Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 1250 četrtletno ... K f30 mesečno ... K 2'10 Za Kemtijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 266. Telefonska števfika 65. Celje, v soboto, dne 20. novembra 1909. Čekovni račun 48.8l?i Leto I. Higijena na deželi. Piše dr. Karba. Konec. V o d u j a k i. stranišča in gnojišča so v svoji legi proti stanovanju nehi-gijenski in tudi med seboj pogosto v zelo sumljivi soseščini. Vsak zaliv odplavi iz gnojišča in stranišča ne samo najboljše gnojilne snovi, ampak jih nese največkrat tndi v vodnjak, ne da bi ljudje tudi to le količkaj slutili. — Vodnjaki so večinoma odprti ali le pomanjkljivo pokriti, v isti visočini, ali pa še nekoliko nižji kakor okolica. Če imajo sploh kak obod, je samo iz kamna zložen brez kakega nepredirnega vezila. Ob deževju imajo ti vodnjaki kalno vodo. Vsa nesnaga in kali različnih bolezni so tukaj zbrane in prežijo na zdravje brezskrbnih ljndi. Če bi lastnik takega vodnjaka videl kapljico take „pitne" vode pod povek-šalom, bi se gotovo ustrašil in še šel tisto uro vodnjak popravljat. Da se vaški potoki na ta način okužijo,, ker imajo iz gnojišč in nesnažnih dvorišč svoje glavne pritoke, je očividno. Kako se lahko po njih bolezen širi. naj kaže sledeči slučaj: V neki stranski gorski dolinici teče visoko zvirajoči potoček, ki goni zaporedoma 4 mline, oddaljene med seboj 800—1000 metrov in so edina človeška bivališča v tej dolinici. V najvišji mlin se vrne dorasli sin, ki je delal nekje v premogokopu, bolan za legarjem. Zdravnika, kakor običajno, seveda niso poklicali. Kmalu zbolijo vsi ostali člani mnogoštevilne rodbine in zaporedoma vsi prebivalci spodaj ležečih mlinov. Legar se je širil po potoku v katerega je vsled brezskrb-nosti in nepoučenosti ljudi prišla bolezenska kal. Gnojišče in stranišče, kamor so zbirali odpadke bolnikov, je bilo čisto blizu potoka. Prali so tudi perilo bolnikov v njem. In ta voda je služila spodaj ležečim kot pitna voda. V prvi vrsti je na teh nedostatkih kriva velikanska nepoučenost ljudstva. Imamo sicer predpise glede razširje-vaiija nalezljivih bolezni. Pa še le takrat se bodo ti predpisi izpolnjevali natanko in vestno, če bo ljudstvo tndi o tej stvari podučeno in ne bo videlo v njih samo oblastvenih in zdravniških sitnosti, katerih se skuša s prikrivanjem izogniti. Krivo pa je tndi, da nimamo na deželi kužnih hiš, kamor bi se na nalezljivih boleznih oboleli spravljali, če bi njih bivanje v domači hiši iz stanovanjskih in zdravniških izvirov bilo nedopustno. Naj bi občine in okraji mislile na stavbo takih hiš, za sedaj vsaj tam, kjer je sedež kakega zdravnika. Zelo slabo razvit je v splošnem čut snažnosti. V nekaterih krajih drže več na snago, v drugih zopet manj ali čisto nič. Že od daleč se pozua na zunanjosti hiše, ali kraljuje v njej snaga ali ne. Vcepiti se, mora ljudem od mladih nog potrebo po snažnosti. Snažnost je pol zdravja in pol bogastva. Ona ne zabranjuje in onemogočuje samo najrazličnejših bolezni, ampak s svojo ču-dotvorno roko prikriva tudi največje uboštvo, tako da ga niti ne zapazimo. Večinoma še ljudstvu snažnost ni samo ob sebi umljiva življenska potreba. — Včasih je snaga samo navidezna; snaži se samo to kar se očito vidi. Obraz in roke še pridejo v dotiko z vodo in milom, telo pa množici od tega časa, kar ga je babica skopala, ne več, razven, če ga slučajno enkrat dež do. kože premoči. Ravno tako se vidijo često pri molži, spravljanju mleka, pri peki kruha, pri kuhi itd. prav čudne pa nikakor čedne stvari. Nehigienska je dostikrat tudi hrana. Lahko se sodi, da mestni posebno pa industrijski delavec v splošnem bolje živi in se bolje hrani, kakor poljski delavec ali dninar, posebno glede raznovrstnosti hranil. Danes, ko se spravijo vsi pridelki zemlje in živinoreje tako lahko v denar, je nevarnost, da se večina dobrih hranil kmečkemu prebivalstva odtegne. Vsaka mlekarna in majhna železnica izvaža naravna hranila in nevarnost je, da si ljudje za sknpljen denar kupujejo cenejše iu manjvredne surogate. Pri mlekarnah obstoji nevarnost, da se spravi tudi zadnja kapljica mleka v denar, otroci pa se'oropajo najboljše in najprikladnejše hrane in dobijo v nadomestilo kak .Kneipp", ali pa „Vydrovko": Poraba mleka na deželi je danes že dosti manjša kot v mestih. V mnogih velikih mestih pride povprečno na enega prebivalca dvojna, v nekaterih celo trojna mera mleka, kakor na deželi. Nadalje je tudi enoličnost hrane na deželi velik nedostatek. Ženske večinoma ne znajo kuhati in akoravno imajo moke, jajca, mleka, smetane, surovega masla, sira itd. pri roki, ne znajo iz tega narediti različnih in tečnih jedil. Fosebno je to opaziti pri kuhi za bolnike. Hranila pridejo na mizo zmiraj v eni in tisti obliki in tako pripravljena, kakor je bila že pri prababici navada. — Ta enoličnost v obliki upliva slabo na prebavljanje in seveda tudi na hranitev telesa. i .Da se temu odpomore, treba bi bilo gospodinjskih šol in tečajev, kjer bi se dekleta, bodoče žene in matere v teh stvareh podučevala. V šolah je opaziti, da otroci, ki pridejo od daleč v šolo, opoldne nimajo toplega kosila. Posebno v zimskem času, ko telo zahteva tople hrane, mora tak majhen človek celi dan prebiti s kosom kruha, se učiti in še po mr azu in suegu dolgo pot hoditi. Otrok dobi premalo prikladne hrane, telo mora oslabeti in je ložjemu obolenju izpostavljeno. Naj bi se vpeljale v od-pomoč temu povsod v zimskem času šolske kuhinje. V nekaterih krajih zelo blagodejno delujejo. Največje zlo, ki nničuje zdravje, je pijančevanje. Alkohol je soci- jalen strup, ki ubija telesno in duševno ne le pijanca samega, ampak se maščuje, kakor svetopisemski greh, tudi na potomcih. Koliko bolezni in socijalnega zla nastane po pijančevanju. Jetika, božjast, skrofuloza. slaboumnost in moralična spridenost v rodbini so najpogosteje posledice pijančevanja roditeljev. Ljudstvo je danes mnenja, da ne daje dobra hrana, ampak močna pijača telesu novih moči. Posledice te zmote so jasne. Tu treba ne le temeljitega in ustrajnega poduka,, ampak tudi resne in energične postavodajne odpomoči. Zakon zoper pijančevanje je socijalna in higijenska potreba in le vsega obžalovanja je vredno, da skuša država iz človeške neumnosti in strasti svoie dohodke zvišati. Imamo velik splošno človeški in specijalno narodni interes, da ohranimo posameznika duševno in telesno zdravega in za delo sposobnega, kajti le delo ustvarja nove vrednostnice in le delaven, zdrav in krepek rod ima bodočnost. Želeti je, da se od vseh merodajnih činiteljev posveti higijen-skemn vprašanju na deželi primerna pozornost, da se na jed ni strani ohranijo njene posebne higi.jenske posebnosti, na drugi strani pa kolikor mogoče vse škodljivosti omejijo in odstranijo. Ne sme se prepustiti, da usahnejo ti viri, iz katerih zajemamo zmiraj novih moči in nove svežosti. V to svrho naj bi se vpeljalo sledeče : 1. Krajevnim razmeram prikrojeni predpisi glede stavb novih stanovanj, glede naprave vodnjakov, gnojišč itd. 2. Kužne hiše za jedno ali več občin skupaj ali vsaj tam, kjer je sedež zdravnika. 3. Šolski zdravniki. 4. Poduk higijene na vseh šolah, predvsem pa na učiteljiščih in v dveh najvišjih razredih, oziroma zimskih polletjih ljudskih šol. LI STEK. Orlov in njegova žena. Ruski spisal M a k s i m Gorki. Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje.) „Tako blazno ljudstvo! Kakšen dobiček pa bi bil to? Pomisli vendar! Najprej dado zdravila, potem morajo priskrbeti pogreb, plačati rakev i. t. d. Vse to povzroča vendar stroške, poravnati se mora iz državne blagajne. Neumno govorjenje! Ko bi hoteli v resnici skrčiti število ubogih, bi jih bilo vendar treba poslati samo v Sibirijo, tam je prostora dovolj za vse. Ali pa na kak neobljuden otok: ,Tako, tukaj živite sedaj in obdelujte zemljo! Delajte in plačujte davke!' Vidiš, to bi se reklo skrčiti število ljudstva, in bilo bi tudi koristno . . . Kajti takšen neobljuden otok vendar ničesar ne vrže, če ne bivajo ljudje na njem, in za državno blagajno je dobiček vendar glavna stvar. Kakšen smisel bi pa imelo, ljudi pokopavati in zastrupljati? Nobenega smisla, razumeš!? In pa dijaki! Seveda so predrzni, toda bolj na ta način, da se upirajo gosposki, kot pa da bi zastrupljali ljudi ... Ne, za kaj tacega ne dobiš dijaka za nobeno ceno! Saj se dijaku koj vidi, da ni za to ustvarit jen . . . Celi dan sta govorila o dijaku in njegovih nasvetih. Spominjala sta se njegovega zvonkega smeha, govorila o njegovem obrazu, in spomnila sta se celo, da je manjkal na njegovi halji en gumb. Samo o tem se nista mogla zediniti, če je manjkal na desni ali levi strani, in vsled tega sta se skoraj sprla. Dvakrat je postal Griška radi tega že surov s svojo ženo; ko pa je zapazil, da je v njeni steklenici še precej žganja, je slednjič odnehal. — Sklenila sta, da bosta imela od jutri naprej vse v največji snagi, in nato sta se začela iznova pogovarjati o dijaku, ki je uplival na nju kakor blagodejna sapica. „Izboren dečko, Boga mi!" je me- nil navdušeno Grigorij. „Pride kot bi bil že deset let najin znanec, povoha vse, daje potrebne nasvete . . . konec! Vse brez vika in krika, dasiravno je takorekoč dostojanstvena oseba. To mi v resnici ugaja! Vidi se takoj, da čuti z ljudmi najine sorte — kaj, Motrja? Nočejo pač, da bi poginila, to je tisto! In kar govore ženske o zastrupljanju i. t. d. . . . to je vse skupaj neumnost. ,Kaj pa vajina trebuščka?' je vprašal. Če me hoče zastrupiti . . . kaj ga briga potem moj trebuh ? In kako spretno je vse to razložil ... Za vraga, no, kako se že imenujejo — oni črvi, ki se nahajajo tu v črevih?" „Backi ali nekaj tacega", se je smehljala Motrja. „Toda to je dejal menda samo zato, da bi naju prestrašil, radi večje snažnosti . . ." „Kdo ve, morda je pa vendar res! Morda so pa v resnici take živalice — v vlažnih prostorih je polno najrazličnejše mrčesi! Za vraga, kako se pač imenujejo te stvarice? Backi nikakor ne . . . no, ko bi le mogel izgovoriti! Na jeziku mi je, a povedati ne morem!" Še zvečer, ko sta legla k počitku, sta govorila o dogodku današnjega dne z onim naivnim navdušenjem, s katerim se pogovarjajo otroci o prvem silnem vtisu, ki so ga doživeli. In tako sta slednjič med pogovorom zaspala. Zjutraj sta morala zgodaj vstati. Ob postelji je stala kuharica slikarjev, in njen sicer zdravo rdeči, polni obraz je bil zoper navado bled, skoraj brezbarven. „Kaj, vidva še ležita?" je pričela popolnoma ozmedena, s tresočimi se ustnicami. „Kolera je prišla na nsše dvorišče! Gospod nas je kaznoval . . ." in pričela je naenkrat glasno ihteti. „Neumnost! To ni res!" je vsklik-nil Grigorij prestrašen. „In jaz sem sinoči še pozabila izprazniti kad!" je rekla Matrona potrta. „Prišla sem se k vama poslovit, ljuba moja!" je dejala kuharica. „Šla bom stran, na deželo grem!" „Koga je pa prijelo?" je vprašal Grigorij in se vzravnal na ležičšu. 5. Gospodinjske šole in tečaji. 6. Najširši poduk ljudstvu potom predavanj, časopisnih člankov, poljudno pisarih knjižic itd. Kaj ko bi naša Mohorjeva dražba izdala skrbno pripravljeno in poljudno pisano knjigo te vsebine? 80.000 izvodov bi je šlo med ljudstvo in storilo bi se s tem res kulturno delo. Politična kronika. Seja Slovanske jednote". Na Dunaju. 19. nov. Danes dopoldne se je posvetoval Glombinjski z vodstvom socijaldemo-kratičnega kluba o načinu, kako bi se prišlo do delovanja v zbornici. Istočasno je imela tudi „Slovanska jednota" svoje posvetovanje. Korespondenca „Centrum'' poroča sledeče: Po triurnem posvetovanju predsedstva Poljskega kola, tekom katerega se je podal posi. Glombinjski dvakrat k ministrskemu predsedniku, se je sklenilo predložiti rSlov. jednoti" konkreten predlog za rešitev parlamentarne krize. Ta predlog stremi za tem, da bi s e iz v r š i 1 a med prvim in drugim čitanjem začasnega proračuna 'temeljita preosnova ministerstva in sicer na stvarni podlagi, glede katere bi se Nemci in Slovani med seboj zjedinili. Garancijo za to bi nudilo Poljsko kolo, katero bi glasovalo pri drugem čitanju proračuna proti vladi ali se vsaj odstranilo, tako da bi Bienerth ne dobil večine za proračun, ako bi ne došlo do preosnove kabineta. Seveda bi morali glasovati vsi socijalisti do zadnjega moža proti vladi. O tem konkretnem predlogu se bode imela sedaj posvetovati „Slovanska jednota" ; če se zanj odloči ali ne, še ni gotovo. Seja se bode nadaljevala v torek popoldne; dopoldne se bodo posvetovali posamezni klubi v „Slov. jednoti" in je odvisna konečna odločitev od tega, kako stališče zavzamejo ti klnbi. Izrekla se je pa želja, naj bi se kmalu zopet sklicala plenarna seja zbornice." Današnje seje „Slovanske jednote" se je udeležil tudi posi. Stapinjski; naznanil je zbranim poslancem rezultat dogovorov med ministrsk. predsednikom in Nemci. — O bodoči taktiki vladajo v „Slovanski jednoti" različna mnenja. Masaryk in nekateri Jugoslovani mislijo, da bi ne bilo dobro zapreti si zbornice in opustiti lepo priliko, da se vlada porazi ne potom obstrukcije; drugi zopet zastopajo taktiko skrajnega radikalizma. — Glombinjski misli konferirati o položaju tudi z Ru-muni in Italjani. „Harmonikarja ... pil je sinoči iz vodnjaka vodo in ponoči se je pričelo ž njim . . ." . „Harmonikarja!" je mrmral Gri-gorij. Zdelo se mu je popolnoma neverjetno, da bi se mogla tega veselega mladeniča polastiti kakšna bolezen. Včeraj je še šel preko dvorišča, tako vesel in zadovoljen kakor vedno. „Grem in pogledam", je dajal Griška, vedno še z neverjetnim smehljajem. „A ta bolezen je nalezljiva, Griška!" je zavpila Matrona prestrašena. „Kaj pa hočeš tam, očka? Ostani tukaj!" je vskliknila kuharica. Grigorij je parkrat zaklel, skočil s po-telje, se za silo oblekel in šel, neumit, kakor je bil, na dvorišče. Matrona ga je prijela za plašč, da bi ga zadržala — čutil je, kako se ji trese roka; a vendar se je je nevoljno otresel. „Srran, sicer se nekaj zgodi!" je zakričal, jo sunil vstran in odšel iz sobe. (Dalje prih.) Konferenca Nemcev z mini-sterskim predsednikom. Na Dunaju, 19. nov. Dopoldne so se podali odposlanci nemških naprednjakov in kršč. socijal-cev k ministe/skemu predsedniku Bie-uerthu, da poizvedo mnenje vlade in ji objednem naznanijo včerajšnje sklepe nemških strank. Bienerth se je skliceval na svoj včerajšnji govor v gosposki zbornici in dejal, da vlada nima nobenega povoda, da zapusti svojo dosedanjo pot.. Vlada bi z veseljem pozdravila (Verjamemo!) mirno delo v zbornici ali sama ne more posredovati.. Po povratku odposlancev so nadaljevali nemški naprednjaki in kršč. socijalci svojo včerajšnjo konferenco. Sklenili so po kratki debati soglasno, da zahtevajo za rešenje začasnega proračuna prost dnevni red. Pod tem pogojem so pripravljeni nadaljevati svoje dogovore. Senzacijo je vzbudila vest o pismu, katerega je poslal baje dr. Sylvester posi. Glombinjskemu. V tem pismu pravi dr. Sylvester, da so nemške stranke pripravljene stopiti s „Slovansko jednoto" v pogajanja o stvarnem delavnem programu, ako ta zajamči začetek proračunske razprave. To bi pomenilo, da Nemci vendarle navzlic oficijelnim dementom mislijo na rekonstrukcijo kabineta. Seja klubovih načelnikov. Na Dunaju, 19. nov. Prihodnji torek se vrši seja klubovih načelnikov. Že danes popoldne je bil poklican zbornični predsednik Pattai k Bienerthn, da se z njim dogovori o načinu, kako bi se prišlo do razprave o proračunu. Pred vsem mora namreč sedaj priti do razprave nujni predlog dr.Kramafa o varstvu narodnih manjšin, pòtem trije nujni predlogi čeških radikalcev, nujni predlog posi. Diirrieha glede manjšinskih šol in Slovencev o zvišanju tovornih tarifov na Južai-žel. Vrh tega je še 16 nujnih predlogov. V seji klubovih načelnikov se bode trudila vlada in Nemci, da Slovani popuste in umaknejo te nujne predloge, kar pa ne bode šlo. Vlada grozi, da je odgo-denje parlamenta gotova stvar, ako ne pride do razprave proračunski provi-zorij. S to grožnjo se nebode dalo veliko opraviti. Ako bode drž. zbor za sedaj odgoden, ga misli vlada še enkrat sklicati pred Božičem za rešitev začasnega proračuna, da bode imela izgovor več za § 14. v Jugoslovanski minister. Splitsko „Naše Jedinstvo" poroča od svojega dunajskega dopisnika: Vprašal sem, če se je nadejati, da pride v preustrojeno ministerstvo tudi kak Jugoslovan. Odgovorilo se mi je, da so te nade vrlo slabe, kolikor se tičejo dr. Šusteršiča. Tega ne marajo. Kdo drugi v Nar. zvezi tudi nima šans, ker ni v njej če-tvorice dalm. poslancev (!) Da li se ti vrnejo v svoj klub in s tem v Nar. zvezo, se ne ve; najbrž ostanejo divjaki. A to nemara žele Šusteršičevci, ker imajo brez te četvorice večino v Narodni zvezi, ki je potemtakem klerikalno-kranjska. A vendar se deluje na to (aha!), da se vrnejo poslanci dr. Ivčevič, Biankini, Vukovič in Peric v Nar. zveze, toda za to bode naravno potrebno, da se izravnajo neka nesoglasja. Brez njih je klub relativno (!) dosti slabejši ne glede na to, da ima klerikalno barvo (!), kar je že z ozirom na naše razmere škodljivo. „Marsikdo se bode z nami vred hudomušno namuzal pri čitanju tega famoznega poročila, kateiega je poslal dunajski dopisnik „Našemu Jedinstvu". Ta gospod mora biti zelo dober in predvsem veren prijatelj g. dr. Ivčeviča in ostalih treh dalmatinskih naših bratov! u Ruski glas o obisku prestolonaslednika Fr. Ferdinanda v Berlinu. „Novoje Vremja" piše: Avstrijski prestolonaslednik se je letos že petič sešel z nemškim cesarjem. Fraucu Ferdinandu je bila usojena odlična uloga pri zadnjih mednarodnih homatijah. Pokazalo se je, da je on vodja tiste stranke, ki je spravila grofa Aehren-thala na površje;njemu pripisuje ljudski glas obširne načrte za avstrijsko politiko na Balkanu; njegov glas je že večkrat obveljal proti miroljubnim že ljam plemenitega avstrijskega monarha. Istočasno nikakor ne zakriva svojega neomejenega spoštovanja do cesarja Viljema, s katerim se pri vsakem sestanku posvetuje o nadaljnih načrtih. V učigled tem dejstvom razumemo, zakaj je pripisovalo avstrijske in nemško časopisje tak pomen njegovemu obisku v Berolinu. Drobne politične novice. n Demonstracije zaAsi-narija in proti Avstriji so se vršile v Milani, Veroni in Turina. Rimski odbor društva Dante Aleghieri ga hoče pri prih. občnem zboru izvoliti za častnega člana. Vsekakor lepa slika „korektnih razmer" med Avstrijo in Italijo. Gregorijanski koledar se upelje v Rusiji 1.1912. Pravoslavna duhovščina je po dolgem obotavljanju opustila svoj upor proti njemu. Izlet slov. obč. odborov v Sarajevo. „Sarajevoer Tagbl." trdi, da ni resnična vest, da se je bosanska vlada izrazila proti zletu praškega, lvovskega, ljubljanskega in za-grebšk. obč. sveta v Sarajevo. Konec občinskih volitev v Pragi. Minolo sredo se je zvršilo 6 ožjih volitev. Zmagalo je 5 Mladočehov in 1 Staročeh. u Rusinski klub proti vladi. Rusinski klub je izjavil v svoji seji, — da pomenja vstrajanje na današnjem vladnem sistemu nasilno tlačenje večine narodov v tej državi in da ni možna rešitev parlamentarne krize, ako ostane ta vlada na krmilu. Dnevno kronik d Anarhistovski kongres se je baje vršil tajno v Sofiji, kakor poroča Večerna pošta'. Udeležilo se ga je 35 odposlancev, med njimi bolgarsko učiteljstvo in dijaštvo. Splošno se je opazilo, da anarhistovsko gibanje pridobiva na Bolgarskem vedno več privržencev. d Štrosmajerjev spomenik. Odboru za postavitev spomenika Strossmayerju je poslalo hrv. društvo inženirjev in arhitektov svoje strokovno mnenje, katerega glavne poteze so: Temeljno mnenje društva je, da bi bil najboljši spomenik velikemu biskupu snovanje hrvatskih šol. ki bi se naj imenovale Strossmayerjeve šole. Če se pa že postavi spomenik, je društvo mnenja, da je glavnica 150.000 K mnogo premala za spomenik, ki ui naj bil najlepši v Zagrebu, da bi tako dostojno označil gigantsko pojavo Strossmayerjevo. Za najprimernejši prostor, kjer bi naj spo-meuik stal, smatra društvo okolico jugoslovanske akademije, tega največjega Strossmayerjevega dela. Natečaja bi se naj smeli udeležiti arhitekti, aka-demični kiparji in sicer Hrvati, Slovenci, Srbi in Bolgari. o Kako se popravljajo nelepi uhlji? V zadnji seji zdravnikov na Dunaju je pokazal dr. Rutin nekega dečka, ki mu je na popolnoma nov način popravil na stran moleča ušesa. Zdravnik je dečku odrezal kožo na glavi in za uhljem, potem rano stegn.l in sešil, iu ko je zacelila, je imelo uho zelo lepo obliko. u Štiridesetletnico srbskega narodnega gledališča so praznovali 17. t. m. v Belemgradu. Ognjišče mu je sezidal knez Mihajlo. Ob priliki te slavnosti se je razpravljalo tudi o tesnejših vezeh med jugoslovanskimi gledališči. o Ponarejalec denarja — oproščen. Včeraj se je vršila na Dunaju porotna obravnava proti medicincu Hošku radi ponarejanja kreditnih papirov in proti 23 let starejši trafikantinji Adeli pl. Kurzovi radi sokrivde. Tragedija temelji na dejstvu, da je mladi medici-nec zanemarjal svoj študij, samo da se je mogel temeljiteje baviti z bakterio-ložkimi odkritji. Bil se je seznanil s Kurzovo in ko sta priša oba v silo, je uporabil svojo spretnost v fotografiranju v to, da je ponarejal bankovce potom fotografije. Ali že po izdatju prvih komadov, so oba izsledili in zaprli. Danes ponoči sta pa bila oproščena. o „Rudar". — Pod tem naslovom začne s 1. aprilom prih. leta izhajati glasilo slov. rudarjev soc. dem. stranke. List se bo bavil zgolj z rudarskimi rečmi. o Duhovniška poštenost. Ko je hrvatski župnik m poslanec Zagorac izstopil iz hrvatsko-srbske koalicije, je seveda tudi odložil svoj mandat kot brv. delegat v ogrskem drž. zboru. Naznanil je to pismeno v hrvaščini predsedniku Justhu. Ta je dal list hrvatskemu ministru Josipovichu, naj mn ga prevede na madžarsko. Od tega je minulo sedaj 8 mescev, a dotični list še ni preveden na madžarsko in poštenjak Zagorac še vedno vleče dijete kot hrvaški delegat v odrskem državnem zboru. Splošno mnenje je, da je to sporazumno in sicer v zahvalo Zagorcu, da je svojim uplivom izneveril nekatere poslance hrv.-srbski koaliciji. — Pa še naj kdo reče, da niso poštenjaki naši ljubi duhovniki — od najnižjega pa do najvišjega. o Narodni mecen. Pri zapuščinski razpravi po pokojnem češkem arhitektu Mihajlu Zeyerju v Pragi se je dognalo, da po odštetju vseh volil znaša premoženje 628.595 K, katero je zapustil pokojnik za dijake češke tehnike v Pragi. o Sladkor iz rozin. Vest, ki spominja precej na čase kontinentalnega zaprtja, ko so delali sladkor iz repe, se javlja iz Aten. Grški finančni minister je javil, da se je poskušalo pridobivati sladkor iz rozin in da se je ta proizvod dobro obnesel. — Kakor znano, se proizvaja na Grškem sila rozin in te so tako važen pridelek, da je radi teh rozin (korintov) prišlo tu in tam že do „korintskih kriz". o Sokolstvo na Ruskem. Te dni je priredil petrograjski Sokol, ki šteje že več sto članov in se je preselil pred kratkim v nove krasne prostore prometnega ministerstva, slavnost z javno telovadbo. Prisostvovali so: prometni minister Sergij Rublov, namestnik ministra prosvete L. Georgijevskij, admiral Viren, grof Bobrinskij in mnogo (.rugih odličnjakov. Podstarosta Sokola je ob tej priliki naznanil, da bo vlada pravila „Sokolske zveze" v kratkem potrdila in je izjavil, da niso resnična poročila nekaterih listov, kakor da bi bila vlada nasprotna „Sokolski zvezi". o Vera in živinoreja. Te dni kroži po časnikih vest. ki pravi, da so ustanovili na Holandskem celo vrsto rimsko katoliških društev za živinorejo. „Bredasche Courant" piše sledeče: Iz zanesljivega vira nam poročajo, da mislijo v našem mestu ustanoviti zadrugo mesarjev, ki bodo kupovali samo tako živino, ki jo bo odrejalo rimsK0-kat0-liško društvo. Mesarji se bodo združili, da bodo lahko svoje katoliške odjemalce zalagali z mesom katoliškega izvora. Vsaka krava, ki bo na pravilen način izrejena, dobi diplomo in seveda se mora zabraniti križanje pasem." — Vera se na Holandskem res lepo razvija ... o Abd ul Hamid v ječi. Vilo Allan-dini, v kateri stanuje odstavljeni sultan, obdaja sedaj visok zid, ki ovira vsako zvezo sultana z zunanjim svetom. Tako je sedaj ptiček v kletki. Dne 8. decembra se tfrsi i Celju občni zbor Katodne Stranj. Somišljeniki, agi-tirajte za udeležbo ! Dopisi. d Iz Šoštanja. Chemische Putzerei nndwaschanschtalt. Učitelj Aistrich: „Welche Wörter schreibt man mit „St" i H a n s vzdigne dva prsta: Ich kann, ich kann, Herr Oberlehrer! Mit,St'werden abschrieben : Anstrich, Aistrich, Galgenstrick, Narrenanstalt usw." Aistrich: „Gut, gut, brav !" ga poboža in mu da v znak pridnosti podobico. In H a n s jo pri-maha s „fleiscetlnom" domov. Pa Hans ni „odprte glave". Ko so zadnjič prekrstili na dražbi za Südmarko kupljeno kemično pralnico v „Chemische Putzerei und Waschanstalt", se je babica spodtaknila, boter Hans so se pa tako prestrašili, da so v eni sapi pritekli domov, in dali kar „anštrajharju" listek, kako naj krsti Siidmarkinega samosrajčnika. V naglici so pa pozabili, welche „Wörter mit .St' geschrieben werden", in „anštrajhar" je po Wo8clinaggovem receptu napisal „und Waschanstalt" kar skupaj in z „sch". Nori Bubonkarjev Miha je opomnil Hansa, da se Anstalt, pa naj bo že Narrenanstalt ali pa Komische Patzerei und Hundwaschanstalt piše mit „st". Drugega dne pa je v šoli navil šol-mašter Aistrich Janezku ušesa. In Janezek je domov prišedši vzel gobico in zbrisal „sch" ter napisal Anstalt. ŠtojBPslie novice. e Hans Woschnagg in kazenski paragrafi. V Šoštanju postaja čimdalje lepše. O priliki reklamacij zaradi volitev v občinski zastop v Šoštanju je vložilo več Slovencev reklamacije, glede katerih je g. Hans Woschnagg slutil, da jih je sestavil notarski kandidat g. Rudolf Kramer. Po šoštahjski navadi se je pa našel korak, kako bi se onemogočile vložitve teh. reklamacij. Zadnji dan reklamacijskega roka je bila namreč; občinska pisarna celi dan zaprta in nikdo ni hotel reklamacij sprejeti. — Ker si pa Hans Woschnagg stvari vendar ni vzel tako priproste, iskal je pot, kako bi spravil te reklamacije s sveta. Peljal se je v Gradec in iznašel, da se reklamacije ne bi mogle vložiti, ako bi Slovenci ne bili dobili od davčnega urada na skrivaj podatkov, kar je seveda velika domišljija. Hans Wosehnagg je storil torej drug značilen korak, stopil je v pisarno c. kr. notarja Kolšeka ter vpričo tega zahteval od g. not. kand. Rud. Kramerja, naj takoj ukrene, da se reklamacije umaknejo ter mu je v nasprotnem slučaju grozil baje z bojem na nož in s škodo. G. Rudolf Kramer je to postopanje, ki zelo diši po izsiljevanju, naznanil c. kr. državnemu pravdništvu v Celju. — Uvedlo se je zoper Hansa Woschnagga kazensko postopanje, toda, kakor je v naših razmerah naravno, bilo je ustavljeno. — Tako je Hans Woschnagg ušel sicer paragrafu, pa pokazal je zopet svetu, s kakimi sredstvi se vzdržuje nemštvo v Šoštanju. Pa še ni dovolj! — Naenkrat izvemo tudi čudno novico, da se reklamacije zategadelj ne morejo rešiti, ker je Hans Woschnagg, ko se je iz Gradca peljal, akte z vsemi spisi glede občinskih volitev zlasti tudi z davčnimi predpisi vred pozabil v enem vozu in se je vkljub iskanju in povpraševanju izkazalo, pa je ves akt izgubljen. Zato se mora začeti popolnoma znova za Hans Woschnagga ugodnejše volilno postopanje, — Taka sapa veje sedaj v Šoštanju in oblasti k temu molčijo?! d Dež. posi. Ozmec in Ornig. Mariborski listi se silno kregajo na nas in pa „Slogo", ker smo pribili dejstvo, da je slovenski poslanec (to se pravi, katerega so izvolili Slovenci,) na javnem shodu hvalil — Ornika. "Vse drugo navajajo — samo tega dejstva ne morejo utajiti. In to je glavna stvar! Sicer pa smo Ozmečevo hrabrost napram Ornigu in Nemcem že svoje-časno opisali, ko smo poročali o sejah okr. pomožnega odbora za podpore po suši. d „Stražiu" apologet za vsakdanjo rabo je kaplan dr. Hohnjee. Mož se v potu svojega obraza trudi, da bi nam dokazal brezverstvo. Da v ta namen potvarja citate iz „Nar. Dn.", to moža prav nič ne boli. Finis sancti-ficat media . . Njegovi apologetični članki, polni robatih psovk in najordi-narnejšega obrekovanja, istinito ne bodo pridobili nobenega „brezverca". Ljudje že vedo, kaj pomeni „vera" v Hohnjec-Koroščevih in — Jegličevih ustih! d Steinheilova — nuna. Poročali smo pred kratkim po francoskih listih, da misli Steinheilova postati — nuna. Bila je to morda le dobra — šala, ki je pa zelo razburila „Stražine" živce. Piše, da bode vstopila v red, ki ga ustanovita dva naša celjska somišljenika. Cemu bi se naj ta dva ukvarjala s tako deiikatnimi zadevami ? Zato imamo vendar — Jegliča! Ako ga sedaj pošljejo v resnici v samostan vsled neizmernega škandala, ki je nastal v celi Avstriji vsled njegove brošure, bo gotovo najprikladnejše, ako si ustanovi kar nov red, v katerega se poleg Stein-heilove gotovo vpišejo gg. dr. Korošec, kapi. Berk in Rabuza, župniki Sušnik, Ilešič, Keček itd. Jeglič postane magister novitiorum — kaj še hočete boljšega! u Požrli bi ga radi. Koga? Klerikalci dr. Pivka. Ljubljanski „Slovenec" je namreč zopet zabrenkal na struno sloge in se bridko pritožuje, da se namerava delati na Studencih z otvoritvijo javne čitalnice razpor in govoriči o nekem pivkanju, ne pove pa med kom se bo napravil razpor. Gospoda, ali se morda bojite za Vaše društvo na Studencih ali pa Vas peče slaba vest; nekaj že mora biti, sicer bi se ne razgrevaJi tako, ampak bi morali misel, ki izvira iz najboljših namenov, Studenčanom nuditi priliko čitati časopisje in leposlovne liste, le pozdravljati. Upamo vendar, da nistei tako naivni, da bi verjeli, da je vse kar je na Studencih slovenskega, na Vaši strani. Saj se je Vam to že nä večih shodih v obraz povedalo in Vi sedaj vendar ne boste zahtevali, da bi mi pri Vas prosili dovoljenja za otvoritev čitalnice, če ljudje želijo čitati tudi druge liste kakor „Gospodarja" in „Stražo". Vi kažete na Razvanje! Ali ste se še le sedaj spomnili, da so v Mariborski okolici tudi Razvanje; dosedaj menda niste na to mislili, kljub Vaši po celem Sp. Štajerskem razširjeni kmečki zvezi in ombrambnemu skladu, katerega mi žalibože nimamo, sicer ne bi bili pustili Razvanj narodno propasti. Sicer smo pa mi na Razvanje tudi brez Vašega opomina že davno mislili, pa se nam do danes še ni posrečilo kaj pozitivnega ukreniti; a škodilo bi tudi Vam ne, ako bi se za Razvanje zanimali. Nas bodeto le veselilo. Ali pa morda pošiljate nas zato v Razvanje, ker je Vam vsled Vaše krivde grozdje postalo prekislo? Kar se pa dr. Pivka tiče, ga pa prosimo naj še naprej tako vrlo in požrtvovalno pivka za narodno stvar in naj se ne ozira na delo, ki ga mesto ,,Mar-burger Zeitung" tako vrlo opravljajo klerikalni listi. Da pa našim vrlim narodnim klerikalnim delavcem ne bo pošlo gradivo za napadanje tega in onega, ki se zaveda svoje narodne dolžnosti, se bodemo v kratkem bolj obširno bavili z njihovim delom v Mariboru in okolici, ker interesantno gradivo se od dne do dne množi. Sudmarkinapodružniea za Dobrno, Vojnik in Vitanje je imela dne 17. oktobra svoje letošnje zborovanje na Dobrni. Predsednik tega vsenemškega društva, ki brani in ščiti čisto nemštvo je nebi Koschuch, uslužbenec deželnega kopališča na Dobrni, negov namestnik dr. Breschnigg iz Vojnika, blagajnik pa W. Zottl iz Vojnika. Reči moramo, da je tudi pri nas mučno uplivala letošnja renegatska afera, za to se je pa šlo tn^i v Vojnik iskat pomoči, da ne bi bilo treba voliti v odbor nemškutar-jev, kar bi bilo gotovo malo mučno. In tako bo čistokrvni Nemec Koschuch na Dobrni predsedoval, dr. Breschnigg bo v Vojniku njega častno nadomesto-val in Zottl bo kasiral in reševal „die Brüder im bedrohten Land" in naš vojniški slovenski rojak dvorni svetnik Pevec se bo sramoval svojih rojakov in njih okorne nespretnosti, da so še vedno na oni stopnji razvoja, kjer je bil tudi on pred desetletji — da so še vedno samo Slovenci. — Čudimo se samo, za kaj nista izvoljena v odbor tudi Mahor-čič in Košutnik, da bi bila zastopana tudi vojniška slovenska šola, saj Mo-horčič zna prav poljudno razlagati — kakor pripovedujejo ljudje — kaj je nemškutar, kako se loči od Slovenca, kateri izmed obeh je več vreden; povedati bi znal ta moderni ^edagog morda tudi, kako sp h Slovenca „razvije" Nemec — in to je vendar življensko vprašanje, povsem primitivno, le znati se mora! v Kako klerik. poštujejo postave. Za časa zadnjih deželnozborskih volitev je „Slov. Gosp." grozil, de bo imenoma navedel vse tiste trgovce, ki bi volili dr. Kukovca. Državni pravdnik je to javno zasledoval in bi bil urednik Ra-kovič sojen pred okrožno sodnijo zaradi utesnjevanja volilne svobode; a pobožni krščanski mož se je lepo po katoliško zlagal, da dotičnega članka ni bral, zato je bil obsojen samo od okrajne sodnije zaradi zanemarjanja dolžne paz-nosti na 10 K globe. To so tisti ljudje, ki se zgražajo nad nami m nam očitajo nepoštenost in bogve kaj vse. Hinavci! Naš rojak dr. J. Kidrič je avan-ziral za asistenta v ckr. dvorni biblioteki na Dunajü. Častitamo! v Iz Št. Petra v Sav. dol. Misel organizacije napredne slov. mladine, ki je prodrla že v najtemnejše kote. je našla tndi pri nas navdušen odmev. Izvolil se je že pododbor, ki se je konstituiral sledeče: predsednik tov. Mihael Sedminek, podpredsednik tovarišica Olga Petrakova, tajnica tovarišica F. Zaveršnikova, blagajničarka tov. Mici Zagoričnik; odborniki tov. in tovarišice: Martin Kramar, Mici Kramar, Andrej Rojnik in Mici Sedminekova. Namestnika: tov. Vinko Sedminek in tov. V. Kramar. Odbor je v vrlih delavnih rokah in je upati veliko uspeha. Živela napredna mladina! v Nekaj za vzgled našim organizatorjem napr. mladine! Moravska če-ško-klerikalna mladinska organizacija je dosegla po 4 letnem obstanku 15 tisoč članov. Skrbite z neumornim delom da se tudi naša Zveza slov. napr. mladine mogočno razširi! v Na račun miljonske zbirke vprid svoji šolski matici so nabrali doslej Čehi 307 tisoč kron. Notabene se tam vsi doneski takoj plačajo. Pri nas pa je gibanje za obrambni sklad C.-M. družbe malone čisto zaspalo. o Izgubljeno življenje. Umrl je v Slovenski Bistrici v ponedeljek Egon Conradi v starosti 47 let. Zgodovina tega moža je zelo zanimiva in ravno tako neverojetna. On je bil sin posestnika graščine Štatenberg pri Ma-kolah. Ko je še pohajal nižje šole, se je že poznalo, da še bode postal žrtev svoje nesrečne narave in temperamenta. S hlapci je kosil, mlatil, pri priložnosti jedel, kadil pipo in se z njimi potepal v toplih letnih nočeh. Po svojih študijah v realki se je učil poljedelstva, potem pa je vstopil med vojake in postal dragonski oficir. Bil je postaven in lep, da malo takih. Nesreča ga je deloma zasledovala, deloma jo je zakrivil sam in ko je še njegov oče izgubil grad in posestva, je sam kvitiral službo. Za nekaj časa je bil izginil v svetu, potem pa je čez leta prišel naenkrat v Slov. Bistrico, popolnoma nepoznan, bos, zanemarjen, raztrgan, a s finimi manirami in prikupljivim vedenjem, seveda, prejšnji junak salona, za katerim je drhtelo toliko src. Mož ni našel nikjer in nikdar sreče, kot — da je ni maral. Preživljal se je z marsičem. Kar mu je kaj neslo, za to je prijel. Zadnje čase je nekdanji gra-ščak, oficir in absolvirani akademik dostavljal sodne listine strankam po odleglih gorskih grapah in se je s tem preživel. Smilil se je človeku možak, a on je bil vedno dobre volje in je daval od svojih pičlih dohodkov še drugim za pijačo, katero je tudi sam nad vse ljubil. Mož je umrl nepoznan, dasi bi bil lahko kaj koristil s svojo nenavadno inteligenco in darom za jezike. Njegova prikazen je sedaj izginila pred nami, kakor pojav v kaki povesti, kateri je snov vzeta res iz naroda. d C. kr. priv. južna železnica Pritožbe glede južne železnice in postopanja njenih uslužbencev napram slovenskim strankam se vedno množijo. Poročali smo nedavno, da uradnik v Št. Ilju nad Mariborom ni hotel dati na slovensko zahtevo voznega lista v Celje, češ da ne razume, kaj je to, Celje. — Dne 24. okt. t. 1. pa se je dogodil nov slučaj, ki zopet jasno osvetljuje pravično postopanje južne železnice napram Slovencem! Na postaji Pragersko, torej čisto na slovenski zemlji ni službujoči uradnik hotel razumeti slovensko ter je še vrhutega napram g. I., ki je ponovno zahteval vozni list v Celje, se prav odurno in zanič-ljivo obregnil rekoč: ich „bin nicht gezwungen slovenisch zu verstehen"! Torej tako si upa postopati uradnik južne železnice z nami — in to na postaji Pragersko, kjer se vozi na tisoče ljudi, ki nemško sploh ne razumejo! Ko je vsled tega imenovani gospod zahteval pritožno knjigo, ki je v sobi uradnikov — se mu je od vseh uradnikov reklo, da če hoče s kom govoriti in če sploh kaj želi, mora govoriti ž njimi nemško, sicer mu ne morejo z ničemur postreči! Škandal je, če res uradništvo te velike postaje na Pragerskem ne razume slovensko, naravnost izzivajoče pa je drzno postopanje tega uradništva napram slovenskim strankam. Južna železnica povsod kaže, da ji je le do tega, da širi arermanizacijo po Slovenskem in to od zadnjega sprevodnika do najvišjega uradnika. Za vsako trohico naših naravnih jezikovnih pravic se mora človek naravnost pretepati s surovim osobjem, ki se zaveda svoje glavne naloge — germanizirati! Zahtevamo od naših ljudij povsod doslednosti, zlasti pa še opozarjamo na to naše poslance — da dosežemo vendar to, da se bo smel slovenski človek voziti po Slovenskem neizzivan in ne napaden od uslužbencev južne železnice! Prosipio tudi, da se nam nazaani vsak podoben slučaj, da zberemo potrebno gradivo — in potem bomo govorili drugače. Kranjske novice. a Šolarsko zavetišče, t. j. dnevno zavetišče za šoloobvezno mladino obojega spola ustanovi ljubljanska mestna občina. Bila je za to nujna potreba. a Jubilejska številka „Učiteljskega Tovariša" izide 7. jan. v proslavo petdesetletnice izhajanja lista. a Zveza Orlov ima jutri 21. t. m. občni zbor v Ljubljani. a Škofove rdeče knjižice se je razprodalo v nemškem prevodu že do 20.000 izvodov, v hrvaškem pa 10.000. Takega uspeha še ni imel noben slovenski literat. Cankar, krij se! a Srebrno poroko sta praznovala včeraj ravnatelj I. drž. gimnazije v Ljubljani dr. L. Požar in njegova soproga ga. Justina Požar. a Proslavo Gajeve stoletnice so imeli minoli četrtek na obeh drž. gimnazijah v Ljubljani. u Za volitve v obrtno sodišče v Ljubljani ni bilo prav nobenega zanimanja. Naprednjaki so vedeli, da bodo zmagali klerikalci, ker imajo v ljubljanski okolici trdno zaslombo. zato se »a volitve niso mnogo brigali. Volilcev je bilo vpisanih okroglo 6000, volilo jih je - 1129 za vse stranke. Od vseh 6000 volilcev je gotovo 4000 klerikalnih, a dobili so klerikalci vsega skupaj krog 600 glasov. To najbolje ilustrira ..zmago", o kateri vpije ,.Slovenec." Koroške novice. u Celovška podružnica Ciril-Metodove družbe je imela s?oj ustanovni občni zbor preteklo soboto. — Udeležba je bila bolj pičla; izostali so ne samo klerikalci, ampak tudi vsi, ki so kakorkoli odvisni od njih, kakor n. pr. vsi uslužbenci Mohorjeve družbe, tudi tisti, ki nočejo biti klerikalci. S svojim sovraštvom proti CMD, ki ga je dr. Brejc pokazal z razdružitvijo stare podružnice, je dosegel svaj toliko, da se zdaj boje -sodelovati vsi, ki se mu ne marajo zameriti. Sicer ni dosegel ničesar, razen, če smatra to za uspeh, da je morala nova podružnica plačati državi nekaj lepih krone za kolke. — Celovec je za nas velevažna postojanka. Ker je podružnica CMD edino narodno društvo, l:i ne stoji na strankarski, klerikalni podlagi, jo čaka zelo mnogo dela, ki ga po drugod opravljajo druga društva. Bodočnost bo pokazala, če mu je kos. — Za predsednika je bil izvoljen g. pisatelj Z. Bernot, za odbornike pa, ki so si razdelili odkorniška mesta v seji dne 18. tm., gg.: odvetniški koncipient dr. A. Gosak, podpredsednik; odv. koncip. dr. M. Stajnko, tajnik; bančni uradnik L. Bavdek, blagajnik; za preglednika pa gg. odv. konc. dr. Št. Rajh in odv. uradnik Jos. Stuhec. — Na občnem zboru je bilo tudi izraženo ogorčenje, da se g. župnik M. Ražun še dozdaj ni čutil dolžnega preklicati svojo trditev, da so dali povod za razdruženje stare podružnice šele dogodki na takratnem občnem zboru, dasi je bila ta njegova trditev v javnosti označena za laž. u Nov škandal na kolodvoru v Celovcu. Dne 10. tm, — poroča „Mir" — je ob 7. uri zvečer zahteval g. A. Errat od Marije na Žili na celovškem kolodvoru vozni listek slovensko. Zato je bil aretovan. Redar ga je gnal na magistrat, kjer so ga vtaknili, ne da bi ga bil kdo zaslišal, v neko luknjo, kjer do štirih zjutraj vsled mraza ni mogel zaspati. Zato je začel klicati, da so ga dali v — boljšo luknjo. Zjutraj potem so ga zaslišali. Obravnava se je vršila dopoldne. Diktirali so mu 24 ur zapora. Seveda je g. Errat vložil priziv. Započeto delo, brutalno preganjanje Slovencev se torej po naročilu Metnitza in nemškega volksrata pridno nadaljuje. A gospodje naj bodo prepričani, da se bo to lopovstvo še prehitro na njih samih maščevalo. u Prepoved streljanja s topiči je izdala koroška deželna vlada in sicer je prepovedano streljanje od 9. ure zvečer do 6 ure zjutraj. Primorske novice. u Nesreča pri vojaških vajah. Na nenavaden način se je ponesreči! v Gorici neki vojak 4. domobranskega polka. Možtvo je pri vajah plezalo čez visoko steno, napravljeno iz desek, in ko je hotel nesrečni vojak na drugi strani skočiti na tla, se mu je zabodla puškina cev 30 cm v telo. Da si je takoj prihitel zdravnik, je bila pomoč zastonj. Mož je umrl med vožnjo v bolnišnico. u Izpustili so iz preiskovalnega zapora v Gorici industrijalca Lenassija in odvetnika dr. Luzzata. o katerih smo svoječasno poročali, da so ju zaprli zaradi poneverjenja pri „Banki popolare." Položiti sta morala vsak 120.000 K kavcije. V preiskovalnem zaporu sta bila dva dni manj ko 2 mesca. u „Boljša" polovica. V Trstu poskuša neki mož zakonsko veselje na poseben način. Te dni ga je njegova žena neusmiljeno nabunkala s polenom in popolnemu porazu se je odtegnil samo z begom. Po stopnicah jo je nesrečni soprog pobrisal ia ulico, ali ko je prišel dol, je videl, da jje popolnoma nag. Ker še to danes seveda ni tržaška moda, se je naglo odtegnil gledalcem in je ušel v neko hišo k bolniškim strežnikom, ki so ga zavili v odeje. Na to so obvestili policijo, ki je možu prinesla z doma obleko, da je mogel s svojo „boljšo polovico" odriniti zopet domu. d Statistika izseljevanja preko Trsta. Minulega meseca oktobra se je izselilo preko Trsta 1740 oseb v primeri s 692 osebami, ki so se izselile v istem mesecu minulega leta. V Južno Ameriko ni odpotoval noben parnik. Od 1. januarja do 31. oktobra t. 1. se je izselilo 14.161 oseb v severno in 3563 oseb v južno Ameriko. Skoro vsi izseljenci za severno in vsi za južno Ameriko so odpotovali s parniki Austro-Americane. d Nočni promet na italijanski meji. V ponedeljek so uvedli pri kraljevem carinskem uradu v Sau Giovanni di Manzano (na italijanski strani od Krmina gredoč) neprestano nočno službo, tako, da zamorejo vsa vozila in potniki s prtljago vsaki čas čez mejo. d Kolesarjeva smrt. 28 let stari brat goriškega deželnega sodnega svetnika Jožefa Cechefa, Jakob Cechet se je vračal v nedeljo zvečer na svojem kolesu iz izleta iz Palmenove na Italijanskem domu. Blizu Verse se je zadel z drugim kolesarjem, Antonom Gregoratom iz Topoljana, vsled česar je tako nesrečno padel, da je na mestu umrl. d Bleriot v Opatiji. Bleriot je javil zdraviliščni komisiji, da bo poletel čez morje na Hrvatsko dvekrat v razdobju šestih dni. Prostor za start bode pred Preluko. Komisija se že pogaja z nekim dunajskim konzorcijem. Iz sodne dvorane. d Župnik — pravdar. Janez Sušnik, 47 let stari župnik na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici je sicer zelo pobožen gospod, ali za 4. božjo zapoved se tako malo briga, kakor za vse druge. Pred par leti se mu je bilo pred sodiščem dokazalo, da je pretepaval svojo mater. V svojem stanovanju ima namreč bi-kovko „za domačo rabo"; seveda soje deležni po potrebi tudi farani. Gospod župnik je bil že dvekrat kaznovan radi žaljenja časti, enkrat radi grdega ravnanja s šolarji in enkrat radi pisanja nepravega prosjašk.ga pisma. Včeraj je bil Sušnik zopet na zatožni klopi pri mariborskem okrožnem sodišču. Prečitani akti so razodeli,da so v črešnjevskem župnišču pretepi na dnevnem redu. — Dne 12. septembra njegova gospodinja, 64 let stara Ana Krnic ui bila pravi čas pripravila kave, in to je nestrpnega duhovnika tako razkačilo, da je staro ženo pretepaval in jo s svojimi lastnimi rokami vrgel v kot. Gospodinja je nato v svetem strahu zapustila svete pro-storije in je z veliko bunko na desnem očesu odšla k svoji hčeri Justini, ki je žena železniškega čuvaja Pivca v Starem logu. Župnika, ki je gospodinjo kmalu zopet k sebi pozval, so ovadili. Župnik pa je gospodinjo, njeno hči in 57 let starega pismonošo Strutza tako izdatno in vztrajno obdeloval, da so pri sodišču v Slovenski Bistrici proti svoji vesti za župnika ugodno izpovedali. Dne 29. septembra pri sodišču je Ana Krnic pravila, da je padla po stopnji ah iz skednja in da .se je tam pobila. Župnik je na obtežilne priče tako uplival. da so postale za nja razbremenilne in je bil radi njihove neresničnosti oproščen. Akti govorijo o župniku, da je nasilen in lažnjiv človek, ki s svojimi sredstvi vse doseže, kar mu drago. Pravijo tudi o nekem slučaju, da je iz maščevalnosti brez odveze nagnal nekega fanta, ker je nekoč proti njemu pričal. Včeraj se je torei zagovarjal župnik s svojim štabom: Ana Krnic, Justina Pire in Jožef Strutz — radi krivega izpovedanja pred sodiščem. Dolgovezni akti še zelo obširno obravnavajo in osvetljujejo osebo morda najbolj popularnega pravdarja — duhovnika ua Štajerskem, ki se odlikuje še zlasti po tem, da mn Bog pri no beni pravdi noče pomagati, katero vsled tega konečno izgubi. O obsodbi bomo poročali. h svetu. u Dokazilni material — okraden. Iz Newyorka poročajo, da je nekdo veliko dokazilnega materiala proti sladkornemu trustu okradel. Šlo se je namreč za to, da se nekaterim članom trusta dokaže, da so osleparili državo za velikanske vsote. u Socialistovska frakcija v dumi nima kaj veselih časov. Sedaj se poroča iz Petrograda, da pride vsa pošta, ki je namenjena za njo v carinski urad, kjer jo odprejo, in še le potem oddajo naslovijencem. To je pa imuniteta! u Tatica juvelov Cornu je že pod ključem. To je ona zvita ptica, ki je služila v Rimu pri gospej Zanella, kateri je ukradla juvelov za 300.000 K. Na svojem ti»gu si je pobarvala svoje črne lase rujavo, da bi je nikdo ne izpoznal; ali že pri Bologni jo je prijela roka pravice. u Senor Habil, posestnik slovitega Hope-diamanta je baje utonil z parni-kom „La Seyne". Seboj je imel, veli neka vest, svoj 44V4 karatni diamant, ki so ga šteti med največjih devet diamantov. a Zastrupila se je v Parizu 25 let stara študentka Lavra Weingarten, ker jo je neki dogodek tako pretresel, da je začutila svojo nezmožnost za nadaljnje delo. a Kosti Ludovika Kossutha bodo 25. t m. izkopali na kerepeškem pokopališč,. in jih shranili v Kossuthovem mavzoleju. Ob tej priložnosti se bodo vršile po Ogrskem velike slavnosti. Včeraj so odprli grob Kossnthov in grob njegove rodovipe, da so našli, da je telo še popolnoma ohranjeno. a Nesreča v rudniku Cherry. Poslanec Biankini je dobil včeraj iz Chicane brzojavko, v kateri se mu naznanja, da je v ruduiku Cherry (država Illinois) ponesrečilo 256 rudarjev, med njimi 83 Slovencev, Hrvatov in ogrskih Slovakov. a Svinjo, ki tehta 904 funte je izredii grajščak von der Hellen pri Wellenu na Severnem Nemškem. Prodana je bila za 600 kron. Društvene vesti. v ,.Dijaška kuhinja" v Celju ima svoj občni zbor v sredo, 24. tm., v sejni dvorani „Posojilnice" ob 2. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika. 2. poročilo blagajnika, tajnika, preglednikov. 3 volitev novega odbora. 4. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane odbor. d Društvo slov. agronomov Kras' na Dunaju javlja, da priredi svoj drugi redni občni zbor dne 20. listopada 1909 ob 8. uri zvečer v lokalu „Zum Kleeblatt" XVIII. na vogalu Schul in Mitterberggas^e na Dunaju. Slovenski gostje dobro došli! v Veselica tamburaškega in pevskega zbora Slov. del. pod. društva v „Skalni kleti" jutri 21. tm. obsega sledeče točke: Mladi vojaki (tamb. zb.), Spomin iz Beča (tam. zb ), Ljubezen in pomlad (moški zbor), Sokolska koračnica (tam. zb.), Mornarska (moški zbor), Ame-rikanski dvoboj (šaljivodramatični prizor), Ankica (tamb. zb.), Ljubici pod oknom (moški zbor), Srečolov. V bri-jačnici (tamb. zb.), Slanica (čveterospev), Savski valovi (tamb. zbor), Čudni časopis (kuplet), Tiha polnoč (moški zb.) Poleg tega razna druga zabava in ples. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina 50 vin. Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvenih godal, zato je upati obilne udeležbe. Obrsmbnl vestnik. o Za C. M. družbo se je nabralo pri godovanju g. Martina Vrečko-ta v Arclinu pri Vojniku 4'42 K. o Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja svoje podružnice, da gre leto proti koncu. Vsled tega naj se zaostalo članarino kmalu uabere ter isto odpošlje vodstveni blagajni po položnici ali poštni nakaznici. o De ovauje Ciril-Metodovih podružnic. Splošno moramo reči, da se je podružnično življenje pri nas tekom letošnjega leta najlepše razvilo. Ustanovili' se je cela vrsta novih podružnic in s par izjemami so oživele podružnice, ki so poprej spale skozi leta in leta — tudi take, ki so se ustanovile in že v istem letu zopet zaspale. — Nepričakovano mnogo je bilo tudi letos podružničnih prireditev in narodnih slavnostij, ki so budile in oživljale narodno zavednost in narodno samostojnost ter pripomogle blagajni nnše slovenske šolske družbe tudi do prav izdatnih prispevkov. Paralelno z oživljenjem podružničnega življenja, ki pomeni velik napredek v razumevanju .in izvrševanju na-rodno-onrambnega dela pa je organizirala Cirii-Metodova družba nabiranje posebnega C. M. obrambnega sklada. Nujne potrebe, narodno življenjskega pomena zahtevajo od nas tudi izrednih sredstev, izrednih podpor in izrednega dela iu pomoči vseh. Za omenjeni fond 200X1000 se je storilo doslej na Štajerskem relativno več, ko v ostalih slovenskih deželah, dasi še pogrešamo celo vrsto posameznikov in raznih kor-poracij v vrsti naših narodnih bram-bovcev. Treba bo pač. da bodo v tem oziru storile naše podružnice še več, da bodo skušalo pridobivati „prijave" za ta sklad — vsaka v svojem delokrogu. Mnogo lahko ravno v tem pogledu stori in doseže narodno ženstvo, saj je to le del velike njegove naloge v vsakem narodu! Kljub večjim dohodkom, ki jih Cirii-Metodova družba mora zaznamovati v tem letu. pa vidimo zopet, kako naraščajo njeni izdatki, poročila zadnjih mesecev izkazujejo redne primanjkljaje. Treba bo torej storiti še več — in lahko se bo doseglo še dvakrat toliko, če se bo več ljudij posvetilo temu delu in če se bo to naše delo raztegnilo in organiziralo povsod po mestih, trgih in vaseh po Slovensnem, da postane naša organizacija res živa vseslovenska obrambna organizacij»! Imamo še kraje, kjer ni podružnic — ustanovite jih, povsod lahko uspevajo; imamo narodne gostilne brez Ciril-Me-todovih nabiralnikov, mnogo nabiralnikov pa zapuščenih in praznih para-dira po naših narodnih gostilnah in pri narodnih omizjih. Iz takih „malen-kostij" se vstvarja vsa naša moč in temu malemu delu se naj posveča vsak iu naj ne bo nobeni Slovenki in nobenemu Slovencu premajhno! Isto velja glede narodnega kolka; iz pisem in dopisov bi se moralo sklepati, da ga ponekod še ne poznajo! Iu še nekaj! Bliža se čas „božič-nic" na slovenskih šolah in otroških vrtcih, toliko prošenj prihaja na Dru- • žbo, in vsem ne bo mogla ugoditi v polm meri; treba torej nam samim v dotičnih krajih storiti več, ko doslej. Podružnice, ki še za tekoče leto niso poslale prispevkov, članarine — imajo še dober mesec časa, da popravijo zamujeno, sicer bodo prihodnje leto navedene v vrsti spečih. — Pridobivajte torej novih članov in članic naši Družbi, oživljajte in krepite našo obrambno organizacijo, da bo mogla še uspešnejše vršiti veliko svoje delo. I. P. ss Oji b_O EJS- 3 BöCl Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev. in m ril: SS GS. Kreditno in stavbeno zadrugo «Lastiš dom' y> Celju? Eotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, -£Sk denarna nakazila in razne kreditne posle. Jfaročaji? is razširjajte „ffarodtii £ist" Lastna zaloga Najve6ja 2aloga šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank vatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, !7ot. u!. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju Najboljši časopis za iuseriranje j, „Naro(Jni / D^ewtvsll«151 Zftzna trgovina v Celju -prejema naroČila 11 a tiskarska dela katera se izvršujejo v lastni Zvezni tisKara Najboljše in najcenejše se k( trgovina s papirjem Maribor, Gosposka ulica št. 33. V zalo i 100.000 komadov. Trgovcem izuaten popust. Ka dober razVoj Vašega podjetja polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh ! K temu bi Vam naj služi! ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom ! Upravništvo „Nar. Dnevnika". ■ '"""" " ......i'i'i'ii*.-----in.arij~jwi.rru-.ru - a Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ciril Geršak iz Ormoža 25 K od rodbine dr. J. Geršak mesto venca umrlem n g. dr. Ivanu Omulecu. V isti namen je daroval g. dr. Anton Žižek 10 K. Hvala! a Prvi dar za božičnico učencem družbe sv. Cirila in Metoda je naklonila gdč. Peruškova v Ljubljani. Podarila je raznih prav uporabnih igrač, a dar svoj je opremila s petimi kronami. Zahvaljujoč se darežljivi rodo-Ijubki. želimo, da dobi mnogo posne-movalk. Miklavževo ia Božič je blizo in naši obmejni otroci sanjajo o pričakovanih darovih. Naj jih upanje ne goljufa! a Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje sledeči p. n. oglasili: 451. Šantak Anton. c. kr šol. nadzornik v Gorici (plačal 40 K); 452. Klaučič Milka, učiteljica v Podgori pri Gorici (plačala 200 K); 453. Pevec Rudolf, trgovec v Mozirju (plačal 200 K); 454. Turnšek Anton star., trgovec v Nazarjih (plačal 200 K); 455. Tnrnšek Anton ml., trgovec na Rečici (plačal 200 K); 456. Tnrnšek Viktor, ingenieur v Marborn (plačal 200 K); 457. Posojilnica in hranilnica v Moravčah; 458. Toman Janko, nadnč. Moravče; 459. Fran Orehek. po-sojilniški uradnik; 460. Mest.ua občina v Idriji; 461 Trgovsko obrtna zbornica v Gorici. Sajnovejša brzojavna in telefonicna poročilu. Državni zbor sklican. a Dunaj, 20. nov. V sredo je sklican državni zbor zopet k seji. Seja kiubovih načelnikov. a Dunaj, 20. nov. V pondeljek popoldne je sklicana seja kiubovih načelnikov. Slovanska jednota dovoli proračunsko raz pravo. a Dunaj. 20. nov. Politični položaj se je naeakrat spremenil: Slovanska jednota dovoli prvo čitauje proračuna, s čemur pa še ni rečeno, da dovoli tudi 2. in 3. čitanje začasnega proračuna. S tem pa, da dovoli čitanje proračuna, še u i rečeno, da ne zahteva več odstranitve sedanjega kabineta. Ne volja čeških raclikalcev. a Dunaj, 20. nov. Glasilo čeških radikalcev, ,.Češke slovo" poroča iz poučenih krogov, da se bode vse uredilo Čehom na škodo: Bienerth bode samo na videz s celo vlado odstopil, cesar pa ne bode demisi je sprejel, na kar bode Slovanska jednota izjavila, da ne more ničesar več storiti in bode dovolila državne neobhodnosti ( ? ). Nesreča v Cherry-ju a Cherry, 20. nov. V rudniku so pri rešilni akciji našli cele kupe mr-ličev. Nesrečo je zakrivila nemarnost p r e m o g o k o p n e d r u ž be, ki ni uredila varnostnih naprav. Glombinjski in Romani. u Dunaj, 20. nov. O pogovoru, ki ga je imel Glombinjski z zastopniki Italjanov in Rumunov, se je izdal komunike, v katerem se pravi, da se hočejo Italjani in Rumuni potegovati za delazmožnost parlamenta. „Borussia" — suspendirana. u Bonn, 20. nov. Senat bonnskega vseučilišča je suspendiral radi izgredov akademično društvo „Borussia," čegar član je bil v svojih vseučiliških letih tudi nemški cesar. Udržal—zbolel. v Praga, 20. nov. Venkov" poroča, da je načelnik ,.Slov. jednote, drž. posi. Udržal, zbolel in da mora več dni ostati v postelji. Prvi ženski odvetnik v Petrogradu. v Petrograd, 20. nov. V kazenskem oddelku tukajšnjega okrajnega sodišča je danes prvič nastopil ženski odvetnik. Drž. pravdnik je ugovarjal in ker sodišče ni vzelo njegovega ugovora na znanje, je zapustil dvorano, vsled česar se je morala obravnava ustaviti. 1.000 oseb zaprtih. o New York. 20. nov. — V mestu Monague (Nicaragua) je dal zapreti predsednik republike 1.000 oseb zaradi ilojalnosti proti njemu in ker niso hotele plačevati vojnega davka. (V državi divja namreč državljanska vojna. Tržne « 19. novembra. Današnji tržni promet je bil zopet neizpremenjen. Amerikanske notacije so bile sicer višje, ali podjetnosti je manjkalo in trg jestagniral. Oves je postal zopet 5 vin. cenejši in je nazadoval ta teden za 15 vin. Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 341/2 do K 35%, za dobavo K 345/8 do K 35 V2. Tendenca: uporna. Sladkor, Praga. Surovi sladkor ^prompt K 28'60. nova kampanja kron 24 90. — Tendenca uporna. Vreme: mrzlo. Budimpešta. S v inj ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 150 do 152 vin., mlade, srednje 145 do 146 v, mlade; lahke 146—150 vin. zaloga 24.053 komadov. Prignano 26 komadov, odgnano 369. Ostalo torej 23 710 komadov. Tendenca živahna. B r. d i m p e š t a. Pšenica za april K 1408, pšenica za oktober K 1179, rž za april 10'18, oves za. april 7"53, koruza za maj 6 73, ogršcica za avgust 13 45: tendenca netržna, promet neznaten, ponude neznatne, afektivua pšenica neizpremenjena kakor vse drugo. Vreme: hladno in vetrovno. Priporočamo našim rodbinam Koiinsko cikorijo. Ure sia obroke za vsakogar Št. 72. pristno 14kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame. najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih. 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna uva za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. St. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoči, rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije. celih S dnij neprenehoma na rnbinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia nra za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 7(5. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetja. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Cepljene trte najboljše kakovosti vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni: Trsničarska zadruga Sv. Bolfenk pri Središču. Ceniki brezplačno ! Opozarjamo na našo specija-liteto: muškatni silvane«. 557 15-2 Stasioua (soba 111 kuhinja) se odda takoj v najem: Dolgopolje št. 1. g Odvetnik É dr, Jos. Sernec ® © @ naznanja, da je prestavil ^ svojo pisarno v novo hišo @ celjske Posojilnice, Graška ^ ff nlica št. 16. I. nadstropje. @ iS* R & Izurjen pomočnik špecerijske ali mešane stroke, čez 24 let star, kateri ima tudi sposobnost za potovalca, se sprejme z ugodno plačo z novim letom. — Pismene ponudbe pod naslovom }JZa-nesljivost « naj se pošljejo na upravništvo tega lista. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! l"kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K. bolj-X šega 2 K 40 h ; prima \ polbelega 2 K 80 h ; "^-"'i,beIega 4 K; beIega> S. BftnfvH tffUmsfe puhastega 5 K 10 h; i kg velefinega, snež-nobelega. puljenega »i K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši drsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko. liotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modnega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga, 11« cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K: napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K. 14 K 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h. 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 199, Sumava, Češko. in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpoicu na Češkem. — Vzorci franko. — Ivan Rebek ss Celje Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah. I 24-20 ] V UP! Tvrdka R. Stermecki v Celju povrne do 24. decembra t. 1. vožnjo za vlak III. razred v Celje in nazaj vsakemu, kdor se izkaže iz katerega Kraja da je in ako nakupi za tukaj navedeno svoto blaga: Iz Velenja in in Šoštanja za 50 K, Pake 40 K, Polzela 30 K, Št. Peter, Žalec, Petrovče 20 K, Sevnica 60 K, Trbovlje, Hrastnik 50 K, Radeče, Zidanmost 40 K, Rimske toplico. Laško 30 K, Poljčaue 50 K, Šmarje pri Jelšah 40 K. Ponikva, Gro-belno, Št. Jur, Štore 30 K. Kupujte narodni kolek! Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'- in Graška cesta. Orehe kupi vsako množino A. KOLENC v Celju. Učenec se sprejme takoj pri A. KOLENCU v Celju. Največja in najcenejäa izber !L in različnih drugih zlatih, double itd. Hi uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. F*____• Predno si kupite uro, rOZlir; Oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-' gledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna ' točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. Darujte za Nar. sklad! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 66 vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposki ulici štev. 12. 26i 32-23 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. 4'/2°/0. in Kupuje papirje Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu. Poštne hran. račun št. 54.866. - Telefon St. 48. - „LASTNI DOM" Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo Najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o © © dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov"denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, piuti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racnL © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © & Editto narodno ((atnnose^o prVa južnostajcrsKa foninosela Stavbena in nmetna kam« noseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. Bruéenje, pulir anje in struganje kamena s stroji. podjetje V Celjn. industrija družba. Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'. gis Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč :s: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali js: cementnim tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. ;:: «üss^esB Viktor m slikar in pleskar V Celju JaVrasKa ulica štel * prevzame rsa = srojo stroko spadajoča dela in jih Izvršuje solidno ln po zmernih cenah Sprejmem tal{oj Več pomočnikov. Razširjajte ,Nar. Dnevnik'. R. Diehl • ,f:> 't" žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-86 31=11: Karol Vanič, Celje „Narodni dom" priporoča Moderno jesensko in zimsko sukno. Najnovejše flanele in barhente. = Preproge, zavese, garniture in odeje Neprekosljivo v ceni in kakovosti. 52-45 ^Jlj* Nezaslišano ]e da mnogo okoličanov üb dosedaj ni prišlo do spoznanja, da ima Ivan Ravnikar, Celje, Grašha ulica ta ZI . ' '.' v? ".'K; največjo in najcenejšo zaiogo špecerijskega, barvanega in materi-jalnega blaga. — Kupuje oves, suhe gobe, pšenico ter vse deželne pridelke. — Na drobno in debelo. VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-52 Ü Q 1 domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama* ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. T Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se ÌM7flA$t»ajil£i> in Metoda! nnnSi« splošna dele«, družba B P^F^fl zavarovanje uDanu „ Pragi. Generahtn zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje. EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom. EDSS1A, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM ! Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. «si Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki r^^^crrr trgovini le izborno z znamko,tiger' Pfeiferievo milo 28 51-28 iz milarne v Spositi j i üudinji pri Celjn pošta Celje. Od X. oktobra 1909 naprej: Poétno-hran. rač. it. 848.428. —— 1143 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.450*-. Ustanovno leto Rezerv, zakiad K (00.000'—. Denarni promet v letu 1908 - K 2,790.060*77. - „SÜ9INSK9 POSOJILNIC V REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje od dne kot gotovino po i1/2 _______ % z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 4Y^'Yo od dne s poluletnhn kapitalizovanjem." Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema ___ d..h4m. Posojila ,daje na hipoteke, hipotek^rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 51/2 in 60/0. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in ročna. Po.šmohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo : Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca. veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; iosip Zigan, veleposestnik S B 159 25-^16 Prijateljem lepe umetnosti! Najprijetnejša zabava za zimske večere S Najlepše božično darilo! Zd ZQdNJE SLIK M LES s katerim lahko vsak začetnik brez velikega truda napravi izredno lepe in (Dn/iMNM/ii lične predmete. Navodilo za uporabo je (PKnnDrinLLKEi) vsakemu aparatu priloženo. Cena kompl. aparatu kakor kaže slika: za žganje slik na les 18 K za kovinsko plastiko 28 K. Dobijo se v 1(\ KOVINSKO PLASTIKO ■ 11 111111 1 (nETflLLPLdSTIK) Zvezni trgovini v Ceiju. IMIMMMMMMmm mmjiwururr jufuii r ru" r I-----1""----—i » ■** * .»'■ i, - »'.»rt n** s 'f."