavo, naglo razpne jop« iu ves zmeden jej poškropi lice z vinom, katerega j« sohoj imel v čutarici.
Deklica globoko vzdahue in izpregleda. Začudena se ozre mladeniču v obraz, ki nad njo nagnjen zdaj radostno vsklikuc: — Hvala bogu ! še živi.
Deklica se mu tskuša izviti iz rok, hoče popravljati «i razpeto jopo; a oster bol jej prešine desno roko. Na novo so preplaši, ko vidi od nje kapati kri.
— Oj, oj ! ihti iu solze jej stopajo v oči.
— Nesrečna ura, ki me je gnala na lov ! vzdihne mladenič in skoči v bližnji jarek, po katerem je zastajala voda, ter je zajame v svoj klobuk. Kmalu se zopet vrne. Deklica si je v tem, da si v žarečih bolečinah, po-
odgovoril : „Z živim zadostenjem izreka , da so vnanjc razmere monarhije nespremenjeno ugodne in prijetno. Moje srečanje z mogočnima in prijateljskima vladarjema dveh velikih sosednih držav so po pravici smatra kot poroštvo miru. Obisk soverenov, katere tek-meštvo narodov pelje v našo sredo, mora le enako upe vzbujati." Cesar potem priporo-čuje miuistcrske predloge delegacijam.
V avnem 4rOOt*tf jc ministerski predsednik Auerspcrg naznanjal, da jc cesar blagovolil sankejionirati postavo o volilni reformi. Na to izjavo so usfavoverni poslanci strašansko aplavdirali in si naposled, kakor poročajo oficijelni listi, od zgolj ginjenosti padali v naročje. Potem je državni zbor, da pred svetom kaže svoj liberalizem, sprejel postavo, po katerej sme ministerstvo začasno ustaviti porotne sodnije. Izmed 113 nazočih poslancev se je našlo samo IG možev, ki so zoper ta atentat na svobodno naprave glasovali. Dr. Kcchbaucr jc nasvetoval, naj se o tej postavi preide na dnevni red. Sisti-ranje dokazuje nezaupanje v prebivalstvo in njegov pravni čut. Končno pravi: Denes Brno slišali, da jc volilna rcibima sankcijonirana. S tem je razpust državnega zbora dognana stvar. Hode-li njegovo poslednje delo, da porotne sodnije, svoje lastno dete, pokonča? Komu je naprava porotnih sodnij sveta, ne bode je dal oskruniti. — Vse lepe besede pa ničesa nijso pomagale. 1)7 možev je pritrdilo ministerski želji in državni zbor je zopet sam podrl, kar je nedavno bahasto zidal. Čas jc, da gre k pokopu.
Sankcioniranje voliinv w/ot*Mte praznujejo vsi ustavoverni listi kot velikansko zmago, katero je treba slaviti z razsvetljenjem mest, z banketi itd. „N. F. P." pravi: „Ustavna stranka dobiva prvikrat trdna tla za svoja kretanja; ona dobiva shrambo za nemško narodnost, varstvo za kulturne elemente, podlogo za vsako oslobođenje na državnem in verskem polji. Ona si je, z eno besedo rečeno, prihodnost prisvojila." Bodeni o videli če bode res vse tako gladko izteklo, kakor si nN. F. P." domišljuje. Federalistični listi z nami enako sodijo o volilni reformi. Opra-
tegnila rokav do ramen. V sredi belih pod-laket so se kazale tri male rane, iz katerih je še zmirom kri silila.
Mladenič zopet poklekne, vzame svojo belo ruto, jo omoči v vodo in kri od ran rahlo odmiva. Nekoliko pomirjen, ko vidi samo tri ranice, vpraša deklico:
— Pa kako si vendar le-sem prišla ? Vso pomlad hodim po lovu v teh krajih, pa nikoli še nijseni srečal človeka.
— liila sem na Igu pri večernicah iu šla tu črez močvirje domu.
— Domu ? Ne vem blizu za nobeno hišo,
— Da, da! odgovarja deklica ; uc daleč od tod blizu mesta stoji naša hišica, tam sva z očetom.
— In kako ti jc ime V vpraša zdaj mladenič.
— Jerica.
Seznaniti se moramo. Zato naj ti povem tudi jaz svoje ime: Anton.
viti imamo, piše „Wand.u zdaj s faktično-veljavno postavo, s katero mora opozicija računati. Zanaprej ne bode kazalo kujati se in od strani gledati, ter čakati da se tudi ta poskus razruši. Tudi „Vat." govori za energično udeleževanje pri predstoječih volitvah in za nemudno organizacijo volilne agitacije.
Slovfitii in JV<SMCO«rf. V Parizu je izšla večja brošura, katero je pisal Francoz, ki je prepotoval iztočno Evropo in zdaj svoje rojake podučuje o stanji in mišljenji iztočnih Slovanov, in Jugoslovanov sploh. On svetuje svojemu narodu , da naj Francoska v svojem lastnem interesn podpira Jugoslovane. Tem Slovanom, pravi pisec, žugajo Nemci s smrtjo, delajoči z vso silo, da jim z nogo na vrat stopijo. Da so ta pogibelj, ki je ne samo Slovanom, temuč vsem narodom nevarna, odvrne, svetuje pisec kot politično nuždo, zvezo Francoske in slovanskih narodov, katera zveza bi na pot postavila se navalu in osvajanju Nemcev. Francoska bode morala Jugoslovane proti Nemcem z vso močjo podpirati.
M*i'i€,rk<t vlada se ustavlja vsakateremu Bvobodncmu gibanju.   V severonemškem državnem zboru je izrekla po svojem zastopniku, da letos ne bode predlagala zboru postave o društvih,   češ zarad opozicije kleri kalcev, ki bi zadobila po tem še večjo moč. Slabo za vlado, ako so tako slabo čuti! Iz enacega vzroka je tudi  proti  novi tiskovni postavi, a državni zbor je sklenol, dajo vse eno   pretrese v dotičnem   odseku   in potem sprejme.   Državni zbor je sprejel  tudi Las-kerjev predlog, da se oblast državnega zbora razširi na pravosodje vseh zveznih držav. Minister Delbrllck je  obljubil,  da se bo to skoraj zgodilo, ker bo vlada  po dogovoru pravosodnih nemških ministrov, ki so se sešli 1. apr.  v   lierolinu,  postavila komisijo, da napravi občni civilni  zakonik. Državni zbor je potem svoje zborovanje suspendiral do 20. aprila.
Učitelji vero nauka na srednjih šolah v Poznanji, ki so ubogali ukazu svojega nadškofa, so 1. apr. izgubili svoje službe. A nadškof Lcdochovski je prepovedal svetovnim učenikom učiti keršanski nauk, ter ukazal duhovnom, naj mladino v prihodnje privatno podučujejo.
&panj*lei K ari isti podpirani od rc-akcijonarjev celega sveta so si izbrali za svoje vojskovanje severovzhodni kot španj-ske dežele. Njihov Matador Sabalo je vzel ondi Bergo in Ripoll ter oblega sedaj Puvcerdo. Francoski svet seže ondi v podobi črtastega trikota precej daleč v Spanjsko, kar je jako pripravno za skrivanje, vrh tega pa Karlisti pri svojem ojaČcnji lahko prekoračijo tudi svet bij i ž ne ljudo vlade Andore. Unkraj meje pa je francoski okraj dolenjih Pirenej. Kako
— Oh, začne zopet Jerica, kaj bodo oče rekli, če ne bodem mogla delati.
Anton tolaži deklico, katerej so iznova solze iz oČij kapale. Ovcže jej rano s svojo ruto. Jerica skuša vstajati. Anton jo prime za zdravo roko in jej pomaga.
Ko zdaj deklica v čedni nedeljski obleki pred njim stoji, zavzame se Anton njene šibke, gibčne rasti in milega, skoro bledega obraza, iz katerega ste nedolžno gledali plave oči, sedaj motne od prelitih solz.
— Spremljal te bodem do doma; reče Anton.
— Nij treba, gospod! rana me samo še malo peče. Mislim da ne bode nič hudega.
Jerica gre naglo naprej po stezi.
Anton vzame puško, vrže si jo črez ramo in hiti za deklico. Ko jo dojde, prime jo pod pazduho in stopa skoro plah zraven nje po grčasti celini. Pes pa veselo skače okolo nju, zdaj spredaj, zdaj zadaj.   (Daljo prih.)
zelo so nekateri francoski mejni prefekti nagnjeni Karlistom, se vidi iz tega, da je vlada morala odstaviti Nadaillaca prefekta dolenjih Pirenej, ker nij hotel izvrševati vladnih naredeb proti Karlistom. Francoski listi so tudi v tej zadevi razdeljeni v dve stranki. Republikanski svetujejo energijo, monarhičui bi pa radi, da bi vlada Karliste podpirala. Vendar se je tudi poslednjim potrebno^zdelo ustaviti nabiranje za Karliste. — Na Spanj-skem je baje do sedaj do 2000 podkupljenih vojakov ušlo h Karlistom. Poslednji so v Rcrgi in Ripolli zopet nove krutosti počeli, zarad česar je narod v PJarcelloni hudo razkačen.
Dopisi.
Iz IJiiHI jiiiM* 4. apr. [Iz v. dop.] (Ljubljanski „Feuervvchr") je v petek sijajno pokazal svojo izvrstno organizacijo! 15 minut po 4. uri popolndne je signaliziral strel z grada požar v Gornji-Siški. Čez precej časa zbralo se je bilo okolo 25 feucr-vvehristov, pa, ker je bil požar zunaj mesta, čakali so na — konje, konj pa nij bilo! Doberlet in pozneje Samassa odpeljala sta se med tem v komfortablib z nekaterimi tovariši na — Poljane, ostali pa so čakali in ugibali, kaj storiti! Kar od stolne cerkve sem pridrdra prazen komfovtabel in možćm se zasveti, da bi jim bilo nekoliko pomagano, če temu konja s silo vzamo in svojemu trenu priprežejo! Dictum factnm! Po sili so mu konja vzeli. Toda eden konj nij bil dovolj. Čakajo in čakajo od kod pride. Od druge strani pride komfortabel drug, v katerem ste pa sedeli 2 dami z nekim gospodom. Vsi trije tujci. Par mogočnih feuer-vvehristov ustavi voz in ga hoče s silo iz-preči. Voznik se brani, g. Perona kaže predrznim feuenvehristom, da so ljudje v vozi, da menda vendar no gre deposedirati jih in da naj voz torej puste — — kar se prikaže paša Dežman in njegova modrost ukaže ob kratkem, naj se voz izpreže! „So was kann nur in Laibach gesehehen" rekel je iz svojega voza vrženi tujec z dvema damama. Vse to pa — in to naj se ne prezira — godilo se je pol ure potčm, ko je na gradu ustrelil! Gospod župan! Ali ne veste, kje konj dobiti, kadar jih'potrebujete? Ali morate brez uzroka za javne potrebe motiti ljudi v njihovih poslih, kader se po opravilih vozijo po mestu? Ali potrebujete pol ure, da se spomnite, ka je treba nekaj u krenoti ? Zakaj nijste poslali h kacemu bližnjemu nemškutarju po konje v štali? Na primer k samemu g. Doberletu, kojega bi bilo gotovo neizmerno veselilo vam ustreči — le čuditi se je, da se sam nobeden ponudil nij, ko so videli, v kakih zadregah je ljubeznjivi feucnvehr! Naposled pa še, g. župan, kdo je feuervvehru izročil policijsko oblast? kdo mu dal pravice, kakoršne si je tu prisvojal ? Škoda, da ste naleteli na tako krotko duše, drug povedal vam bi bil v takem slučaji, kar vam grć!
Dostaviti nam je še, da pri požaru obnašala se je kopica mestnih požarnih stražnikov, kakor čujemo, prav vrlo, isto tako žandarji, ki so se na vso moč prizadevali pomoči, da se ukroti strašni element.
Iz l!4'lxru«l;i 2. aprila. [Izv. dop.] (Iztočno ali orijentalsko vprašanje), od nekdaj strah Evrope, je postalo od tačas ko je nastala kneževina Srbija in kraljevina Grška, — za vsem evropsko vprašanje, ki je tako zrelo, da ne vemo kedaj se bode rešilo,
samo to vidimo, da na enkrat lehko pokne in vsej Evropi, posebno pa Slovanstvn ves drug obraz da. V predzadnjem času so se vtikale v reševanje tega svetovno preimenit-nega vprašanja tri države: Francoska, Angleška in — Avstrija. Ta poslednja, Avstrija bi po svojem naravnem vprašanji lehko bila prva, a kdo je kriv da nij ? to veste vi v Avstriji najboljše.
Francoska pod Napoleonom I. nij bila prijateljica nas Slovanov v iztoku. Ona je podpirala vladanje Azijatov v Evropi. Njeni kanoni so pucali na Črnogoro in Srbijo. Ona je prva Rusijo podirati skušala, z vsemi silami pri Sevastopolu. Kaj čuda, da smo mi v Srbiji imeli od početka prusko-francoske vojne več simpatije za Nemce nego za Napoleonovo Francosko. Temu se je bclgrad-ski konzul francoske vlade čudil. Zdaj se ne Čudi on več, ker vidi, da za francoski narod imamo več simpatij nego za nemški. Upamo in vidimo, da odslej Francoska, ker je po republiki bolj narodno mišljenje prišlo na vrh, no bode več pomagala zatirati iztočnih Slovanov na korist azijatskih Turkov.
Angleška politika na iztoku je bila od nekdaj dosledna, če prav nečloveČna in krivična. Angleži so bili vselej sebični kramarji. Oni so proti vsaki državi in proti vsakemu ljudstvu rovali, katero so jim bi moglo izviti , da bi ga več dreti in žuliti ne mogli. Zato se je vselej za onemoglo Turčijo potegovala, za to Napoleonu z vso silo v krimski vojski pomagala. Zdaj njen svetovni upljiv pojcmlje , njena moč slabi, — naša raste dvojno.
In Avstrija z njeno politiko na iztoku? Ona se je okoristila s propadom nekdanje slovanske in posebno jugoslovanske velikosti in samostalnosti. S krvjo teh narodov je potem iskala samo nemške velikosti. Kadar bi bila to dosegla doma, potem je hotela svoje gospodstvo vreči tudi na dele iztoka. Hvala bogu to ne pojde za rokom ni nemški ni magjarski Avstriji.
Slovanski narodi na izhodu zahtevajo in nameravajo svojo svobodo s svojimi močmi doseči, in to bodo. Kedaj, to je samo vprašanje časa in evropskih ugodnih konstelacij.
Domače stvari.
— (Odbor slovenskega pisateljskega društva) ima jutri v pondeljek sejo. Na dnevnem redu je posvetovanje zarad izdanja „Preširnovega album a".
— (Posojilo ljubljanskega mesta) je dovoljeno. Bomo videli, kako bodo gg. nemškutarji z denarjem gospodarili. Gotovo za agitacijo svoje stranke in za svoje ma-meluke.
— (V ljubljanskem občinskem zboru) je Dežman izrekel zahvalo v imenu Ljubljane za volilno reformo. Večina Ljubljane o hvaležnosti za to postavo nič ne ve!
— (Nab ir anj e voj aških novincev) ali rekrutiranje se zdaj v Ljubljani vrši.
— (Velik požar.) V petek 4. t. m. se je ob 5ih zvečer v gornji Šiški vnela s slamo krita hiša, kakor se govori, po neprevidnosti nekih žensk. Skoro v hipu so vsa okolo stojeČJi poslopja bila v plamenu. Pogorelo je ze vsem 18 poslopij, živino so rešili. Lastniki so k sreči bili zavarovani pri nekem tržaškem in pri vzajemnem društvu v Gradci.   Ljubljanska in viška „Feuerwehr"
ste čez nekaj časa prihiteli na pomoč, pa iz početka nij bilo vode za gašenje in zlasti ljubljanska „Feuerwehr" je delala brez vsakega komanda in plana; viška se je bolje obnašala. Na tisoče ljudi je iz Ljubljane privrelo — gledat. Komisar deželne vlade pl. Vestenek je bil med prvimi na mestu.
— (O ljudskem gibanji v Ljubljani leta 1H72.) Leta 1872 skleneno je bilo 218 zakonov. Najmlajša nevesta štela je 17, najstarša 65 let, najmlajši ženin 21, najstarejši 73 let. Najbolj se ženijo moški od 30 do 40 let, z dekleti od 24 do 30 let, kar naj bode vsem dekletam, ki so malo zakasnile, v tolažbo povedano. — Rodilo seje 703 živih in 10 mrtvili otrok in sicer 358 moškega, 3G4 pa ženskega spola: med njimi 535 zakonskih in 187 nezakonskih. — Otrok brez mrtvorojenih je to loto do 5. leta starosti umrlo 183 zakonskih in 43 nezakonskih. — Umrlo je to leto 794 ljudi, 402 moška in 392 žensk , in sicer do 5. leta starosti 22G, od 5. do 10. 19, od 10. do 20. 41, od 20. do 80.91, od 30. do 40. 88, od 40. do 50.75, od 50. do GO. 70, od 60. do 70. 00, od 70. do 80. 62, od 80. do 00. 28 ; eden je dosegel starost 104 let. — Od teh je umrlo na navadnih boleznih 748, na epedimiji 1, na koleri 10, na kozah 3, na teškem porodu 2 matere in G otrok, na samomoru 4, po nesreči 17, eden bil je umorjen, pri enem je smrtni uzrok nepoznan, od samomorilcev se je eden zadavil, 3 so se pa ustrelili.
— (G. Ivan Franke) znani naš slovenski slikar je pisal iz Bengalskega morja na potu v Singapore. Pismo, ki je datirano 24. februarja ti., prišlo je 31. marca v Evropo. Kakor je iz njega razvidno, se jo naš umetnik ves čas svojega popotovanja dobro počutil.
— (G. Legi s a) korvikar v Gorici je imenovan za korarja pri tamošnem metropo-litanskem kapiteljnu.
— (Politično društvo Soča.) Društveni odbor je sklenil v seji dne 31. marca t. 1., da se skliče javni občni zbor v nedeljo, 27. t. m. v Sežano. — Dnevni red javnega zbora bode obsegal sledeče točke: 1. Resolucijo do dež. odbora zarad uravnan ja javnih zcmljiščnih knjig j 2. Resolucijo do dež. odbora zarad prenaredhe nekaterih pomanjkljivih določeb šolske postave z ozirom na okoliščine na Goriškem j 3. Predlog posameznih udov.
— (Za volitev okrajnih zastopov na Štajerskem) so skupine takole sestavljene: — I. Mariborski okraj: a) Veliko po-stvo z 32.979 gld. davka 10 zastopnikov; b) velika obertnija z 2286 gld. davka 10 zastop., c) mesta in trgi 8 54.661 gld. davka 10 in d) kmetsko posestvo s 106.360 gld. davka tudi 10, vseh torej 40 zastopnikov,
— II. Slovenj e-H is triški okraj : a) Veliko posestvo G257 gld. davka 8 zastop., b) obrtniki 273 gold. dav. , c) mesto in trgi 2870 gl. dav. 10, d) kmetske občine 25.509 gl. dav, 11 zastop., skupaj 32 zastopnikov. — III. Šent-Len. okraj: a) Vel. posestn. 3308 gld. dav. 10, b) tržani 1720 gld. dav. 10, in c) kmetske srenje 37,243 gl. dav. tudi le 10 zastop., vseh toraj 30. — IV. Celjski okraj: Vel. posest. 11.554 gld. dav. 10, b) obertnija 2145 gld. dav. 10, c) mesto in trgi 25.582 gld. dav. 10, d) kmet. srenje 43.008 gld. dav. tudi  10, vseh toraj 40 zastopu.
— V. Vranski okr aj: a) skupin. 2324 gld.
dav. 8, b) nij volilcev, c) 8GGI gld. dav. 8, d) 11.477 gld. dav. K zastopn., vseh 24. — IV. Konjiški okraj: a) 2588 gld. dav.
9, b) 628 gld. dav. 2, c) Gl 12 gld. dav. 12, d) 27.7G5 gld. 13, skupaj 86 zastopnikov.
— VIL Šmar. okraj: a) 972 gld. dav. 7, b) 232 gld. dav. 2, c) 7705 gld. dav. 11. d) 20.423 gld. dav. 12, skupaj 32 zastopnikov.
— VIII. G or n j e gr a j sk i okraj: a) 1273 gld. dav. 4, b) nij volilcev, c) 13.250 gld dav.
10, d) 6162 gld. dav.   IG,  vseh 80 zastopn.
— IX. Ptujski okr.: a) 11.320 gld. dav. 10 zastopn., b) 1244 gld. dav. 10, c) 7S01 gld. dav. 10, d) 83.303 gld. dav. 10, skupaj 40 zastopn. — X. Ormuški okr.: a) 7864 gld. davka 10 zastopn. b) velika obertnija nema volilcev, c) 4240 gld. dav. 10, d) 84.256 gld. dav. 10, skupaj 30 zastopn. — XI. Rogaški okr.,: a) 2870 gld. davka 7 znst. b) 2194 gld. dav. 2, c) 1030 gld. dav. 11, d) 14.235 gld. dav. 12, skupaj 32 zastopnikov.
„81. Gosp."
— (Mestni straži) ljubljanski živo priporočujemo, da ob nedeljah in praznikih tiste kote v mestu in okolo mesta obiskuje, kjer se obrtnijski učenci zbirajo in za denar igrajo. Taka gnjezda igralcev se nahajajo zlasti na gradu na vcČ mestih, pa brž ko ne tudi drugod. Kako je denarna igra mo-ralično pohujsljiva, vć vsak, kdor je tako drhal kdaj opazoval. Z vsemi silami naj so taki pobalinjo odganjajo, denar jim pobere, ter gospodarjem ali staršem izroči. Tako so bodo večje nesreče odvrnile.
— (Tz Ljubljane) se nam piše: Prostovoljna požarna straža je v nedeljo IG. u. m. zjutraj med 0. in 11. uro poskušala nove brizgalnice, ki jih je izdelal g. A. Samassa. Da napravi društvo te poskušnje v pričo naročnikov, nihče mu ne more braniti, vsaj so brizgalnice namenjene odvračati nesrečo požarov. Da se pa izvoli šolski kraj za nje, zoper to moramo vsi protestovati, ki smo zavezani pošiljati rokodelske in obrtnijske učence k nedeljskemu nauku, ako tudi hišni gospodar, g. Mahr, prijazno prepušča svojo hišo za gasilne eksercicije. Ker ima g. Mahr tudi drugo stranko, realno šolo, pod svojo streho, bi ne bilo odveč, ako bi ji bil to poprej naznanil in preverjeni smo, da bi gg. profesorji ne bili zadovoljni, da se ravno o tem času požarna straža producira; kajti za 2, 8 ali 5 učencev, — toliko jih je bilo v posameznih razredih — se ne splača predavati znanstvene stvari. Izguba ene učne ure je pa dosti velika, vsaj jih v celem šolskem letu tako nij obilo. Stroški za vzdrževanje obrtnijskih šol so pa znameniti.
Razne vesti.
* (Črnogorski pravni običaji.) Povedali smo ob svojem času, da je prof. Bogišič v Cetinje pozvan, da sestavi nov zakonik. Kaki so dozdaj, po narodni tradiciji zakoni v Črni gori, naj osvetljujejo sledeče primere. Ako se Črnogorec pri brambi domovine bojazljivo obnaša, mu vzamejo po postavi orožje „da kukavici ne bude nikad već od nikoga štovanje". Ravno tako se mu pripale za kazen „ženska pregača" za to da narod vidi, da „kukavice nije mužkoga srdea". Ako Črnogorec ubije tatu kadar krade, nij kaznovan za to. Dalje dvoboj nij prepovedan „ u dvoje so može bez svjedoka svatko tući koliko ga je volja". Na prešestvo ali nezvestobo v zakonskem življenji so navadne velike kazni. Ako Črnogorec dobi svojo ženo v nezvestobi, sme njo in njenega zapelivca ali „preljubnika" naravnost ubiti.
Izviren telegram
.V/o jc«,»7,r«io «..Vrt f«f/w*.
1% llcklg'l*UClfl 5. marca. Denes po noči je umrl 1 JI a z n si v a C, bivši načelnik srbskega regentstva, zdanji predsednik srbskega ministarstva. Imel je angino. Izguba za Srbijo je prevelika. Vse Srbstvo žaluje po tem velikem moži.
Narodno-gospodarske stvari.
— Železnica Knittelfeld-Zap reši č. Odbor, ki ga je poslanska zbornica na Dunaji izvolila za predposvetovanje vladnega predloga o tej železnici, imel je v sredo sejo, v kateri je posebno dva prašanja razpravi jal. Najpoprej je namreč nastalo prašanje, ali bi se naj koncesija še lc onda podelila, kadar se bode pridruženjc v 1. členu predloga navedene Železnice k ogersko-brvatski dovolilo in zagotovilo. Vsi udje odbora so bili o tem edini , da železnica Knittclfcld-Zaprcšič ima le tedaj prihodnjost, če se onim železnicam neposredno zveze. Daljno prašanje je bilo to, ali se ima izvršitev od štajerskega deželnega zbora v svoji peticiji 'željene postranske železnice, posebno ona skozi s kal sk o in sa-vinsko dolino v Celje in skoz so tis ko dolino v Ure žice že zdaj v koncesijske pisma sprejeti. Skleneno je bilo, za sedaj še tega no storiti, ker še nij nobenih preiska-vanj o teh pristranskih železnicah in toraj pogoji in privolitve, pod katerimi bi se koncesija dati imela, ne bi mogle biti določene. Odbor je bil ozir tega teh misli, da se bode potreba dotičnih zvez še le po dovršenji glavne železnice dala presoditi. Kar sc načrta postave same tiče, bil je z nekimi spremembami prilično vladnemu predlogu sprejet.
Kakor beremo v „H. Fr. P.M imela je vlada v predlogu tudi koncesijo za postranske črto v Celje in lirežice. Odbor, v kojem sedita štajerska poslanca Hrandstetter in Lipp, pa je to odločbo iz vladnega predloga odpravil. Tedaj se imamo samo temu odboru zahvaliti, da ne dobimo ob enem teli železnic. Ti možje so pač ljudski zastopniki, da se jih Kog usmili!
Opomenica.
14 onUunl : Pri c. kr. okr. sodniji v Metliki mesto ailjunkta do 20. aprila. — Pri c. kr. rudarskem ravnateljstvu v Idriji trebajo 1800 vaganov pšenico , 2000 vag. rži in 400 vag-. tunŠico do 30. aprila.
Umrli t Mul»l iuiti     { ~
od 1. ilo 3. aprila. j Katarina Stale, bivša kuharica, 73 1., na oslab-ljenji. — Marija Uril, konduktertik otrok, 2 L na •Ulici, — Marija Brolih, delavka, 28 1., na pljuč, tuberk. — Jožef Slana, žganjetršk otrok, na čeljustnem krči. — Primož Meri, hišnik, 68 1., na prsni vodenici. — Jožefa Omahi, prebivavka, 50 L na jotiki. — Mart Lampctič, ubožce, 80 I., na slabosti.
— Jožof Čižman, ribeevsk otrok, 12 dni, na slabosti.
— Treza Bcdina, kovaška soprnga, 85 1., na mrzlici.
— Jan. Jeršek, basač, 59 I., na vodenici. — Gosp. Vincono Gurnik, postajni glavar. <>6 ),, na možganskem ni rt udu. — Jobana IJčak, dni nai-.sk otrok, 5 I,, perikardial ensudat.
Tujci.
4. aprila.
Pri Ele Fantu: Jenknor iz Novega mesta. — gospa K rob in sin, gospodična Dcrbič iz Kranja. — Riodmillcr iz Trobe. — Prevssl iz Milana. — Kesalo iz Novasolla. — Naglic i/. Poljskega, — Baronovka Gall iz Celja. — Koblcr iz lirki*.
Pri BfallCll VVilfan iz Itcke. — CSross z družino iz Dunaja. — Bloborl iz Trsta.
Dunajska borsa 5. aprila.
(Izvirno poročilo.)
Enotni drž. dolg- v bankovcih  .   70 gld. liO kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   72   „ 4f> „
1800 drž. posojilo.....103   „ 80 „
Akcijo narodno banko    ,   .     0:">4   „ — n
Kreditno akcijo ...   ... 333   „ f3() „
London.........108   „ 75 „
Napol..........8   „ 74V« ,
C. k. cekini.......—   „ — n
S.ob:.)........ 107   „ 05 „
Triu«' ceu©
v Ljubljani 5. aprili t. I.
Pšenica 6 gl. GO kr.; — rež 4 gl. 10 kr.; — ječmen :i gUl. 20 kr.; — oves 1 gl. 9» kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proso 3 gl. 1<> kr.; — koruza 3 gld. 40 kr.; — krompir 1 gl. !>0 kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 50 kr.; — mast — gl 40 kr.;
— špch frisen — gl. 32 kr.; — spch povojen — gl. 42 kr.; — jajce po kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine fimt M kr.; — teletino funt 26 kr.; — svinjsko meso, funt 29 kr.; — sena cent 1 gl. a.r> kr; — slamo cent — gl. 05 kr.; — drva trda 0 gld. 10 kr.; — niebka 4 gld. 70 kr.
priporoča so za izvršitev
banknih opravil vsake vrste.
Po svojem banknem in menjalnem komptoim kupuj** in »l'Offtnjn. vse « r<'<l nos« ni- <>. 4'*koiii|»t ini iii4»lljic*«» po obstoječem tarifu, izdaja
uaikuzilu na vsa avstrij.sko-ogerska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejših pogojih in |»o<*ojit najceneje na vse pri borsab notirane ofVktt* in vuMil«" 70 do 80% kursne vrednosti. Njen bankni in menjalni komptoir ima zmerom veliko ZUloj&o vr<»«luo*tllill |iiB pirov in opravlja TMako borzno naročilo z iiiij-k n I a nI     j ^imi poboji.
Dalje Jemlj€» flt-iiii rj<» lin olUH'Nli in sicer daje zdaj :
a) na Giro-Conto (knjižico) 5% obresti brez odpovedi,
b) na blagajnične liste (Kassenscheine)
4°/0 obresti brez odpovedi, 5% obresti proti lOdnevni odpovedi.
Za ugodno in davka prosto  M€tl€it§€*nje glavnic priporoča filijala:
5V2°/o taložna pisma avstrijske Iiipotekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera se v .»<> letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 1. dan aprila in 1. dan oktobra;
572% taložna pisma avstrijske Iiipotekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera se v JO letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan
decembra;
9%  boiie  Oloiliail.skega   naklada   od leta 1872., kateri se bodo izplačali 13. dun juliju 1*77. iu i:t. dnu juliju 1*7N. lotu.
s kuponi za Vi .v dan januarija in Via- dan julija, v kosovih po 100 sterlinskih liber. Ker je filijala prodajo imenovanih papirov prevzela en commission, jej je moči izvršiti vsako naročilo ]io tlucviieill uiii'nii.
Končno iilijala pozornost trgovcev in obrtnikov obrača še posebno na svojo samostalno
kreditno družbo
in jih vabi, naj pristopajo. Programi o organizaciji te družbe dobivajo se v komptoiru filijale na včlikem trgu, štev. 239. (92—3)
Menjavnica
„Wiener Commissions - Bank",
Scliotteu i*i u?r Ir. 18,
razpošilja
dobitne liste (IZezugs-Scheine)
na sledeče razpisane gruče sreČek, in se morejo to sestave iz tega razloga najkoristnišim prištevati, ker je vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogočo, vse glavno in postransko dobitke sam zadeti in razen tega obresti SO frankov v zlatu ln lO. gl«l.
v i>»i»ir)ii uživati.
Gruča A. (16 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vdak deležnik sledeče 4 srečko: 1 Spere, državnu itrečko po ion Ki«i. od 1. 1BOO.   Glavni dobitek 300.000 gld., z
odkupno premijo potegnem« serijo 400 gld. a. v. 1 »pere. c. turšl*. državno Hrećko loo frank.   Glavni dobitek  000.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Bruimvtftko »reeko 20 tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000 tolarjev brez
vsaksega pridržka. 1 Intibručko (tlroluko) Nrecko.   Glavni dobitek 30.000 gld.
Gruča B. (13 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 0 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 »pere. «. lurftk. državno si*, ko Ion frank.   Glavni dobitek 000.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. IlruuHilHko k reč k o BO tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000  tolarjev brez
vsaksega pridržka.
NaeliMeu-.neiuintceiiHka nreeka. Glavni dobitek 4f).000 gl.. 15.000 južnoneinške veljave. I*otem dobitue liHte na peti del, Spere. drž. »rcoke 1. isiin. Mesečni obroki a 6 gl. l*otein dobitue liNto un cele državne nreeke 1. istil. Mesečni obroki a 10 gld. l*oteiu dob i lue lihte ua |»ol državne Nreeke 1. IH4I1. Mesečni obroki a 4 gld. 1'oteiu dobitue I iste ua pol ogerake nreeke. Mesečni obroki a 3 gld. l*oteiu dobitue lisi*- ua ISruuNviHke Nreeke 20 tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. I*oteiu dobitue liiste ua liii,bru»kc Nreeke. Mesečni obroki a 2 gld. Razen tega prevzame borzua pisarnica in menjavnica ,,Wlcncr (oiuiniNMiouM-Hunk" vse kakor koli imenovane bankine, meujične in borzne opravila.
Potrjene menjice in priporočila bo na vse velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na tukajšucm. mestu in iz pokrajino se naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene inonjico in vrednosti se oziroma ua vsakokratni položaj denarskega tržišča po najbolj dobrokupnib pogojih dajejo.
Oprav il.ski prostori so vsak dan od 9, ure dopoldne do 0. ure zvečer brez pre- #"1 stanka odprti.
Vil 21111*1   II * l l'i w i I 'i  80 natančno in tudi na povzetju izvršujejo. Zapisniki vzdigatev D » iMllijd  IICII lil I KI 8e po vsak(.m ždrebanji franko zastonj' razpošiljajo.       (80—10) Q
CCOOGOCOOCOOOOOOCOOOOOOOOO
Hiša na prodaj
štev. 18 v i?We*ifj.iu z enim nadstropjem, s hlevi, sadnim in kuhinjskim vrtom, z njivami in gozdom in z vsem za hišo potrebnim orodjem. Hiša se luhko porabi za krčmo in vsakojako kupčijo in bi tudi za poletno stanovanje pripravna bila. NatanČucja pojasnila daje (100—2) Opravništvo „Slov. Naroda".
(Vs. kralj, dvorni
l>nxhr v Mariboru
Ivan M. Erhart,
priporoča: (91—3)
Puške dvocevko od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene. puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota) 18 „ „ „ „ L e f a u c h e u x
(lef'oše) iz svila od 30 „    „      „ „ Lančaster (lenka-
ster) iz svila od  . 44 „    „      „ „ Revolverje     .   .   .   8  „    „      „ „ Pištole dvocevke   .   2 gld. 50 kr. „     enocevne   .   1  „   30 „
Razprodaja
zdravil, želiš, đrognenslega blaga
iz premoženja Tltii'liii tnOlou-OVCfTU
konkurza na velikem trgu v Ljubljani se prične
5. aprila t. I.
po naj uifejl cnii, ker mora v kratkem prodajalnica biti izpraznena.
(104-2) Odbor upnikov.
ica v najem.
V trgu Šoštanj (Schbnstcin), tri ure od Celja se daje gostilnica v najem.
Leži na glavnem trgu; hiša ima dve veliki gostil nič ni sobi, v 1. nadstropji pet večjih sob; dalje je pri go-stilnici pokrito kegljišče in lep vrt, kakor tudi veliki konjski in drugi hlevi in mesnica. (96—3)
Natančneje pri lastnici
Dunajska podružnica
Živiiostenske banke pro Čehy a Moravn
v Prtiie.
(Geiverbcliank 1'iir lliihuien nnd Mahren in Trag.)
Wien, Franzensring 20,
sprejema denarje v tekočem računu in proti denarničnim listom (Kassascheine)
v oddelkih po 50.  IOO. 500. IOOO.
>000 gld., za katere tačas
na    W dnevno odpoved iV'/o obresti
povračuje. Deuarnični listi se tudi neodpove-dano pri kupovanji mesto plačila sprejmejo in se morejo pri centralni banki v Pragi odpovedati in brez provizije za nje denar prejeti.
Kavno tako se sprejemajo vse v baukino in borzno kupčijo spadajoča naročila za točno izvršitev. (90—3)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
6474
706699