f>o«tn'na oiatana v gotovim Leto IVII. V fubltenl, v nedelfo. dne 3. februarja 1929 St. 29 5». 3 3ln Naročnina Dnevna -zdaja za državo SHS mesetno 25 Din polletno ISO Din celoletno 3cO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede |»kn »zdaia ceioie no v Jugo* slavil' Ko Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov , sio.p pr lil-VI na mali oglasi po t SO .n* D. veCli oglasi nodi) mm v Sine po i>in veliki po 3 .n 4 D«n, v uredi ftic^mdelu vrstica do lO DU* n Pr v/e" ern o nnro ». : r.pust Iz.de od ■» iiUnA) razen ponaeliKe ir» dnevo do proznlKU ureaaUtco fe v Kopliartevl ulIcHi. 6 m Kahaplsl se ne vraCalo, nelranhlrana pisma se ne sprejemalo -r VrnaniStia lelelon it. 2030, upravnlitva it. 2328 Političen lisi sza slovenski narod opmva ie iihopliai/em ui.Ai.tt * tekontU račun: Llubnana S len. lO.ftSO In IO.340 št Clubtiana ...ocioie. Sata)' ...... —, . 39.011. Praga In Ounai it. 24 xa inseiate^Satalrt o 61.7563, Zagreto ssssz Redukcija ministrstev Leta in leta se že napoveduje pri nas redukcija ministrstev in ni bilo skoraj vlade, ki v svoji deklaraciji ne bi obljubila znižanja števila ministrstev, dejansko pa je vedno orta-lo le pri napovedih in od vseh številnih obljub smo doživeli le likvidacijo vedno bolj brezpomembnega ministrstva za izenačenje zakonov. Toda šievilo ministrstev je treba zmanjšati. našo upravo je treba na novem temelju urediti in zato je vsa javnost pozdravila z iskrenim veseljem vest, da je v programu sedanje vlade tudi zakon o centralni upravi, ki bo znatno znižal število ministrstev. Ker pa je sedanja vlada v resnici vlada dela, ki se ne boji tudi temeljitih refonn, zato je javnost prepričana, da bo sedaj redukcija ministrsiev tudi dejpnsko izvršena in da ne bo več os.alo le pri obljubah. . Je pa tudi res že skrama potreba, da do- živimo redukcijo ministrstev. Komaj 12 milijonov prebivalcev šteje država, preživljamo težko gospodarsko krizo, ko nam na vseh koncih in krajih primanjkuje denarja, pred vsem svetom pa se šopirimo s številom ministrstev, kakor ga nimajo niti neprimerno mo€ne!še in bogatejše države in ki je celo za velesile luksuz. Naravno, da od tega samo trpi ugled države, ker nam taka hipertrofija ministrstev nujno prinese glas slabih gosoodariev, ki zapravljajo denar. Baš sedaj pa nam je potrebno, da bomo veljali pred tujino kot dobri in štedljivi gospodarji, ker Je prišlo vse naše gospodarstvo v tako težko stisko, da se brez tujega posojila ne more iz-kopati. Denar pa se posoja le dobremu gcspo-I darju in zalo moramo gledati z vsemi silami, da si tak sloves pridobimo in da dokažemo tujemu svetu, da znamo in hočemo tudi mi varčevati in da so časi zapravljanja denarja minili enkrat za vselej. Tak dokaz pa bcmo podali, kadar bomo pričeli z varčevanjem na vrhu. Tam spodaj, kjer zaslužijo ljudje komaj tisoč dinarjev mesečno, ni mogoče nič prištucati. Še manj pa je mogoče doseči kaj pozi.ivnega s tem, če se reducirajo ljudje, ki so potem brez vsa.ie službe in katerih redukcija pomeni samo povečanje armade brezposelnih. Z varčevanjem treua pričeli zgoraj, ker potem bo javnost videla, oa se misli z redukcijo resno in da se bo ta izvršila le po stvarni potrebi. Nad vse nujno pa je, da dobi javnost to prepričanje, ker so d usedaj pomenile skoraj vse redukcije le strankarsko obračunavanje z I nameščenci, ki v kateremkoli oziru niso uga- tjali vladajoči slranki. Sama izguba so bile te reduitc je in za.o naj se nehajo za vselej. Dokaz, da so se take redukcije nehale, pa bo znižanje števila ministrstev in za.o je to znižanje izvršiti čim prej. In sicer temeljito, da bo držalo za nekaj časa. Kaj nam je potrebno posebno gozdarsko i in posebno poljedelsko ministrstvo? Zakaj ne bi meglo že notianje ministrstvo skrbeti tudi I ta razvij narodnega zdravja? In če je megla velika Avstrija shajati z enim ministrstvom za uk in bogočas je, zaitaj bi morali mi imeti posebno prosve.ao in posebno versko ministrstvo? In če je v Avstriji trgovinski minister lahko opravljal tudi pošie, za^aj bi morali mi imeti za pošte posebno ministrstvo? In agrarna reiorma? Ali ta ne spada v delokrog poljedelskega ministra? Zakaj ne bi združili ministrstvo za javna dela z oddelkom ministrstva za rude, ko pa je povsod na sveiu taka zaruž..ev v rabi. Najmanj sedem ministrs ev imamo absolutno preveč in z njih redukcijo ne bi niti najmanj trpelo nobeno delo, pač pa b: dosegli mnogo več jasnosti v vsem poslovanju. Za.Slu£lenih Novinah«. • Maš izvoz decembra 1928 Belgrad, 2. febr. (Tel. Slov.) Naš izvoz v decembru 1928 je znašal tele vsote: Koruze se je izvozilo v vrednosti 2,495.000 Din, fižola za 3,418.000 Din, sidja za 4,421.000 Din, suhih sliv za 18,329.000 Din, hmelja 14,321.000 Din, goveje živine za 29,935.000 Din, svinj za 44,798.000 Din, drobnice za 16,063.000 Din, svežega mesa za 46,605.000 Din, jajec za 20,085.000 Din, drv za kurjavo za 12,991.000 Din, stavbenega lesa za 92,270.000 Din, bakra za 53,100.000 Din. Skupno z raznimi manjšimi vsotami znaša ves izvoz 528.685.000 Din. JugosJov.-Srancosho prijateljstvo | Belgrad, 2. febr. (Tel. Slov.) Iz Pariza poročajo: Ob pedpisu jugoslovansko-francoske trgovinske pogodbe je francoski trgovinski minister priredil na čast jugoslovanskemu trgovinskemu ministru večerjo, na katero so bili med drugimi povabljeni maršal Franchct dEsperay, t poslanik Spalajkovič in senator Louis Maron. Francoski trgovinski minister je v napitmei nazdravil jugoslovanskemu kralju Aleksandru ter naštel skupne koristi trgovinske pogodbe. Želel : je napredovanje gospodarskih zvez obeh prijateljskih in zavezniških držav. V enakem smislu jc odzdravil jugoslovanski trgovinski minister. Nove telelonske zveze z Italijo Belgrad, 2. febr. (Tel. Slov.) poštni minister je v sporazumu z italijanskimi oblastmi uvedel, da bi ugodil lesni trgovini, te-le nove telefonske proge: Dravo-rad-Rcka, Mcža-Reka, Središče- Tr."t; 7 Reko govori preko Sušaka. s Trstom preko Ljubljane. Promet se je otvoril včeraj. Taksa za triminutni razgovor znaša 2.25 7latih frankov Likvidacija bivše Narodne skupščine Belgrad, 2. febr. (Tel. Slov.) Predsednik vlade Pera Živkovič je izdal glede narodne skupščine ta-le odlok: »V zvezi z ministrsko naredoo cd 17. jan., s katero sem odredil komisijo za likvidacijo računskih poslov in drugih zadev narodne skupščine, odrejam na podlagi poročila te komisije, da se honorarni nameščenci bivše narodne skupščine odpuste iz službe z enomesečnim odpovednim rokem. Ostalim nameščencem naročam, da si morajo v februarju preskrbeti drugo službo. Tisti, ki jih bo komisija določila, da še nadalje opravljajo službo, morajo brezpogojno ostati v sedanji službi.« Naše delo za ohranitev miru bclgud, 2. febr. (Tel. Slov.) »Revue des Balkans* objavlja v januarski številki članek našega pariškega poslanika Spalajkoviča o aktivnosti jugoslovanske diplomacije v 1. 1928. Spalajkovič podčrtava njena stalna prizadevanja za ohranitev in vzpostavitev miru na Balkanu in državah osrednje Evrope. Našteva trgovinske pogodbe, ki jih jc Jugoslavija sklenila z več državami, da bi se cmogcčevale in pospeševale med njimi gespedarske zveze. Hudo kaznovan časnikar Belgrad, 2. febr. (Tel. Slov.) 18. decembra lanskega leta je bil obsojen časnikar Micdrag Savkovič, urednik »Jcdinstva«, radi žalitve bivšega ministra zunanjih zadev Mcmčila Ninčiča na enajst meoecev zapora in 37.000 Din globe. Savkovič s to obsedbo ni bil zadovoljen in se je pritožil. Predlagal je, da se zaslišijo kot priče vsi tisti, ki jih je predlagal. Apelacijsko souišče pa je vzklic zavrnilo in kazen celo zvišalo na 32 mesccev, globo pa jc znižalo r.a 17.000 Din. Komisar Osije':a - dr. Eengt Vel. župan HanžekoviČ je imenoval za csi-ješkega župana dr. Ve .cslava Ilengla. Nova občins a uprava obstoji iz 43 članov, cd 1 a-terih je bilo 33 v prejšnjem občinskem odboru. Sedem članov ja ra novo imenovanih in sicer 6 mesto dosedanjih delavsl ih (komunističnih) zastopnikov, ka erlh mandali so bili razveljavljeni, sedmi pa mesto dr. Hengla. Dr. Hengl bo prihodnji teden zaprisežen. Belgrajske vesli Ljubljanski oblasti se jc odobril kredit 1 in pol milijona dinarjev iz gradbenega lenda. Zastopnika Hrvatskega Sokola Vladko Križ in Hlnlio Ncgler sta prispela v Belgrad. Obiskala sta minislra Drinkoviča. Nato ju je sprejel predsednik vlade Živkovič. Zvečer sat bila v avdienci pri krr.l u. Trgolinska. pogodba s Pclj^ko. V ponedeljek se bo vršila v Irgovinsko-političnem oddelku zunanjega ministrstva konferenca s poljskimi zastopniki glede trgovinske pogodbe. Obravnavala se bodo dopolnila in spre.uembe k trgovinski pogodbi s Poljsko iz lela 1922. Osrodnji odbor zn posredovanje dela jc podal tale pregled o brezposelnosti za december: Prijavilo se je 13.303 moških in 1111 ženskih bre poselnih. Delo je dobilo 2120 moških in 322 ženskih. 5733 je našlo delo samo. Po teh podatkih jo brezposelnih 6239. Stanjo denarnih zavodov v naši drfavL V naši državi je 727 denarnih zavodov. Skupni kapital znaša 2.705,852.000 Din. Rezerve Din 675,000.000. Hranilne vlogo 7.667,000.000 Din. Tekoči računi in reeskompli 4.818,000.000 Din. Prolosor Ivan Dalonec, honorarni s:etu»-graf narodne skupščine, je razrešen s službe z enomesečnim odpovednim rokom. Stanje vojvode StopanoviCa so je nekoliko zboljšalo. Petek je dobro prebil. Temperatura je nekoliko nad normulo. Bilje je debro. Tek se je zboljšaL Poštna hraniln'ca bo le'cs obrestovala po 4 odstotke. Manjše vloge do 50.000 Din ua eno knjižico pa po 5 odstotkov, ako so naložene že najmanj tri mesece. Najlepša Jugoslovanka gdčna MnTovič je odpotovala na tekmo lepotic v Pariz. Na kolodvor jo je spremilo številno meščanstvo, ki ji je žolelo vso srečo pri izberi najlepše Ev. ropejke. Pred občinskimi volitvami v Bolgariji RAZPADANJE ZEMLJORADNIAKIH STRANK Sofija, koncem januarja. tO. februarja se bodo vršile v Bolgariji ct&lnske volitve, pri katerih bedo izvoljeni obCln«kl odbori za tri leta,1 Tudi te volitve bodtf Kakor nedavno volitve v okrajne zastope merjenje moči vladnega bloka in opozicije, ki se vsled svoje slabosti trudi, da nastopi enotno. Pogajanja v tem so uspela in 18. januarja se je po dolgih pogajanjih posrečilo vstvariti skupno fronto zemljoradnikov, najmočnejše opozicijske skupine, ki ima v sobranju 46 poslancev, z radii ali, socialnimi demokrati in obrtniki. Tja blok vedi pogajanja še z ostalimi opozicijskimi skupinami. V Sofiji se pogajajo Še z llberali in demokrati in bodo tudi pogajanja uspela. V prestolnici bedo šle vse cpczicijske stran' e skupno v volivno borbo. V Varni bosta dve; za eno bo glasoval največji del zemlj radnikov z demol rati in liberalci. za drugo levičarsko orijentirani zetnljo-radniki z delavskimi organizacijami. Slično je tudi v drugih ve"jih mestih in občinah. Vladni blok gleda na to koncentriranje opozicije z različnim razpoloženjem, dasiravno se mu še sedaj ni niti najmanj bati za pro-vladujcč položaj. Kljub temu se iz vhdnih vrst množijo zahteve, na naj se volitve odlomijo do maja meseca. Pred tem pa nnj bi sobranje izglasovalo nov zakon o občinah, s katerim bi se povečalo Število občinskih odbornikov v Sofiji in drugih mestih. Uspeh združene opozicije je predvsem odvisen od razmer med zemljoradniki, ki so 8 svojimi 48 poslanci edini resnejši nasprotnik, s katerim mera vlada računali Zemlj radniki rt, danes razdeljeni na tri skuoine: ua skupino >Vrabče«, na tomoviste in dragijevce. Zdi pa se. da se je v poslednjem času proces razkrajanja v tej straul i zopet prjavil. V najmočnejši si upini »Vrabčec se polagoma pričenjati iz' ris alizirati dve skupini: levičarji in desničarji. Nasprotje ined obema je javno izbruhnilo, ko Je bil nedavno »za večno« iz stran'-« izkljuren bivši bolgarski generalisi-mus Zekov, ki je Šele pred letem dni demen-gtrativno stopil v stranko. Levica obtožuje desnico in njsnega veditelja Markova, da je bila neprevidna, ko je Zekova sprejela v stranko, feš da Je on vstopil po sprrazumu s predsednikom vlaZname< piše, da je za zemljo-radnike oziroma njihevo najmočnejšo skupino nastopil odločilen trenutek. Mera se odločiti ali za demokracijo in zmeren napredek in priznanje sedanjega stanja ali pa za zvezo s •' rajnimi levičarskimi elementi. Srednje poti ni. 340.000 Din ukradenih v R. plovbi Blagajnik in tri sluge aretirani. Belgrad, 2. febr. (Tel. »Slov.«) V ravnateljstvu Rečne plovbe je bilo iz blagajne ukradenih 340.000 Din. Blagajna, ki se nahaja v podzemlju na zelo varnem mestu, ni bila niti najmanj načeta, iz česar bi se dalo sklepati, da je bilo vanjo vlcm'jeno nasilno. Odprta jo bila z običajnimi blagajniškimi ključi ali pa s ponarejenimi, ki so bili popclnoma enaki pravim blagajniškim k*jučem. Policija je napra vila natanko preiskavo in ugetovila, da so prstni odtisi pcpo'noma sveži. Zelezje na oknih je bilo popolnoma nedotaknjeno. Prav tako niso Štirje nečni čuvaji, ki varujejo hišo, opazilj prav ničesar sumljivega. Te okolnosti so dale policijskim preirkovalnim organom poVod, da so isl ali krivce tam, k'er jih je spričo trkih znakov treba iskati: to je v-banki sami. Povsem nemogoče se zdi, da bi tatovi vdrli cd zunaj. Zato je policija aretirala sedem oseb, med njimi blagainika, ki je : tatvino cd-krjk, in tri sluge, ter jih osumila tatvine. Blagajnik občine Badnjevac aretiran Belgrad. 2. febr. (Tel, :Slov.<) Vladni komisar, ki je bil poslan v Badnjevac, dR bi pregledal občinsko blagajno, je ugotovil razne nepravilnosti. Za.o so blagajnika Dušena Zivko-vifia miprli. Zivkovič je bil obenem tudi blagajnik tamkrjšnje Kmetijske zadruge. Ker je tudi ta radi aretacije sumila v Zivkovičevo pravilno poslovanje, je dala pregledati knjige, ki tudi niso bile v redu. To dvoje je dalo povod, da so tudi trgovci, ki so imeli opravka s .občino in z Kmetijsko zadrugo, dali pregledati letine, ki so Jih prejeli od Zlvkoviča. Ugotovi!s Si Js. da jo bils por.arsjsna menica sa 40.000 Din. Zivkovič se je izgovarjal, da ne pisati In d« ao ga na ta način ogoljufali. Rimsko vprašanje se rešuje Rim, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za rešitev rimskega vprašanja so napravila v zadnjem času, kakor se zdi, velik kerak naprej. Papež se je baje razgovarjal danes tri ure z Gasparijem, Bergontin jeni ter advokatom Pacellijem. Pacelli je bil prej pri Musso-liniju, s katerim se je dolgo razgovarjal. Imel je razgovore tudi z justičnlm ministrom Roc- oom. Prihod pariškega kardinala Dubbisa v Rim se tudi spravlja v iveao z rimskim vprašanjem. j . Pariz, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor izve »Echo de Pariš« iz Rima, m sme pričakovati podpis pogodbe med sveto stolico ter italijansko vlado v najkrajšem času. Vesoljni koncil 11930? Rim, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Papež je dal naročilo, začeti zopet s študijem o onih stvareh, ki so bile na dnevnem redu na kcncilu leta 1870-, ki e bil radi nemškc-francCeke vojne ter zavzetja Rima po Italijanih prekinjen. To se smatra v Vatikanu kot predpriprava novega koncila v 1. 1920, na katerega bo prišlo baje 3000 kardinalov, patriarhov, nadškofov, škcfov iti prelatov iz celega sveta v Rim, da bi krnčoli delo vatikanrke^a k ncila, ki je bil leta 1870. prekinjen. Prvi, ki je mislil na nadaljevanje k: ncila, je bil papež Benedikt XV. Po nJem se je lotil tega vprašanja Vlj XI., ki si Je dal napraviti cd nadšk fa v Atenah msgr. Petita seznam razprav vatikanskega koncila. Trochi nasiloma izgnan KemaI mu dovoli bivanje v Turčiji London, 2. febr. (Tel. »Slov.«;) Po ves'eb iz Moskve je slavil Kemal paša kot pogoj, da sme Trocki bivati na turškem czemlju, če bo stanoval na ruskem poslaništvu ter smel izhajati le v spremstvu enega zastopnika ruskega konzulata .er enega turškega policista. Sicer ne more prevzeti nobene garancije za njegovo varnost. Berlin, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Listi levih komunistov pišejo, da se je Trocki branil, zapustiti Rusijo ter se pcdaii v Turčijo. Bil je s silo odpeljan iz Ruš je. Levi komunistični krogi očitajo Stalinu, da hoče izpostaviti Trockega atentatu ruskih emigrantov v azijatski Turčiji ter pus.iti ga izgiuiti v puščavah Ana-tolije. Levi komunisti hočejo skočiti Trockemu s proiiakcijo na pomoč. Romunski parlament na delu Romun9ki parlament, ki se je 9estal 15. jan., dela s polno paro in šele sedaj »e vidi, pred kakimi nalogami stoji nova vlada. Da bi se mogle izpeljati dalekccežne reforme, ki jih je obljubljala in objavila vlada g. Mania, so potrebne mnoge milijarde. Ker pa dana ni denarja, je vprašanje, kako bedo izpadla pogajanja za inozemska posojila, glavni problem današnje romunske politike. Senat je te dni razpravljal o novi organizaciji trgovskih in obrtnih komor. Debata je bila zanimiva že zato, ker je v senatu opozicija številnejša kot v parlamentu. Tu je predvsem številna skupina liberalnih senatorjev, ki so jih v senat poslale gospodarske organizacije Opozicija napada novi zakon o organizaciji trgovskih zbornic radi tega, ker vidi v njem omejitev dosedanje avtonomije zbornic. Glavni principi novega zakona so: razširitev delekrega posameznih zbornic na več oblasti, dočim je sedaj vsaka od 72 oblasti, kolikor jih Romunija ima, imela svojo zbornico. V zbornicah mera trgovski oddelek biti strogo iečen od industrijskega, proti čemur se istotako berijo liberalni senatorji. Besarabska skupina vladnih poslancev je ustanovila svoj poseben klub, ki je po estri in dolgotrajni debati sklenil, da bo začel z energično borbo preti agrarni reformi in proti načinu dodeljevanja zemlje v Besarabiji, kjer vlada deli zemljo romunskim doseljencem na škodo domaČega večinoma slovanskega prebivalstva. Zanimivo je, da so tudi poslanci, ki so v civilu srednješolski profesorji, ustanovili svoj klub. Ta klub, ki ima 45 članov, je izdelal program, po katerem bo delal v pivi vrsti na tem, da se reorganizira prosvetno ministrstvo in da se dosedanji prosvetni zakoni temeljito izpre-menijo. Poslanci-zdravnikl so sklicali sejo, na kateri so razpravljali a predlogih zdravstvenega ministrstva. Veliko pozornost posvečajo poslanci predvsem vprašanju reorganizacije orcžništva. Romunsko orožništvo se mera dvigniti na nivo civilnih državnih uradnikov, disciplina pa mora biti vojaška. Orožništvo bo odslej spadalo pod pravosodno ministrstvo. Javnost pa se najbolj zanima za gospodarske probleme. Draginja je ravno v januarju zelo narastla in je Romunija danes morda v Evropi država, kjer vlada največja draginja. Če se primerja predvojno stanje z današnjim, so cene vafem predmetom približno 35krat večje, dcČim so plače in dnine daleko manjše. Ker draginja ;vedno raste, zahtevajo široke plasti prebivalstva, da mora parlament čimpreje izglasovati zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov in se pozivajo pri tem na obljube kmetske stranke, dokler je bila v opoziciji. V vrstah maloštevilne opozicije se nadaljuje proces razpadanja. Posebno 9e to dogaja v stranki bivšega predsednika vlade generala Ava-rtaca. Ta stranka, ki je imela 3C0 poslancev, ko je bila na vladi, je pri zadnjih volitvah združena s stranko profesorja Jorge samo dva mandata. Neprestano prihajajo vesti, da iz nje izstopajo še oni pristaši, ki so ji doslej ostali zvesti. Večja skupina pod vodstvom nekaterih bivših ministrov se jc ravno zadnje čase pridružila libe-ralom. Stresemann o Keltogovem paktu Berlin, 2. febr. (Tel.: Slov.«) Danes je otvoril zunanji minisler Stresemann v državnem zboru s kratkim govorom debato o Kellogovem paktu. Pakt vsebuje načela, ki so že zdavnaj bila last nemške zunanje politike. Radi tega je tudi nemška vlada kot prva pristopila k pakiu, ki predstavlja podlago za bodoče pravno izoblikovanje meddržavnega življenja. Spominjal je na besede Brianda, Ki je ob podpisu pogodbe ožigosal vojno za 3go-istične namene. Nemčija nima povoda, omalovaževati pomena Kellogovega pakta. Ako gleda javnost na Kellogov pakt za dosego miru zelo skeptično, je to razumljivo, teda še dolgo ne dokaz, da v nemškem narodu ni velje do miru. Mirovni pakt mora dati splošnemu ra/o-roiovanju učinkovit impulz. Pri tem je treba dobiti možnosti, da se cbsloječa iu bodoča nasprotja med narodi poravnajo na miren način. Nasprotja se dado jioravnati v miru, ce odgovarja zobllkovanje prava razvoju >.ivije-nja. V iem Utdi leži naloga Kellogovega pakta. Naloga, ki jo morajo rešiti vse države, a*o naj bo pakt res to, kar zasluži bl.i, namreč zadetek nove dobe. Ne bo enotnega carinskega bloka Mate antante Praga, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Glede programa predsojeČe gospodarske konference male antante piše uradna »Cesko-sloveuska ' republika«, dn so vesli o ustvaritvi enoti,ega carinskega H :ka popolnoma izmišljene. Nihče ne mara eksperimentov, temveč hocg se le poglobiti obstoječe gospodarske razmere ter likati nove možnosti. NovesatlsVa vremenska napoved. Vedno * hujši mraz. Močnejši severovzhodni veter. Albanci ugrabili de vojko - orožniki jo rešili Belgrad, 2. febr. (Tel. »Slov.«) V DraČe-vu blizu Skoplja je pet oboroženih Albancev ugrabilo 15 letno dcklico, hčerko nekega kmeta v Orešanu. Rep se je izvršil v času, ko je bil oče na domači veselici pri svojih prijateljih. Hčerka ljubica je hotela povabiti tudi mater na to pojedino. Na potu domov pa so nanjo iz zasede planili Albanci, ki so doma v vasi Studenčan. Z revolverjem so jo ustrahovali, jo preoblekli v Turkinjo ter jo odnesli v Studenčan. Ko je orožništvo zvedelo za ta rop deklice, »o šli skupno z zastopniki javnih oblasti v Studenčan, kjer se je Ljubica nahajala. Našli so jo v haren u poleg drugih Turkinj. Prihod orožnikov je ugrabljevalce (etimače) iznonadil. Takoj so se tidali. Zaprli so jih v občinski zapor. Okrog se je zbralo ogremno število domačinov, ki so hoteli ugrabitelje kamenjati in pcklati, tako so b'li ogorčeni. Vendar pa so (.rožniki to preprečili. Proces proti bivšim ravnateljem Proces pro'i bivšima bančnima ravnateljema. V ponedeljek se prične doslej največji proces proti bivšima ravnateljema Angleške banke P u t i š i m o v i č ti in D a skal o* v i č u, ki s a obtežena, da sta z nedovoljenimi špekulacijami oškodovala banko za dva milijona dinarjev. Dunajska borza Dttna!. Don. snv. j dr. 87.9, VViener Bnnk-vsrein 25,20, Bodencrudlt lOr.DO, Cred'lnns'nlt EBC-mptgeH. 29.?M. žWno 141.50, Union .lur?n" 6.75. S'avex 12.40, Mundus 191.75, Alpin- 41,85. Trboveljska 58.40, Leyka«l 9.80, Blitva Murnu i 17.75. Dinar netit*: tta Duii&Jn rdeVfžfl) 12.487. (valut*) 12.'55. v Londoou 270.20, v Ne\Vjorku 175.42. v Pragi 50.85. Smučarska tekma s prvenstvo S$®vemj&* . Kranjska gora, 2. febr, ' Današnja tekma za prvenstvo Slovenije »e je pričela ob 9 dopoldne. Vseh tekmovalcev je bilo 21; Teren Je bil zelo ugedon. Končen rezultat Se ni gotov, kei' ss bo tekma jutri nadaljevala na skakalnici. Za Izid ie tekme vlada posebno veliko zanimanja. Današnje tekme so potekle v popolnem: rentt in tli bilo notene nesreče. Jutil se tek-' ma nadaljuje ob 11 dopoldne. Sankaške tekme za prvenstvo Bcjiinja Boh. Bistrica, 2 febr. Danes so se tukaj vršile pod pckrpvitelj-stvem JZSS saijkasKe. iciuiie, ki jih je priredno Prometno društvo za Bohinj ter so po prizadevanju tukajšnjih faktorjev. piav lepo izpacbe. Tehnično vedatvo teh tekem je ob tej priliKi po.-kazalo, da zna tudi čez noč pričarati najideal-nejšo progo, kar so soglasno in s priznanjem ugotovili vsi tekmovalci. 1-rejšnji dan je bila namreč tekmovalna proga vsied suhega snega-prsiča zelo neugodna za tekmovanja, ter je biia vožnja po njej sila počasna. Ped vodstvom načelnika izvršilnega odbora, g. Mencingerja,, pa so progo zvečer očistili s smrekovimi vejami in jo potem polili še z vodo. Kljub najnižji letošnji temperaturi (zjutraj je dosegla v Boh. Bistrici —'A sicpmi Celzija), so bili prijavljeni tekmovalci točno ob 9 na startu iu se je tekma popolnoma po programu izvedla. Prav zanimivo je bilo pogledati tekmovalce, ki so prihajali vsled mraza in velike brzine na cilj z docela oledenelimi obrvmi in vsi rdeči v lice. Tekmovalo se je v treh skupinah. V prvi prvi skupini so tekmovali seniorji, t. j. oni, ki so že kedaj pri stičnih tekmah odnesli prva mesta; teh tekmovalcev je bilo 10. V drugi skupini pa so tekmovali janiorji, t. j. začetniki, skupaj 6. Dvcsedežno je tekmovalo 14 parov. Damska tekma je odpadla, ker ni bilo zadosti prijav. — V glavnem so tekmovali člani društev: SK Bohinj, SK Kranj, TK Skala, Jesenice, SK Ilirija iz Ljubljane. Tekmovalci prve skupine 60 tekmovali na 3800 m, ter so morali tako progo prevoziti dvakrat. Druga in tretja skupina je tekmovala le na 1900 metrov. Zanimivo je ugotoviti, da so prva tri mesta prve skupine, kakor prva tri mesta vseh treh skupiti odnesli bratje Čop iz Jesenic. Prvak Bohinja v sankanju za leto 1929 je torej Joža čop, TK Skala, Jcsepice, ki je progo 3500 m prevozil v tožno 7 minutah. Ostali rezultati šo sledeči: I. skupina (3800 m): 1. Joža Čop, TK Skala, Jesenice 7 min; 2. Franc Čep,. TK Skala, Jesenice, 7 min. . 7 sekund; 3. Albin Čop, TK Skala, Jesenice, 7 min. 10 sekund. II. skupina (1900 m): 1. Karel Čop, 1K Skala, Jesenice, 3 min., 31 sekund; 2. Tone Frestercl, SK Bohinj, i min., 43 sek. 3. Jože Voitčina, SK Bohinj, 4 min. 14 sek. DvoseJ.ežno (1900 m): 1. par: Jože ia M lia Cop, TK Skala, Jesenice, 3 min. 27 sek.; 2. par; Franjo Gajšek in France Čop, TK Skala, Jesenice, 3 min. 34 sek.; 3. par: Albin in Karel Cop, TK Skala, Jesenice,, 3 min. 42 sek. Tekme so bile cb 11.15 že končane. Vsi navedeni tekmovalci bodo dobili od Prometnega druživa za Bohinj v priznanje svo-| jega uspešnega sperinega uclejstvovanja lepe umetniške diplome, ki jih je napravil tukajšnji domačin, akad. slikar Val. Hodnik. Kljub temu, da se snikaški šport šele razvija, je bilo vseeno dosti radovednežev ua cilju ter so tako domačini kakor drugi gledalci pokazali veliko zaninanje za to panogo športa. Valed tega se je Prometno dr.uš.vo za Oo-hinj odločilo, da priredi na isli progi, čez 14 dni, to je 17. februarja prvenstvene tekme za Slovenijo v sankanju. Tozadevno bo prosilo drušivo JZSS za privoli',ev in odobren,je, ker doslej takšna tekma ni predvidena v že določenem programu zim&ko-sportnih prireditev v. tej sezlji. Podrobnosti bodo seveda Še objavljene v listih. Sodeč po navdušenju, s katefhi »o odšli današnji tekmovalci s eilja, je pa pri'. Čakovati za omenjeno tekmo velikega, go.uvo rekordnega odziva. Jutri, 3. februarja se vrši tukaj mladinski tekma v sankanju. Prijavljenih je okrog -'0 mladih sporinikov, samih domnriuov. F. S. Drobne vesti London, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor t>o-j roča >Daily Maik, je ostal pape-kl iiunoi v Madridu Tedesohini pri včer; jiiijem atentatu popolnoma nepoškodovan. Srbski predvojni dolgovi v Hodgu. Iz Haaga poročajo, da se bo v tneoecu rnuju pred mednarodnim razsodiščem ponovno obravnaval spor | o frnnccskosrt-skih predvojnih dolgovih. Bolgar ja dtmeiit ra Iz Pariza poročajo, da lcr<-. • i -J /.CA, je bolgcrsks poslaništvo izjavilo, da je popolnoma neuteme ljeno poročilo iz Nemčije, češ da jo Bolgarska sklenila nekako pogodbo z Italijo proti hmoslaviji. Revščina v Ljubljani \ O revfičini v Ljubljani se je že nmogo pisalo in mnogo govorilo, vendar pa javnost dosedaj Se ni dobila prave slike o obsegu in grozi velike revščine, ki vlada v Ljubljani. Skušali smo zbrati nekaj podatkov o tem pri osebah, ki vidijo in poznajo ljubljansko bedo ter jih objavljamo tu, naj javnost spozna, kako bedno živi in životari velik del ljubljanskega prebivalstva. Obenem pa hočemo tudi pcdatl približno sliko tega, koliko je dosedaj poskrbljeno za ublažitev te bede. Na mestnem socialnem uradu Urad, ki skrbi po možnosti za omiljenje revščine v Ljubljani, je stisnjen v ozke sobice v dragem nadstropju magistrat nega poslopja. Tu vodi posle, pregleduje in nadzoruje težko borbo z bedo ravnatelj g. Viktor Ciuha Prošnji časnikarja za pojasnilo o vsej socialni akciji mestne občine je g. Ciuha rade volje ustregel. Izjavil je v razgovoru: >0 celotni organizaciji socialnega skrbstva mestne občine je izdelal referat že itak načelnik občinskega socialnega odseka g. Miha Krek in je njegovo poročilo vaš list že priobčil. Morda pa bi vas zanimale podrobnosU. Oni, ki dobivajo stalno podporo Revežev, lci stanujejo v svojih lastnih stanovanjih in dobivajo od nas stalne podpore za preživljanje, je precej; še več pa bi jih bilo, če bi mogli ustreči vsem prošnjam za podporo. Odraslih oseb podpiramo 760, mladoletnih pa okrog 400. To število ni nikdar enako, temveč se vedno spreminja in od leta do leta narašča. Mladoletnim osebam dajemo po stopnji potrebe po 30, 50 ali 80 Din mesečne podpore, steni m po po 50, 75 ali 100 Din. Do novega leta so razdeljevali to podporo tako zvani očetje revnih, od novega leta dalje pa jim pošiljamo denar po čekovnem uradu. Izredne podpore prejemajo stranke ali osebno ali pa jim tudi pošljemo po čekovnem uradu. Podpore nakazujemo na ustmene ali pismene prošnje, vendar pa se vedno prepričamo, če je prosilec tudi res potreben. Dostikrat se pripeti, da se nam zdi bolj potrebno, da nakažemo mesto v denarju, podporo z obleko, obutvijo, da plačamo sami neposredno komu stanovanje ali pa hrano v Ljudski kuhinji. Podpiramo tudi nekaj revnih dijakov Kakim 23 do 26 plačujemo sedaj v »Domovini hrano. Poleglega pa imamo, kakor veste, v Japljevi ufioi zavetišče za onemogle. Toda o tem vam bo več povedal gospod Lojze Sede j.« >Kaj pa so v splošnem ti podpirani reveži?« »Večinoma so vsi Ljubljančani z domovinsko pravico v našem mestu. Med ženskami so v prvi vrsti oslabele stare služkinje in postrežnice, dalje vdove obrtniških in industrijskih delavcev, pa tudi mojstrov. Moški so večinoma oslabeli nekdanji hlapci, onemogli delavci, rokodelski pomočniki, sem ter tja kale obubožan ljubljanski obrlnik in dragi. Podpiramo ljudi, ki so garali po trideset in več let ter jih je delo popolnoma izčrpalo. To so kronski upokojenci Nikdar se tem ljudem v življenju niti sanjalo ni, da bodo morali nekoč beračiti na magistratu za podporo, temveč so bili prepričani, da bodo mogli živeti v miru na stara leta s prisluženo pokojnino. Kako pa naj sedaj žive taki reveži z mesečno pokojnino 25 do 100 Din? Prosim vas, zapišite, da magistrat podpira izredno visoko število upokojenih tobačnih delavk in železniških upokojencev Če jo res, kar čttam v časopisih, da je minister dr. Korošec izboljšal položaj kronskih upokojencev južne železnice, kot čitam v iSlovjancu,-, potem je tem ljudem napravil znatno uslugo, nič manj pa nam, kajti mogli bomo naše podpore dati drugim, ki so jih tudi potrebni, pa jih ne dobivajo. Berači Ljudje, ki jih podpiramo mi, niso berači. Be- , račijo navadno v Ljubljani le tisti, ki izrabljajo j radedarnoet ljudi in priberačeni denar največkrat ' zapijejo. Poleg teh pa beračijo navadno še ljudje iz okoliških občin, za katere ni nikjer preskrbljeno. Ljudje, ki uživajo našo podpore, so skoro brez izjeme revnejši od beračev, toda po večini j skrivajo vsi svojo revščino. Pač pa beračijo sem ter tja revni I otroci ki jih starši silijo v to, priberačeni denar pa uporabijo sami. Med mladoletnimi, ki jih podpiramo, so v veliki večini otroci bolehnih delavcev, vdov brez pokojnine in otroci družin brez dohodkov. Pretresljivi zgledi Tanj nekje na Giincah živi renta vdova S. Otrok je sedem, vsi so majhni in vedno lačni, mati pa pod živim Bogom nima nikogar, ki bi ji kaj pomagal in tudi sama ne zasluži ničesar. Kako izgleda stanovanje te družine, kaki so otroci, kako njihovo zdravje, si morete sami misliti. Mi pomagamo, kolikor moremo, toda naša podpora je kaplja v to morje revščine. Pri Šmarju na Dolenjskem živi vdova ljubljanskega mešetarja Š. Družina je pristojna v Ljubljano in jo podpiramo, seveda preveč ne zmoremo. Vdova ima 10 otrok, trije od teli se preživljajo sedaj nekako sami, ostalo pa je še sedem lačnih kljunčkov. Revščina v tej družini je nepopisna. Enak slučaj jc na Gradu, kjer stanuje v vlažili kleti vdova D. s štirimi otročiči. Grozno trpi in strada na primer družina P. V mali sobici v baraki na klavnici je stisnjenih 11 ljudi, zgladnelih in prezeblih. Ob priliki si oglejte naselbino »Mali dom«. To so barake nekdanje milarne v Spodnji Šiški. Tu je en sam knp revščine. Oglejte si to naselbino in dobili boste pravo sliko vse bede, ki vlada v Ljubljani. Enako je v barakah na klavnici, na Ledini, v barakah na Prulali in na Friškovcu. Tam hirajo že otroci, na njihovih obrazih se ne zrcali brez-skrbnost in mladost, temveč trpljenje, stradanje in životarenje iz dneva v dan.« Nehaj številk vGospod ravnatelj, koliko pa povprečno dajete letno podpor?« Moreni vam postreči s številkami iz proračuna. Skromne so sicer, pa evo: Za redne podpore starim osebam smo imeli lani določenih 900.000 Din, porabili smo skoraj vse. Izrednih podpor v gotovinah ali v naturalijah snio dali za okrog 200.000 Din, za obleko in obutev smo izdali 60.000 Din, za oskrbo bolnikov 20.000 Din; hiralski stroški so znašali 274.000 Din. Redne podporo mladoletnim so znašale v gotovini 310.000 Din, za hrano smo izdali 60.000 Din, za obleko in obutev 80.000 Din, za šolske potrebščine in razne druge podporo smo dali 60.000 Din. Mestno zavetišče v Japljevi ulici nas je veljalo 1,000.000 Din samo za notranjo upravo, drugi stroški pa so še posebej znašali okrog pol milijona dinarjev. Dnevna zavetišča za mladino imamo štiri: pri Sv. Florijanu, na Prulali, na Taboru in v Spodnji ŠiSki. V teh zavetiščih je povprečno okrog 200 otrok, 60 pa jih je zunaj na hrani. Veljajo nas letno okrog 200.000 Din. Skrbstvo dojenčkov in mater v otroškem zavodu v bolnišnici, ki ga vodi dr. Pire, nas velja 40.000 Din Podpor brezposelnim damo skupno okrog 300.000 Din letno. Novi proračun za letos mislimo nekoliko zvišati, če bo šlo. Predvsem smo dobili 150.000 Din rejnine za otroke zunaj na deželi. Sirtam padlih na Zaloški cesti na dan 24. aprila 1921 dajemo skupno 10.000 Din podpore letno. Teh sirot je sedaj še sedem in dobivajo po 100 Din mesečne podpore. Nove bi bile v našem proračunu postavke za generalno poklicno varuštvo v znesku 50.000 Din. To varuštvo se šele ustanavlja. Nameravamo namreč določiti dve osebi, ki bi poklicno prevzeli varuštvo nad sirotami. Za poklicno izbiro nameravamo postaviti v proračun znesek 10.000 Din. Počitniške kolonije nas veljajo letno 80.000 Din. Za podpore karitativnim društvom smo namenili znesek 170.000 Din. če nam bo občinski svot ali komisarijat dovolil zvišanje proračuna, je seveda vprašanje. Morda bo v najboljšem slučaju ostal proračun za naš urad letos enak lanskemu. Ko je občinski svet redno deloval, se je tudi delo v našem uradu ugodno razvijalo. Gospodje iz bivšega socialnega odseka občinskega sveta z g. Miho Krekom na čelu imajo pri tem mnogo zaslug. Zelo, zelo pa se bojim, da nas bodo sedaj pristrigli.c Organizacija socialnega urada iKako je organiziran mestni socialni urad? : Ravnatelj g. Viktor Ciuha: •Temu uradu, kakor veste, načelujem jaz. G. Lojze S e d e j ima skrb za mladino in za zavetišče za onemogle, g. Rudolf Juvan vodi delavski oddelek in izplačuje podpore brezposelnim, o katerih vodi nekako statistiko; g. Franc Dol i nar ima splošno pisarno, pomagata pa nam dve uradnici, gospa Ryžkova in gospodična Jerebova. Našemu uradu je dodeljena tudi bolniška blagajna mestnih delavcev. Vodi jo g. Ivan Zirkelbach.c PodpirancI v zavodih Gospod ravnatelj, govorili sle o hiralcih in o skrbi za mladino. Prosim vas za podrobnosti!« v Hiral cev, to je starih in neozdravljivih bolnikov imaino tudi nekaj. Za 28 plačujemo preskrbo v hiralnici sv. Jožefa, za 16 v Mengšu, 7 neozdravljivih bolnikov je v Jožefišču. Za te plačujemo dnevno po 15 Din. Mladostni oskrbovanci" na Rakovniku so štirje, v Marijanišču jih je 7, nekaj jih je v Lichtenturno-vem zavodu, kakih osem je v oblastnem dečjem domu, rejencev na deželi je 18—20. So to ali sirote ali pa nezakonski otroci, za katere matere ali ne morejo ali pa nočejo skrbeti. Pri mladostni oskrbi nam manjka kontrole. Pričeli smo že s pogajanji z oblastnim odborom, da prepusti svoje usmiljenke tudi za kontrolo naše občine. Rejenci Kaj pa z rejenci? Ali ni ta način otroške preskrbe nekoliko nesodoben?« Ravnatelj Ciuha: > Razumem vašo bojazen. Res da so rejnice skoro brez kontrolo, ali nekoliko se le zanesemo nanje. So to stare, nam dobro samno ženske, ki ravnajo z otroci v splošnem lepo in jih pametno vzgajajo. 'Navadno plačujemo za otroka po 300 Din mesečno, za bolj odraslo nekaj več, za manjše [>a manj. če dobimo usmiljenko za kontrolo, se bo položaj teh otrok nemara zb.djSal. Sicer pa rejencein ne gre nikoli dobro in jim tudi ob uajostrejši kontroli ue bo šlo. Hej na mati ni nikoli ' prava mati.« Zavetišče za onemogle »Ali zavetišče za onemogle zadostuje za ljubljansko potrebe?'. Gospod časnikar, oprostite ,toda naj vas ne preseneti: sedanje zavetišče za onemogle, ta j>o-ltosna palača v Japljevi ulici, je za sedanjo potrebe skrajno premalebkostna.« Od tu dalje je prisostvoval razgovoru tudi gospod Sede j, nadzornik zavetišča Dejal je; :>Nad sto prošenj seni že sprejel za sprejem v zavetišče in vsi ti slučaji -— so nujni! V zavetišču pa ni prostora. Ni gal Pomagamo si na ta .način, da nekaterim najbolj potrebnim vsaj za silo' preskrbimo stanovanje, ki ga plača mestna občina. Če pa prosilec že ima stanovanje, mu plačamo hrano v Ljudski kuhinji. V našem zavetišču za onemogle ni prostora in le čo kdo umre, tedaj se postelja izprazni in na njegovo mesto prido drugI.« Kako se izplača socialna skrb »S kakim čustvom navadno sprejemajo vsi ti ljudje skrb mestne občine?« Ravnatelj Ciuha: : Moram reči, da so ljudje večinoma hvaležni. Najbolj tisti, ki znajo podpore pravilno uporabiti. Nehvaležni šo le tisti, kt podporo zapijo. Čo izsledimo zlorabe, ne damo več onemu, ki jih je zagrešil. Zabavljanja jc potom pri teh še več. Pri podporah mladoletnim oj»azimo ponavadi, da matere, lci to podpore zanje prejemajo, res pravilno uporabijo za prehrano in vzgojo otrok in da pameUio obrnejo vsak vinar. Ni ravno dosti pritožb čez nje. No, pa če se pojavi redek slučaj, da mati tisto, kar dobi za otroke, uporabi zase, potem ne damo za otroke več v denarju, ampak v obleki, obutvi ali v hrani.« »Kaj pa z rejenci?« .-■Glede rejencev dosedaj še ni bilo pritožb, da bi se pokvarili. Ko d ona.ste jo, jih damo h kakemu vestnemu mojstru v uk in postanejo iz njih prav dostojni, delavni ljudje. Otroci, ki jih podpiramo, v splošnem ne raslo v kriminalne tipe. Če opazimo pri kom to >upa-nje«, ga damo na Rakovnik, včasih v Marijanlščc, to pa le v slučajih absolutne možnosti poboljšanja. Če pa vse skupaj ne pomaga, potem mora pa pač v državno vzgajališče.« G. ravnatelj Ciuha malo pomisli, nakar nadaljuje: i Da, kdor pride v Marijanišče, je rešen za družbo. Enako salezijanci, tudi ti imajo globok pedagoški čut. Tcda hudo onim, ki morajo v državno vzgajališče. Tam vzgajajo... tam vzgajajo...« (Naš poročevalec: >Pazniki k) , Po premoru nadaljuje g. ravnatelj: ;-Da, strašno je! Manjka nam mestni dečji dom. Dnevna zavetišča ne odgovarjajo ne higiensko, ne vzgojno. S obalna oskrba za stare osebe je premajhna. Gospoda Krek in dr. Bohinjec sla se trudila. Sedaj je občinski svet razpuščen in ves napredek socialnega skrbstva je ustavljen. Mi smo uradniki, nismo gospodarji, mi izvršujemo, ne moremo pa dajati inicijative. Potrebna, nujno potrebna je poostritev socialne tendence mestne občine!« G. Sedej pritrjuje: »Moramo povečati socialno skrb javnosti za žrtvo bode. Poostriti vso socialno tendenco! Beda vlada v Ljubljani v masah!« Spomini grofa Philippe de Segur: Čudna pomota Zelo bogat tujec, po imenu Suderland, je bil dvorni bankir v Petrogradu in je užival dovolj veliko naklonjenost carice Katarine II.1 Nekega jutra se mu je sporočilo, da je njegova hiša obkoljena od vojakov in da z njim želi govoriti policijski ravnatelj. Vstopil je častnik Reljev, policijski ravnatelj, s potrtim obrazom. »Gospod Suderland,« je rekel, »resnično žal mi je; da moram izvršiti od dražestne vladarice dani ukaz, čigar strogost me straši in me uža-lošča. Ne vem radi kakšnega prestopka ali zločina ste vzbudili v tej meri jezo Njenega veličanstva.« »Jaz, gospod!« jc odgovoril bankir, »jaz sam še manj vem kot Vi; še bolj se čudim kakor Vi. Toda končno, kakšen je ta ukaz? »Gospod,« je odgovoril častnik, »resnično nimam poguma, ga Vam sporočiti!« »Eh, kaj! Mari sem izgubil zaupanje can-čino?« »Ce bi bilo le to, me ne bi videli tako pobitega. Zaupanje se more vrniti, mesto sc lahko zopet pridobi.« »No dobro, mari me hočejo nazaj poslati t mojo domovino?« »To bi bilo neprijetno, toda z Vašim bogastvom se človek povsod počuti dobro. »Ah! Moj Bog,« je viknil Suderland, tresoč 8e, ali je govor o tem, da me izženejo v Sibirijo? » Katarina II. je zajedla ruski prestol leta 1762, potem ko je s trona pahnila svojega spproga, Petra Fll. Umrla je leta 1796. »Žal ne! Od tam sc človek lahko vrne.« »Mari me vržejo v ječo?« »Ko bi bilo le to, cd tam človek pride ven.« »Milost Božja! Ali me hočejo pretepsti s knuto?« »Ta kazen je strašna, toda ne usmrti vedno.« »Eh, kaj!« je zaihtel bankir, »moje življenje je torej v nevarnosti? Carica, ki je vendar tako dobra, tako milostljiva in ki mi je še pred dvemi dnevi govorila tako milo, ona naj bi hotela... Toda tega ne morem verjeti. Ah! Usmilite se, končajte; smrt bo manj kruta kakor to neznosno pričakovanje.« »No dobro, dragi moj,« je rekel častnik z jadikuječim glasom, »dražestna moja vladarica mi je zaukazala, da naj Vas dam nagatiti.« »Nagatiti me!« je zastokal Suderland in srepo pogledal policijskega ravnatelja; »toda ali ste Vi izgubili pamet ali pa ni carica obdržala svoje; končno Vi ne bi bili sprejeli sličnega ukaza, ne da bi občutili njegovo okrutnost in prenapetost.« »Joj, prijatelj ubogi; storil sem, česar se mi navadno ne upamo poskusiti: pekazal sem svoje presenečenje in svojo bolest; poizkušal sem tvegati ponižne ugovore, toda moja vzvišena vladarica mi je velela, naj odidem in naj takoj izvršim ukaz, katerega mi je dala in pristavila je te besede, ki še vedno zvene v mojem ušesu: .Pojdite in ne pozabite, da je Vaša dolžnost, da izpolnite brez urovora naročila, katera Vam blagovolim poveriti.'« Nemogoče bi bilo opisati začudenje, jezo !— ..(.-.rvrtirn Ninlr.rin Orr,e«1 in in rnli! 111 uuu[i .......... jj. ■ j*. .«, policijskega ravnatelja in clolpo č^sn zaman silil vanj, naj mu vendar dovoli pisati carici pisemce, da izprosi njeno usmiljenje. Uradnik, ki se je pustil končno omehčati, sc je trepetaje udal bankirjevim prošnjam, prevzel njegov listek, odšel in ker se ni upal iti v palačo, se je napotil k pelrograjskemu guvernerju. Le-ta je mislil, da je policijski ravnatelj znorel; rekel mu je, naj gre z njim in naj ga čaka v palači, sam pa je nemudoma hitel k vladarici. Ko je bil pripuščen k carici, ji je raz-' ložil dejansko stanje. Ko je Katarina slišala to prigodbo, je vik- nila: »Za Božjo voljo! Strahotno! Resnično, Reljev je prišel ob pamet. Grof, idite, tecite in zapovejte temu brezumnežu, naj takoj oprosti mojega ubogega bankirja nore groze in ga naj na mestu izpusti na svobodo.« Nakrat je izbruhnila carica v smeh. »Rešila sem uganko,« je viknila. »Moj najljubši pes, katerega sem imenovala Suderland, je baš poginil; ukazala sem Reljevu, da ga naj da nagatiti; in ko se je obotavljal, sem se ujezila nanj misleč, da je vsled neumne nečimur-nesti odklonil takšno naročilo, češ da je pod njegovo častjo.« Anatole France: Mati morski volkovi To so mali mornarji, ti pravi mali morski volkovi. Le poglejte jih: svoje čepice imajo potisnjene do vratu, da jim veter, ki jim piha od morja in je ves poln drobnega dežja, katerega povzrečavajo lomeči sc valovi, ne ugluši ušes s svojim strašnim jadikovsitjem. Da ne more mraz in vlaga do njih, nosijo obleke iz debele volne. Njihove mornarske bluze in njihove zakrpane hlače so nosili že njihovi starejši bratje. Njih oblačila so bila urezana iz starih očetovih oblek. Tudi njihova duša je iz istega blaga kot duša njihovega očeta: priprosta je, pogumna in potrpežljiva. Odkar so prišli na svet, vedno sof imeli veliko in naivno srce. Kdo jim je dal takšnega? Po Bogu in po njihovih starših je H! . to ocean. Ocean vliva mornarjem pogum s tem. da jim nudi nevarnosti. Trd dobrotnik je to. Glej, zakaj nosijo naši mornarčki v svojitij otrcškili srcih čustva pogumnih starih mož! Naslonjeni na ograjo iz kolov gledajo v daljavo.' Ne vidijo le modre črte, tiste ki zaznamuje rahlo mejo morja in neba. Morje ne zabava njihoyc oči s svojimi finimi menjajočimi se barvami in nebo tudi ne s svojimi ogromnimi in čudovitimi oblaki. To, po čemer hrepene njih oči v daljavo, je neka stvar, ki je ginljivejša kakor slikovitost voda in oblike oblakov: misel ljubezni je to. Na barke prežijo, ki so odjadrale na lov in ki' se morajo vsak čas zopet prikazati na obzorju vozeč s seboj na krovu strica, starejšega brata in očeta z obilico morskih lakov. Kmalu se bo tam med Oceanom in med nebom dobrega Boga ' pokazalo malo brodovje s svojimi belimi in tem-nosivimi jadri. Danes je nebo čisto in morje mimo. Toda Ocean je spreminjajoči se starček, ki zna prevzeti vse oblike in peti vse zvoke. Danes de smeje; jutri ponoči pa bo besnel v svojo penasto brado. Prevrača najokretnejše barke, potaplja najspretnejše gospodarje in njegova krivda je, če stoji v vasi pred vrati, kjer se sušo velike ribiške mreže poleg košar, toliko ženž, ki so pokrite s črnimi čepicami vdov. felSAVE SLOM Socialna vprašanja Izseljevanje iz Slotfenske Krajine Žalostna je usoda delavcev v Slovenski Krajini. Boj za kruh jih označuje. Matija Ma-leslč je nazorno opisal ta boj v povesti »Kruh«. Ž« sedaj v najhujši ziini se pripravljajo tisoči, da ob pivi pomladi, ob prikazni prvih zvončkov in vijolic odidejo v Nemčijo, v Francijo in kdove kam še drugam — za kruhom. Rod za rodom dela tako, leto za letom se ponavlja ista žalostna zgodba. Že s trinajstim, petna j sam letom zapuščajo svoje domove. Nič čudnega, ako j{jn tujina zamori zmisel za vero in domovino. Poglavje delavskega izseljevanja je Slovenske Krajine največja bolečina. Mnogi se jeseni vsakega leta sicer vračajo v svojo ro..stno hišo, «i že prihodnjo pomlad jih borba za kruh zopet izvabi v tujino. Mnogo pa 6e jih vrača šele na jesen svojega življenja, umirat v naročje matere-domovine. Mnoge pa tujina za vedno priklene nase. Ko bi vsaj zaščita našega delavstva v Franciji bila urejena! — Delavske razmere z Nemčijo je uredila zadnja Koroška vlada. Pogodba z Nemčijo je bila podpisana v Berlinu, kjer je našo državo zastopal dr. Go-sar. V tej pogodbi je urejena tudi zaščita naših poljedelskih sezonskih delavcev, ki hodijo delat v Nemčijo. Ti so večinoma iz Slovenske Krajine. — Tudi Slovenski Krajini je Ksa-ver Meško napisal svojo dramo -'Mati«, tudi Slovenski Krajini je Oton Zupančič zapel svojo >Dumo«. Delavski boji v Nemčiji Izšla je statistika o delavskih bojih v Nemčiji za 3. četrtletje 1. 1928. Bojev je v tem četrtletju bilo mnogo manj ko v 2. Število izgubljenih delavnih dni znaša 1,144.096, medtem ko je v drugem četrtletju bilo izgubljenih dni 6300.000. Radi štrajkov je bilo izgubljenih 431.781 dni, radi odpustov od strani podjetnikov pa 712.315. Štrajki so potekli večinoma iz mezdnega gibanja v železni in kovinski industriji; pa tudi kamena industrija in stavbena obrt sta bili hudo prizadeti. Gibanja so končala večinoma z delnim uspehom za delavce. V 2. četrtletju so delavci v svojem gibanju dosegli večje uspehe ko v 3. razdobju. Medtem se je seveda gospodarski položaj nemške industrije zelo poslabšal. Za zadnje četrtletje ni še podatkov. Vendar je že gotovo, da bo to četrtletje radi bo'a v železni industriji v severozapadni Nemčiji za delavce mnogo bolj neugodno. Radi dogodkov v Porurju v zadnjem četrtletju bo leto 1928 izkazalo mnogo več izgubljenih dni kakor jih izkazalo L 1927, ki pa je v splošnem bilo eno najmirnejših. , , Delavske v Indiji Leto 1928 je bilo leto težkih delavskih bojev v britanski Indiji. Bilo je precejšnjo število štrajkov, zlasti v teks.ilni industriji, ki so se često končali krvavo. Strokovno gibanje je zavzemalo ostrejše oblike čestokrat pod delnim političnim vplivom. Anglija ima velike skrbi radi gibanja za samostojnost Indije. V glavnem so tri struje 8 različnimi programi. Zmerna struja bi bila zadovoljna z revizijo obstoječe ustave. Zadnja konferenca večine strank se jt izjavila, da bi se izpremenila Indija v nekak dominijon angleškega imperija. Dočim je zahtevalo levo krilo narodnega kongresa takojšnjo in popolno samostojnost Indije. Ako se premotriva to gibanje iz popolnega strokovnega stališča, je jasno, da se ne more delavstvo izreči odločno za to ali ono strujo. Vendar je pa tudi indijski delavec član svojega naroda. Ker pa je večina industrije v rokah tujcev-Angležev, prenaša razmere v obratih, ki niso rožnate, dvakrat težje in ni čndno, da posežejo v boju za zboljšanje svojega eksistenčnega položaja po ostrejših sredstvih. Zanimivo je, kakšno smer zavzemajo delavske organizacije z ozirom na politične riizmere. Kakor že omenjeno, se niso pojavile organizacije za nobeno izmed treh struj. Izdale So pa resolucije, ki naštevajo delavske zahteve neglede na to, kakšna ustava bo sprejeta, te so: Poljedelskim in industrijskim delavcem mora biti zajamčeno v parlamentu zadostno število zastopnike /. Delavci morajo biti zastopani tudi v deželni in provincialni upravi. Izvedena mora biti pariteta med delojemalci in delodajavci. Zastopniki pa morejo priti do svojih funkcij le po volitvah, ki naj jih izvedejo za delavske zastopnike delavske strokovne < rganizacije. Delavstvo more sodelovati le v takih političnih strankah, ki bodo sprejele brezpogojno ta program. Značilna je zahteva, naj vodijo politične volitve strokovne organizacije. Gotovo je utemeljen tak korak v posebnostih dežele in pa v zavesti, da še niso posamezni delavci sposobni za javne nastope in boje. Sicer je bil pa v Evropi v začetku delavskega gibanja sličen pojav, edino s to razliko, da se proces na vzhodu veliko hitreje razvija. Delavstvo je kljub mlademu gibanju v orijen-tu ie tako važen faktor, da ne bo mogel iti preko njega noben faktor več, ki bo hotel voditi usodo svoje dežele v splošen dobrobit. J^a t / aj/e novega Koledar Nedelja, B. februarja. 2. predpepelnična. Blaž, Oskar, Celerin. Pondeljek, 4. februarja. Andrej Korsini. Kembert, Gilbert, Ivana Val. ■k Sedmina po pokojnem g. župniku Konradu Teksterju bo prihodnjo sredo ob 9. dopoldne po prihodu vlaka v Višnji gori. * Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je prejelo na udanostno brzojavko z >b':-nega zbora dne 26. januarja 1929 sledečo pismeno zahvalo iz Beograda: :>Prijatno dirnut izrazima vdanosti podnesenim sa zbora Slo-venačkog Zdravniškog društva u Ljubljani, Nj. V. kralj blagovoleo je narediti da se učesnl-cima toga zbora izjavi topla zahvalnost.- — Maršal dvora. •k Duhovščina v dušnem pastirstvu — »a februar brez plač. Vemo, da vsi intelektualni delavci po vojni trpe in so kar brez izjeme v stiskah: profesor, uradnik itd. Tudi duhovščini je bila priškrnjena plača na tako p'člo mero, da ni čuda, če meščan marsikakega po-svaljkanega in zares beraško oblečenega duhovnika s hribov in z dežele posmehuje. Toda kajkrat smo se duhovniki tolažili, češ, uradnikom, družinskim očetom gre tudi zelo trda. Potrpimo. No, za pust pa smo dobili naenkrcl ukinjeno vso temeljno plačo in dobili samo draginjske doklade. Ce je prej dobil župnik, ki ima 35 službenih let, mesečno blizu 700 Din temeljne plače, petletnic in doklad skupaj, dobi za februar samo še 357 Din dra-ginjskih doklad, drugega nič. To pa je dobil celotno le tisti, ki nima kmetije, bire itd. Sedaj pa si razloži, kdor zna, kako naj s temi dinarji si pomaga? Kmetije nima, štolnine — če niso ljudje tako nesrečni, da kar trumoma rnro in tajko lahkomiselni, da na slepo dero v zakon — tudi skoro nič. intencij ne dobiva za vsak dan — torej kaj? — Župnik. •k Narodno obrambni tečaj Slovenske Straže. Zbudilo se je po vsej deželi živahno zanimanje za našo narodno obrambo Zato je sklenilo vodstvo Slovenske Stra?e, da priredi enodnevni tečaj dne 21. februarja za zastopnike naših prosvetnih društev. Pričakujmo z gotovostjo, da se bodo našega tečaja udeležili vsi odborniki za narodno obrambo. Za hrano bo skrbela Slovenska Straža in oddaljenim gostom preskrbimo tudi prenočišče Prijave naj I ZABAVA GRAFIKE PUSTNO SOBOTO ZVEČER V KAZINI H I se pošljejo najkasneje do 10. februarja tajništvu Slovenske Straže v Ljubljani, Poljanski nasip 10-1. — Vodstvo Slovenske Straže. * V Uradnem Ustu od 31. januarja t. 1. je bil objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o poštno hranilnem, čekovnem in virmentskem prometu v kraljevini SHS. it Razširjene i« nove šole. Ministrstvo prosvete je spremenilo dvorazrednico. v Mekinjah v trorazrednico. V Gornji dolini pri Tržiču se pa ustanovi nova enorazrednica. it Zanimivi tujci v Dalmaciji. Zadnji dan januarja je iz Zadra prispel v Šibenik predsednik ameriške turistične zveze in predsednik narodno-geografskega instituta v New-Yorku — John Oliver La Gorce. Ta ugledni ameriški učenjak je prišel v Dalmacijo v študijske svrhe, predvsem zato, da preštudira zemljepisne in tepografične razmere v Jugoslaviji in njene obale. V Ameriki hoče o tem izdali obširno studijo. — Na svojem potu v Split je v avtomobilu obiskal Šibenik in Trcgir bokserski prvah Thunney s soprogo. V četrtek si je ogledal zanimivosti Šibenika in okolice. ■k Pisemske pristojbine v premetu t Italijo. S 1, lebruarjem se pisemske pristojbine z Italijo znižane takoe: Pisma: za prvin 20 gramov ah del te teže namesto 3 Din 2 Din 50 par. Za nadaljnje tež-ne stopnje po 20 gramov ostane dosedanja pristojbina, to je 1.50 Din. Dopisnice: za vsak komad namesto 1.50 Din 1.25 Fin. časopisi in druge periodične publikacije s knjigami, kadar jih pošiljajo izdajatelji ali knjigoiržci: za vsakih 5C> gramov 25 par. Največja teža poiiljke s knjigami je dovoljena ao 3 kg. — Tudi italijrnka poštna uprava je znižala pristojbine za nekatere pisemske pošiljke, ki so naslovljene v naše kraje. it Prepovedan inozemski tisk. Italijanski list »Cotiicre Padano«, ki izhaja v terari; Bogičeviče-va knjiga »Le colon?) Dragutin I imitrijevič Apis«, ki je izšla v Parizu; list »beli Hirlajx<. ki izhaja v Temišvaru; nemški list »Die Neue Zeitung«, ki izhaja na Dunaju, so v naši kraljevini prepovedani. Društvo „Pravnik" V sredo, dne 30. t. m. se je vršila redna glavna skupščina društva »Pravnika«. Pomembna je bila zato. ker je, kakor je poudarjal dv. sv. Bežek, ki je vodil zborovanje mesto bolnega načelnika dr. Msjarona, preteklo dne dno 20. januarja 40 let, odkar društvo obstoji. Tudi tajniško poročilo dr. Sajovica je omenjalo ta pomembni dogodek in podalo ua kralko pregled druš.venega delovanja v preteklih štiridesetih lc-tih. Pri tem. je kazalo zlasti na društvene, publikacije (glasilo in izdaje zagonov), s katerimi se je podal dokaz, da je tudi naš jezik za pravniško i ražanje popolnima uporaben in da ga je zato pripustiti y vsein obsegu v urade. Iz poročila je dalje posneti, da je v društvu še danes 17 članov, ki so bili pristopili 1. 1889 novoustanovljenemu društvu in s tem podali zgled požrtvovalnega in idealnega delovanja Blagcjništo poročilo (dr. Butar) kaže, da je društvo zaključilo leto z malenkostnim prebitkom. Najvažnejša točka pa je bilo posvetovanje o proslavi društvene Štiri desetletnice. Skupščina je vzela na znanje, da naj se vrši v mesecu marcu slavnostno zborovanje in da naj izide za ta dan slavnostna številka, ki bodi okrašena s slikami vseh 17 5e živečih ustanoviteljev in ki naj prinese tudi osebne spomine teh članov. Poleg tega pa je skupščina Izvolila na predlog univ. prof. dr. Dolenca zbog posebno velikih zaslug za društvo 3 ustanovitelje za častne člane, ki še danes aktivno sodelujejo: Ivana Okretiča, podpredsednika stola sedinorice cdd. B v Zagrebu, ki je zvest sotrudnlk Slovenskega >Pravni!.a« od prvega dne in ki je prirejal za list zlasti kazensko judikaturo. Dalje dr. Jura II r a š o v c a, odvetnika v Celju. Ta je bi! skoro skozi vsa leta odbornik, vedno zvest so-trudnik društvenega glasila in neustrašen borec za pravice slovenskega jezika pred uradi na Spodnjem štajerskem. In končno Aleksandra Hudovernika, predsednika notarske zbornice v Ljubljani, dolgoletnega odbornika in so.rudnika Slovenskega Pravnika zlasti v prvih letih. Hudovernik je tudi organizator slovenskega notarskega stanu in je ustanovitelj Notarskega Veslnika, ki izhaja kot priloga >Slov. Pravnika«. Skupščina je ta predlog sprejela z odobravanjem. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor s preglednikoma vred, na!;ar je bilo zborovanje zaključeno. Strašna zima v Hercegovini O tej zimi smo že poročali. Vendar novejša poročila javljajo, da zima še hujše pritiska. V Mo?taru brije ledeno mrzli veter s hitrostjo 80 km na uro. Veter podira sadno drevje ter pievrača tudi šibkejše leseue stavbe, hiše in staje. V Mcstaru je prevrnil leseno stavbo po-letnega kinogledal šča. Tudi električna napeljava v Moslaru je pretrgana. Na popravilo radi viharja ni niti misliti. — Kmetje so svojo živino segnali z brd v dolino, da bi tu ložje dobili za nje kaj krme. Promet med Mostarom, Nevesinjcm in Gackim je že 8 dni pretrgan. Cesta z Slolca v Nevesinje je zametena. Bi-leča in Gacko sta odrezana od prometa. Zameti so ponekod tod okrog do 2 in pol metra globoki. Velika je skrb za vasi severno od Gackega ob pogorju Madrič (2400 nT). Tu ne bo mogoče dobiti ž njim zveze 14 dni. V vasi Bršin je 2 m snega. Volčje tolpe se klatijo okrog. •k Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih vzdigavanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna >Franz-Jožek grenčica telo vseh nabranih gnjilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josefc-voda popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgo-vinah. Momčilo D. Jovanovič: Premijera Nazadnje je prišel tisti dolgo pričakovani dan. Gledališka uprava se je bila že precej časa preje odločila, da vprizori njegovo dramo. In čas je že bil po tolikih težkečah in časnikarski polemiki z gledališko upravo. Načrt za ta svečani večer si je že zdavnaj zasnoval »n ena stvar je bila, ki je je bil posebej vesel; blagajnik mu je že parkrat telefoniral v kavarno, kamor je zahajal, da gre z razprodajo vstopnic najbolje. Do kraja razpoložen se je odpravil na kratek sprehod; niti na ulico ni dobro stopil, ko je srečal svojega velikega nasprotuika (književnika, drugače bogatega človeka), ki ga je od strani pomeril. Vznemiril ga je njegov pogled, zato ker je vedel, da je on vedno pripravljen, da mu napravi kako neprijetnost. Naravnost neljubo mu je bilo to srečanje, toda misli so mu iznova poletele v gledališče. Občinstvo si je zamišljal, kako ee zbira pred gledališčem- In on sam je tu v svečani obleki. Zdaj se pojavi na odru, zdaj v garderobi in zadnje nasvete daje režiserju in igrav-cem. Naval občinstva traja še vedno in vratar s težavo pregleduje vsem vstopnice. Čudom se čudi. Še nikoli ni doživel tolikega obisku na premijeri domačega pisatelja!? Po dvorani mu gredo misli. Hiša prenapolnjena. Svet se duši. Predstava pričenja in buren plosk gledavcev ga zbudi iz misli. Videl je, da je do gledališke zgradbe prišel ln da ni žive. duše pred njo. Na odru je bilo vse pripravljeno. Sicer je bilo še celo uro do predstave, ali kljub temu se je čudil, ker ni bilo publike. Nervozno začne hoditi po odru in gledati na uro. Samo še pet minut do začetka predstave Občinstvo je gotovo že napolnilo parter, si je mislil, zato ker je blagajnik vsa parter-ska mesta že v predprodaji razprodal. Skozi zarezo v zavesi pogleda in do konca razočaran vidi, da je parter od stene do stene prazen. Vsega skupaj par ljudi. Na galerijah je bilo več publike. Ali kje je ona glavna, parterska, se je vpraševal. Poleti do blagajnika in on mu že v dvaj-setič pokazuje, da je parter ves razprodan. To ga še bolj zbega. Napoti se pred glavni vhod, kjer najde par dijakov in bohemov, ki so čakali prilike, da bi zastonj prišli noter. Nikogar drugega I? Vsem je dal, da gredo na galerijo in ves obupan je odšel na oder, ker je prišel čas, da se prične s predstavo. Ravnatelj in tajnik sta jo primahala od blagajne do vhoda v dvorano. Nikjer žive duše! Skoraj verjeti ne moreta, da ni v parterju nikogar. čas je potekal in nazadnje so pričeli s predstavo pred praznim parterjem in polpraz-nlmi galerijami. Ko je pisatelj videl to svojo grozansko sramoto, se je s tako silo zrušil v naslonjač ob kulisah, da se je ves oder stresel. Oblak prahu se je dvignil nad nJim. Ena od kulis je i/lgubila ravnotežje tn s hrupom padla na glavo glavnega junaka, ki je začel bolj od strahu ko od bolečin grozno kričati. Splošna panika je nastala na Odru in se mešala z za-glušujočim žvižganjem in ropotanjem publike pa galerijah. Sreča, da je to strašno sceno naglo presekal pad zavese. Tak je bil konec predstave. On je pobegnil domov, ne da bi počakal konca. Delo je popolnoma propalo, a napovedanega banketa ni bilo. Takoj ko je prišel domov, je oblečen legel in se po težki nezavesti prebudil šele opoldne naslednjega dne. Takrat je tudi gledališki ravnatelj prišel in mu dejal: »Vaš nasprotnik se vam je čudno uspelo osvetil, Riskiral je večjo vsoto denarja, nagovoril prijatelje, ki so vsak zase kupili gotovo število vstopnic za njegov denar. Pravzaprav ves parter. On jo pa vse te vstopnice uničil, tako da na predstavo ni mogel priti nihče.« (Iz srbohrvaščine Tone Potokar.) Mariborski izprehodl IV. Zimskošportni profili mariborski. — Bivališče na drsališču. — Sic transit... — Dravska zimska potapljača. — Začetek in konec društva zimskih kopalcev. Kjer je količkaj snežene beline — sank, drs in smuk. Po ulicah in trgih, vzdolž nagro-madenih obcestnih sneženih kop, trehribni-ških grap in pomolov, preko ledenih dravskih štrlin se kobacajo in sankačijo cmerikavi dvo-nožci. Prva kategorija. Smelejši in odvažnejši se pode po meljskohribnih pobočjih. Tišine željni parčki pa snujejo in sc poganjajo po pohorskih ravninah in vzpetinah. In drsavci. Pri Treh ribnikih drče in frče tisti, ki delajo radi poznanstva na ledeni poskovini, po parkoven) ledišču se vbada obojespolna dijaška srnonožna mladež, ki kaže športno veličino Mladim in starim nudilo nalkrepkelšo hrano in nalranesljlvelše sredstvo za ohranitev zdravja: 2 do 3 kav In e žlice OVOMALT1NE R mleku zo zajuterk ln Južlno Zima v Macedoniji Iz Dojrana v Macedoniji nam piše prijatelj: Tukaj je pritisnila zelo huda zima, katere ne pomnijo najstarejši ljudje. Južna Ma-ccdonija, posebno dojranski in djevdjelijski okraj, ki ležita najnižje v naši državi, 50—100 metrov nad morjem, in kjer je poleti na soln-cu do 50 stopinj vročine, in sploh tukaj mraza nikdar ni bilo, je sedaj vse zmrznilo. Snega ni, pač pa je golcmraznica. Dojransko jezero je 23. januarja popolnoma zamrznilo, kar se je zadnjič zgodilo pred 48 leti. Takrat, pravijo stari ljudje, je jezero tako zamrznilo, da so šli svati iz gostije na konjih in z vezovi na jezero ter tam plesali kolo. Ker je v Dojranu okrog sto ribičev ter daje jezero v enem letu rib za tri milijone dinarjev, imajo sedaj ribiči, ker je ravno ribar-ska sezona, ogromno škodo, ko je ribolov zaradi leda ustavljen Za lovce pa je sedaj bogat lov, ker je po jezeru na ledu vse polno divjih rac, gosi in drugih jezerskih ptic, ki jih zjutraj ob solnčnem vzhodu človek kar z rokami lahko lovi. Dojransko jezero meri 46 kvadratnih kilometrov. Ena tretjina je grška, a drugo spada k nam. Je to najbogatejše jezero na ribah v naši državi. Torej kdor hoče jesti ali mu diši divjačina in ribe, naj pride sem dol v naš mraz. ■k Velika bnrja ni divjala včeraj le uad Ljubljano, ampak skoro nad celo Slovenijo. Še večji viharji pa so že v četrtek zvečer divjali po južnih krajih naše države. Nad Kolo-rom in južno Dalmacijo je divjal v četr.ek zvečer tak vihar, da je lomil drevje in nekatera debla kar s koreninami ruval iz zemlje. k 19 kaznjencev izpuščenih na pogojni dopust. Dne 1. februarja je zagrebško souišče dobilo od ministrstva pravde odlok, naj se 19 kajijencev, ki so se v zagrebških zaporih dobro obnašali, izpusti na pogojni dopust. Po zakonskih predpisih se namreč more kaznjenec, ki je odsedel polovico kazni in se je dobro obnašal, pustiti domov pod pogojem, da se hoče tudi v bodoče obnašati tako, kakor velevajo postave. To je po dolgih letih prvi tak slučaj v prečanskih krajih. ■k Umor in samoumor — posledica šunda. Preteklo nedeljo zvečer je v Indjiji v Slavoniji ustrelil mizar Anton Offenbecher 17 letno Marijo, hčer mizarskega mojstra Wernerja, sebe pa je smrtno ranil. O adje te žaloigre je prav čudno. Offenbecher je bil poprej vajenec pri VVernerju in se je slrastno zaljubil v gospodarjevo hčer Marijo. Z njo pa ni nikoli spregovoril niti besedice. Ljudje so vedeli o jjuem.i dA zelo rad čita razburljive romane. Ko I«e jo izučil, so n^nj pozabili, toda Marija je 4i#ettkrat pričela dobivati čudaška pisma, češ, ila ne sme biti pod ceno življenja nikomur naklonjena in se z nikomur poročiti, kot z njim, z Antonom. " Indjiji pa je vsak drugi moški An.on in Marija ni vedela, kako naj se varuje čudaškega vsiljivca. Končno so le ugotovili pisca pisem v bivšem vajencu Anionu. Policija je Aniona zaslišala. V nedeljo zvečer' je šla Marija na ples. Ob pavzi je stala v krogu svojih pr jateljic in tu jo je zadela krogla na pol blaznega zaljubljenca. Offenbecher je pognal kroglo tudi sebi v trebuh. Dekle je bilo takoj mr vo, mladenič pa se še bori v bolnišnici s smrtjo. k Poskus'1 je samoumor, da bi mcgel pobegniti iz ječe. Pred tednom dni je zagrebška policija prijela 27 letnega vlomilca Ivana Pe-traka, ki je obdolžen 20 vlomov in celega kupa drugih deliklov. Zadnje njegovo junaštvo je bil vlom v neko trgovino, pri katerem je naenkrat »zaslužil« 20.000 Din, a kmalu nato je dobil na roke »lisice« ter zastonj hrano in stanovanje v zagrebških zaporih. Mož je že star zna- Vcduo je v svojem elementu, snaži in čisti vse in ne samo v kuhinji temveč po ccli hiši: Lesene stene, pečnice, tla, posodo, jedilni pribor, okna, vse kovine itd. Sicer Vam ne prihrani vso čiščenje v stanovanju, vendar pa Vam neprimerno olajšuje delo. Malo Vima na vlažni krpi zadostuje — in Vaša kuhinja se blešči čistote. SNAZI VSE! Proizvod tovarne Lun. nec lepoglavske ječe, v kateri je presedel že enkrat nepretrgoma 7 let. Ker pa se je čutil še dovolj spočitega, da bi zopet šel 7 let sedet, jc sklenil popihati na sveži zrak. Ker pa je bilo to na drug način nemogoče, je Petrak vzel oster nož — odkod ga je dobil, s tem si policija sedaj tudi beli glavo — in si navidez strašno razmesaril trebuh. Ječarji so ga našli na tleh, vsega krvavega in pojemajočega. Brž so ga prepeljali v bolnišnico- To pa je naviha-heč ravno hotel, ker je ia bolnišnice pod-avd* bodno solnce mnogo krajša iti enostavnega pot za takega fanta, kakor pa iz po!lc>kih zaporov. Ampak zd-avniki v bolnišnici so brž uvideli, da rane na trebuhu niso prav nič nevarne za dragoceno življenje gospoda Petraka. Zato so ga lepo enostavno obvezali, kakor je treba in ga z istim spremstvom ooTali nazaj tja, odkoder jc prišel — v ječo Pa še nositi ga ni bilo treba, jc sam šel, ko jc videl, kako jc. Boli ga sicer le malo, a to ni nič; ampak jezi ga, da mu je spodletelo. Sedaj ima pa vrhu tega šc stražo pred sobo. k Radi 50 Din ubil tovariša. Meseca septembra jc v bližini Novega Sada dcbrovoljec Cvetko Prodanovič zabodel z nožem v srce svojega tovariša Milana Vukosana. O tem smo tedaj poročali. Prodanov.č je bil že v Ameriki obsojen radi umora na smrt, je pa tedaj pobegnil iz ječe in odšel v domovino. Vukc .an je bil Prodanoviču dolžan 50 Din kartaškega dolga in s a se radi tega sprla, v prepiru pa je Prodanovič ubil Vukosana, Te dni se je vršila v Novem Srdu razprava proti Prr danoviču. Obsojen je bil na osem let težke ječe. ra toče gcneracijc. Tam za starim cerkvenim pokopališčem pa bujna mešanica — nesigurni začetniki, že skeraj častitljivi svčtniki; prva-čijo pa tamkaj že dovršeni »trojkarji«, »osmj-čani« in skakači Za tekmo, že zdavnaj napovedano, se trenirajo. Tekme pa menda sploh ne bo Loči in kroži po ledeni gladini pa tudi nekaj takih, ki so doslej drseli bolj preko političnih ploskev. Pa prihajajo do spoznanja, da so padci nevarni na obeh ploskvah. Sic tran-sit.,. Je pa v Vojašniški ulici nekje čudo drsališča. Kar v stanovanju je poskrbljeno za šport. Kuhinja, spalnica, sprejemnica — vse en pr stor. Pa priteka odnekod radi pokvarjenega straniščnega odtoka smrdljiva voda in sc nabira v mlakuži, ravno pod štedilnikom. In zmrzuje. Pa prihaja mladež iz soseščine in drsi po čudovitem drsališču. Poleti je tu drugače . . Tako. Ljudje, ki hodijo po brvi v koroškem predmestju, pa vedo nekaj. Na brvi postajajo ob opoldanski uri in zro nizdol proti Kafcrjevcmu kopališču. Da te šembraj! Dva kopalca, 'odlična Mariborčana. Znan odvetnik in podjet nik. Eden izmed njiju pridrči včasih pred Ka-ferjevo kopališče kar z avtomobilom. In se prištimata za krpanje Najprej »činaklita« nekaj časa, nato par sunkovitih potapljajev — kakor da gledaš vidri. Koncc- Ljudje zgoraj na brvi pa ugibajo in možganijo... In tako dan za dnem ter ob uri, ko stoji solnce najvišje. In se je razneslo po Mariboru. Tudi so izvedeli nekateri fant<či, da obstoja na Dunaju posebno društvo zimskih kopalcev. Hudimana! Zakaj bi neki ne zmogli tega tudi v Mariboru. Čepeti ob najostrejšem mrazu v Dravi, kaj to In so se zbrali tam ob Dravi, doli od meljskega broda. In se je pripravil najsmelejši. Sicer drzen fantč. Že je preko gkžnjev v vodi; strese ga malo. Ob kolena je že pljusnila Drava, nozdrvi mu stisne. Zacepeta malo z nogami, začeljusta od zebnje — zjedri se ko da se je zježil. — Švrk! In že je spet zunaj, v objemu prijateljev, ki ga sprejmejo v svojo sredo s — homerskim smehom. Tak je začetek in konec mariborskega kluba zimskih kopalcev. Drugo leto bo morda drugače. Bogme Mariborčani, pa da bi nc zmogli odličnega Ukcga kluba? Sjrnska hripa! Inf uerca! Za ojačan!e rekonvalescentov je i/borno sreds vo . Leciferrln \ Vpr-šaj za svet zdruvnika. Dobi se v vseh lekurnah. III REPREZENTANČNI PLES SLU$ VTiLJEV LoUBUAN. UNIVERZE 5. II. 29. j ★ PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, IVolfova 12, prosi vlhidno milodarov. k ZDRAVNIŠKA VEST. Dne 1. t. m. se je preselil g. dr. Frane Delak, zdravnik is Starega trga v Rakek, kjer ordinira od tega dne naprej nasproti postaie v hiši g. Gabrenja. k Dr. ROBERT BLUMAVER zopet redno ordinira. Telefon štev. 34-31. | k CENJENO OBČINSTVO se vljudno .po-; zarja na inventurno prodajo ostankov parov lj čevljev, osobito malih številk po znatno sni-j čanih cenah dokler zaloga traja v trgovini j -P e k o«, Ljubljana, Aleksandrova cesta. k PRI SLABOKRVNOSTI, po prestani ; TEŽKI BOLEZNI, uživajte samo Chinoferrin. J Dobi se v vsaki lekarni. k OPOZARJAMO na oglas Spcdnještajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani da-^ našnjega lista. Ljubljana i Nočna služba lekarn. Dnevno in nočno službo bosta opravljali ii-le lekarni: I. Ramorjeva lekarna na Miklošičevi cesti; II. Trrk~czyjeva lekarna na Mestnem trgu. — V noči na torek bosta vršili nočno službo- I. Bohinčeva lekarna na Rimski cesti; II. Leustekova lekarna na Resljevi c osti. Kraška bur'a Za predpust se je vreme še enkrat pošn'ilo z j Ljubljančani. Poslalo nam jo pravo krrško burjo, v Ljubljani sicer redkega gosta. Pričel se je ples. | Vse ulico so plesale, izza vseh oglov je pihalo in sikalo, ljudje so lovili klobuke, ki jim jih je burja odnašala z g'av in še nekaj so lovili — lastno ravnotežje. Kajti burja ni pihala zgolj za šalo, temveč tudi prav zares. Na cesti se je dvigal suh snežni prah in če nisi prav globoko potisnil klobuka čez čelo, si imel kmalu polne oči pršiča, ki jo vstajal v zračnih vrtincih in zavijal vase vse predmete na ulici Kadar piha tako, kot je včeraj v Ljubljani, seveda ni nikoli gorko in tudi včeraj sta burja in mraz prav složno gospodarila po Ljubljani. Toplomer je ponoči natrlo padal in zjutraj padel So pod -16° C, do opoldne se je nekoliko dvignil in kazal — 6" C, popoldne pa je pričel zopet naglo padati in je že ob 4 popoldne dosegel —12° C. Ljudje so kar nnglo izginili z ulic in le tisti so se šo upali v burjo, ki so imeli važno opravke in ki so bili prav prisiljeni na ulico. Drugače pa je vsak najraje ti{al doma ali pa se zatekel v kako gostilno nli kavarno. Kavarno so bilo včeraj vse prenapolnjene. Na ljubljanski promenadi včeraj ni Mlo nikake živahnost' in ni bilo tja niti ono mladine, ki se tam prav gotovo pokaže vsak praznik dopoldne. Burja 10 tedai spraznila promenade. V toliko ni bila niti bogve kaka nesreča. Na ulici pa so se odigravali komični prizori. Niso bili redki slučaji, da sta so dve osebi srečali prav na čuden način: obe sta se prav krepko borili z burjo in nadaljevali pot z naprej sklonjenima g'avama ter nazadnje krepko trči'a druga v drugo. Neprostovoljno pokoro jo opravila včeraj proti poldne pred stolnico neka gospa. Burja jo ie pahnila in nn tlaku ji pn zdrsnilo, tako da jc j>adla na kolena. Reva se je skušala dvigniti, toda kako? Pri prvem poskusu jo zopet omagala in omahnila naprej. Ljudje so sprva mislili, da gre tu za slučaj ostre askeze, kajti gospa se jo tako čudno priklanjala ravno k cerkvenim vratom. Kmalu so seveda opazili ljudje, da jc gospa Ic žrtev burje, nc pa pokore. Predno so ji ljudje prišli nn pomoč, se jn sama dvignila. K sreči sc ni poškodovala. Da j«' burja odnašala klobuke, smo žo omenili. Pcneko 1 so včasih kar trije, štirje gosrodje lovili svoia pokrivala: ?Hops. ga že imam! — klobuk pa je zle-tel naprej. Najbolj hudo so ie zeodllo onemu štu- dentu, kateremu je burja njegov širokoknijnik odnesla raz šentpeterski most v Ljubljanico. Kdo pa naj 01) takem vremenu rešujo klobuk iz valov? šek-kje v Mostah ali na Vevč; h jo morda kak srečen najditelj"potegnil študentov k otuk iz vode. Po mestu so trijo brezposelni raznašali reklamo za nekp vrsto milo. Reklama je obstojala iz treh velikih škatelj. kakor zavijajo vanje milo, seveda škatlju so bile tako velike, da so šli nosači vanje. Burju je premetavala in obračala te škatlje, nosači pa so komaj še vzdržali v borbi z divjim elementom. Nad vsemi temi zadregami, nad snežnimi vrtinci, ki so odnašali sneg s streh in polnili z njim ulice, nad bežečimi ljudmi, klobuki in sploh nad vso Ljubljeno, pa se jo smehljalo solnce. Nebo jo bilo popolnoma jasno, — burja jo razpodila vso lrvft-glo in oblnfke. Zrak je bil suh, kakor lo malokdaj. Ljubljančanje pa so ugibali, kdaj jo bila zadnjič tako silna burja v našem mestu in si pritrjevali: -Na. kaj takega pa že kinalu ni bilofc O Porcka. Danes se poroči gosp. Viljem Babnik, inženjer sekcije za gradnjo nove prof ge Raška—Kos. Mitrovica, z gospodično Bo-siljko Daskalovičevo, hčerko ugledne Sarajeva ske obitelji. Bilo srečno. Iskreno čestitamol 0 Invalidora nosreia. Invalid Janez Rozman, doma iz Gorij in rt nujoč na Poljanski cesti št. 49, ima iiKsto noge leseno protezo in ta je postala v pele'< zvečer zanj usodna. V veži glavnega kolo-dvoi ■ se jo proteza na spolzkem tlaku spodrsnila, ir.val d je padel vznak in si pretresel možgane ter se poškodoval na levi nogi. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bo'n!šn'c\ 0 O vrtricrh in r«'h izboru za Ljubljano in okol'co bo predaval reč. nadsvetnik A. Bukovec v torek 5. t. m. ob 20 na šentjakobski šoli. K temu splošno zanimivemu in praktičnemu predavanju vabi ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega d ruš va vse prijatelje vrtnarstva. 0 Prvi se pozna tudi v kriminalni kroniki. Včeraj na policiji ni prijavljenih skoraj nobenih prestopkov, pač pa je ovadenih zelo mnogo pijancev. Na pričnah v z-porih je ležalo v noči od petka na soboto kakih šest takih ptičev, ki so mnenja, d i se morajo brž napiti, £e pridejo do denarja. So več razgrajačev pa je bilo samo ovadenih ln kar • je n"jbolj zanimivo — tudi dve ženski sta bili med temi kalilci nočnega miru. O PRANJE, sretlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemilno snaienje oblek: Šimenc, Kolodvorska 8. Danes, v ne e! o r b pol 8 url zvečer v L udskrm domu „Charli'eva teta". Maribor R~e~1ni avtebusni promet kaže v svojem razvoju zelo lep napredek. Ka. • ker znano se jc otvoril mestni avtobusni promet na podeželskih progah (Maribor—Celje) dne 26. deccmbra 1926, v mestu samem V|n8f dne 27. oktobra 1927. V tem času (od' otvoritve do konca 1928) se jc prevozilo na vpeh | progah 2,1C0.0C0 fotnkov in sicer na pod:žcI-skih progah prib.ižno 350.0C0 potnikov, v območju samega mesta pa 1,790 000 potnikov, i V kilometrih sc je prevozilo od obstoja pa do ; konca 1. 1928 320.586 kilometrov na dežebkih in 485.807 klomclrov na mestnih progah, torej skupno 806.293 kilometrov, kar predstavlja dvajsetkratno ekvator,'evo dolžino. Skupen in-kaso pa je znašal 1. 1928 4,096.592.95 Din; od lega odpade na podeželski promet 1,507.806 50 dinarjev, na mestni promet pa 2,588 786.45 Din. Povprečni dnevni inkaso znaša potemtakem 11.223.55 Din (v podeželskem prometu 4131.—, v lokalnem 7092.55). Zanimivo je, da ni bilo v vsem tem času, če izvzamemo karambol pri Polskavi 1. 1927, nobenih nesreč. Prišlo je le do kakšnih 10 manjših nezgod, za katere pa nc nosijo krivde šoferji mestnega avtobusnega podjetja. Ob zaključku 1. 1928 jc bilo zaposlenih pri podjetju 51 uslužbencev. Podjetje ima danes 1 osebni avto (Steyer) m 18 avtobusov in sicer 11 Chevroletov, 3 Renaulte, 2 Saurerja in 2 Avstrofiata; poleg tega pa še 19 lepih garaž — med temi eno v Slovenski Bistrici, ▼ Konjicah in Celju — lastno stanovanjsko hišo, lastno delavnico, lastno stružnico, lastni bencinski tank (20.000 1) s črpalko, skladišče, ko-palnico, pralnico, nove pisarniške prostore in ccntralno stanico. — Posebna preizkušnja za mestni avtobusni promet pa je vsako leto dne 1. novembra, ko prevozi na mestno pokopališče v enem dnevu 7000—8000 oseb; ob letalskem meetingu cclo 10 C00 oseb. Tudi se poslužuje občinstvo vožnje z mestnimi avtobusi ob posebnih prilikah: za izlete no mariborski oblasti in celo v Bohinj in na Bled, ob raznih oficielnih sprejemih in obiskih odličnih gostov, raznih žegnanjih (M. Brezje in Sv. Jožef), porokah itd. Kakor pa se mestni avtobusni promet v svojem lc^cm razmahu stalno spopolv njujc v vseh ozirih, tako nas na drugi strani navedena statistika ne sme motiti Začetne težave, ki so pri vsakem takem podjetju zelo velike in ki trajajo skozi leta — stalna' popravila, nabave novih vozov, gradba garaž itd. — se šc vedno prav močno čutijo. Baš radi tega pa niso končni bilančni računi tako blesteči kakor morda javnost na prvi pogled :?> teh številkah pričakuje. Iz seje občinske u~rave IV. odsek (poročevalec dr. L i p o 1 d) Podpore so se podelile Ic v toliko, v kolikor so se predvidevale v tekočem proračunu. V tem emislu sta se podelili podjiori po 1000 Din Di-'vketfiu nodnnrncmu druš'vu v Lrubllani ir Slovenski dijaiki zadrugi v Pragi. Druge podpore se niso dovolile. — Glede odpisa obč;n- t oDueinm ds nnton URennc 3E OTUORIli 5U030 PISflRnO u MUBbanm, prešerfibufi uts. 5/1 skih doklad pri novih hišah se je sklenilo, da se odpišejo doklade sicer od stanovanjskih prostorov, nikakor pa ne od poslovnih prostorov. V tem smislu so se rešile vse prošnje, ki so bile na dnevnem redu. — Glede predloga higijen-skega zavoda v Ljubljani, da »e naj ustanovi v Mariboru Zdravstveni dom in naj bi k zgraditvi prispevala mestna občina 300 tisoč dinarjev, okrajni zastop 200 tisoč dinarjev, ostalo pa oblastni odbor, se sklene, da se tozadevna proračunska postavka najbrže ne bo mogla vnesti v prihodnji občinski proračun. — Prispevek mestne občine k zgraditvi iz~lir-nice. Kakor znano je oblast postavila v tukajšnji bolnici izoKmieo. Po zakonu je dolžna mestna občina imeti do 40 postelj za izolir-nico (na 1C00 bolnikov ena postelj). Ker pa ima mestna občina že s v«,'o izolimico, se je pooblastil župan, da s« tozadevno pogaja s kom sar-jem mariborske oblasti. — Znižanje najemnine v novi Šoferski hiši. Začasna stanarina se določi v iznosu ene šestine temeljne plače šoferjev. Končnoveljavno pa se bo odmerila najemnina v avtobusnem odseku ob sklepanju bilance avtobusnega podjetja. — Šoferje na traktorjih in na podeželskih avtobusnih progah se zavaruje pri zavarovanlici >Dunav«. — Cermčekova opekarna se ne odkupi. — Počitniški dom na Pohorju. Z ozirom na prošnjo mestnih uslužbencev, da bi nudila mestna občina jamstvo za posojilo 760.000 Din, kt bi se porabilo za zgradbo počitniškega doma na Pohorju, se sklene, da naj omenjeno društvo predloži tozadevni proračun s priloženim pojasnilom glede rentabilitete takega doma na Pohorju. — Mestni gradbeni urad dobi nov tele-meter za mestni vodovod. Stal bo 25.000 din. — Prošnja stanovalcev obč. hiš v Smetanovi ia Vrtni alici, da bi se najemnina ne povišala, se bo rešila potem, ko bo tozadevni odsek pregledal stanovanja. — Ivan Jeremic, ki se je ponesrečil v ob ciniki službi, se bo zdravil na občinske stroške na graški kliniki in se v ta namen dovoli znesek 9700 Din. — Kanalizacija Petrovega sela se bo odložila. — Vprašanje zgradbe novih zasilnih stanovanj se bo pretresalo v zvezi z občinskim proračunom. — Trg za seno in slamo sc premesti na prostor za novo šofersko hišo v Klavniški ulici. — V. odsek (poroča obč. svetnik Robaus). Na dnevnem redu j« izjava o krajevni potrebi posameznih podjetij. Točilnice so se vse odklonile, ker jih je v Mariboru itak dovolj. D Točko prizadeta družina Jerovžkova. V Novi vasi pri Slovenski Bistrici na rojstnem domu msgra dr. Antona Jerovška, ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru, imajo tekom 14 dni drugi smrtni slučaj kot žrtev španske. Pred 14 dnevi je umrla sestra dr. Jerovška, Marija. Včeraj, na Svečnico, dopoldne pa je umrl najstarejši sin dr. Jerovškovega brala, Jožef, star šele 19 let. Ker je bil pokojni Jožef edini moški na domu, njegov mlajši brat namreč šludira v Mariboru, je udarec te nenadne smrti še tem hujši. J-žef je bil vsled svoje pridnosti in vestnosti ves up domačih in radi po š lenega življenja pa vzor mladenič v celem okraju. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek 4. februarja ob 9 dopoldne od doma na pokopališče v Slovensko Bistrico. Težlto prizade.o družino naj ljubi Bog tolaži. □ Naša društva. Stolna dekliška Marijina družba priredi danes ob pni 17. igro >Vestalka<. Pred igro predavanje o življenju in preganjanju prvih kristjanov. Prireditev se vrši v dvorani Zrdru"ne gospodarske banke — Krčevinsko izobraževalno društvo pa ima ob 15 reden sestanek. Na sporedu je predavanje o preganjanju kristjanov v Mehiki. □ Našim mariborskim iitateljera. Opozarjamo vse naročnike »Slovenca«; v Mariboru, da ne bemo mogli rsdi pomanjkanja prestora prinašati v torkovih številkah Slovenca« tistih vesti, ki jih bomo objavljali v ponedeljkovem »Slovenskem listu?. □ Ž ljndske univerze. O ruski revolucijski tragediji predava jutri in pojutrišnjem ob 20. uri dr A. Jelačič, vseuč. prof. iz Skoplji. — V petek, dnfe 8. t. m., pa je na sporedu pred-vanje pisatelja inž Urlancka o zanimivi temi »Z motorno ladjo iz Genove na Kitajsko in Japonsko«. Predavanje pon zorujejo skioptične slike □ Za ustanovitev mehanske Šole na desnem Dravinem bren;u. Tudi to vprašanje se je obravnavalo na zadnji seji občinske uprave. Zadevo je sptožil prosvetni cddelek pri velikem županstvu s--predlogom, naj bi prispevala zi zgradbo omenjenega poslopja mestna občina po'ovico. drvgo polovico pa okrajni z?stop mariborski in okoliške občine. Za mariborsko mestno ofcčino je seveda ta predlog težko sprejemljiv; to pa radi tegi, ker dok zuje stilistika, di je v meščanskih šolah dovolj prestara za meščanske otroke, da s« pa dve tretjinski kontingent mešč-nskošolske mladine re-kr«'ira i t. okolice. Odveč bi bilo pnlcmtnkem poudarjati, di je razmerje glede doprinosa k zgradbi nove meščanske šole nepravično. Navzlic temu pa je mestna občina pripravljena, pcg"jati se v tem vprašanju z merodajnimi činitelji, in ima mestni {ittrn ze trz-devno r°obl-stilo zi konkretna pogajanja no tej osnovi, naj bi se na desnem bresti Drave poleg meSčanske šole zgradila »udi ljudska •ola. □ V*»«»!i otroški prizori, ki jih priredi v prid bohrrp tuVr.fšnje 7ensko društvo. m vrše v torek ob 15- uri v veliki unionski dvor>ni. □ Obr-ni »bar »Oficirskega dor ac se vrši ju-»rl dne 4. t m. ob 17 v liofp'u pri Zamorcu. Tem potom se vabijo tudi rez. oficirji, da se občnega »bora po^o^tPvOno udeleže H •"■"00 dirariev ie stal mestno občino lanski Ljudje, ki se razumejo na cifre, zatrjujejo, da pojde letos za čiščemje in spravljanje snega še kakih 40.000 dinarjev več. torej ravno za toliko, kolikor je sploh predvidena tozadevna postavka v letošnjem proračunu. □ Nočno službo ima tekočI teden Vladoviče-va lekarm pri Zamorcu v Gosposki ulici. □ 28. ivciek Cirilove knjižnice. Omenjeni zvezek Cirilove knjižnice vsebuje prvi slovenski prevod Kari Mayeve knjige, ki nosi naslov Križem po Jutrovem in ki obsega dva dela Jezero smrti in Moj roman ob Nilu). Prevodi nadaljnjih njegovih del sledijo in je povpraševanje po njih Že zelo veliko. Knjiga st ne bori'i 13 Din. □ Iz p jlkijskh kuloarjev, Franca V. so pognali h »Grafur. ker je velik pijanec. Prijavljehi pi so bili sledeči sMičaji: rrdi grožnje 1, žaljenja i stražnika 1, hoje po železniški progi 1, prekoračenja policijske ure 1, snažbenega redi 2, p-sjega zrpora 1, poprdljlvega psa 1 tatvine 3, avtopred-pisov 1, dane asistence t, nezgode 1, najdbe 2 ter izgube t. □ Ure, zlatnino, srebrnim, NA OBROKE BREZ POVIŠKA, samo pri M. 1LGERJEV sin, urar, Maribor, Gosposka ulica. Celje & Na Glasbeni Matici v Celju je 1. semester tekočega šolskega leta zaključen in se od danes do 15 februarja sprejemajo še novi gojenci za II. semester. Vpisati se je v ravnateljski pisarni na Slomškovem trgu 10,1, ki je dnevno odprta. Šo'ska naznanila za I. semester se bodo delila dne 11. februarja. 0 Silen pritisk mraza. Dočim so zadnji dnevi kazali, da se hoče vreme zboljšati In pomesti s preveliko množino snega, smo pa včeraj doživeli grdo razočaranje. Preko noči je namreč nastopil si'en mraz, kakor ga težko kdo v Celju pomni. Termometri so zjutraj v mestu kazali —C, na periferiji in burji bolj izpostaviienih mestih pa celo —26 do 28. Ze okoli' 8 zjutraj je zasijalo solnce v vsem svojem zimskem bogastvu in obetalo prepoditi neznosen mraz. Pa smo se urezali. Okoli poldneva je začel s pohorske strani pihati mrzel veter, ki .ie mestoma dobival značaj kraške burje. Pometal je sneg s streh in tvoril vrtince po ulicah, kikor bi najhuje snežilo, čeprav je sijalo solnce Nekotere hodnike pred hišami so zameti dobesedno zasuli. Ker je nebo trajno vedro in silni veter ne poneha, se ie bati, da se temperatura ob jutranjih urah še zniža. .0- Občni »bor Kat. prosvetnega drnStva. ki se vrši jutri dne 4. fevruarja 15)29 ob 8 zvečer v telovadnici Orlovskega doma, bi morala biti srčna zadeva vsakega katoliško zave'nega Celjana, tako meščana kot okoličana. Ude'pžite so ga zato polno-števitno. Kdor se še želi prijaviti kot član oziroma članica, naj se priglasi tekom jutrišnjega dneva v prosvetnem tajništvu na Cnnknrjevi cesti 4. & Velila pustna prireditev, ki jo za prihodnjo ne ' rt jo pripravlja Celfški družnimi klub in ki se bo pričela ob 8 zvečer v Narodnem 'lomu. obeta biti ena najlepših in najzabavnejših prireditev v tem predpustu. Vabila se bodo razposlala sredi t<>Ta tedna. Kdor bi ga pomotoma ne prejel, nai se blagovoli zrlasiti v prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. . & Tatvina. Srečko R., no poklicu učitelj, je bil poklican k celjskemu voinemu okrucu, da ckI-| sedi 15 dnevno kazen. 31. jiuuiara. ko je k »zen oi-slnžil. je doznrl, da mu je izrinila kompletna obleka iz niodro-viiolič»stega sokna, vredna 1800 Din, d al le siva športna čepi"«, vredna ro Din. V obleki je imel spravljeno zrelostno snričevelo. spričevalo o soosobnostneni'izpitu in še -nekatere droge osebne listine. Čeprav se ie s strani vojašVera oHa?tva t«koi uvedla preisk-va. ni bilo mogoče najti nika-kih »ledi za vzmovičem. . . .... I jndska ki"i*n>ca na Cankarjevi cešti 4 je danes odprta od 9 do 10 dopoldne. Zadovoljstvo v hiši Ie le tedai ako uporabljate nrarene k've tvrdke ANTON FAZARINC, CELJE 60 let ni sestri dvojčki Nenavaden ali skoraj edini slučaj. • Sestri živita v Trbovljah Dopisi Moste pri Ljubljani N :va občinska uprava. Imenovana je nova cbčinska uprava. N-čeluje ji dosedanji župan g Jož. Oranem. V občinskem sosvetu so večinoma bivši občinski odborniki »er nekaj novih. Elektrika. Občinska elektrika je zadnje čese zelo nag jala. Sedaj so sir i j popravili in deluje, prav dobro SMenjen je tudi dogovor za napeljavo elektrike iz ljubljanske elektrarne v Moste Dosedanji občinska elektrarna ne more več z d~stiti potrebam in zahtevam, ki se stavijo nanjo. Nova občinska uprava bo nsjbrže na prvi seji pritrdila tej pogodbi, nak-r dobe Moste ljublj-msko eteHriko. Vpraraije prelara. Prebivalci Mest, Vodmctn, Sela in vseh vasi iz zadniega konca okolice, ki hodijo v Liubljmo po ZMoški cesli, ponovno p-o-sijo železniško ravnateljstvo, n\j se znimn za njihovo proš-nk), da bi se prelaz črez železniško progo na Zaloški cesti to je med ljubljansko mitnico in Prusnikovo hišo končno vendarle r-zširil. Razširjenje tega prelaza bi bilo umestno in je v in-, teresu prometa in varnosti pasantov. Kranj Industrija, trgovina in obrt. Kranj in cel kranjski okraj je posebno v zadnjih letih zaslovel kot eno največjih industrijskih tržišč. Tukaj imamo 13 vrst tovarn, med katerimi zasedajo relativno največje število tekstilne tovarne. Poleg tega pa imamo še 20 pleteninskib pcdjetij. VscH »ovarn je 21, dočim jih je bilo predlansko leto le 14. V okraju imamo tudi 9 elektrarn, ki dajejo g svojim električnim pogonom možnost Se večjemu razmahu industrije m obrti. Tudi trgovski podjetja so se cd predi nskega leta zelo pomnožila. leti 1927 ie bilo 145 vseli trgovin, lani pa je to število poskočilo na 503. Med trgovinami zaseda trgovina t mešanim bl-gom prvo mesto (173 trrrovinl, za njo je najbolj razvita lesna trgovini (66 trgovin) Po številu nnj-jačja pi je obrt, ki Je od 1118 prrd'nnsMh obrtnih podietij n-rasla leta 1928 na 1206 pcdjetij. Med obrtjo stoii na prvem mestu čevljarstvo s svojimi Sli samostojnimi čevljarskimi obrtniki Ta obrt jo najbolj r zšir,jena v Tržiču (89 obrtnikov). Križih (85), Kovorju '3D in Kranju '28). Na d-u?em mestu so gostilnič rju ki jih je 187, a cd teh je le 1 brezilkoholna gostilna. Številno so z"stopane ši-vilio (70). mlini in žige C88>. mizari (65) in krojači <&\). Vse n-vedeno številke p» se nanrš io ni krnnlski o' raj brez loškega sodnega okejn. V primeri s celim okr-jem je v Krrnju «"mem 10 *ov>rn, 1 6 pleteninsklh podjetij, 176 trgovin in '.ir.i--3» *VIII. Olimpijada (1 kolo) 4. Iz življenja Eskimov (z dodanim kratkim šalji- vim filmom, 1 kolo). 5. i>Pressa«. Svetovna tiskovna razstava v Kolinu 1. 1928 (1 kolo). 6. Lepote Slovenije (S'ap Savica, Skavti ob Boh. je- zeru, Bkd, Kamniška Bistrica, 1 kolo) Drame: 1. Žrtev viharja (2 kolesi). 2. Ljubezen do Matere božje (I kolo). 3. Biti ali ne biti (1 kolo). 4. KOnigsmark (2 kolesi). 5. Advokat (1 kolo). Šaljivo: 1. »Šarlo igra golf« in »Janez Petelinček lepi pla-. kaie« (1 kolo). 2. Pustolovščine modrega Muca (risan film 1 kolo). Narcčcno: Dva Kristusova fi'ma (skupno 5 koles). Več svetopisemskih, krajevnih, prirodopisnih, zgodovini skih in.šaljivih filmov ter nekaj dram. Izposojevalnina za enkratno rabo I ko'o (ki teče približno 25 minut) 15 Din. Priporočljiva širina slike na steni 1.50—1.75 m. Tudi aparate oskrbi Prosvetna zveza. Cena z vsemi pritiklinami okoli. 2500 Din. S pogonom na motor 750 Din več. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Nedelja, 3 februarja: Ob 15 pop.: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. zvečer: UTOPLJENCA. Izven. Ponedeljek, 4. februarja: VCLPONE. Red C. Torek, 5. februarja: Zaprto. Sreda. 6. februarja: UTOPLJENCA. Red A. Četrtek, 7 februarja: Zaprto. Petek, 8. februarja: BETLEHEMSKA LEGENDA. Red B. OPERA: Začetek ob pol 20. Nedelja, 3. februarja: Ob 15. pop.: JONNY SVIRA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 4. februarja: Zaprto. Torek. 5. februarja: LJUBEZEN TREH KRALJEV, lled B. Sreda, 0. februarja: JONNY SVIRA. Red D. Četrtek, 7. februarja: GOSPOD LAMBERTH1ER. G stovanje Gajdarcva. Izven. Petek, 8. februarja: LJUBEZEN TREH KRALJEV. Red C. Svetozar Banovec, priljubljeni liriki tenor naše opere poje v £©' oto popoludne pri operetni predstavi »Pri treh mladenkah« vlogo Schi.oeria. Ljubljanska drama. V soboto 'n neceljo so v ljufclianski drami štiri predstave. V soboto popoldne ob 15. uri interemntna d ama iz kitajekega življenja »Krog s kredo«, ki je imeia v letošnji re.u.ii največji uspeh. — Zvečer stara angleška komedija »Volponc. V nedeljo popoMne ob treh se igra za mladino zadnjikrat v letošnji sezoni »Peterčkove po- slednje sanje«. Zvečer pa je prva repriza Nesiroyeve veseloigre s petjem, »Utopljenca«. Obe pojvildaiiski predstavi sta ljudski pri izredno znižanih cenah. Ljubljanska opera ima v soboto in n?d?!jo tri predstave. V soboto popoludne ob 15 uri se poje Schubert-Berteeva opereta »Pri treh mladenkah« z g. Banovcem kot S^hulrertom. Zvečer oh pol 20. uri Verdijeva opera »Trubadur« z go. Villan-Ktirče.o v glavni ženski vlogi Leonore. V ostalih vlogah ro-delujeio: ga. 1hierryjeva in ga. Ribičeva ter gg. Kovač, Primožič, Rumpelj, Mchorič Simončič in Sesula. V nedeljo popoldne ob 15. uri se poje moderna Krenekova opera »Jonny svira« z g. Jankom v gavni in narlovni vlopi zamorra Jonnyja Vse tri predstave so ljudske pri znižanih cenah. Mariborsko čledaVšče Nedelja, 3. februarja ob 15 pop.: LUMPACIJ VA-OABUND. - Ob 20 zvečer: NA CESAR1CINO POVELJE. Kuponi. Ljudski oder v LjubVam Nedelja, 3. febr. ob pol 8 zvečer: vClf ARLE.fEVA TETA«. Veseloigra v treh dejanjih. Prireditve in društvene vesti L!udski oder v Ljubljani penovi danes zvečer ob pi 8 slikovito tn vsekoei zabavno veseloigro »Charlijeva teta'. Cenjenemu občinstvu to v prizori t ev toplo priporečamo, ker smeha jn rpan čne zabave ne bo manjkalo Predprodaja vstopn e se vrši danes od 10 do 12/'op. in od 2 pop. do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. Dvorana bo toplo kiirjeua e-abavui Vičjf iraiičiškauskcKH prosvetnega uru-štva v zeleni Unionski dvorani 3. februarja ob pol 8 zvečer. Ckrepčila, godba, šaljiva pošta ita. Vstof>-nina 5 Din. Šport Zvezina seniorska drsalna tekma Na malem drsališču SK Ilirije so se vršile danes drsalne tekme v umetnem drsanju za seniorje II. skupine. Nastopilo je mesto 8 samo 5 prijavljenih tekmovalcev. Pri vseh drsalcih je bilo opaziti reden trening, vsled česar so obvezne vaje domala vsi brezhibno izvajali. Mladi talentirani drsalec Thuma je tudi danes potrdil svoj sloves, manjka mu pa še potrebna finesa v obveznih vajah, liki so mu še premajhni ravno tako tudi kritje. Zmago v tej skupin je odločilo boljše obvezno drsanje WisiaKa, ki se je odlikoval ravno v izvajanju ve ikih likov in pa kritja. Prosto drsanje je pa Thuma izvajal z lepo eleganca Vklj ub temu, da sta gg. Wisiak in Thuma dobita enako mestno številko, je zmago g. Wisiaka odločilo večje število točk iz obveznega drsanja. Piacement v tej skupini je sledeč: 1. Wisiak (Ilirija), mestna številka 5; 2. Thuma (Reka), mestna številka 5; 3. Betetto (Ilirija), mestna Številka 8. Nadaljne rezultate tekmovanj za državno prvenstvo gospodov kakor dam bo prinesel »Slovenski Ust* * Motofcoiesarski klub »Ilirija« v Ljubljani priredi danes moto-skijoring tekmo, prvo v Jugoslaviji. Kakor znano se vrši moto-skijoring tako, da motociklist vleče priprežnika smučarja za seboj na dolgi vrvi. Pri tem pokažeta seveda obadva svojo izurjenost, kajti najti zamrznjeno cesto, ki bi bila vkč tako motociklistu kakor tudi smučarju, je malo težko, fizična moč in izurjenost smučarja ima torej ravno tako veliko polje udejstvovanja kakor spretnost motociklista, ki v snežnem terenu nima nikakor lahke naloge. Proga 3 km na lepi ravni cesti od Brezovice (km 7) do cilja na Viču pri km 4 ni pretirana, istotako je maksimalni čas 8 minut za vsakogar dosegljiv. Športni pregled Zakaj pa no bi enkrat s plavanjem začeli! Sedaij, ko je najbolj pripraven čas z« to. 0 Arne Botru beremo kar naprej in o novih lepih plaval-mcah no Španskem itd. Tudi Francozi silijo v ospredje; Taris je plaval 100 m prosto v 1:08.3 (prej 1:04.6). Na Temzi pri Londonu se bo kmalu vršila vsakoletna veslaška tekma med Oxfordom in Cam-bridgeom. In prav tam se bosta kosata v juliju profesionalna veslaška prvaka Avstralec Godsell in Anglež Barry; do 1. 1927. je bil Godeell svetovni prvak, tedaj ga je pri Vancouveru v Ameriki premagal Barry. Od leta 1919. dalje se na Temzi ni vršila nobena taka prvenstvena tekma več. Anglija je dežela velikih gledalskih množic. Četrto rundo za angleški pokal je gledalo na primer v sedanji seziji 640.000 gledalcev. V maju bo angleško izbrano nogometno moštvo prišlo na kontinent in bo igralo v Franciji, Španiji in Belgiji. Ogri bodo šli pa že v februarju okoli in bodo ob raznih rokih igrali v Franciji, Italiji, Švici, Avstriji in Češkoslovaški. Njih klub Hungaria je igral za slovo v Kairi 2:2 in nato še v Port Saidu 8:3; vsega skupaj je igrala Hungaria v Egiptu 10krat: osem amag, en poraz, enkrat neodločeno, goali 43:13 za Ogre. Sabaria je v Mehiki dobila tretjo igro 5:2. Vienna bo menda vseeno šla v Južno Ameriko. Kladoo : Slavija presenečenje 5:3, Sparta : Bo-hemians 5:2; obe sta se igrali za pokal Prage. Igri Slavije proti Temniš Borussia bo sledila druga igra na Češkem. — 15.000 funtov ali nad 4 milijone dinarjev zahteva neki angleški klub za enega igrav-ea. ZagrebSki sodniki so dve leti zastonj sodili, sedaj so rekli, da ne bodo več zastonj delali in zahtevajo oristojbine, kot jih imajo drugje. Veliko nagrado pomij* manager Fugazzy Oempseyu, če bi hotel nastopiti proti Godfreyu, 500.000 dolarjev! Izračunaj! Sedaj pravijo, da bo postal upravitelj Madisen Square Gard ena in Texov naslednik sam newyorški župan Walker. — V tem Gardenu se je boril včeraj zvečer Schmeling proti Riskoju; sicer Risko ni več tisti, kot je bil prej, a je še zmeraj prav v prvih vrstah. Črnca Jocksona je premagal Risko samo po točkah, dočim je bodoči Schmelingcrv nasprotnik O' KeJly prisilil Gemasa že v 3. rundi, da se je uda!. — V boksni borbi med Phil Soottom in Sandvvinom je bil Scott skoz štiri rundc v polni premoči. V 5. rundi je Sandwina pregloboko udaril in je sodnik takoj prisodil zmago Soottu. Peresnik Al Brown je premagal Humerj ja v osmih rundah; očitajo mu nelojalnost in zahrbt-nost, a zmaga je z>maga. Boks je šport samoobrambe, sabljanje tudi. Italijani so v sabljanju premagali Nemce 7:2, Francoze 8:1. Osupnila je dvakratna zmaga Francoza Cattiaua nad izbornim Nemcem Casmirom v floretu. Drug Francoz, Cochet, pravi, da bi se rad udaril s Koželuhom- A francoska zveza tenisa mu tega ne dovoli, češ, da se amater ne sme boriti s profesionalnim. Kako modro je to! Kakor da bi amater ne smel jesti istega kruha in pili istega vina kot profesional! Za prepovedjo se skriva seveda airah Francozov pred morebitno Koželuhovo zmago. iKcželuli obžaluje in še zmeraj upa.« — Bo-rotra si je priboril hallsko prvenstvo Francije, in Morpurgo je spet ugnal Brugnona. Francoz je tudi kolesar Grassin; v tekmi trajnosti je z lahkoto premagal Linarta. Na kratko razdaljo je pa proti vsemu pričakovanju zmagal »stari« Moeskops, pred Michardom in Faucheuxom. — Berlinska zmagovalca v šestdnevni dirki Diil-beig—Petri sta prevozila v Breslauu v 3 urah 13032 km, pustivši za seboj par Aerts-Pieniontesi. Linari in Girardengo sla kljub prepovedi italijanske kolesarske zveze nekje startala; za kazen jima je zveza prepovedala vsak start v cestnem dirkanju, čeprav sta v prvi vrsti cestna dirkača in jima je dovolila startanjo samo na dirkališčih; -nista vredna, da vozila po cesti.« v Z avtomobilom bo skušal napraviti Anglež Campbell v Južni Afriki nov rekord. Proga je dolga 22 in pod kilometrov in je ravna kot biljard. Sicer Je to sredi v pustinji, a vseeno bodo poskušali spravili velike množice tja; do prve bližnje postaje bodo vozili posebni vlaki, od tam do dirkališča, 145 km, pa avtobusi. 0 druge«i Angležu, tekaču Liddellu, beremo, da bo prišel Evropo obiskat; sedaj je misijonar na Kitajskem. — Wide je v Ameriki že tekel, in Nurmi tudi. Nurmi jc pretekel dve milji (2 krat 1609.33 m) v izbornem času 9:12; na to razdaljo tekmuje danes z Widejem. — Kanadski črnec Ed-wards je tekel v Newyorku 880 y v 1:56, uro nato et)0 y v 1:14, dr. Peltzer je spet v dobri formi, 1000 m v 2:39.2, pred Boltzejem in Schoemaemom. Peltzerjev rojak Strassberger se umika leknn S dunajskim atletom Schilbertfom. Le ta je v Brnu teeno dvignil 180 kg, prosto sunii 140 kr, neprosto 150 in 160 kg; pri 150 kg se jc drog ročke nekoliko dotaknil prsi. 130 kg bi bil svetovni rekord, pa je bil en sam sodnik zraven, in tudi tehtnica ni bila prvovrstna. Bo skušal ponoviti. Dunajski par Scholz-Kaiser si je priboril avstrijsko prvenstvo v drsanja parov, Kari Steiner je smučarski prvak Avstrije, Sonja Henje prvakinja Norveške v umetelnem drsanju, Blomquist prvak Finske v drsanfti ■ Slednjič so bile volitve. Razen enega podpredsednika je ostalo vse pri starem. Tradicija zahteva, da prevzame to mesto zastopnik prireditvene države bodočega leta, in je bil zato izvoljen Francoz, Man-court _ Predlog profesorjev glede plač in šolnine na srednjih šolah Ravnatelj sarajevske gimnazije g. Milan čukovič je sodeloval kot predsednik bosanske-gr društva srednješolskih profesorjev ua plenarni seji osrednjega društva, ki je predlagalo, da se Daj urede plače profesorjev na srednjih šolah na ta način: Učitelji na srednjih šolah naj se razvrste po skupinah prve kategorije tako-le: Suplenti pridejo v 9. skupino, suplenti z izpitom v 8., profesorji do 4. leta službe v 7., po 8 letih v 6., od 8. do 13. leta službe v 5., od 13—17. v 4., od 17. do 22. v 4. skupino, toda s polt*, žajno plačo od 18.000 Din letno, po 22. letih pa v 3 skupino. Ravnatelji popolnih in nepopolnih srednjih šol pa v eno skupino višje, ko profesorji z istim številom službenih let. Poleg plače pa naj bi dobivali še posebne mesečne doklade in sicer: suplenti 500, profesorji do 15 let službe 1000, od 15—20 let 1200 in preko 25 let 1500 Din. Začasni učitelji 400, strokovni učitelji 800, po 15 letih 1000 in po 25 letih 1200 Din. Ravnatelji pa še posebej 600 dinarjev. Šolnina, ki jo misli uvesti prosvetno ministrstvo, naj bi ne bila v vseh razredih enaka. V I. razredu naj bi znašala 300 Din na leto, v VII. razredu pa 1000. Revni učenci, ki bi dosegli zadosten uspeh, naj bi bili šolnine oproščeni. Denutacija profesorjev je bila sprejeta od predsednika vlade tor mu sporočila te predloge. Predsednik vlade jr obljubil, da bo kolikor mosroče te zaMeve uvaževal. — Po vsej priliki pa vlada teh zahtev v polnem obsegu ne bo sprejela. »Samouprava" uradni list Ljub'janske in Mariborske oblasti. Ravnokar je izšla 3. številka »Samouprave« s to vsebino: 1. Uredba o pobiraniu občinskih taks v območju ljubljanske cblasti. Uredba obsega 9 členov. Deveti člen prinaša tudi r©P°lno teorijo k uredbi o pobiraniu občinskih taks. 2 Pravi'nik oblastne bolnice za duševne bolezni Liubrsina-Shidenec. Pravilnik ob=ega 140 členov. — 3. Pravilnik o izdajanju ribarskhi knjižic. Obsega 9 členov med drugim prinaša tudi do'očbe o varstveni dobi in najmanjši meri rib, ki se smejo prodaiati in kupovati. \/ mmIam« aa »»m«, «■«■»«] Ifl IH nk! Hirn iabrt odrcbni razdelbi skupnega sveta Brežice in Ra:henburg ter o aprarnih operacijah, ki jih ima izvršiti inžener Ivan Pokorn. Končno še razpis 1 mesta oblastnih cestarjev za Črnomelj. Slovanski vzhod Za ruske samostane na Sv. Gori. Z ozirom na veliko gmotno pomanjkanje v ruskih samostanih na Sv. Gori (v Atosu) jc priredila minuli teden sofijska Slavenska Beseda ■ več predavanj pod geslom Verska snov v umetnosti«;. Uvodni govor je imel prof. Bogajevski, na to pa so nastopali z recitacijami in dramatizacijami iz Dostojevskega bolgarski umetniki, pa tudi znana igralca Hodožestvenega teatra M a s a 1 i -t i n o v in gospa Krasnopoljska, ki sta zdaj nastavljena na bolgarski državni drami. Ves denar jc bil izročen upravnemu svetu ruskih samostanov (»Rusikon<) na Sv. Gori. Narodni dar. Povodcm 70-letnice znanega ruskega političarja in zgodovinarja prof. Pavla Miljukova mu je soglasno naklonilo bolgarsko Narodno sobranije v seji od 24. t. m. na predlog prof. dr. Mišajkova kot naroden dar 270.000 levov t. j. 10.000 švicarskih frankov. Istočasno so bile odposlane brzojavne čestitke s prošnjo, da sprejme jubilant skromno darilo kot javno priznanje zaslug, ki si jih jc pridobil za Bolgarsko Miljukov. (Prof. Miljukov zdaj biva kot begunec v Parizu, kjer urejuje dnevnik Poslednija novosti j.) Plovdivske slavnosti. Dne 25. t. m. ob udeležbi večtisočne množice so odkrili v Plovdivu spominsko ploščo s sliko znanega ljudskega pesnika in buditelja Ivana Vazova na hiši, kjer je bival v letih 1880—1886. Kot slavnostni govorniki so nastopili metropolit Maksim in književniki. Zvečer jc vprizorilo plovdivsko gledališče dramatizacijo znanega Vazovega romana iz turških časov: »Pod igoto (Pod jarmom). Svečanost je imela značaj velike ljudske slav-" nesti. t L*crofi»el sigurno sredslvo proti kašlju, kataru, prehladu, in-fluenci, kroničnemu vnetju bronhijev Itd. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekar na Arko, Zagreb, Ilica 12. J Za predpust! Konfeti svroentlr« krpp papir in eirlande za de> oriranje, papirnate k ožnikein epice, raagl^dnice za šaljivo pošto itd. priporoča JH. TICflH - L3UBL3flfiil miw» PJPUJT - Časnikarji med seboj. Nekje sta se srečala dva Časnikarja, dva tovariša, ki drug drugega nikakor nista mogla videti. Pa je rekel prvi: r-Ali niste zdrjič napisali članka o propadanju gledišča?« Drugi gleda nezaupno in pravi: »Kajpada sem ga?.. .< — s Ali veste, da sem našel čudovito stvar v tem članku?« Tovariš se čudi, da mu tekmec izreka priznanje; pogleda mu v oči in meni: ^Čudovito stvar? Vsekakor članek ni bil slab, to že smem reei. A kaj tako čudovitega ste našli v njem?«; — >Klobaso, ki je bila v njeni zavita!« K nekemu posl.mcu pride volilec in ga prosi, naj mu preskrbi kak vojaški naslov. >1, kako pa naj to napravim, dragi moj? Nikoli niste bili vojak in potemtakem nikakor ui- mnl-A MnnaianA /I« l*nl*.____ inutr pi ci ▼ iVvC uu nunv^u n}r>Xti>a/ra tiaalmra F in U-MVC^M -------------- ^ Gospod poslanec,« odvrne volilec smehljaje, »če bi imel pravico, bi vas pač sploh ne potreboval.« I Radio-pomenki Radio smatram za kulturno napravo, namenjeno in dostopno najširšim ljudskim plastem. Da svojemu namenu pri nas ne odgovarja tako, kakor bi lahko, so krive razne okoliščine, n. pr. davek, ki ga drugod ne po-jtnajo povsod, nezadostna jakost oddajne postaje, da bi jo mogli slišati po vsej Sloveniji z detektorjem in reakcionaren poštni pravilnik. So pa še morda druge ovire, vendar danes samo o pravilniku nekoliko. Čitatelj teh vrstic želiš morda prebiti svoj letni dopust na deželi. Vzel bi rad s seboj tudi aparat, ki ti je postal veren drug. Kaj moraš storiti? Biti moraš najprvo strokovnjak v radiofoniji (merila za strokovnjaštvo v pravilniku ni), nato smeš vložiti prošnjo na poštno ministrstvo kolkovano z 20 in 5 Din, tjer natančno navedeš kraje, kjer nameravaš aparat uporabljati Med dopustom načrta ne moreš in ne smeš izpreminjati, saj se ti še lahko pripeti, da pride prvo dovoljenje od ministrstva, ko si že zdavnaj spet v uradu. Drugod, n. pr. v Avstriji smeš aparat prenesti za dobo do treh tednov kamorkoli, da le obvestiš o tem pristojni poštni urad. Za vsako predelavo aparata je potrebno posebno dovoljenje. Nikjer ni povedano, ali velja ta predpis za vsako najmanjšo predelavo, n. pr. vdelavo novega izstikala, ali le za večje, n. pr. predelavo manjcevnecra v več-cevni aparat; tolikomanj je seveda določeno, ali je n. pr. treba prijaviti predelavo 3 cevnega Hartleya v 2- ali 3 cevni refleksni aparat, kar je in ni potem isto. Povsod drugod je običajno, da se naročniku svobodno prepusti, kako hoče aparat predelati, sme se povrhu pečati z amaterstvom, dokler nima to trgovskega značaja, pri nas pa je tako rekoč treba plačati za 25 Din pristojbin, čc se hoče napraviti nov, 5 Din vreden gumb. S predelavo ali zamenjavo aparata pa je ri nas še drug križ: prodajalec ne more ni-:dar predvideti in jamčiti, v koliko bo ta ali oni aparat ustrezal na gotovem kraju; to se ga ugotoviti le s poizkusom Kupec je n. pr. v Beli krajini; zaprosi dovoljenja za 3ceven aparat; ko ga dobi, se izkaže, da je preslab ia zahteva 4 cevnega. V to svrho pa že mora pri poŠti zaprositi za 20 in 5 Din za zamenjavo aparata. Praviloma bi moral zaprositi »a zamenjavo celo, ako hoče nadomestiti n. pr. 2 cevni Autodyne z 2 cevnim Reinartzom, ker se med seboj že bistveno razlikujeta. Lahko pa se kupec tudi izogne riziku ponovnih prošenj; plačati mora potem samo posebnega zastopnika tvrdke, ki z ministrskim dovoljenjem pride na mesto predvajati razne vrste aparatov. — Ali bi ne bilo po zgledu drugih držav umestno, uvesti tudi pri nas poizkusni mesec? Strogi predpisi so imeli namen, preprečiti zlorabe in omogočiti kontrolo. Tak način kontrole pa je danes popolnoma iluzoren. Opozarjam n. pr. na to, da je dovoljeno uvažati iz inozemstva brez predhodnega poštnega dovoljenja zvočnike, nizkofrekvenčne transformatorje in elektronke, ki naj služijo električnemu pojačanju gramofonske glasbe in ki so čisto enaki onim za radio-aparate, vendar ni njihova nabava zvezana z nikakimi drugimi formelnostmi, kot n. pr nabava apara'a za električno masažo. Pa kaj bi na dolgo utemeljeval! Na Silvestrovo je ljubljanska oddajna postaja javno ugotovila, da imamo pri nas >črnoslušce< in to kljub strogemu »Pravilniku«. Navedeni predpisi torej ne dosezajo drugega efekta kot da ovirajo razvoj radija in ž njim razvoj kulture Rajni Cankar je dejal, da so podobni literarnemu Govekarju. Fidelius Pan. Radio-potrpljenje Vemo za različne vrste potrpljenja, zakaj bi ne imeli še radio potrpljenja? Pa poleg radio potrpljenja v obilni meri skusimo tudi rudio-trpljenje. Vsakdo, kdor ima radio, brez razlike ali je takso plačal ali ne. Kdor plačuje, ga ima seveda več in se lahko tudi bolj Jezi. Radio potrpljenje v Ljubljani je »reskeie preskete« (viri: Milčinski!), radio trpljenje tfa kmetih, torej pri nas, je Reka in njena korespondenca. Na Reki so namreč Italijani; ti imajo brezžičen telegraf in le-ta je naSe radijsko po- in trpljenje. N. pr.: Ura je osem zvečer in hočemo h »Trem mladenkam«. Pa oh — obisk je prišel. Telegrafi Tuli, piska, razbija, da moram takoj vzeti dva aspirina, ker bi nam sicer razneslo glavo. Ali: Polna soba očancev in mamic, deklet in fantinov čaka na Sattnerjev zbor. Solospev gre srečno do konca. Toda pri narodnih »pomaga«; telegraf; poiskati moramo drugo postajo, ker so tudi naši živci iz mesenega tkiva. Najhujše je pri poročilih. (Tu bi prosili gospoda napre-dovalca, da bi malo glasneje govoril.) Točno z napovedjo časa zarjove nesramni telegraf in razbija do Edison Bell plošč iz Šelenbur-gove ulice. Le sempatja je razločiti kako besedico. To je naše veliko, veliko trpljenje, ki mora biti tudi potrpljenje, škoda za program, ki ga zvečer skoro nikoli ne moremo uživati. Ali se res ne da temu cdpomoči? V Ljubljani imale le zdaj pa zdaj kak »resk«, tu pa ves večer. Nedeljski program bi želeli, da ostane kot doslej. Za nas kmečke ljudi, ki smo med tednom pri težkem telesnem delu, je prav primerna ta' a lahka miizika, šaljivo čtivO in recitacije. Nikar se ne ozirajte na razne »fine« meščane, ki jim Vidmar iz Škofje Loke ni všeč Napol izobražen mestni človek ne more prave narrdne duše (slovenske še celo neI) razumeti in zato so ta1 a »razburjenja« razumljiva. Dobro, da je bila gospodična štefl a modrejša. Ali ne bi kazalo napraviti še nekaj prist-nonarodnih popoldnevov? Večerov si ne smemo želeti, ker je naše radio-trpljenje le preveliko. Bohinjski radio-očanci. Znaki posameznih postaj Že svojčas je bilo jako težavno razločevali posamezne postaje drugo od druge. S tem da število postaj od dne do dne raste, je pa to še neprimerno težje. Večina si je zato pomagala s tem, da je uvedla posebne znake v odmorih. Počeiek oznak za odmore moramo tekati v Morsejevlh znakih. Početkom programa je z njimi sporočila postaja svoje ime. Še danes se nekatere postaje poslužujejo teh znakov. N. pr. severne nemške postaje (Norag) uporabljajo kot svoj znak HA (— —) po imenu glavne postaje te skupine, ki je Hamburg. Kmalu zatem so prišli znaki z metrono-mom ali urami. Po številu tik-takov v minuti se razpozna postaja. To je pa nekoliko težo in je treba že precejšnje vaje. da človek lahko ugane, katero postajo sprejema. Nemške postaje dajejo 190 do 240 znakov v minuti. MUnchen rabi prav tako metronom za označevanje, a ta priprava oddaja obenem nek ton, tako da se hitro loči od drugih. Toulouse ima metronom, zdmžen z zvončkanjem. Budapest ima zvončka nje, prav tako K8in. Ljubljana Je s svojo kukavico pač najrminalnejša, a v zadnjem času je naša kukavica dobila konkurentko s postajo v Vilni. Brez dvoma je zelo važno in danes že naravnost potrebno, da se uredijo znaki za odmore. Skoro gotovo se bo s tem vprašanjem bavila že ena prihodnjih mednarodnih radijskih konferenc. Metri ali kilocikli? Navadno slišimo ali beremo, da ima ta ali druga postaja tako in tako valovno dolžino. Vendar pa je to merjenje v m c t r i h le pomožen pojem, pravilneje je govoriti, da ta ali druga postaja oddaja s tako in tako frekvenco. Kakor vemo, teče elektrika po žicah, če teče električni tok vedno v eni smeri, pravimo, da je to istosmeren tok. Če se pa smer toku menja tako, da zdaj teče po žici v eni smeri, čez hip pa v nasoroini ter se ta smer neprestano menja po večkrat v sekundi sem in tja, govorimo o izmeničnem toku. število zaporednih menjav smeri toka v eni sekundi imenujemo frekvenco toka. Navadni' izmenični tok ima frekvenco 50, v radiju pa rabimo tok. ki ima mnogo večjo frekvenco, zato se tak tok ime. nuje visokofrekvenčni tok. Namesto izraza frekvenca je zelo v rabi tudi izraz cikel. To jc grška beseda in znači po naše krog. Nemci pa imenujejo to število mene toka v sekundi Hertz, v spomin svojemu učenjaku Henriku Hertzu. Vsaka radijska oddajna postaja je prav za prav velikanska elektrarna, ki proizvaja silno hitro se menjajoči izmenični tok ali visokofrekvenčni tok. Ljubljanska oddajna naprava v DomSulah proizvaja n. pr. tok. ki menja svojo smer vsako sekundo 520.000 krat v eno, 520.000 krat v nasprotno smer. Kakor pri metrih in gramih v večji množini govorimo o kilometrih in kilogramih (t. j. tisoČ-mctrih, ti-soč-gramih). rabimo navadno tudi pri električnem toku i več stotisočkratno menjavo smeri označbo kIlocikel. Kilocikel je tisoč ciklov in pove kolikokrat po tisočkrat se menja tok v anteni oddajne naprave na vsako sekundo. Ljubljanska postaja oddaja torej s frekvenco 520 k i 1 o c i k l o v. M imogrede bodi omenjeno, da nekateri inozemski in tudi naši listi napačno navajajo število kilociklov naše postaje s 530 kilocikli. i Kaj pomenijo potem metri kot označba valovne dolžine? Kakor znano, se v ravni smeri širi elektrika s 500.000 km ali 300,000.000 m na sekundo. Ako sedaj število 300,000.000 delimo s številom sprememb toka na sekundo, dobimo j število, ki nam pove, na kateri dolžini se iz-I vrši ena taka sprememba. To je slično kakor j pri merjenju drugod. Ako n. pr, na 100 m dolgi vodni gladini zavalovi vodni val tokrat v eni sekundi, pomeni, da je ena vzboklina in ena vdorina tega vala dolga deseti del vodne gladine ali 10 m. Isto je pri nredstavi, da električni tok valovi. N. pr. za Ljubljano 300,000.000 : 520 = 577. Oddaja torej na valovni dolžini 577 m. To je pa le pomožen račun. Predstavljali si valove v metrih je kaj težko, dočim je pojem kilociklov bolj razumljiv In tudi bolj utemeljen je znanstveno. Praktično se danes vse ra-I čuna v kilociklih, ne samo pri oddajni frekven-: ci. tudi pri kombiniranih interferenčnih valo-| vih, pri kondenzatorjih v sprejemnih apara-j tih itd., o čemer spregovorimo morda še o priliki. Prav bi bilo zato, ko bi se tudi pri nas oprijeli tega označevanja. Radijska konferenca lanskega oktobra v Washingtonu je celo skle-j nila, naj vsi radijski časopisi označujejo frekvenco v kilociklih. Radio v Rusiji V Sovjetski Uniji je obstojalo I. novem 1928 377 samostojnih oddajnih postaj za kratke valove Od teh je 276 postaj zasebnega značaja in lasi raznih amaterskih zvez. Ostale 101 postaje so last različnih korporacij kolektivnega značaja: univerz, znanstvenih institucij, laboratorijev,...... . . družb prijateljev radia in dr. Oblasti podpirajo tozadevno gibanje v največji meri in dovoljujejo brez nadaljnega name-ščanje še nadalinih odda nih postaj. BaŠ zato stalno in močno narašča število zasebnih in kolektivnih postaj. Zato se ie izkazal dosedanji sistem označevanja posameznih postaj kot nedostaten in s prvim novembrom 1028 sta se Osrednja zveza oddajnih postaj ter Narkompočtel dogovorila za nov sistem na podlagi abecednih črk in devetih okrajev, ki je nanje razdeljena vsa Unija. Moskovska »Izvestja« prinašajo v eni zadniih številk osnutek za načrt programov v letu 1929. Poudarjena so najvažnejša politična poročila o med-| narodnih zvezah, umetnostna, znanstvena in splošna kulturna vprašanja, pa še navodila za organizacijo dela. Nam zapadnjakom, ki smo vajeni lažjih, zabavnejših programov, se zdi ta osnutek pust in do'gočasen. Vendar pa ima precej splošno zanimivih in praktičnih točk, kakor n. pr. Pregled časopisja, zdravstvena navodila, Boljševiški veterani pred mikrofonom, Znansivo v sovjetski Rusiji, Radijski poskusi, Vesti iz osrednjega izvršilnega od- V PffOSlAVO DfTETlETNCE OBSTOJA TRGOVINE NUD.M SVOJEM CSNJINIM ODJEMA'CCH KOMPitTIH DiTIKTOR APARAT, komp'eteo s 1 »■kumulalor»eni. anodno bater jo z antensk m ter zemeljskim materijalom, I slu Din 175.- 3 CIVIN »RADIO SAR" AP RAT, komp'eten z 1 akumu1a»orjem, anodno bateriio, ant nikim ter zemeljskim ma'eri a lom 3 na bolj-limi elektronkami 1 zvočnikom za izredno ceno Din 1950'— • C1VBM »RADIO BAR'* APARAT, kompleten kot zgoraj za igredno ceno Din 2450 - ZVOf/IIK, tipa „RADlO BAR" II. v elegantni in prvovrstni izvedbi' okras vsakega doma, za izredno četo D.n 650 - FRANC BAR-RADIO-«.«..... CTDflll DCIIIHCTnu LJUBLJANA, MESTNI TRO 5/1 NAJSTAREJŠA STROKOVNA' T^bKA TIOVINUE" bora boliševiške stranke, Socialistična reorganizacija vasi, Ura ateistov. In podobno. Pač svojevrstno zanimiv program, ki pozna le malo opernih prenosov in glasbenih ur. Kakor vsa politika sovjetske Rusije! Programi Radio-Ljubljana: Nedelja, 3. lebr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10.30 Elektrika in gospodarstvo, predava ing. Ditrich. — 11 Koncert Radio-orkestra. 12 Časovna napoved. — 15 Sege in običaji koroških Slovencev, predava dr. Rožman; 15.30 Koroške narodne pesmi — poje kvartet »Ljubljane«. — 16 Moji planinski spomini, predava prof. Mlakar. — 16.30 »Slovensko dek'e« v narodni pesmi (2 trompeti s klavirjem); 20 Operni dvospevi ge. Ribičeve in ga. Banovca: 1. Smetana: Prodana nevesta — dvospev — Janko, Marinka; 2. Foerster: Gorenjski slavček — dvospev — Minka, Fran jo; 3. Smetana: Prodana nevesta — dvospev — Minka Vašek; 4 Slov narodne: a) Dobil sem pisemce; b) 2e rože po polju cvetejo; c) Ljub'ca, kje si hodila (dvospevi); 22 Radio-orkester; Poročila in časovna napoved. Poned., 4- febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanie vode, borz. poročila. — 17 Koncert R.-ork. 18.30 Češčina, poučuje g. Novak. — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben. — 19.30 Medicina in mazaštvo, predava dr. Gftstl, primarij bolnice za duševno bolne. — 20 Blejski letoviški orkester iz 1. 1927 pod vodstvom prof. Jeraja: L Foerster: Uvertura h »Go-renjskemu slavčku«; 2. Mendelsohn: Tišina morja (uvertura); 3. PuCcini: »Tosca« (fantazija); 4. Lehar: Praznik ciganov (uvertura); 5. Boito: Mephistophe-les; 6. Nedbal: Valse triate; 7. B. Ipavec: Uvertura k operi »Teharski plemiči«; 8. Smetana: »Prodana nevesta« (fantazija). — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Torek, 5. lebr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-on.estra. — 18.30 Zima in zimska turistika, predava g. Pavel Kunaver. — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30 Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov. — 20 Slovenski klavirski večer ge. Osterc-Valjalove: 1. Zepič: Sonatina; 2. Osterc: Preludij in valček. 3. Mirk: Jugoilov. rapso-dija; 4. Vilhar: Kolo; 5. Pavčič: pesem; 6. Mirk: Capricdo; 7. Vilhar: Scherzo; 8. Premrl: Otroški plesi; 9. Osterc: Valček in koračnica; 10. Kogoj: Prva suita; 11. Prohazka: Silhouette; 12. Prohazka; Promenada iz cikla »Karneval«; 13. Vi har: Oavotta; 14. Mirk: Izluetre; 15. Mirk. Bagatelle. ~ Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Sreda, 6. lebr.: 1330 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. - 19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Ma-rovec. — 19JO Naše sosednje države, predava dr. Valter Bohinjec. - 20 Plesna glasba, izvaja Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved Četrtek, 7. lebr.: 12.30 Reproducirana gla«ba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13 30 C4..I. .. ;H l_________«.,,. .. ,/______. n.ji. vnaujv iu uuiui« |X>lUCim — II rVUtltCIl KIUIO- orkestra. — 18 Češčina, poučuje g. Novak. — 18.30 Pride ovanje krme na njivah, predava ing. Rado Lah. i 10 Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19 30 Zgodovina Slovencev, predava prof. S. Kranjec. — 20 V LASTNEM DONU RESNIČNO DOBER KONCERT SAMO Z AMPUON ZVOCNIKOri Pevski solistični večer (g. Jarc, pri klavirju g. Kogoj). - Radio-orkester. - 22 Poročila in časovn* napoved. Petek, 8. lebr.: 1230 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13-30 Stanje vode in borzna poročil«. —• 17 Koncert Radio- spomenikov, predava dr. Štele. 20 »Pesmi naših bratov« v godalnem orkestru Dravske divizije. — 22 Poročila in časovna napoved. Sobota, 9. lebr.: 1230 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reprod uclranaglasba. — 13-30 Stanje vode in borzna poročila. — " orkestra. — 18.30 Delavska ura jročila. — 17 Koncert Radio-vrka ura — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30 Psihoanaliza in umetnost, predava g. Bartol. — 20 Prenos opere. 22 Poročila in časovna napoved. Nedeja, 10. lebr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz iranč. cerkve. — 1030 Elektrika in gospodarstvo, predava ing. Ditrich. — 11 Koncert Radio-kvarteta. 12 Časovna napoved. — 15 France Vidmar, narodni pevec, poje svoje p*smi. — Lahka glasba. -<- 20 Veseli predpust, izvajajo St. Peterski pevd. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi t Nedelja, 3 februarji. Zagreb: 11 Moderna italijanska instrumentalni glasba. — 17 Plesna glasba. — 2035 Violina. — 22 Inozemske postaje. — Praga: 10 Gospodarske ' '-----' 1630 Tam- 1930 O starih plesih. — 22.20 Ciganska godba. — Stattgart: 12 Promenadni koncert. — 15 Predavanje o rivTjeri. 1530 Vesele nemške opere. — 20 Hochstapler. — 2230 Kavarniška glasba. — Toulouse: 13.45 Operni * 2130 Kon> predavanje. — "11 Orgelski koncert burice. — 1930 Simfonični koncert spevi. 14.10 Argentinski orkester, cert. — Bern: 1030 Protestantska pridiga. — 1530 Popoldanski koncert. — 20.30 Drama. — 22 Orkester.— Katovice: 10.15 Služba božia. — 14 Ver-stveno predavanje. — 15.15 Simfonični koncert ttttS«. 2030 Večerni koncert iz Krakovega. — 2230 Plesna glasba. — Rim: 10 Cerkvena glasba. — II Dante, XII. spev. Vic. — 13 Trio. — 20.45 Instrumentalna lirična glasba. — Berlin: 1430 Gospodarsko predavanje. — 15. 30 Pravljice. — 1630 Lahka glasba. 19.15 Šport. — 20 Karneval. — Nato plesna glasba. Dunaj: 10.20 Orgije. — 11 Liszt »Missa ChortliS«. 12 Simfonični orkester. — 1530 Danski simfonični orkester. — 19.05 Komorna glasba. — 20.05 Drama, nato večerni koncert. — Milan: 1030 Cerkvena glasba. — 1230 Kvartet — 17.15 Ciganski orkester. 2030 Opera Le Villi (Puccini). — Budapest: 9 Kozmetika. — 12 Zvonenie — 12.15 Simfonični orkester. — 17.25 Lahka glasba. — 19 Petje in vijolina. 20 Vojaška godba. — 22.30 Ciganski orkester. — Varšava: 12.10 Simfonična matineja. *- 15.15 Prenos simfoničnega koncerta varšavske filharmonije. — 18.20 Popu'arni koncert. — 2030 Prenos iz Krakovega. — 22.30 Plesna glasba. Pottedeljek, 4. februarja. Zagreb: 13 30 Plošče. - 1730 Prenos glube iz Europa kina. — 20 Angleščina. — 20.30 Prenos Orkestralnega koncerta iz Berlina. — Praga: 1230 Opoldanski koncert. — 16.20 Higiensko zgodovinsko predavanje. — 18.25 Delavska ura. — 20.30 Prenos iz Berlina. — Stutteart: 16.15 Popoldanski koncert 18.45 Juristično predavanje. — 20.15 Simfonični koncert ruske glasbe — Nato Karneval. — Bern: 16 Orkester Aversano. — 16.30 Knjižna ura. — 19 Esperanto. — 20 Simfonični orkester. — Katovice: 16 Plošče. - 1735 Prenos iz Varšave - 19.10 Po'jščina. — 20 30 Prenos iz Berlina. - 2230 Ples-na gjasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Koncert filhar« monične akademije. — 20.45 Karneval. — Berlint 16.30 Lahka glasba. — 1730 Recitacije — 2030 Mednarodni radijski koncert Seidler-Winklerjevega orkestra. — 2230 Ples. — Dunaj: 11 Kvartet — 16 Popoldanski koncert. — 19.20 Dunajske premi, iere. — 20.05 Franc Steiner poje Visoko pesem Sa-lamonovo. — 20.30 Orkester. — Milan: 11.15 Plošče. 12.30 Kvartet — 1630 Kvintet — 17.20 Otroško /tetie. — 23 Jazz. — Budapest: 9.15 Ciganska godba. 12.20 Trio. — 17.40 Sramel. — 1930 Filharmonični koncert. — 17.55 Lahka glasba. — 2030 Prejo« i* Berlina. — 22.30 plesna glasba. Vrelec ,, TEMPEL uporabljajte kot namizno vodo. primešajte jo vinu, ker razkra ja zgrat ju škodljivo vinsko kislino. Uporabi lajte jo nadalle s sadnimi sokl, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pt- Vrelec „ STYRIfl ^am z največjim uspehom zdravi žolodčne čire, kakor n rt u/it" ludi ka,ar želodca ,n 6nr-Vielec „DCNAT je po svoji koncentraciji naj. močnejSn itoseflaj znana zdravilna voda. Z najboljšim us >e-hom Jo predpisujejo z.frav-nilii pri žolčn h kamnih, pri zaprtju, pri sladkorir bolezni, kakor tudi pri gihtu in he. meroidih. Ž htevsjie KON^ŠPO 35 i t i If O po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah. Liturgično gibanje Pij X. je kmalu po svoji izvolitvi za papeža Izjavil: Udeleževanje vernikov pri liturgičnih (cerkveno-obrednih) opravilih jc bil prvi vir krščanskega duha. Razna so sredstva, s katerimi se morajo voditi nazaj h Kristusu množice, ki ne znajo več pota v Cerkev, vsako' ima posebno vrednost. A udeležbo vernikov pri liturgičnih opravilih imenuje papež prvenstveni vir krščanskega duha. Ta udeležba pa seveda ne obstoji v sami prisotnosti v cerkvi morebiti radi sveča-nestne lepote ali neke vrste teatraličnosti ali radi lepe glasbe in umetnega petja, ampak pomeni »oživljanje pri liturgiji sami v bistvu, predvsem daritvi sv. maše. Isti Pij X. je zapisal v katekizmu (apk. II. št. 2): Prazniki so ustanovljeni vprav zato, da daje občestvo Bogu v svetiščih najvišji kult molitve, slave, zahvale, zadoščenja V teli praznikih je vse urejeno in prirejeno za različne okoliščine: obredi, besede, petje, zunanja opravila in sicer na način, da se vtisnejo globoko v dušo skrivnosti in resnice, ali dogodki, ki jih slavimo, ne da se rodijo čuvstva in primerna dejanja, če so verniki poučeni o tem in če hečejo praznovati te dneve v duhu, ki ga Cerkev v svojih navodilih namerava širiti, bi se zelo oživila in utrdila vera, pobožnost in vzgoja v religioznosti in tako tudi celo krščansko življenje. Pij X. pa je v okrožnici o prazniku Kristusa Kralja znova povdaril notranji namen in pomen praznikov in hturgije. Za verski pouk ljudstva in za dviganje k veselju notranjega življenja imajo vsakoletni prazniki svetih skrivnosti mnogo več učinka kakor najgloblji bogoslovni dokazi; dočim so namreč ti namenjeni za manjše število in le za izobraženejše ljudi, pa cerkveni prazniki razmajejo in poučujejo vse vernike. Verski dokazi govore samo enkrat, prazniki pa takorekoč vsako leto in vedno, — dokazi so predvsem za razum, prazniki na v korist celega človeka, za um in srce. Da, Ker sestoji človek iz duše in telesa, je treba, da ga zunanje praznovanje svetih dni tako prevzame in vspodbudi, da se po raznovrstni lepoti svetih obredov obilno navzame božjih naukov, ki mu morejo, ko so mu prešli v kri in meso, služiti v napredovanje duhovnega življenja? Prazniki so nastajali ali drug za drugim, kakor je zahtevala potreba in korist krščanskega ljudstva, namreč ko je bilo treba ljudstvo v splošnih nevarnostih hrabriti ali obvarovati od razširjajočih se krivih ver in zmot, ali če je bilo treba ljudstvo nagniti, da bi kako versko skrivnost ali delo božje dobrotljivosti z večjo pobož-oostjo slavilo. V času, ko tako kličemo po verski obnovi in poglobitvi, je zato liturgično gibanje dobro znamenje." Čemu papežu neodvisno ozemlje ? Časopisje; poroISa o pogajanjih in razgovorih med Vatikanom in Kvirinalom zastran rešitve rimskega vprašanja. Po časopisnih vesteh bi bili zaznamovati že konkretni predlogi, ako ne že celo delni konkretni zaključki. Cerkev molči. Vendar se zdi, da bi smeli časopisnim vestem verjeti toliko, d> se res vrše razgovori in da stoji sveta stolica na stališču, da ji Italija vrne vsaj kos ozemlja v neposredni bližini Vatikana kot popolnoma samostojen teritorij, kot neodvisno last papeževo. Ako bi prišlo do tega, da se gotov del rimskega ozemlja izloči iz italijanskega državnega ozemlja, tedaj bi to značilo nekako obnovo cerkvene države, seveda v skrajno majhnem in okrnjenem obsegu. Papež bi postal neodvisen svetni suveren vatikanskega ozemlja, od nobene državne oblasti odvisen. Da je neodvisno ozemlje za papeštvo velike cažnosti, to stoji. Če papež biva na svojem, če najvišji Cerkveni uradi poslujejo na papeževi zemlji, je res zajamčena papeštvu tista neodvisnost, ki jc potrebna za izvrševanje njegovega vesoljnega, nnd-oarbdnega in nadnarodnega duhovnega poslanstva. Cerkveno državo je itak rodila potreba, da je papež resnično in očividno svoboden in neodvisen. Čim je Cerkev zmagala z duhovno silo poganski Rim, se že začenja razvoj svetne neodvisnosti in državne samostojnosti papežev. Zgodovini sama je pokazala, kakšne neodvisnosti treba vrhovni in vesoljni službi papežev. Krščanski svet je čutil, da je z nalogo papeštva nezdružljivo, da bi bil papež podanik kakega vladarja ali da bi imel zajamčeno neodvisnost le po milosti in preklicljivem priznanju kake države. Vesoljna naloga papeštva terja, da so papeži resnično in očitno svobodni. Vlada cerkve more biti uspešna le tedaj, če z vrhovnim poglavarjem morejo vsi narodi svobodno občevati in Če niore papež vršiti svojo službo brez nevarnosti zase in za svoje urade. Taka neodvisnost papežev je najbolje, v danih razmerah skoro izključno zajamčena le po neodvisnem ozemlju. Naj bi tudi kaka država priznala papežu suverenost, kakor n. pr. Italija v garancijski postavi, to ne bi bila resnična neodvisnost papeževa, to bi značilo le preklicljivo državno milost. Ni pa dovolj, da je papež pravno neodvisen. Njegova neodvisnost mora biti narodom očitna. Lo todaj bodo narodi zaupali v njegovo nepristranost. Udje Cerkve so pač ljudje. Vesoljna cerkev obsega prerazlične narode. Papež jc cerkveni poglavar narodov, ne oče enega naroda, ampak oče narodov zemlje. Da je papež svoboden, od državnih obla3ti in nacionalnih gibanj neodvisen, to je najbolj očividno, ako ima lastno ozemlje. Papež ni za to ali ono državo samo, ne le za ta ali oni narod. Zato tudi ozemlje, kjer papež prebiva in uradujejo nje-onvl uradi, no bodi memlfn te ali ono države, tecra lil --- ----- u — aH onega naroda. Le tako je dan pogoj za splošno zaupanje krščanskih narodov v papeštvo. »Vsakdo ve, kako se je zgodilo po posebni božji previdnosti, da je sredi velikega števila in različnosti svetnih vladarjev prišla rimska eerkev v posest od nikogar odvisnega svetnega gospodstva, dn no bi bil najvišji škof iu pastir v Rimu nobenemu vladarju podložen in da bi mogel od Kristusa samega za vladanje cerkvo mu izročeno najvišjo oblast izvrševati po vsej zemlji popolnoma svobodno.t Tako Pij IX. v okrožnici z 18. junija 1859. Trditev, da bi odprava cerkvene državo izredno mnogo pomogla svobodi in sreči cerkve, je Pij IX. obsodil v silabu. Politična samostalnost papežev — očitna in zajamčena po neodvisnem ozemlju daje papežu nov naslov njihovega mednarodnega položaja. Mednarodna je njihova vrhovna cerkvena služba. Suverenost, Iti jo papežu daje njegovo vesoljno duhovno poslanstvo, utemeljuje papežem mednarodno stališče, ki ga imajo ludi sedaj, ko so brez svoje države. Toda popolna državna samostojnost jim poveča možnost, da morejo v mednarodnem svetu vse lažje in vse uspešneje vršiii svoje veliko poslanstvo krščanske pravice in vesoljne ljubezni. Svetovna vojna in zgodovina Društva narodov pričata, kako pa<-peštvu otežkuje njegovo mednarodno delo dejstvo, da nima več svoje države. Ne smemo si prikrivati, da tudi politična neodvisnost, ki jo papeštvu daje neodvisno državno ozemlje, ni popolna. Na zemlji pač raja ni in zato tudi ne popolnosti v človeških tvorbah. Zgodovina priča, da je bila ravno cerkvena država marsikdaj povod in vzrok politične odvisnosti papežev. Za-padni cesarji so bili zaščitniki cerkvene države. Zaščito so vršili po svojih zastopnikih v Rimu. Ob propadu cesarske moči so se razvili strankarski boji v Rimu. Žalostni h zgodb 10. in 11. stoletja v zgodovini pajiežAv je kriv pohlep plemenitaških rodbin po svetni oblasti in dohodkih cerkvene države. Tudi finančno težave so stiskalo cerkveno državo. Ko se je n. pr, po 1 1800. skrčilo papeževo ozemlje z 41.167 km- na 12.803 km', je bila cerkve-na država pasivna dežela z hiti 2 milijona prebivalcev Skoro vse redne dohodke eo požrle obresti državnih dolgov. Od približno 25 milijonov dohodkov je šlo 22,5 milijonov za obresti državnih dolgov. Toda kljub temu je sodil Napoleon, ko jo bil še samo konzul, da je, samostojna cerkvena država za duhovno vod»t»o najboljša in najdobrotnejša ustanova, ki si jo moroino misliti. Dejal je: Papež je izven Pariza in to je dobro; ni v-Madridu, ni na Dunaju, zato prenašamo njegovo duhovno oblast. Ko je Napoleon na sv. Heleni pisal spomine, j jo odkril svoje načrte s papežem. Skušal jo prenesti papeževo prestolico v Pariz! Tako bi odtrgal papeževo svetno gospodstvo od duhovnega. Papeža bi bfl tedaj izredno povišal. »Napravil bi ga bil hi idol. Toda imel bi svojo rezidenco v moji bližini. Jas bi bit lahko vladal religiozni iu politični svei. Moji koncili bi bili zastopstvo krščanstva in pnpež samo njih predsednik.« Leon XIII. pravi v pismu kardinalu Rampolli z 15. junija 1887: »Doslej jc bilo edino sredstvo, ki se ga je poslužila Previdnost, da pi imerno varuje svobodo papežev, njihova svetna suverenost; in če jo to sredstvo manjkalo, so bili papj« ali preganjani ali vjeti ali izgnani ali gotovo v .'anju odvisnosti in v trajni nevarnosti, da jih za ■ m eden ali drugi navedenih nasilnih položajev.« Te besede dveh velikih duhov pač jasno odpirajo vsakomur pomen državne neodvisnosti papežev in zato tudi pomen neodvisnega papeškega ozemlja. Jva duh Avtor „ Življenja živali" (K stoletnici rojstva Alfreda Brehma.) Brehmovo življensko delo »Življenje živali« spada h klasični prirodoslovni literaturi in je danes obče priznano. Utrlo si je pot v najširše kroge in sloje, si osvojilo simpatije vseh prijateljev in ljubiteljev žive prirode in zadnje čase doseglo priznanje tudi v svetu stroge znanosti, ki je začetku zrla precej previdno na Brehmovo popularizacijo zoologije. Brehm je bil prvi, ki je živalski svet prikazal v novi luči; pri njem so živali res postala živa bitja, kojih polno in bogato življenje je znal opisati naravnost umetniško nazorno, — dočim sta se običajna znanost in šola še držali okostenelega in suhoparnega obravnavanja živalstva. Njegova napaka pa j? bila, da je vzel za svoje delo za podlago vseskozi darvinizeih in življenje živalf nekritično preveč priličil človeškemu. Rodil se je Alfred Brehm v Unterrenthendorfu v nemški državi Sachsen-VVeimar. kjer je bil oče protestantski pastor, znan lovec in znamenit poznavalec ptičev. Poleti 1847. je vzel baron Miiller Alfreda za spremljevalca na ekspedicijo k Nilu, kjer si je nabral polno izkušenj. Neto se je B., potem ko je bil napravil še drugo ekspedici.io v Egipt, lotil študija prirodoslovja. Študiral jo v Jeni in na Dunaju (1853—1856). Takrat je objavil svoje »Rei-seskizzen aus Nordostafrika« in napravil celo vrsto popotovanj. L. 1863. je začel izdajati svoje ve'iko delo illliistricrtos Tierkbcn« v 6 zvezkih, ki ga je dokončal, do 1. 1860. Takrat se .ie poskusil tudi or-ganizatorično, skušal je reformirati hamburški zoološki vrt in pozneje berlinski akvarij. Po 1. 1874. je zopet popotoval, bil je v Sibiriji, šppnlji in pa Avstro-Ogrski, kjer je prišel v tesne stike s prestolonaslednikom Rudolfom. Izsledke svojih raz-isknnj je objavljal v časopisu »Gartenlaube . Leta 1883. je bil v Severni Ameriki; nepričakovana smrt žene in dveh sinov ga je močno potrln, huda malarija in Briglitova bolezen lin ledvicah sta izčrpali njegove sile, umrl je 11. okt. 1883. Brehmovo ^Življenje živali, je izšlo v vcc izdajah. Zadnia velika izdaja v 14 zvezkih je izšla v Lipskem pri Bibliografskem inštitutu v letih 1913 do 1922. Poleg velike izdaie obstoja še krajša ljudska izdaja v 4 zvezkih. Založnik Reci a m je ob stoletnici svojega obstoja priredil novo popolno jubilejno) izdajo Brehma v 8 zvezkih. Spremenil je. obliko, lak j da majhne priročnike lahko vzamemo seboj ua popotovanje ali ekskurziio. Nova izdaja je nre"ledana in prirejena od strokovnjakov, ki so Brehma spravili v sklad z izsledki sodobne ve le in korigirali njegovo enostransko darvinistično podlago. Celotna izdaja prinaša 320 enobarvnih in 64 barvnih slik, posamezni zvezki slane.io po 6 mark (približno 85 Din). Doslej so izšli zvezki 1—6, (1—3 prinaša sesavce, 4-5 ptice, (i plnživce, krkone in ribe}, 7. zvezek bo prinesel žuželke in 8. pa nižje živali. Poljske km iz. novosti v I. <928 Po vojni se število letno izdanih knjig na Poljskem stalno dviga, saj je skrb za razširitev knjige v najširše narodove plasti eno izmed glavnih kulturnih prizadevanj mlade države. V kaki smeri se vrši to delo, bo mogoče poročati drugič, danes bi opozoril, rad le na važnejša dela, znanstvena in literarna, ki so izšla na Poljskem v preteklem letu. Izmed pesnikov je treba najprej omeniti Julij a u a T a w i m a, ki je v preteklem letu izdal svoje »Zbrane pesmi.. fawlm je največji pesnik povojne poljske literature, čeprav jo židovskega pokolenja. 1'oleg njega je treba imenovati Kazimira W i e r z y n s k c g a , čigar Olimpijski lovor« je vzbudil občudovanje tudi v inozemstvu Eno prvih mest v sodobni poljski liriki zavzema ludi A nt. S1 o w 1 itt 8 k i (Žid), ki je znan tudi kot dramatik. Tudi on je izdal svoje -»Zbrane pesmi« Vse tri knjigo so izšle v isti založbi F. H o e -sicka v Varšavi. Njim ob strani je treba uvrstiti nesnico Kazimiro 111 r. k o w I c z 6 \v n o. Ona je najedličnejši ženski lirik povojne poljske, literature in je lansko leto Izdala dve zbirki, namreč »Ogledalo noči« in »lz globočine srca-. Izšla pn jo seveda polen teli šc cela vrsla zbirk neznatnejših pesnikov med katerimi naj kol avantgardista ■ nejkla-sicistov omenim Roman a B r o n d s t no 11 e r a , ki Je izd") zvezek pesmi jiod naslovom »Jarem«. Tudi B. je Žid. a m sme Najmočnejše se pač razvija nova poljska proza katere največja pridobitev v preteklem letu je go> tovo »Lenora« Julija Kadena-Baudro\v-s k c g a , roman, ki smo ga že omenili v tem listu. Poleg tega velikega literarnega uspeha mu je to leto prineslo državno nr.grado. Njegov brat Jurij B a u d r o w s k i je izdal to leto povest Iz pomorskega, ribiškega življenja z naslovom »Sipina«. V nadaljni vi-sti je treba omeniti povest S i g m u n d a K is ie I e vvs k ega pod naslovom >Amerikanka-, dalje V la d i m i r j a Perzynskega -Dva človeka« in ..Znamenje«, kjer se nam kaže kot dober opazovalec in risar situacije, v čemer nam je pač iskati vzroka dejstva, da se je poskusil tudi v pisanju komedij, ki so v Varšavi često na repertoarju. Poteg tega je izdal Jurij Kosovski razen zbirke vojnih novel »Zeleni kader« (zanimiva paralela z našim .vCprceml) tudi povest »Lažnik«. Najnovejše 'dejo Andreja Struga je »Sreča in bogastvo blagajnika Pevca«, kjer nam riše epikurejsko življenje povojnega časa, dočim se dejanje »Središč na meji«,, povesti Jurija Konrada Maciejovv-s k e g a godi na ruskih revolucijinih tleh pravtako kakor dejanje v romanu Stanislava R e m b e -ka z naslovom »Pogon r. A. F e rdi nad Ossen-d o w s k i je izdal dve zbirki eksotičnih potesti, izmed katerih nosi ena naslov »Orlica,-, druga >Bcli kapitanpoleg tega ph še zgodovinski roman iz časov Sigmunda III. z naslovom »Pod poljskim praporom«. Izmed novelistov bi bilo omeniti pred vsem P i 61 r a C h o y n o w s k e g a in V a c 1 a v a G r u -| binskega, čigar zbirka ima naslov »Človek s ! klarinetom«. Izmed pisateljic je treba omeniti na i prvem mestu Zofjo Nalkov.-3ko in njen »pro-vincijcnalni roman« »Napačna ljubezen«. Poleg rje je najvežnejša M a rja K u n c e w i czo w n a , ki je v preteklem letu izdala knjigo z naslovom »Obvaz 'moža«. Ona pripada mlajšemu pisateljskemu poko-I/mju, prevtako kakor njeni vrstnici liana Mort-k o v i c z o \v n a in E v a S z e I b e r g. Prva je fivtorica »Spomladne bolesti«, dočim je druga dala naslov svoji knjigi -Deklica z vodnim metuljem . Filmska umetnost Mlada švedska igralka Greta Ga v b o s? je zadnjih par let pridobila precej priznanja in občudovanja po vsem svetu. In to mislimo precej po pravici, kaitl ustvarila je poseben tip ženske, ki ga v tej obliki ne doseže nobena druga sodobna filmska umetnica. V obrazu ima čudovito izrazim moč, ki jo stopnjuje še z igro vsega telesa. Skrivnost njene moči je v tem, da zna vso dinamiko notranjega doživljanja in dejanja zadržati in udušiti. Zato je njeno igranje nu zunri pravzaprav vedno isto in ne pozna podrobnih nljans in variacij (le v filmu*"»'Renat: je igrala z obsežnimi registri, a mislimo, da no toliko posrečeno). Marsikdo bo sodil, da za njenim igranjem nc tiči nič, da očara le s svpio vnaniosi-o. Kdor zna gledali njeno Igro na platnu,' temu ne bo md»el pritrdili. Toliko v splošnem o njej. O njenih filmih, ki so doslej bili ludi že v Ljubljani, treba ugotoviti, dn niso bili vsi enakovredni. Znčelniški njen film »GBsta Beri Ing.-ni bil nič posebnega, naslednja dva filma -./.eni demon in »Valovi strasti; (zakaj vedno tako preračunano čudni in netočni naslovil?) sta bila z igralske strani zelo dobra, fi'm po Sudermannovi noVeli ni bil uspešen, »Ana ICarenina« je bila po igri Grete Garbo tehtna, n sicer z ozirom na Tolstega največja laži-umetnost ali kič. Današnji film Grešna strast« zopet znova dokazuje, da limot-ndst Grete Garbo pada. V nekaterih scenah je zopet neprekosijlva in tudi sicer da vsaj drami močan žig svoje osebnosti, film sam pa (ki ima zopet bedast naslov) ni nič posebnega. Raflnlrnno prikrojena senzacionalna in napeta fabula, dejanje roži ran o dobro od Freda Nibla, oprema prccej razkošna, a sicer šund. Mlada Italija Pole-r Bontempellija spada Corrndo Al-varo nedvomno k najboljšim prozalstom mlade Italije. Bedimo odkrili, italijanska literatura zad-njega čnn v primeri z drugimi narodi ni imela bas mnogo talentov evropskega slovesa. Po večini «c> nam mlado veličine Italije nudile ali le nekaj tradicionalnega aH pn nekaj kar je bilo posneto po mladi Franciji. Od njih se loči Alvaro po svoji robustni prvotriosli. -- NI samo originalen, temveč tudi originalen. Izven svojo domovine si je pridobit priznanje najprej v Franciji, kjer ga jo sprejel celo Coinnierce«, ekskluzivna literarjia revija velikega 1'aula Val6ryja V Nemčiji bodo prihodnjič izšle njegove izbrane, novele. Alvaro izhaja iz Kulabrije, iz zdrave kmetske rodbine. Oče je bil nižji oficir. Sin je poslal najprej žurnalist, pred štirimi loti je pustil ta posel in se posvetil literaturi. Sedaj živi v Rimu. Objavil jo tri zvezke novel in po Vesti, en roman, en zvezek pesmi. Nedavno je Alvaro govoril o današnji literarni Italiji. Prizmi ie, da italijanska moderna pazljivo zasleduje dogodke izven domovine, zlasti francoske, ruske in nemške, Pri tem ji pomaga žurnali-zem, ki že od nekdaj goji slike ?. inozemstvom. A o kakem vplivu nemštva ali francoskega duha noče nič slišati. :-,0 kakem nemškem vplivu na na Se slovstvo ne moremo več govorili. A tudi o francoskem ne. Odmev ruskih odkritij smo tudi mi fculi. Trenutno se močno ukvarjamo z angleškim slovstvom. Novi Američani še nišo prodrli do nas. Literarni boj pa, ki se pri nas bije že dve leti, so bo miesel med starimi in modelnimi, me.I Iradicio-linlisti in literarnimi Evropejci, uli kakor pravimo mi, med »Strapaese« in »Straolltft«. Bontcmpelll jo hotel s svojim časopisom - 900« zanesti nov element v italijansko slovstvo. Mislil je na realizem, pobarvan s fantazijo. Neke vrste misticizem resničnosti. Curzio Suckeri-Mnlaparte, njegov današnji nasprotnik, mesto tega propagira povratek k čisti tradiciji. A tradicij imamo pri nas najmanj dvoje.s Alvaro pravi dalje, da potrebuje današnja Italija dobrega naraščaja. In lega naraščaja je razmeroma dosti. Novela in esej se danes goji v Italiji v vso skrbnostjo. Dnevniki prinašajo dobre tejitone, na taki zvani »tretji strani« dobimo danes najboljšo te vrste. A tudi roman napreduje. »Se je Italija dežela glasbe in slikarstva-, pravi Alvnra, ■ a jaz vidim že postanek našega literarnega stoletja.'; Ljubljanska drama t Utopljenca Veseloigra v 3. dej. L Neslroy. Rež. O. Sest. Gospod O. šest je najbolj burkast moZ v naši drami, zato je razumljivo, da nam jc poskrbel tudi za pust v gledališču. »Utopljenca sta namreč za •gravce in gledavce pravi pust in boljše soigre vseh navzočih si ni mogoče misliti. Prav bi bilo, ko bi napisali tudi pustno kritiko, toda sloves o igri gra gotovo že med občinstvom, ki si bo to stvar gotovo ogledalo in mu bo v teku dogodkov vse jasno, dn imamo tudi mi prav. — Nestroy-a pa si sicer brez Dunaja težko mislimo, zato tudi zmisel burkaste veseloigre visi za nas bolj v zraku, ogreje pa nas brezmejna dobrosrčna morala, kako se spokori gospod Štefan Pečenka in se otrese svojih prijateljev. Kaj več pisati bi ne bilo primerno. Odlično igro je pokazal g. Levar, vendar je bil v ospredju bolj g. Kralj s svojimi kupleti. G. Levar je odlično nastopil tudi kot pevec. Sicer pa v tej smešni in raztegnjeni igri ni treba vsakemu sodelavcu posebej braniti umetniške časti, predvsem no g. Cesarju, ki je odlično podal Janeza Bučo in tudi gdč. Ra-kerjevi ne, saj se je posebej žrtvovala v petju, igri in toaleti. Vsakemu času svoje. F. K. Jugoslovanska knjigarna je izdata in založila: UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesorja Orožna odgovarja vedno bolj rastoči potrebi. Pričujoči učbenik z lahkoto in temeljitostjo obenem uvaja v po- \ polno znanje češkega jezika. (Cen« ,as»« Uroš. 40, vez. 50 Din.) , Karla zgodovinskega razvoj« Kraljevine Srbot;' e Hrvatov in Slovencev 1801—1918. Priredil A. Zavrl. Merilo 1 : 1,250.000. V dveh izdajah. Priročna izdaja v cm 34 krat 50. stenska izdaja v cm 25 krat 110. Založila Oblastna zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, tiskala J u d o s 1 o v a n s k n tiskar-n a v Ljitbljuni. Cena priročne izdaje 8 Din, stenske izdaje na platnu s palicami 280 Din. Priročna karta je že izšla in se dobiva pri Oblastni zalogi in po vseh knjigarnah, stenska pa izide koncem februarja 1029. — Karta obsega zgodovinski razvoj od leta 1804. dalje, ko je bila po srbskem vstanku dana prva osnova za svolodno narodno državo. Tu torej prireditelj začenja in prinaša za Srbijo v posebni barvi takratni belgrajski pašaluk, nato v drugi barvi pridobitve iz leta 1883., pridobitve iz 1878., iz 1913. in pridobitve po letu 1918. Na sličen način ima za Črno goro najprej njen obseg leta 1804., nato pa pridobitve iz leta 1859., 1878. in 1913. Na ozemlju bivše Avstroogrske ima zaznamovane Ilirske province, Vojno krajino, Srbsko vojvodino, avstrijsko-ogrske kronovine, pridobitev iz, 1878. in leta 1918. osvobojeno ozemlje. — Na karti so dalje označena vsa važnejša bojišča v tej dobi (na pr. Sarajevo 1878. itd.), sedanja državna meja, meje bivše kraljevine Srbije in črno gore ter meje cvstro-ogrskih kronovin. — Karti je zelo pregledna In neobhodni pomočnik pri zgodovinskem pouku v vseh šolali, kajti historični atlanti. ki so sedaj pri nas v rabi, tega no vpoštevajo; vrli tega so dragi. Tudi tehnično je Jugoslovanska tiskarna karto odlično izvršila. Razuri šol naj bi si jo nabavil tudi vsak izobraženec, ker le s to karto v roki si bo mogel nazorno predočili dogodke Kranjčeve zgodovine Srbov ali Malove zgodovine slovenskega naroda I Yvoannu, Gall in Joso Rogacevski, prva slavna operna diva, ki poje v Metropolit.ntu v Nev yorku in na milanski Scnlt, drugi pa eden najboljših tenoristov sveta, bosla najbržo v kratkem gostovala v Zagrebu, ako so ne razbijejo pogajanja za honorar. — Hrvatska Prosvjeta, revija hrvatskih kato-iiskih kulturnih delavcev. Ima dva prispevka The murders of the Rue Morgner (Morilci v ulici Morgue). Od te knjige sta dozdaj znana lia celem svetu samo 2 izvoda prve izdaje. Kupil je najdeni izvod znani repnracijski izvedenec Ov en Votmg za 25.000 dolarjev. • Mauricc Macterllnck. kojega »Modro plico- t"o nedavno zopet igrnli z velikim uspehom v pariškr ■ Odeonu — glavno vlogo icrra pisateljeva Žena • pripravl ja novu dela. — Napisal bo nadaljevan ie Modro ptice, pod naslovom »Resnična zaroka- in -nuje zbirko svojih modroslovnih razmišljanj, ki bo izšla pod naslovom -.L' Ksprit de rUniverse.-. Mete s/ fl / / / m ve/d m/meii? Med življenjem in smrtjo Kakor je nedavno poročal tudi naš list, sta izvršila ruska učenjaka S. J. Cičulin in S. S. Brjuhenko presenetljiv poskus z odsekano pasjo glavo in umetnini srcem Sedaj poroča o tem poskusu Brjuhenko sam v berlinskem časopisu »Umschau in Wissenschaft und Technik«. Psa so pred operacijo močno omotili s kloroformom in podobnimi sredstvi. V žile so psu vbrizgali sredstvo, ki preprečuje, da se kri ne strdi. Pripravili so >srčni stroj«, to je električen aparat, ki naj bi pasji glavi poganjal kri v žile. Nato so z največjo previdnostjo začeli psu rezati glavo na način, da krvni obtok niti za trenutek ni prenehal, niti tedaj, ko so jo odrezali in zvezali z umetnim srcem. Z levom sla se srečala Krotilec zveri Jožef Delmont, ki je mnogo let sam hodil lovit divje živali v Afriko in Azijo, pripoveduje: Po trudapolnem dnevu v tropski vročini, smo se ustavili pred črnskim kralom (vasjo) in postavili šotore. Ko smo nakrmili ujete živali, ki so site in z vsem oskrbljene ležale v svojih ozkih kletkah in so moji črnci sedeli okolu ognja in žlobudrali, sem vzel svojo svesto prijateljico — lovsko puško — in krenil okolu vasi, da si ogledam pokrajino. Stara Nainovejši pisarniški telefon »burovcx«, pri k;torem ni treba posebnih slušalk, ker jo aparat ailno občutljiv in ae je mogoče na krajše daljave r>ogovarjati brez slušalk. U[>ajo, da bo tak svoboden pogo-vor kmalu mogoč tudi na večje daljave. Komander Byrd in njegov štab. Ameriški letal-* ski poveljnik Byrd, ki se nahaja na ekspediciji na južni tečaj, je te dni v spremstvu norveškega pilota Bera Balchena in radiotelegrafista Harolda Jue-ja izvršil prvi polet preko nepoznanih južnotečajnih predelov in odkril velevažna dejstva. Na sliki stoje (od leve na desno): Komander Byrd (X), Bert Bal-chen (s čepico) in radiotelegrafist Marold Jue. zamorka, ki se je sladkala z živimi drevesnimi stenicami, mi je zaklicala ne. aj nerazumljivega. Nisem se menil za to. Tudi nisem peznal praznoverja evropskih lovcev, ki se, če srečajo staro žensko, vrnejo domov. Če bi se bil držal tega praznoverja, bi bil pač malo-kaj ustreli v svojem življenju; kajti v afriškem lesovju in tropskih vaseh ne mereš napraviti koral-a, ne da bi srečal vsaj pol dva-najslorice starih žensk. Lazil sem po izsušeni rečni strugi, se povzpel na breg in stal pred zapuščenim, s tra-\o obraščenim termitskim stožcem, ki je bil nelrako 6 čevljev visok. Zahotelo se mi je, da splezam nanj in se razgledani naokolu. Naslonil sem puško ob trnjev grm, se oprijel ■za travo in se pognal na vrh. Nisem bil malo presenečen, ko je na oni strani termitskega grička skočil kvišku velik lev in me ravno tako začudeno gledal ka^or jaz njega! Stal sem iz obličja v obličje Njegovemu Veličanstvu — brez orožja Ravno sem hotel zdrsniti nazaj na tla, da bi prišel Jo puške, ko se je lev enostavno obrnil in odštorkljal. Skočil sem na tla, zgrabil puško in tekel okolu grička, toda o levu ni bilo več nobene sledi. Tembolj sem se čudil naslednje jutro, ko so mi vaščani tožili, da velik lev — »man-eating lion« že več mesecev prihaja v vas in odnaša ženske in otroke, pa tudi moške. Po njihovem opisu sem spoznal, da sem se prav s tem roparjem srečal prejšnji večer. * črncema odšel iz vasi, da poiščem ljudožrske-ga leva. Zver je bila še prejšnjo noč napadla mlado dekle, ki sta jo pa rešila dva pogumna psa fcxtererja in zanjo dala svoje lastno življenje. Kmalu sem našel levjo sled, ki je vodila skozi visoko travo in potem po skoraj izsušeni strugi v gosto trnovo grmovje. Tu je bilo nemogoče iti dalje.Krenil sem torej po strugi v nadi, da po kakem ovinku pridem do zveri. Prazen up. Obrnil sem se potem, da bi v nasprotni smeri poizkusil svojo srečo. Nisem še napravil treh korakov — v tem se je bilo hitro znočilo — ko je eden izmed črncev silno zakričal. V tistem hipu zagledam, komaj pet korakov pred sehoj, orjaškega leva s črno grivo v skoku proti meni. Še danes ne vem, kako se je zgodilo, da me je lev zgrešil in skočil mimo mene. Zmešati ga je moral edi-nole črnčev krik. Orjaška žival je padla na noge tesno ob moji desni strani in čisto nagonsko sem se nagnil na levo in se podolgem vrgel v vodni žleb. Kdor razširja pravljico, da lev, če v prvem skoku ne ujame svoje žrtve, skoka ne ponovi, pač še ni opazoval leva v svobodi. Kolikokrat sem videl kralja puščave, ko je ponovno napadel svoj plen, če ga je v prvem skoku zgrešil, in ga gotovo vselej dobil v kremplje, če le ni bila kaka prebrzonoga antilopa. Poleg mene so rasli slabodišeči papirusi; hitreje, nego si je mogoče misliti, sem bil iz vode za grmi. Nisem imel časa. da bi naperil puško. Tedaj pa je moj drugi črnec, srčen in srdit do grla, skočil čez vodo in ne meneč se za nevarnost, začel s palico tolči po vodi in brizgati zveri vodo v oči. Žival je nehote za trenutek postala, tako da sem dobil čas za strel. Bilo je v zadnji sekundi! Vendar so taki slučaji izjemu. Dokler lev ni okusil človeškega mesa, ne napade človeka. ako p-a ta ne preganja Pod vagonom ohola sveta Bolj nevarno je poteklo neko drugo moje srečanje z levom. V neki kafrski vasi so mi domačini pripovedovali, da jih grozovito stiska star lev, ki prihaja po svoje žrtve o belem dnevu naravnost v koče. Prosili so me, naj jih rešim strašne zveri. Ko se je dan nagibal h koncu, sem vzel svojo težko lovsko puško in z dvema mladima Lizbona, gledališki in klubski del mesta, kjer je 29. januarja divjal sileu požar. Zgorelo je veliko gledišče, dalje Centralkino in Maximklub. Ko je. ležala popolnoma odrezana glava na krožniku, je napravljala vtis, kal.or da žival spi — bila je še omotena po kloroforinu. Polagoma pa je glava oživela. Ako so se dotaknili oči, so se veke odprle in oči so zasijale. Po 20—30 minutah se je življenje pokazalo močneje. Oči so gledale živahno, glava je na vsak dotik odgovarjala, kakor pri živem psu. Če so se dotaknili ušes, so se na značilni pasji način nasršila. Ko so dražili nosne sluznice, se je glava tako močno premaknila, da bi bila skoraj padla s krožnika in so jo morali z roko držati. Glava je odprla gobec in pokazala zobe, kakor bi hotela ugrizniti ali zalajati. Hrano — klobasice in sir — je glava požrla. Z eno besedo, glava je živela resnično življenje še tri ure potem, ko so jo odrezali od telesa. Potem so pretrgali električno zvezo z umetnim srcem; stroj je nehal delovati in kri se je nehala prelakati po pasji glavi. Takoj so nastopili začetni znaki umiranja. Usta so se široko odprla, kakor bi jim primanjkovalo Slepič ali 10.000 dolarjev Bankir Charles Celeiu v Rio Grande se je l avtomobilom odpeljal po opravkih. Na poti se je avto pokvaril in bankir in njegov šofer sta se trudila, da bi našla napako in jo popravila. Tu ju je došel zdravnik dr. Gra-bam, se ustavil in jima začel dajati nasvete, kako bi bilo avtomobilu pomagati. Mnenja so šla narazen in kakor so Američani s stavo vedno pri roki, je slednjič rekel bankir, da stavi 500 dolarjev, da zdravnik nima prav. Dr. Grahani je stavo sprejel; vendar je rekel, da kot znanstvenik ne stavi za denar. Kdor stavo zgubi, si mora dati marveč odrezati slepič in ga v špiritu poslati zmagovalcu. Bankir in šofer, ki sta zastopala enako mnenje glede poškodbe na avtomobilu, sta na zdravnikov predlog pristala. Stavo je izgubil zdravnik, ki je držal besedo; dal se je operirati ter je poslal slepič bankirju Celeinu. Ta je bil zadovoljen, ne pa šofer! Ta je izjavil, da mora zdravnik tudi njemu poslati slepič. Dr. Gra-ham tej zahtevi seveda ni mogel ustreči, ker je imel samo en slepič in tega je poslal bankirju. Toda šofer kot pravi Američan ni odnehal in je proti zdravniku vložil tožbo, v kateri zahteva slepič ali 10.000 dolarjev odškodnine. Vse meslo je sedaj radovedno, kako se bo iz te zapletene zadeve izvil — sodnik. Lanskega avgusta sta sklenila devetnajst-letna tovariša Asparah Nankov in Georgij Stojanov, otreka ubogih bolgarskih železničarjev, odriniti na potovanje okoli sveta. Hotela sta pred vsem priti v Pariz in tam se dobro naučiti francosko. A imela sta le tri leve denarja (1 in pol dinarja). Zato sta ponoči pla/ nila med kolesa Simplonskega ekspresa, ki se za dve minuti ustavlja na postaji Saram-bej, kjer sta doma, pa sta zajahala železno os. Vedno v temi sta srečno prišla do Siska. Navadila sta se neprestanih sunkov in tudi lakota baje ui bila prehuda, čeprav sta ves čas stradala, toda žeja je postala neznosna. Zato sta v Sisku skočila na tla, se napila, pre-| nočila na prostem in s prihodnjim simplon-skim vlakom nadaljevala naslednji dan svoje potovanje, ne da bi ju kdo opazil. A v Benetkah so ju karabinjerji privlekli ven. Svetovna potovalca sta romala v zapor. Šele čez pet mesecev ju je obiskal v tržaškf ječi bolgarski konzul. Dobila sta potna lista, vozne listke do , Sofije in drobiž za hrano pa morala domov. \ 23. m. m. sta razočarana prispela nazaj. Prinesla sta samo številke beneških in tržaških listov s popisom svojih junaštev. V žepu sta imela iste tri leve kakor pri odhodu: v tujini nista imela prilike, da bi izdala bolgarski | denar. Al Brown, svetovni mojster v težki rokoborbi, ki je zmagal te dni v Parizu svojega nasprotnika llu-meryja v 8 sekundah, kar jc v zgodovini rokobor-skega športa doslej najkrajši čas. Angleško poslaništvo v Kabulu, spodaj angleški poslanik sir F. H. Hnmphrvs, desno novi protikralj Ali Ahmed Kan. Položaj v Kabulu je postal za tuje diplomate tako nevaren, da jih namerarva angleški poslanik zbrati na angleškem poslaništvu in jih nato z letali prenesti v Indijo. Sedaj se po.eza za afganski prestol še četrti ^kralje Ali Ahmed Kan, svak Anvan Ulaha, o katerem pa domnevajo, da bi potem od3tx>pil na korist svojemu »vaku. zraka, zenica se je razširila, potem se je na očeh pojavila opna in slednjič je nastopila smrt Prenehali so vsi znaki življenja. S tem poskusom seveda še ni dokazano, da bi bila smrt vselej samo navidezna in da bi se dalo s primernim načinom vselej vrniti življenje, vsaj dokler še ni nastopilo razpadanje. V nekaterih slučajih pa bi bilo to vsekakor verjetno, posebno v slučajih nagle smrti. Čudotvorec radij V boju proti raku je človeštvo v zadnjem času našlo enega zanesljivega zaveznika: rudo radij. Pridobivanje radija je pa tako drago, da si ga morejo nabaviti le bogate države in zavodi. Tako so si Švedi šele sedaj kupili 6 gramov radija za 5 milijonov švedskih kron, ki so ga kot narodni dar poklonili svojemu kralju Gustavu V. za njegovo 70 letnico. Kralj je odredil, da se radij porabi za pobijanje in rnziskavanje raka. V posebnem domu v Stock-liolmu strokovnjaki te dni tehtajo radij, da ga razdele posameznim zavodom. Da se radij pri prevažanju ne poslabša in. se niti trohica ne zgubi, ga prodajajo zmeša-ne-ra s sulfatom; v 9 gramih radijskega sulfata je 6 gramov čistega radija Kakor je radij za bolezenske tvorbe zdravilen, tako je nevaren za zdravo staničje. Zato ga zapirajo v ne-pre dušne steklene puščice. V vsaki puščici je 50 miligramov čistega radija. Puščice vlože potem v svinčene omare. Skupni zaboj, v katerem so poslali 6 gramov radija na Švedsko, je tehtal približno 1 tono. Spričo tolike previdnosti bi utegnil kdo slie-ati, da se radij hitro izrablja. Temu pa nikakor ni tako. — Sila radijevih žarkov se zmanjša v 25 letih samo za 1 odstotek in šele v 1700 letih se porabi polovica radija. • Ženska iznajdljivost: >Ali je res, očka, da je tudi med žensl ami veliko iznajditeljic?« — Pa še kalro je to res! Le poslušaj jih, kadar obirajo svojega bližnjega!« Bratec in sestrica Pa — na kratko ti povem —: čul sem, bratec, nič ne lažem, da prineseš, če ukažem, mi v palačo Ptico-2ar. Ni resnica to If mar? Nič se mi ne izgovarjaj, kak jo ujameš, zdaj prevdarjaj!« Ivan dvigne se urnd; »Jaz da bi govoril to?« de in plašen maje z glavo, »Če s peresom je že pravo, in kar tiče ptice se, ker to je zlagano vse.« Car zatrese z brado: »Ali bomo s tabo barantali?« In še zakričii »Le glej, če v treh tednih mi odslej ne prineseš sem v palačo Ptice Zar, prejel boš plačo, in — pri moji bradi — brat, drago plačal boš takrat: k stebru... v ječo... bič bo pokal! Venf« Naš Ivan se je zjokal na skedenj je bežal, kjer konjiček je leždl. * Ko Grbič ga slišal priti, hotel se je v ples spustiti, ko pa solze videl je, skoro sam se zjokal je. »Ivan, kaj se je zgodilo, da tako se jočeš milo?« mu Konjiček govori in krog nog se mu vrti. >Pred menoj ne smeš tajiti, moraš dušo mi odkriti, i^aj, moj mili, ti ni prav? Ali nisi morda zdrav? Mar sovražnik ti kaj hoče?« Ivan h konju gre in joče, ga poljubil je, objel in prebridko zaihtel: »Car Žar ptico zdaj zahteve in prinesti jo veleva. Kaj, Konjiček, naj počnem?« Govori Grbič: »2e vem! Cenim jaz vso bedo tvojo, a pomoč ti nudim svojo. Si nesreče sam si kriv, ker si bil neubogljiv: pomniš, ko na p "ti v mesto, pero našel si zločesto: Nisem takrat rekel, veš: da pobrati ga ne smeš, ker bi si skrbi napravil, če bi v žep pero to spravil Sam uvidiš pač sedaj, da sem prav imel tedaj. A — povedano med nama — to je le malenkost sama . . . časa te poslej... Dela bode še v naprej. Ti pa carju zdaj povej in mu reci prav odkrito: .Dvojno trebam, car, korito prosa belega na pot, vina sladkega cel sod.' Toda naj se car požuri-. jutri že ob rani uri se odpraviva na pot.« * i Ivan k carju odondot gre in govori odkrito: »Dvojno trebam, car, korito prosa belega na pot, i vina sladkega cel sod. Toda naj dvorjan se žuri' jutri, veš, ob rani uri se odpravim že na pot in odjadral bom odtod.« Car dvorjanom da povelje mu izpolniti vse želje, in ko srečo mu vošči, milostno ga odpusti. Zjutraj bilo je zarana, zbudil Konjič je Ivana: -Vstani, Ivan, čas je, hej! Iti morava naprej!« Ivan se je brž pripravil, da bi se na pot odpravil, po koriti je odšel, je proso in vino vzel. Potlej hitro se prepaše pa Konjička mi zajaše. Košček kruha je še vzel in na vzhod je oddrvel... » Sedem dolgih dni potuje in Zar-ptico zasleduje, osmi dan pa truden ves pride Ivan v gosti les. Vzrezgfci.a konjič v Ivana. »Onkraj širi se poljana, na poljani je gori, vsa iz čistega srebra. Nanjo, ko bledi zvezdice, žejne letajo 2ar-ptice iz poteka vodo pit. Tja jih pojdeva lovit« To je vzrezgetal v Ivana — že pred njima je poljana. To je iravnik ves zelen — kakor kamen dragocen. Kadar rahli veter veje, kar po travi iskre seje, divne cvetke tu cveto — kakor v pravljici je to! A na sr-edi tam v poljani kakor val na oceani strma dviga se gord, vsa iz čistega srebrA. Na večer ko solnce sije, zlata zarja jo oblije. Rebra rdeča so ko kri, kakor sveča vrh gori. • Glej, konjiček se napenja, po strmini v vis se vzpenja, tristo sežnjev preleti, pa obstane, govori: »Se mračiti bo začelo, Ivan, hajd na svoje delo' Zlij v korito vino, nuj, v vino pa prosa nasuj, še mi zlezi v korito, zvito stori to, prikrito, da te ptiči ne uzr6, sam pa motri jih pazno! • Semkaj, ko bledč zvezdice v jati prilete Zar-ptice, k prosu planejo na mig in zaženejo svoj krik. Ono, ki proso privabi, prvo, jo za rep zagrabi! Ko tako jo ulovii, glej, da glasno zakričis — jaz v pomoč ti bom pritekel. »Kaj pa, če bi se opekel?« konju Ivan dč v skrbeli in pogrne plašč po tleji. Mil M ■■ lil Ji P, l ■■MM Ker lovec brezbrižno koraca mimo smro člce, zato si U, moj mali, oglej lo le zasneženo smrečico in nit povej: Koliko iivali se skriva v njej in kako sc te Iivali imenujejo? ljubezen. Še so bile krvave ma'e sptri*me roke in kri je umazala kristaln^čiste ledene črke, ko so z'?">ale črke: 1, j, u ... Ko pa je bila beseda zložena, se je zgodilo ... Kristalni vrad se je zdrobil' Hica i Snežna se,* je sesul?* v žai Snežinke ln sneženi mržički so se biserne kap'je. Zasn*ž"ne ceste so za v zelene preoroge In brezkončni ledena ra- ' van se je pokWl<* s cvrti»m. Zrak je v toploti zave'«val. Dalje so zapnle. Brat»c pa je zavriskal: »Rešen, rešen!': 1 In sta šla bratec in sestrica domov na solnčne poljane. In sta bila srečna. Kaj je Hubezen. mali Mat;až-k? Ko l-oš zrastel, pridi v kraljestvo solnca. Povedala Ti bom. Kadar V dolgih zimskih večerih ne veste, kaj bi prČeli, vzemite trd papir, narišite nanj te risbe ter iirrežite otrise tako, da rslane le spodnja pikčasta čria cela. Nato preganile pri tej Črti izrezano obli! o in Imeli bes'e zimske Eokrajlne, ki jfli poljubno lahko sestavite. — e znale slilatl, pobarvajte podobe s prav živimi barvami. Ker so ziirske slike in je vse odeto v belo snežno odej?, ne rabite vedli"o barv. Strel-e Ostanejo bele, drevesa so tudi pr>ve~lni bela, lis'e poslikaj'e rumeno, modro ali rdeče, ograj r rjavo. Otrokom napravite rde"e obrazke, nmzab'jenosti, v žalostni, zapuščeni, tihi brat-čev dom. . »Bratec!« Na kolenih je k'ečafa sertric* pred bratcem in ča krčevito držala za roko On pa to je po^e^al z mrtvimi očmi — in je ni spoznal. »Bratec!« S^rtrica ie kriknila. »Bratec! Me ne noznaš?« Ni se ozrl nanJo IMnice so se mu z>«a«ile — pa so mp?*»fe Z rokami ie prebiral ledene črke. z1art"l iih. pa ni z'ožil n-b^ne besede. K^ko tuc'i'' Njegove misli so bile mrtve. — Ni se .»pomnil sestrice ne s^n*™'1! oolan Ni se spornnil rož ne solnca. Ni vriskaf. Ni hrepene' Ni Kubi!. »Preteč!« Kot bi r" ^''o v ni"m živMenja: ni se ozrl, ni spregovoril. Zbiral je črke in sc brez misli igral. nem možu. Da se pa izrezana mesta ne vidijo, položite pod vsako podobo enak kos belega papirja, ki ga na ojlih malo prilepite. Drsalca pa postavite nu stekleno ploščo, da se bo drsal po ledu. Boste videli, koliko veselja napravite s temi podobicami mlajšim bratcem in pa se-s "Tiram t Za rejo slabotne n shujiane živino ter okrepljenje brej« in posebno mlade živine je potrebno in edino uspešno ..TMAFnvn m IP 7A ^iviivn,. n l Ljtm\V/ T W ULJU (ill #.J T 11HJ« ki se dobi pri: M. Težaka, Zagreb, Gu-dulleeva 13. Ali velja to tudi za vas? Ameriške številke Ameriška državna banka ceni dohodek ameriškega gospodarstva na 90 milijard dolarjev, to je 6130 milijard dinarjev. Za Nemčijo so izračunali, da znaša povprečni dohodek samo eno četrtino povprečnega ameriškega. Nadalje: Število dolarskih milijonarjev (1 milijon dolarjev je ca 57 milijonov dinarjev) je naraslo od 7000 leta 1914 na 30.000 ieta 1928. Pa ne samo to, tudi splošno blagostanje se je dvignilo. Danes znašajo življenjski stroški v primeri z letom 1913 176 odstotkov, povprečne plaže pa 250 odstotkov, delovni čas pa samo 93 odstotkov predvojnega. Amerika dela manj, pa zasluži več kakor pr-j! Pa pri vsem tem podje.niki, ko plačujejo tako visoke plače, niso reveži in služijo bolje kot kdaj preje. Teh visokih plač tudi ne nosi kupec, saj so cene razmeroma manj narasle. Vzrok tiči v racionelnem delu, ki izrablja vse energije, ne pa jih zapravlja, oziroma jih ne pusti razviti se. Zato vse gleda v ameriški zgled, ki se pa seveda ne da brez vsega posnemati pri nas, toda marsičesa se lahko učimo od Američanov! Zato se Evropa tudi boji Amerike in poskuša delati z istimi sredstvi. Zaposlujte tisk Nek mlad mož je naprosil Herberta Cassoua, znanega angleškega pisatelja, da naj mu pove, kako naj postane vodnik, kako naj pride v življenju, ker ni prišel dovolj hitro naprej. Cisson je napisal knjižico »Men at the top-. (Mož na čelu) in je v njej podal 12 tipov, načinov, kako doseči vodniško mesto. Posaemamo nam najbližji peti tip: »Zaposmjte časopisje !< V celi Angliji je mogoče 10.000 ljudi, ki mislijo samostojno in jih ne vodi naprej in nazaj dnevni tisk. Mogoče so ljudje, ki ne čitajo dnevnikov, čeprav o teh še nisem nikoli slišal. Dejstvo je, da smo otroci tiska — vsaj večina. Nikdo izmed nas ni duševno popolnoma neodvisen. Vem, da tudi jaz nisem, čeprav poskušam. Časopisje je naš življenjski element. >Kaj je novega?« vprašamo koj, ko vstanemo. Med vejno so angleški častniki na fronti v strelskih jarkih plačevali po 5 šilingov (nad 50 Din) in še več samo za izvod kakega časopisa. Najvažnejši rezultat naše kulture je gotovo to: kar srno, dobri ali slabi, je naredil iz nas časopis. Časopis je naša šola, on nas, ustvarja, on obvlada vse! Če nas torej dela časopisje, ali ni umestno vprašanje: : Kdo dela časopisje?« Zapomnite si, da delajo časopisje tisti, ki delajo zanimive in nenavadne rfcčn Časopisje delajo zločinci, misleci, iznajditelji, norci, igralci, umetniki, špekulanti, govorniki in podobni. Delajo ga torej najrazličnejši ljudje: pametni in neumni, dobri in slabi, ki se pač s čim odlikujejo. Časopis je velikanska posoda, v katero ljudje poskušajo zliti vse, kar jim ugaja. Je najmočnejša sila na svetu, dela vlade in jih ruši, je močnejše kot zlato in armade. Zato se tudi v poslovnem življenju ne morete izogniti temu. Rockefeller, najbogatejši Amerikanec, ga je poskušal ignorirati, toda njegeva družba, ena največjih in nnjsolidnejših, je razpadla v 35 fragmentov radi javnega mnenja. Seveda je Rockefeller izpremenil svoje mnenje. Sedaj sprejema reporterja, se da fotografirati in je celo napisal svej življenjepis. Časopisje je moloh: mi ga ustvarjamo, potem pa gre čez nas in nas stre, če smo mu napoti. Daje material za pogovore na celem svetu za cel dan. Resnično svet gibljeta dva sunka: zjutraj jutranji list, zvečer pa večerni list. Ljudje ne žive iz dneva v dan, ampak od časopisa do časopisa. Edino časnil ar ve, kaj pomeni tisk in je eden izmed redkih, ki se poslužujejo časopisja, ne pa da samo sprejema. Časnikar-kritik je naredil večino igralk in igralcev, časnikar je ruiniral podjetja in jih privedel na višino. Časnikar je izvolil člane parlamenta in jih naredil za ministre Športni urednik je naše šampione naredil za narodne juna':e, gospodarski urednik odloča o usodi ustanovitev. Zal ai imajo državni pravdniki viroke pla~e? Rektorji vseučilišč so ravno tako pametni kakor državni pravdniki, pa ne dobe toliko, ker niso toliko'-:rat v listih. Toda kakšno zvezo ima vse to z vodni-stvom! Danes nikdo ne rrure računati na zmago, če ne zna zaposlovati listov, časopisje dela vodnike, torej se mora vodnik priučiti, da obvlada tisk. Hvala pomasra vodniku naprej, f*raja ga dela še bolj delavnega, da je pozabljen, je ubit. Vsak vodnik mrra imeti dovolj prijateljev in sovražnikov, ljudje pa. ki ga ne poznajo in se ne brigajo zanj. pa vržejo. Če hoče kak bani ir, tvorničar ali državnik voditi javnost iz svojega privatnega urada, bo kmalu opazil, da je general brez vojske. Odkrit nasvet je torej: ostanite pri množici in naj ve, kdo ste! Toda. ali moram tudi z njimi tuliti? vpraša kdo. ki ima več omike kakor zdrave pa-neti _ Ni vam treba tuliti, ampak poslušati vas morajo, ne smete molčati. Ce se bojite javnosti, naredite razprodajo in pojdite na de- želo, nikakor pa si ne domišljajte, da ste velik podjetnik! Vrednost sama ne zadostuje, sicer bj bilo želeti, da je tako. Odkril sem, da sem polovico Časa porabil za to, da sem kaj naredil, drugo polovico pa za to, da sem to razglasil. Morate inserirati, napravite si javnost naklonjeno. Najprvo mora biti tu produkcija, poleni pa si, s tiskom naredite povpraševanje! Morate imeti senzacionelne oglase, izumite »šlasrerje«, o vas mora govoriti celo mesto ali cela dežela. Vsi stojimo in pademo v tem, kar pravijo ljudje: za! aj ne bi gledali naravnost. Svet je treba vzeti tak, kakor je, in ga potem po naši volji formirati, kolikor imamo pač moči. Če hočete postati in biti vodnik, morate znati, kako se zaposluje časopisje. Ali ste to vi? Po reviji »Der Erfolg« prinašamo tri tipe trgovcev; skoro v vsaki poslovnici jih je dobiti. Edina razlika je tale: Ko bo čiial gospod šef, ki odgovarja enemu izmed tipov, bo dal popis svojemu družabniku in rekel: »Ali ni to popolnoma naš knjigovodja?« Knjigovodja pa se bo zopet smejal in pokazal tovarišem: r Kdor je to napisal, je moral gotovo poznati našega šefa.« Toda ne mislimo konkretno. Povsod so taki tipi. Pedant. Ponavadi starejši, pa tudi mlajši eksisti-rajo, peuant je suh, aosiojanstven in nosi očala. tereanjevelik je, marsikateri ima brke. Ti so najiočntjsi. Vsak aan oo osmih gre skozi sobe, da viai, kdo je prišel prepozno. Sicer tu ne gre za minute, pa venaar se zelo zanima za točnost drugih. Pozna se ga že od-daleč po tem, da nosi v levem prsnem žv^u dve polnilni peresi, pa še vee raznobarvnih svinčnikov. Vedno ima pri sebi radirno, merilo, žepni nož ponavadi s različnimi kli-liami. Ce kadi (pi bolj malo), spravlja prižgane vžigalice ponavadi nazaj v škailjo. (Zakaj?) Ce ima pa vžigainiK, funKcionira brezniuno; če pa ne lunKcionira, je listi oan ves nesrečen. Ce kdo ka*e stvari takoj ne najde (.o se zgodi povsoct), se začne takoj priaiga o pomenu in važnosti reda in zabavlja čez neied. Cc je šef, se začne še jeziti in ceio vpiti. Notice si dela vetrno, ponavadi z raznobarvnimi svinčniKi, pozabi pa vedno pogledati nanje, ker je pozabljiv. To je sicer ciouer uradnik, pa slab šef; ko pazi na manj važne stvari, pozabi, da je kupcev vedno manj. Ce je insoiventen, je njegova bilanca absoiulpo ločna kakor — bona-vadi. Pesimist. Navadno resen. Če hočete z, njim govoriti, zanunua: :>haj pa je že spet?<; in je pripravljen na najnujše. Veselje do dela drugim temeljilo pokvari s svojo črnogieunosijo. Vsakemu pripoveduje, kaKor da je nepotieuno pred poioi^orn. Čudi se, kako imajo drugi malo skroi. Ponosen je na to, da računa vedno z najslabšimi možnos.mi in tak j obvaruje tvrdAo pred kako izgubo. Najbolj značilen je la slučaj: Pri nekem takem trgovcu je bil velik kupec. Ko je o"el, je ostal pesimist žalosten pri pisalni mizi. »Ali ni ničesar kupil V« »Ne prav dosti,« odgovori melanholično. »Ali je bila cena dobia?« »Sijajna!« »Ali se bojite, da ne bo plačal?« »Ne, plačal je že naprej!« . »Cernu pa sie tako obupani?« »Slišite, če pomisli človek na to, koliko davka bo moral plačati ;a toi« Kolorik. Navadno zdrav, rdeč v obraz. Ko pride zjutraj v pisarno, vedo vsi; Ja je prišel. Koj ko vstopi, napravi glasno opazko. Dokler se ga ne pozna, je z njim težko delati. Nujne\arnejše je pa potrkati na vrala njegove soue. te slišne glasno: »Kaj pa zope* no-ccjo od mene?« je to vabilo, da vstopite. Začetek pogovora z njim je prav težak. Ima lepo navado, da kupce, ki pri 'ejo prvikrat, enostavno vrže ven in seveda se mora njegov zastopnik zelo truditi, da to pojavi. i^ougov navadno ne kliče z ujim ir mi, največkrat rabi živalska imena. Pogajanja ■ .idno vsakih pet minut seveu^ če drugi hoče proč, pa v zadnjem trenutku po-pus.i. >i:i!'sikdaj je dobrodušen in ga imajo drugače tovariši radi, saj tudi poskrbi s svojim emperamen.om za zabavo. Vsi naj mislijo! Splošno je mnenje, da smejo za tvrdko misli,i samo šefi in ravnatelji. Pa ni tako: vsaka tvrdka naj ima toliko mislečih, kolikor je uslužbencev. Seveda nimajo uslužbenci prilike, da povedo na pravem meMu svoje mnenje. Evo slučaja! Velika tovarna srebrnine je razpisala nagrado za najboljši nasvet, kako reorganizirati poslovanje. Udeležili so se fa vsi uslužbenci. Splošno presenečenje je nastalo, ko je vse štiri prvo nagrade dobil star voznik pri tvrdki. Vsak šef, oziroma ravnatelj si mora vzgojiti sotrudnike. Če je kdo v tvrdki, ki si upa povedati šefu, kje se da kaj izboljšati — povišajte moža, podvojile mu plačo, saj je je vreden. Če imate sina, ki je že dovolj slar, da reče: -Oče, ti nimaš prav, to je treba popra-■viti.« zEl \u'i e zsnj uga in ga poslušajte. Od štirih slučajev ima najmanj v enem prav. Seveda pa se je treba izogibati prilizo-valcev, ki jih pa vsak lahko takoj spozna. Bodite vljudni napram brezposelnim Če ne veste, kaj se pravi iskati službe, pojdite in iščite jo samo en dan. Zato mora vsak, pa še tako zaposlen šef imeti par minut časa in nekaj vljudnosti, napram služboiskalcem! Ne pustite, da jih odpravlja vaše nižje osobje. ne bodite grobi, nc bodite nezaupljivi, ne bodite nesramni! Če mu ne morete reči drugega, recite mu vsaj: »Zelo mi je žal« in dajie mu par naslovov, ki bi prišli v poštev zanj. Ugled firme bo s tem samo pridobil! Kdaj je ravnatelj ali upravni svetnik prestar? Tu ne igrajo vloge leta: inarsilak star mož je naprednejši in sposobnejši kot mnogi mlajši. Ne gre za leta, pač pa, za njegovo duhovno gibčnost. Prestar je: če se protivi vsakemu izboljšanji!, če se drži zastarelih metod, če nima liikakih novih domislekov, če mirno gleda, ko njegovo podjetje daje premalo dobička ali pa celo nič, če pusti, da ga konkurenca prehiti, pa nič ne napravi proti temu, če nima smisla za nove poslovne metode in misli, ki se porajajo stalno v trgovskem svetu. če torej ima to napake, jc prestar, pa nqj ima 80 ali 70 let! gospodarstvo Reja domačih zajcev Z rejo domačih zajcev se peča v Sloveniji razmeroma zelo malo ljudi. Vzrok temu je nepoznanje velikih koristi te reje, ki ne obstojajo le v mesu, nego zlasti v kožuhovini. Pri nepomembnih stroških vzdrževanja domačih zajcev imaš do! odke vsak teden v parkratni dobri pečenki, v zimskem času pa še v lepem krznu, ki ga dajejo zlasti naslednje vrste: beli velikani, chinchilla in angora. Najplemenitejša vrsta, ki je v naši državi še malo znana, je kratkodlaki reks, ki ima krasno kratko dirko in mehko kot žamet. Da pa gojitelji imajo priložnost spoznavati razno vrste, je potrebno, da se vsi organizirajo. Člani se potem medsebojno poučujejo o potrebah in koristi reje. Vsak gojitelj bi moral poznrti tudt razne bolezni, kako se zdravijo in keko nast nejo. odnosno kako so jih je ubraniti. Ker je nepravilna reja vezana z izgubami, je potrebno za vsakega go-jitelja domačih zajcev, posebno za začetnika, da dobro pozna lastnosti posameznih pasem glede na trdnost itd. Veliko pozornost je obračali hlevom, ki morajo biti dovolj prostorni in zračni, veaidar pa brez prepiha, ki živalim nrjbolj škoduje. Vsem začetnikom je priporoč ti, da si nabavijo srednjo ali male vrste ter nikoli več, kakor eneg1 samca in dve samici. Ni priporočljivo začeti z več vrst"mi nnenkrit. ker navadno vs-ikdo, ki z-čne na debelo, izg"bi ves-lje in opusti rejo za vselej. Ako pa začneš z malim, pridobiš znanie in prakso, z veseljem pomno'uješ rejo in postaneš najbo'iši gojitelj domačih zajcev. Za rnzplod kupuj s-mo zdr-ve, čistokrvne živali pri zanesljivih gojiteljih in se ne straši, ako so cene večie. Naivečjo pozornost posvečuj snagi v Hevih ter rrdnemu krmljenju (dnevno dvakrat in kolikor pokrajinah na podlagi stanja v začetku leta 1927. Skupno jo v celi državi 4031 industrijskih podjetij, ki pa niso ocenjena na isti podi gi. Mar-sikaka boljša obrt je vzeta za industrijo, vendar pa moremo to statistiko smatrati saj za približno. Največ podjetij industrijskega znač ja je v kmetijski in hranilni industriji: 1387, nato slede: les 835, opekarne, 340, metalurgija in stroji 235, tekstilna 213, kemična 194, elektrarne in plinarne 147, grafična industrija in večjo tiskarne 113, usnje 112, premogovniki 88, krmen 71, papir 70. izdelki iz cementa, asfalta itd. 60 cement, apno, 58, klobuki, dežniki itd. 40, montanska podjetja 3(3, bavksit ili tupina 34 konfekcija 20, steklo 24, kosmetična in farmacevtska 22, v-goni, aeroplani, ladjedelnice 19, elektrotehnika 18, izdelki iz celuloida, bižu-terija 10. razno industrije 73. Podatki za trgovino, obrt in industrijo so sestavljeni po področjih posameznih zbornic. Obratov je bilo |>o posameznih strokah v področjih zbornic: trg?vina obrt industrija Bt^grid 20.000 60.000 676 Skoplje 10.800 60.000 80 Z-greb 13.139 21.147 762 Osjek 3.900 15.202 584 Ljubljana 11.835 26.553 431 Novi Sad 2795 9023 46S Vel. Bečkerek 4825 11.0C6 2S3 Sarajevo 21.661 3-3.245 478 Split 7.424 5393 264 Dubrovnik 2239 2494 5 Skupno je bilo v celi državi 98.618 trgovinskih obratov, 184.156 obrtnih in 4031 industrijskih. BILANCE IN POSI OVNA POROČILA Državna tiskarna v Belgradu jc izk zevala za prorač. leto 1927-1928 5.4 milj.':0m prebitih.' — Kontrolna l a ka za trgovino iir"iMlsfrij.> v Zil-grebu izkazuje za 1928 dobiček v znesku 2JMW©in mogoče vedno v enakem č-su). Velike spremembe « ™" " v z razno krmo s« ze'o koristne. Trko ost-nejo živali VfU^1. »^f K«P»a» Zn fe 0.25, donos zdrave, fnrfo slast do Ml in se izvrstno. r-zvlj-MO. tg^Jjj^ Ne poz n bi. dn s* domači zajci Sodnici. z."to iim pola?" j vč-sth trdi r*znih drevesnih vel. da si s tem užene;o želio po rrlrd-miu l^evnih sten. Pri prev'"daniu ne pri!em"j živli za uhlje, ampak za Vežo ua hrbtu nad sprednjimi nogami; pri brcii1' težkih sim'cah prm»g"j z dni^o ro'-o spodij kot oporo. Ne uporab1!") z-> rnra^od s~m:re jx>d s"dmimi meseni. sarpea "od enim le-tcm! S°m<=c naj bo brd'f. Da s-mieo op'c-d'8. deni s-m;co k sn.mcu. nikoli p" ne d M siirc-o k s-m:ci. ker to otežuie nlolenje. 7crdi'o se ie di fe s-mi. redkokd j dn1'« e SI. S'rrM da bo b'ev npl^iene s"m:e» pes^-Hio pnr»pi, dnveli n-sf-Ti in brpz prepihi. Po'ngai s"rr'ei te-(ipn dni nrpd kotenjem sve"e vod", pa t'"d; 007",P'P ji 'O dri. kpr t»kš"P. j-nii« nevidno zelo 7,pjn. Prigod' s°. da »mnipT r"di ^eip nm,,"l"r»p flr>" m1 msfli nr! pi"*Pri ^ 10 te dnov! w'oli "e snr-š odrtr"pit' t»">- ppki-nt. "rp.P"k dnevno po dv P" «p~lu irxi v Potrtem m»s"eii ^rnep imei po m~žnos!i v prostoru Teppi n sp T,^. vrMPTntri'-'-» no pp.n^t-el^rfom, Pre^"1*^i in p^T^net nn k1''vu p^l Vo tnVn trosln. np mo»*p p1-nin. Vp r"**^' bivali z tn"!'ivn Vpvt. imn^o d-. SR o TVen^rtp 1P "IV-nip 71 r-p.vfp^tj npt>r."vvn polp fnl-o. V5P-. Ho i Vpakdn. k,' rtr."- ranče.zajce, pij bo njih gojitelj in ne mučite1]! rti7*fmm v Kon"cr$h Pp^-ll^oVl Ti-p-, v TCp-llV.oJl ip priredili dne 10. in °ft. !"ni'irii v dvorani O^rnin" limpiTnipp v KoniV^h viP?kn V'n iz '-onli5kprr-> okrnii. k{ ip trpf nrvn te vrstp v ko-niiškoni pk-ii„ msnpin nrav dobro. Kon,"!SVa v'm so vp v rtredvinth i^-oih pio-Vpl° kot T>rvO"rs'nn lr» qo tmnti ^..peto prlip- rnn^np po vfieV nV^I-ii. rlp^ploV rtrp''*^'^ Ai'otr:,'o. <5ov»dn Irtnfk 1O0S n!Hpr ni bjl k'-! bi b'1" 9nVM. vpn/l-r jr> rokp7.-ln. rfn ti"!' v lpf'h 1jt,t,;:5i-o-vino i.r-nv„rir0 t«<1i najboUStm vin- skim vr«t-pi V P-Si f»r?nvi. vilo ip P2 17 1fonv'?Vpro n-rni^nn vino. Vino '"n oepnlln strokovni nevtr-lnn Vem'siia. P'l io tn prvi fo vrstp r"7QtnVR V pn. 5pm okrnili, da vid;mo. k"l-fSni tn.nUtpti in t"di Tnpn?"nn vina s® pri nns pridela. TTP"mo. da bomo loMro s ("mi r"7St"vnmi rr/1«n vs-l-o leto nn. d",'f>vn" in <5 prjniprnn rpl-'"mo r,r'vb"i do- eti rpqnfh 1-nnp^v 71 favre^nn vinn. ^e n*m fl-?"vnn ob^-ot iv^piorp k 17VP7P vin 7I"S*' v Avtitriio q r»r'n.p-nn pnrl^ci-o poTtiVn le 7.piti. di hndo prišli boljši časi tudi zn konMSke vinogradnike. ni ur d livaren. — Rumska hranilnica d. d. v Rumi je desegla pri kapitalu 2.25 in donesu 2 (1.9) milj. Din 368.764 ( 865.607) Din čistega drbička; vloge zn š jo 18.0 (118) milj. Din. — Hrvatska hranilnica d. d < Sunji; kapital 0.75 milj. vloge 1 3 (1.2.) milj., čisti dobiček 117.169 (49.300) Din. KONKURZ! IN LIKVIDACIJE Konkurzi: Josip Vogler, pek, Zagreb. Branko Radakovič, trgovec, Molva. Odsvojitvena prepoved: Volk Vbšič, trgovec, Sr. Mitrovica. Odprava konkurza. Franc Starčif iu Marija Starčič v Mariboru (sklenjena prisilna poravnava). * Trgovinska pogodba s Finsko. Kakor smo že poročali, je podpisana trgovinska pogodba s Finsko. Naša trgovina s Finsko je neznatna: tako jc znašal v prvi polovici lani naš uvoz iz Fi' ske 12.000 Din, izvoz pa 14 000 Din. V celem letu lf ?7 smo uvozili iz Finske za 15.000 Din (1926 106.00!) Din), največ papirja, 1926 pa največ kavčuka o-.i-roma izdelkov iz usnja. Izvažali pa smo v Fbjsko leta 1927 za 14.000 Din, (obleke, les in živ. proizvodi za rezkanje), 1926 pa za 3000 Din Pričakovati pa ie, da se bodo po novi pogodbi trgovinske zveze razširile. Likvidacija. Moslavina. veletrgovina 7. vinom in žganjem, družba z o. z. v Ljubljani Mercedes-Benz uspehi 19:8 v Franciji in Belgiji. Sijajno je vozil Ca acciola v Oostmdle Ant-wei joen in je docegel s 195 km hiiro ti rekord pri tekmi di.kalnih voz, dočim je taron Wont^e! s 106 km dosegel rekord pri športnih vozovih \\ 11 d se ie poleg tega krasno odlikoval pri franco.ki ui;i(i v La Baule in Bo ogne. Ti Mercedes-uspeln to se ze o opazili. Caracciola in \Ventzel sta lfhela Centi-nental-olroče. Dobave. Gradbeni oddelek ljuklj. žel. nvn sprejema do 8. t. m. ponudbe gleile dobavo 2000 kg železne pocinkane žice in raznega lesa; do 12. t. m. glede dobave železne pločevine in žice. --Strojni oddelek drž. žcL v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave varilnega železa in varilnega prrškn. — Prom.-komerc. oddelek snre-jema do 11. t. m. ponudbe glede dol ave 12.000 leg petroleja in 50 kg barve za brzojavne aparate -Delavnica drž. žel. v Mariboru sprejema 00 O. i, m. ponudbe glede dobave nosil'ev za obrke peči; -vi pr- »vi — pa je že njegov tovariš Stojan uredil, da ni bilo toga treba. Stojan je gladko povedal, da je Stankoma videl, ko je vrgel pest kamenja v policaje, potlej pa je res stresel ostalo Šaro iz žepov. Ko je Stojan tako tovariša »lest not potlačile, je pa — i kakopak — sebe »ven potegnil«. On je namreč Stankota videl, sebe pa ni videl -- in ker sobe ni videl, je jasno, da on ni metal kannenja. Saj ga še s seboj ni imeli Na, pa je ubogega fanta spet sledeči tovariš »not Uačil«. Tone je namreč pa njega videl — in sebe spet ne. Pa se je zanj tudi našla priča, ki je videla navdušeno metanje kamenja baš iz njegovih rok. Fantje, ki niti toliko niso korajžni, da bi vsi sku-paj »ebe složno krili, čeprav zastonj, so dobili po •zasluženju: 1 teden, 3 dni in dva dni, eden pa je bil oproščen. Ferdinandovo kolo Jasno: Ferdinand iti kapitalist — in kdor iu kapitalist, kupuje kolesa na obr ke. Ali pa jih krade ali >verba< ali izposoja ali kakorkoli — da •e le vozi. Ferdinand je kolo dobil tako, recimo po pogodbi, pol za poskušnjo, pol za službeno potrebo — bil je namreč potnik. Tvrdka mu je kolo zaupala proti potrdilu. Nekega dne pa je bil ler-dinand pijan in tedaj adijo pogodbe in vsa podobna roba. Ferdinand je kolo kratko in malo prodal. Skoro zastonj ga je dal. za par Štefanov vina tako rekoč. In so tisto vino še tisti večer popili, ostalo vsoto pa zakvartali, kaj pa mislite! Saj Ferdinand ai in ne mara biti kapiialist — in tisti, ki niso in ne marajo biti kapitalisti, poženejo novce kar po rlu ali pa jih zabijejo v karte. — Pobarala pa je da tvpjka, kako je s kolesom, pobarala ga je že soduija, pa fant ni vedel ne kod ne kam. -■Pijan som bil, gospod predsednik, resnično, gospod, močno pijan. Prav nič se ne spominjam, res ne!c Sodnik nato: iJa, moj dragi fant, to ni kar tako. Ni stvar v tem, ča se spomniš ali ne — ,kje j»a jo kolo. Te?a ni in to je glavno!«'Pa klone Ferdinand glavo in modro pritrdi: »Ja, seveda, kolesa pa ni. Ko bi bil, mene ne bi bilo, vsaj tukaj nek No, pa se Je ta zadeva končno uredila tako, da bo Ferdinand 14 dni sodel. Morda bo pol le j tudi o kapitalistih mislil drugače. „Špaa" z orožniki No, takle ?,Spas« ni ravno vreden svojega imena in sta zdaj Tone in Janez tudi globoko prepričana o tem. Prej nista bila, ne! Zato sta pa poskusila ž njim. Oni dan sta se bila namreč Janez iu Tone vrač da s sejma. Preko pleč sta si obesila verige, kajti predala sti v mostu vole, govedopo dveh nogah pa gre lahko brez verige domov. »Ti, Janez, kaj misliš, kdp je večji bik? Ali si ti, ali pa sem jaz,s je naivno vprašal Tone in se ziguga! čez cesto. Komaj se je Se. ujel za ograjo, sicer bi se bil zvrnil v jarek. Bil je pijan, ko rešeto. Nič manj ni bil n"delan tudi Janez. »Veš Tone, oba sva gljh Ti bi nemara dobil prvo medaljo, ker si i starejši.« Tako je vinski bratec odgovarjal na vprašanje, zraven se je kajpak dobro držal za ograjo na na sorotni strani ceste. »Ampak Janez, tale je še hujši, tole prr-sec iu je pokazal na moža, ki se je mirno vračal mimo oboli .pij.-mčkov skozi vas. Jasno, da si ta.možak ni maral (lnpasti takšne žaljivke. Stopil je do bližnje orožniške postaje in je moža postave opozoril na oba pijinika, ki ne d s!a mirnim ljudem i>a cesti miru Koj sta stopila dva orožnika do gugajočih se vinskih bratcev in sta ju pozvala, da 'se legitimirata. »Kua Češ, baraba?« je brenčal Tone. »Vidiš jo figo!« je^dostavil Janez — in sti se oba složno uprla Orožnika Sta jih nato pozvnta naj v Imenu postave gresta ž njima do orožniške posiaje. »V imenu postave se požvižgam tia tvojo postajo in nete in na ves svet k je rjul Janez in se zivalil kar sredi ceste v blato. Takisto je storil Tone. Kljub pozivom se nikakor nista premaknila Orožnika sta poklicala iz postaje pomoč. Čim sti to slišila Janez in tonp, s(t se koj dvignila iz bl-ta. kot bi mignil, sta žo bežala oba po cesti kar se je dalo. Orožnika kajpak za njima in bili so kmalu spel skupaj. Toda oba pijančka sta menila koi post-la trezna in hipoma zapopadla položaj. Rečno sta se spustila z orožnikoma v boj. Tone ie nnrprej skočil v orožnike, zgrabil puško in jo bn-tel šiloma iztrg ti iz roke. Isto je storil Janez Z drugim orožnikom. Razvili se ie huda borba za puške in šele. ko sta pritekla še dva orožniki, se ie vsem posrečilo, da so oba možaka obvJ-dali. — In zd.ij se Tone in .knez z pro v rji ta, da ni res tako. PrS morda ie l.ihko res. toda ne spomniti se n'S. nn.V, prav gotovo ne. Nič se ne mcrcH spomniti. bila sli novsem pijana. — Tone je dobil 14, Janez pa 10 dni zapora. Vreče je kradel Frickov Nacek, to vam je falot Bil je že kar petnajstkrat kaznovan, dvakrat radi tatvine. Pa je kljub lomu imel to smolo, da so ga zadnjič spet zalotili pri delu. Jemal je namreč tz vagonov na kolodvoru lepe, nove vreče. Skupaj jih je nnbncal Nacek v svojo bisago 25, vredne pa so bile 270 Din. Nacek bo sedel poleg vreč 1 mcsec .......... ■ ■ ■ ........... - ■ ■ Ti kec ti, tak! Bilo jq lepega jesenskega dne.. Solnce jo tonilo za gore, ko sta po deželni cesti peljala iz bližnjega trga zakonca Vincilje svojo ctzo V domačo vas. Pomenkovala sta se mož in žena o kupčiji, kako se je obnesla in zakaj. Na cizi sta peljala s trga nekaj malega žganju za domačo porabo. Pa ju tam v Puštalu za oglom ustavi mož, Filip iz Loke jo bil. Vstopil se je Filip pred ctzo in jo z vso uradno slovesnostjo zatrdil, da bo žganje zapečatil. On je v lo upravičen, salamiš in pa amen! Kar brž naj povesta Vincilja, kako in kaj je s tem žganjom, odkod, kam, zakaj tn sploh: celo reč bo vzel na zapisnik. On je uradna oseba, prosim, jima bo že še pok -zal, da bi ju zlomek z žganjem vred pocitral, tihr/apca ti taka! — Sila strašau obraz je naredil Filip in hud je bil, da le kaj. Toda se ga. Vincilja nista strašila, o kam pa pridemo. Kar šla sta svojo j)ot molče, Filip pa Ju Je pustil. Nič ni dojil ttstikrat. zvečer oa ie s >el tr S°t k r na doni Ošabno je stopil v hišo in osorno spet zahteval, da se mu pokaže žganje. Zaoečatil ga bo, amen in konec Pokazal je tudi pečat. Pa ni niti na ta način nič opravil.'Povzročil pa je ovadbo, kajti stari Vincili je to reč razodel orožnikom. In tako se jo zgodilo, da je Filipa oklenil paragraf 104, li3ti hudi, veste! Kajti Filip se je izdajal za javnega organa in zagrcšii prearrešek zoper zakon, oblastva in javni red. In takšne ljudi, ki se po nevredhem in nepotrebnem vtikajo v uradne stvari, ima vse lepo čez § 104. — Zdaj so so pa Filipu začole tresti hlače, pa je milo zajavkal pred sodnijo, da ni mislil tako hudo. Le za hcc je to storil, drugega namena ni imel. Pa :>hec* bi bil Filipa skoraj pbčutno zadel in ga potegnil za nekaj dni v kajbico, ie zadnji hip ga je obiskala sreča — /.tikaj priča je bil svojo prvotno Izpoved znatno omilil. Zaradi tega je Kil Filip oproščen. Dota Dote so različne: so velike ali majhne ali pa jjh splch ni. Obstojajo tudi različna naziranja o dotah: nekateri so zanje, drugi proti. Kakor je pač odnos do njih: kdor jih plačuje, je naravno proti, zlasti ako so velike in je onih mnogo, ki jih iščejo: tisti, ki jih jo deležen, je odločno za doto in čim večja je, rajši jo ima in težje jo čaka. Pa sta tako zaradi dote zadnjič obtičala na zatožni klopi Janko in Metka. Janko je fesi fant in bi se oženil rad. Metka pa je tudi zalo dekle in fanta neznansko Stema. Kar vzela bi se, prav ta predpust že, — ju, ko bi ne bilo te prešmeaitane dole. Ta dota jima je skrižnla račune in ohcet. Spisi sicer nič ne. govore, kako i it kakšno dote je imela Metka, ampak je^v spisih zapisano le, da je Metka doto na vsak način hotela imeti, pa bodi tako ali tako Ce jo brat sntn od sebe ne da in ne dovolj, sama si jo bo vzela, kadarkoli in kjerkoli! Tako je Metka sklenila in tudi storila. Iz zaklenjene omare Je bratu izmaknila štiri tisočake, zraven je bilo še 120 dolarjev, tudi ti so šli ž njo — prvi obrok dote je bi) torej zadosten. Srečala je tisti dan Metka svojega fanti in Janko jo lepo doto pobasal v žep in jo prikril. Tako je bilo za prvo silo vse urejeno in ohcet Sc je v mislih žo kar lepo približala. Križ je bil le v tem, dn so za to reč izvohali orožniki, pa se je olicet vršila na deželni sodniji v Ljubliani. Povabljeni gostje so sicer pogrešali harmonike, toda so jim na scdniii mesto tega ziigrali na paragrafe. Metka pravi, da sta z bratom živela v skupnem gospodinjstvu in da se ji je torej tnkšna dota »Šiknla' že zflto, ker, je bratu dobro kuhila in pekla in sploh skrbela zanj, da ni falot lačen in pa strgan hodil Okrog. StiMija Je pa seveda tudi rekla svoje: da ni----- >' ' ' " ' " ' ', . tak izgovor pač ne zmanjša krivde, ker Metka le ni imela pravice, si samolastno šteti doto iz bratovega, torej tujoga denarja. Janko je dejal, da je že res listo, da je od svoje zaročenko prejel 120 dolarjev v shrambo, ampak tega ni vedel fant, da so dolarji ukradenL Metka ima strica v Ameriki in prav lahko je mogoče, da bi ona od tam dobila tisti denar. Ko pa je zvedel,- da so dolarji ukradeni, je koj zahteval od Metke, da jih vrne, kjer jih je dobila. On Jo pošten fant, naj nikar ne misli slavna sodnija, da ni. Metka je tudi obljubila, da bo dolarje vrnila, ata se v ta namen že lepo zmenila. Ampak bile so zapreke, pa nt bilo mogoče denarja vrniti. I. zvezek se dobi v Cirilov! knjigarni, Maribor, Roko al! življenje! Nadebudni sin imenitne šleske družine je živel dalj časa v Ženevi, kjer je študiral. Tu si je, kajpada, izbral ljubeznivo dekletce, da si je sladil suhoparne nauke. Ker dekle ni bilo >s ceste*:, ji je s častno besedo in z najsvetejšimi prisegami zagotovil, da jo popelje pred oltar. Germaine Frcderika I'. — tako je dekletu ime — je vse to vzela čisto zares. Zato ni bila malo presenečena, ko Je nekega dne njen Marjan izginil kakor kafra, ne da bi bil pustil za seboj kakoršenkoli sled. Bilo je pa jasno, da ni odšel drugam nego v Kultovvitze, kjer žive njegovi starši. Germaine je nemudoma pisala, hrzojavila, telefonirala — toda odgovora ni bilo. Germaine pa ni zastonj dekle sedanjega stoletja. Sedla je v avtomobil in se odpeljala naravnost v Kat-tovvitze. Tam je zvedela, da fce je bil njen Marjan v tem zasidral kot družabnik v nekem tamkajšnjem industrijskem podjetju. — Sla ga je tjekaj iskat, a ni imela sreče — pravočasno je zvedel za njen prihod in se ji skril In je ostal skrit tudi vse naslednje dni. Gerinaine ga je hodila čakat vsak dau in se igrala pri tem z majhnim revolverjem; dokler ji niso pojasnili, da urad ni pravo mesto za obračunavanje o ljubezenskih stvarah. Na to je objavila švicarka v kattowiških listih »javen pozive, v katerem očita Marjanu njegovo besedolomstvo in ga poziva, naj izpolni dano obljubo. Naselila se je v. nekem hotelu in od tam neprestano išče sledi za izgiiiolini Marjanom. Pravi, da ne odneha: ali naj.jo Marjan vzame v zakon ali pa mu bo pač ona upihnila življenja luč. Upajmo, da se stvar slednjič poravna brez tako hudega konca, * * * Kakšne zanimivosti pa je mogoče videti tu pri vas, gospod gostilničar »No splošno je vf mirno. Toda prihodnji teden bemo imeli velik solnčni mrk.« D k eta, ženske molk*. cenijo dobri učinek le <2 let preizkušen'I proizvodov: Fellerjeva EUa-pomada za obia ter 7aščito kože. za negovanje obraza vrat in rok proti solnčni m pegam so jedcem itd. nadal nje Feller eva Elsa-pomaajfo ponudbo! VRVICO ZA ZAVOJE (BAST-REKLA-MEBANDER) izdeluje in dobavlja v vseh barvah in šinnan s tiskom in brez tiska po najnižjih cenah UGREBACKA PROIZVODNJA VRPifl, L. STERN Zagreb, Marti<«va 27 - Teltf. 2095 Zvonoma fin livarno. St. vid nad ilnimano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseli velikostih. Od likujejo se izredno po lepem čistem in mo^no d >-1 nečem glnsu. Muo obroj ia priznanja na razpolugo. Kovinoištarna - Zelezollvarna Ulivsnje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz i liteea želez«, b kra fosf< rne in stroj' e kompozicije. 1 rude'%e litine, medenine, aluminija, c nkn, svinca ! in rugih kovin — surovo lile ali po želji ob e-j lane. O ilitki za ležaje, vagonMe. peči. Šted Inike, spominske plošče, telovadno orodi*. automobile. za vse industrijske ter obrtne svrhe v naj' oljši m zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne ecnc! Hitra in točna postrežba! Dražba 2 parov konj {par težkih ln par ponijev), vozov sani, gospodarskega orodja in poljedelskih stroiev h konkurzne mase A. Kajfeža v Kočevju ae bo vršila v sredo, dne 6. februarja t. 1. ob pol 11 na licu mesta v Kočevju. iovCti\ Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. zot, foteljev i. t d. po zelo uizkib cenah. H.....•"■•'........■■■■■■■■■■■iinm Jnterejuntno brofuro uspešnem zdravljenju tolčnih kamnovi Vam pošlje brezplačno E lekarna pri Odrešenihu \ Pr*&]LMŠehj*cjska tf mnnfifm Mi^iifi i»im'i ITITI i n 111 IVAN BIZOVIČAR VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 prip >roča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo Kakor tudi okusno izdelane vence Šopke in trakove. Na razpolago ima tud sadike naj-žlahtnejsih cveti c in vsakovrstne zelenjave. Nasaja vrte in ba kone. Letošnja pomiadna speciaiiieia sadike „CH ABAUD NAGELCKI" Izposoja d-ko-nci^ka drevesa. — Naročila z dežele ujeio točno in solidno. Strojnik k stabilnemu stroju 100 KS in obenem verziran v električni stroki, se išče za na deželo. Ponudbe z navedbo referenc je vložiti do 15. februarja na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Stabilni stroj« 1090. m«»niK>MM»»f»««»m»mmt<>»t»H»m»«. wSpccirumw d. d. fnt HODisia, Dubsku ln Krstit tvornica ugiedai m brušenega stekla Llubllane Vil se nahaja od l. uovemhra Cc|ovika cesta SI. - Telefon iM3. Zagreb, Osi.ek. SredtJniica; ZAOREB Zrcalno steklo portalno steklo, mašiusko steklo i—t mm, ogledala, bruSena v »seh rolikosllli in oblikah UaUoi tudi brušene .jrozoruo 'ipe izboiene plošče, vslektevanie v mod Fina. navadna ogledala. Dr. SCIIAEFERJEV EPILEPSAN proti nnHftntiiii linrom nsirbmiri tplD|iiJMif niULiu, puuuviui že 15 let najbolje preizkušen. - Dnevno dohaja mnogo priznalnic. Pobližja pojasnila in razpošilja: Lekarn« sv. Štefana, Mr. M. Fister, OSIJEK HL CENIK Velika liustrovanl dobite zastonj. Zahtevajte ga o I sk adi-ta MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil, oramolonov In harmonik R. LORGER. MARIBOR, ŠT. 102-B Violine ort Din 95 — Ro ne harmonike od Din 85 —. TambiHeo od Din 98 -. Uran ofoiti ud D n 345 - dalje Lokomobile Motorji Diesel tn Sauggas Jarmeniki Plnl & Kay. Kompletne žage Ugodni plačilni pogoji. BRACA FISCHER d. d. Zagreb, Gundullčeva ulica 36. H Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so iivalni stroji „ar«t«i»er"in „»dfer" za domačo obrt in industrijo Pouk vitenjft breipiatent Le pri JOS.PETEUNC Ljubljana polea Praicrromigs scamsnlka od vadi Večletna garancija ! Zahtevajte ponndhe Na novo Je liSlo v založbi Oblastne zalonc Šolskih knjig in uCil vLJablJati harfo zgodovinskega razvofa kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev 1904-1910 v priročni izdaji (43 X 50 cm) za srednje, meščanske osnovne m strokovne -ole. Dobiva se pri Oblastni zalegi fu po vseh kn igaruah za ceno 8 dinarjev PERJE! Razpošiljamo perje, naravno, ne skubljeno: Mehko purje perje ... Din 15 za kg Mehko kokošjo perje, rumeno Din 20 za kg Mehko kokošje perje, pisano Din 15 za kg Gosje perj?.......Din 80 za kg Račje perje, sivo ..... Dm 50 za kg franko Maribor, proti povzetju, vreče zaračunjene po lastni ceni. V paketih po 5 kg razpošiljamo po pošti: 5 kg purje ali pisano kokošje perje Din 110 5 kg rumeno kokošje perje ... Din 135 5 kg gosje ptrje.......Rin 115 5 kg sivo račje perje.....Din 290 bruto za neto, franko po pošti, proti povzetju, ah predplačilu rneska. exportna družba matheis, suppanz in drug. maribor, cvetlična ulica ŠT. 18. Automobilisti I Motodklistlt Šofer in ssmovozaC Spisal inž. Josip Stolfa. — CQna vezani knjigi Din 140"— UugoslovansKa knjigarna v Ljubljani. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70.00a000.-. Obrestna tnera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica i« Kot kmetska zadruga prosta r en t neg a davka AVdlioalasi Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanist znesek 5 Din.Oglasi nad Ovrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrslica20in.Najmanjsi znesekiOOin.Pristojbina raiifn>2Din Vsak oglas treba plačali pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.&cje priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon šlev.2328 iluibodobe Reporter za Ljubljano se sprejme v uredništvu -»Slovenca«. Zglasiti se je treba osebno v uredništvu. Hišnik Za vilo Pod Rožnikom sprejmemo hišnika. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Prednost starejši mož, ki bi imel veselje z vrtom in bi znal Čistiti in oskrbovati avtomobil. — Ponudbe pod »Pošten« na upravo lista. Kuharico samostojno, snažno, pridno, varčno in zdravo, z večletnimi spričevali — sprejme trgovska hiša na deželi. Oseb 12. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov pod Dolen-sko it 943 na upravo lista. Hišnik Za trgovsko hišo v sredi mesta iščemo hišnika, ki bi opravljal event. tudi drage posle. - V poštev prideio le absolutno polteni in zanesljivi, sami ali oženjeni brez otrok, po možnosti s kavciio. Stanovanje, razsvetljava in kurjava prosta. Plača po zaooslenosti. Nastop s 1. majem. — Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki na uoravo lista pod »Zanesljiv«. 11BBS Deklica iz ugledne družine, doma iz predmestja, ki je dovršila 7 razr. osnov, šole, želi kot učenka vstopiti v poduk v kako trgovina, najraje v mestu ali trgu. Ponudbe naj se pošiljajo na ogl. oddelek »Sloven-. ca« pod šifro »Deklica iz predmesta« št. 677. Gospodična s 6 letno prakso, vešča vseh pisarniških in blagajniških del, ter v vseh ozirih zanesljiva in poštena, želi premeniti službo. Najraje gre za bla-gajničarko. - Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro Zanesljiva in pridna moč. Kuharica želi mesta v župnišče. Prevzame le enega gospoda. Naslov v Zavodu sv. Marte, Ljubljana. Prav na Vas smo mi^lili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in ma^e oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu ooleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30 Mlad organist ki bi se lahko obenem učil krojaške obrti, išče mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 995. Dva kovaška vajenca »prejmem takoj. Poštena in zdrava. Hrana in stanovanje v hiši. Ant. Čelik, kovač, Radohova vas, Dol. Služkinja vestna, poštena, za krmljenje prašičev, molžo krav in vsa druga gospodarska dela, se išče za mlin. — Ponudbe pod »Vestna« 1076 na upravo lista. Pošteno dekle okrog 16 let staro, k otrokoma in kuhinjskemu delu, takoj spreimem. — Ponudbe na Frančiško Prusnik, Kamnik. Učenec 16 let star, zdrav in poštenih staršev, išče učnega mesta v trgovini z mešanim blagom v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 938. Pridna pomivalka želi mesta v kaki kuhinji za zdaj ali pozneje. Ponudbe pod »Pridna« na upravo. Zastopnike iščemo za prodajo predmeta za hišno potrebo. Kolosalni sigurni zaslužek. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Stanovanja Stanovanje dveh sob in kuhinje išče gospa v mestu ali okolici. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 996, Trije gospodje se sprejmejo na stanovanje z zajutrkom v sredini mesta. Poizve se v upravi Slov. pod št. 1065. Sobo Ovčjo volno v Udmatu, takoj oddam.' cunje, staro železo, ba- Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 981. Odda se soba s štedilnikom osebi, ki je ves dan odsotna. - Ponudbe pod »Soba«. Kupimo Išče se stanovanje Srebrne krone zlatnike, vsakovrstno zlato, kupim. - F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova. Hlode bukove in hrastove (hrastove žc od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scegnetti, Ljubljana Kupim različne hlode ker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše - A. Arbciter, Maribor, Dravska ul. 15 - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. Lepega apna potrebujem čez leto več vagonov. Cenj. ponudbe z navedbo cene na: Rudolf Rižnik, Dalj, Slavonija. Kupim več ali manj češnjevega ali hrastovegn lesa okrogel ali rezan, tudi smrekove deske. Vidmar, mizar, Zgor. Šiška št. 2. z eno sobo in kuhinjo za jesenove, hrastove, češ- takoj. Najemnina postran- njeve, orehove, jelševe ska stvar. - Ponudbe na in smrekove. - I. Repše, upr. Slov. pod št. »1031«. Ljubljana, Dvorni trg 1. Elektromotor za istomemi tok, 440 volt, kupim. - Ponudbe na Fr. Grom, mizar, Logatec. IHH0H Iščem lokal na prometnem kraju. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Lokal«. Dva cvetličnjaka sredi mesta se oddasta zanesljivemu in izvežba-nemu vrtnarju za daljšo dobo v najem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1095. Prodamo Proda se enonadstropna hiša v Novem mestu: v I. nadstropju 4 sobe in steklena veranda, ▼ pritličju velika delavnica in 1 soba, malo dvorišče. Več pove Janko Filec, Kamnik, Šutna 49. Pletilne stroje St. 8/32, 8/20, prodam poceni radi opustitve obrti. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 953. Naprodaj je: krasna orehova omara, lepo polirana, dvojna hrastova omara z ogledalom in mizar, orodje s sko-belnikom. - Poizve se v Streliški ulici 18, pritličv levo, J. vrata — Jerše. Dvodružinsko hišo novo, z vrtom, v Stoži-cah pri Ljubljani, proda Franc Jerko, Črnuče, pošta Ježica. Trgovsko opravo Stelažc, pulte, izvesne izložbe, proda feter Šetina, Senica. Ogleda se: Ljubljana, Martinova cesta 8. Krušno moko a a | b o I jš e vrste dobite vedno svežo pri A. & H. Zorman Ljubljana, Stari irg 32. Blago dostavimo tudi na lom — Preizummo v mlev tudi v*ako množi' o doma e ali bauačke pSe-uice — pri manj ih množinah jo takoj zame jamo za moko in otroiv Obrt Mehanična delavnica za popravila gramolonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emajli-ranje, poniklanje. Priporoča se Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«. Gepelj in mlatilnica oboje rabljeno, a dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 906. Spalnice lepe, češnjeve, suhe, kot sem imel na razstavi na velesejmu, imam naprodaj. Ivan Mrbar, Stane-žiče, St. Vid nad Ljublj. Podgane ubija RATOL Polj. miši ubija ARVICIN Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo se povsod) Biokemi«, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel. br. 59-69. Strojnika treznega in zmožnega vseh ključavničarskih del in montaž, ravno tako električnih naprav, išče za takoj proti dobri plači Tovarna us"ia Tone Knailič, Kamnik. Dva vajenca Z vso oskrbo v hiši takoj sprejme Josip Adamič, vrvarna v Domžalah. Dekle, pridno in zanesljivo, vajeno otrok, 15—16 let staro, se sprejme takoj. — Srečko L e n č e , Kleče, pošta Ježica. Organist samski, ki je dovršil pred 5 leti orglar, šolo z odličnim uspehom in občinski tajnik z večletno prakso — išče primerne službe. Nastopi takoj. Naslov v uoravi pod št. 10%. Prodajalka z večletno prakso v špe-ceriji, išče službo najraje izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na upravo Slov. pod »Takojšen vstop«. Prodajalka začetnica, vestna in pridna si želi premeniti službo s 1. marcem ali pozneje. Gre najraje na deželo oziroma Dolenjsko ali Štajersko. Oglase pod šifro »Pridna 883« na ogl, oddelek Slovenca. Pridno kuharico srednjih let, sprejmem. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1035. Služkinja snafna in zdrava, okoli 30 let stara, ki zna nekoliko kuhati in opravljati druga hišna dela, se sprejme. • Ponudbe pod »Služkinja« upravi Slov. Dekle izučena v šivanju perila, pridna, poštena, stara 17 let, želi priti kot učenka v trgovino, če mogoče z vso oskrbo. Pripravljena tudi pomagati pri gospodinjstvu. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 971. II le nitbe Kmetsko dekle Bilanca je najboljša podlaga za davčno napoved! Veičak v knjigovodstvu Vam jo sestavi, akoravno ne vodite urejenega knjigovodstva. Pišite strogo zaupno na Poštni predal 246. 1ESE23! Zastopnika iščemo v vsakem kraju za gospodarske pridelke. 25% zaslužek. - Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Gun-duličeva 11 pod — »Zaslužek«. Za odgovor naj sc priloži znamka za 1 D. boljših staršev, staro 25 let, pridno in pošteno, s premoženjem, želi znanja zaradi ženitve z resnim mladeničem od 25 do 30 let, poštenih staršev, s i posestvom ali drž. službo.! Resne ponudbe na upra- i vo Slovenca pod »Sreča«. V! jslise kitare citre, strune in potrebščine kupite nai-bolie pri M Mušiču Paviljon za dramskim gle-dališčtm. Prepričajte sel Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema. TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25. Zastopnike in potnike v vseh večjih kraiih Slovenije — išče za vsako- Vfatliu £HvarOVauja Hereeg - Bosna splošno zav. dražba, po dražnica Ljubliana, šclcn burgova ulica it. 7, Specijalno vino Prokupac, Blatina, kor-čulanski »Grk«, se toči v vinski kleti Sv. Petra cesta št. 43. Puhasto perje kg 38 Din. razpoiiljara po povzetiu najmanj 5 kg izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na pena. Zagreb. Ilica 82 Otvoritev točilnice v Dolenj. Logatcu, v Si-cherlovem poslopju poleg sreskega poglavarstva. -Pristna domača kapljica, dober prigrizek. - Priporoča se M. Antičevic. Lesene hiše Maribor Dobava tudi vnanjim naročnikom zagotovljena. -Pogoji razvidni: »Domačija« februar. Za gg. duhovnikel "ipccijalen Strichknimrarn a obleke, knintrarn ali Adriia /a tatarje, Marnnpo ali Sctlnml zanikalo, tor vse druge notrobSf-inc priporoča v naknn manufaktura Franc Dobovičnik, Ce/ie G«, duhovniki dobe "'tigro* uenc Kro/ači pozor 1 Stikno, knmjrarne, koverkotc dotiblne, odnctnvse krolaSke potrebščine Knplte najceneje v ogromni tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celje /.ah leva it p rzorce Za ženine m neveste! Poročne obleke, ter vne potrebno mago xa halo, inmitMjnino, nricic kupiie v veiiki z.inri naicene.it> pri Franc Dobovičnik, Cel/e Oglejte n ve iko zalogo •^amoradi svoj^ - 2JP /AERI/^A —"--nn- Drva bukove io hrastov« od« Pddke od parkvtov do* etavlja po oizki ceni o« dom parna taja V. SCAGNETTI v Liabliani ca gorentskim kolodvorom. OTOMANE od 550—850 v različnih vzorcih prvovrsten lasten »d leU vorkovana iliša-»ta p egrinjala za otomane a&iO—Ia 75(1 salonske garniture divane modroceza-nes jivo ni-jboljše blauo ku > te pr Rm'olf Serfr, tapetništvo Marijin trg 2 ZIHO cvi h in druge potrebščine kupujte vedno samo pri strokovnjaku Rudolf Si ver, tapetništvo Marijin trg 2 Hfr Klavl.il prvih natev. znank i ALFONZ BREZNIK LJubljani!, Mestni trs 9 Najmanjši obroki Zaloga Io IzposoJeva'ntes n« bo j Ih Klavir! v, pi-aninov ;in ..hormonijfv. Stelnway. lSBscmorfer, FHrster HBlil, Hofmun. Original Sttngl. 1'ojra-vtln n ugl. š m an c naj-c n j&e. - Najbogatejša lztilra vseh os.a ih glasbenih istrum. iu stran in zdravi Prave vzorce in gornje dele čevljarstva dobite samo fl. S Mfe % pri izdelovatelju Karel 1(1 K| eDI Blatnik v Ljubljani, Hre-, " " nova ulica 20 (v lastni hiši). Strokovni poduk brezplačen. _ _ Mizarstvo X6IOQcC za stavbeniška in pohištvena dela sprejme po solidnih cenah proti garanciji. Obenem se sprejme vajenec. Jožef Sitar, mizar., Križe pri Tržiču. Ajdova moka 5 Din POPRAVILU Mehanik Ivan Legal Maribor, Vettinjska ul. 30 Telefon int. 434. špecijabst za pisarniške struje. Novi in ra Ijeni pihalni stroji vedno v zalimi. '.agiet Juri« rt« J? orborota mlooijse tamburica, pir tllora, itigni o le la na otrebltln, i a vil glasbila Odllkovit. M parlikl Cenik' fronko raislati Vsakovrstno M . zmn hnonl po nniviSiih cenah CERNE invelir L|abl|ana Woliova ulic« it 3. garatirano pristna, od 25 kg naprej. PoSilja Pavel Sedej, umetni mlin. Ja -vornik, Gorenjsko. Žimnice modroce. posteljne mreže, felez Dosti lic Izloitjivck otomane divane un0. »ekoCa mula in topi« vodo. NAZNANILO! Dovoljujem si svoje cenjene odjemalce in slavno občinstvo obvestiti, da ie moj dosedanji družabnik gospod ADALRERT IVANUŠ začetkom tega leta izstopil iz tirdkc mm$ & VLAJ Obenem sporočam, da bom svoje trgovsko podjetje vodil odtlej naprej pod firmo MIHAEL VLAI Vso zalogo manufakturttega blaga: blago za moške in ženske obleke, platno, tkanine in sifone za različno perilo, preproge, odeje, rute, brisače, žepne robce, nogavice itd., nudim po izredno nizkih cenah: razne ostanke pa po skoraj polovičnih cen~h. — Zahvaljujoč se za doslej mi vedno izkazano zaupanje, se nadejam, '■» mi bodo cenjeni odjemalci tudi nadalje naklonjeni. Z odličnim spoštovanjem MIHAEL VLAJ - Ljubljana, - Wolfova 5 stalno vsako množino Sostanjevetia taninshega lesa smrekove Skorje, cele in drobllene, smrekove hmelove droge, rabljene, dobro o' ranjene sode od strojnera in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. SALDA-KONTE ŠTRACB - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZKEI1N0 UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE P HEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE Velika zaloga ALFA* samooarilnikov vporabIHvIh; t. za parienie krme 2. za pranie perila 3. za vkuhavanie sata v 4. za kuiianie marmelade i 5. za toolienie masti 6. za žganekuho 7. za izparivaoje sodov n L Miku* - Ljubljana priporoča svojo tal oso ležnikov aolnfniko« m sprehajalnih palii Mopravllf I <^no in solidno ZAHVALA U*aloš'eni, vendar utolaženi ■ premnogimi izrazi sočutja povodom »mrti našega dobrega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda antoma OSOL NA posestrika se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-prisrčneje zahvaljujemo. Posebno smo dolžni zahvaliti se z« požrtvovalnost g. pri-mariju dr. Blumauerju, g. mestnemu fiziku dr. Rusu, it. duhovščini, č. sestri strežnici iz Vieentinuma, pevskemu društvu Iz Moravč pod osebnim vodstvom g. Tomana za pretresljive žalostinke, domači požarni brambi, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke v cerkvi, številnim daro-I v val-em krasnih vencev in šopkov in vsem sorodnikom, prija-Lr, -teljetn in znancem, ki so od daUfi in blizu blarjopokojnega v 1 tako velikem števil« spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljdna-Šentvid pri Lukovici, 2. februarja 1929. ŽALUJOČE SORODSTVO. STOLPNE URE vseb vrs' in Til'keitt. praci/no izdelana, d" arkunda ii-g ilirnn". rajnotejša kona »uke ja. Najbolj i ri-kladno za cerkve, šol«, tO\ aru-', »elep«iist»a, ufadua poalopi« »A. '■^Plte,,.....ličili Pripravljen za kuho Poleg tega vedno na zalogi: ALFA-ro!ni posnemalnik ALFA-separatcr za stolni pogon ALFA-oprema za mlektrne ALFA-brzoparilriki za krmo ALFA-irarsporlni vrti za mleko ALFA-molzni stropi ALFA-ploževnasta posoda pri „ALFA" d. d. separatorii in stroji za mlekarstvo itieionst. 67-43 Z £ GRf B, Boškovičeva 46 Brztfavnl naslov: ALF Al AV AL Pripravljen za Izpraznitev Povsod tudi v na manjši vati iščemo prodajalce ia zattoprilke! I Liubliana, Kon« rasni trg itv.9 kupuje in prod ja stare puš samokrese ter prevzame iste v kom sijsko prodajo 1 rt TjTffTfTninmii m. P »pravljftmo in pCaclaljuJrmo -Jia e . ro na «voi najnotajfel intfni. OHliikr m i nni so po UI«jo na /ah evo bm^plafno, teti® JiOnkurctične. METALII/*, I. ugoslo anska tovarna stolpnih ur TRBOVLJE - IS t o it usttp, Id. Inserlrajte v »Slovencu"! iiMSIEiBBSESElfflEEBiEBSHHKHElEiSSEOEJ wmiwi$E WWEB*chie ZH omimmm PRESERVAT FIXAT IN JSTALE POTREBŠČINE VEDNO V iAl.OGl PRI im. i Himen, umumn SELENBURGOVA ULICA ST 6/1. TELEFON ST. »S Dr. Emil Stefanovič: Pred desetimi teti (Dalje.) Repatriaclja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacija s svojim tehničnim aparatom, katera je biia potrebna za repatriacijo c. 100000 vojnih vjetnikov in vojakov ter civilistov naše narodnosti, je bila dovršena. Naši ljudje, ki so doznali, da se nahaja na Dunaju naše zbirališče, so prihajali na Dunaj 6ami, ali pa so jih vodili naši odposlanci, ki so jih reševali iz vjetniških in internacijskih taborišč. Na postajah na Dunaju so jih čakale naše straže, katere so jih odvajale v zbirališče, kjer so prejeli hrano, se odpočili od potovanja, okopali in estrigii, a njih obleka se je desinficirala, osnažila in zakrpala. Po tej proceduri, so vsakega posameznika preiskali zdravniki in one, ki so imeli nalezljive bolezni, zadržali v bolnici, a ostali so se po turnusu transportirali v domovino. V onem času, ko to ujetniki bili v zbirališču, smo poskrbeli za njihovo čim večjo udobnost, zato je imelo naše zbirališče tudi svojo godbo. Razen tega so pa Čakajoče vodili naši vojaki tudi po mestu, da ti ga ogledajo. Na vse to sem polagal posebno Vciiko važnost, ker hotel sem, da odnesejo od stikov s prvo oblastjo svoje nove domovine Čim najboljše vtise, poleg tega sem se pa tudi zavedal, da bi mogli povzrjčiti nezadovoljni, zrevolucijonirani in zooljševizirani vračajoči te ujetniki ln vojaki v domovini veliko nevarnost za obči mir in red. Poskrbeli smo pa tudi za primeren pouk vseh teh naših ljudi o nnvonastalem položafu, O naši novi ski.pni državi in o nujni potrebi discipline in vsestranske požrtvovalnosti za Očuvanje in dograditev naše mlade svobode. Strogo je bilo odrejeno, da te nikjer ne krii disciplina, in v ta namen so se vsak dan vršile tudi krajše in lažje vaje. Tako zbrani, očiščeni, poučeni in preskrbljeni z vnem potrebnim, so potem potovali naši ljudje v skupinah po 2 do 3C00 v domovino. Pred svejim odhodom so pa morali priseči zvestobo, v prvih dneh Narodnemu veču v Zagrebu, pozneje pa s slcdeJm bese-dilomi »Prisegam pri nebu in zemlji, pri imenu očeta in dtiši matere, pri preliti krvi nas in naše dece, da hočem očuvali nezlomljivo vero in neomajno vdanost kralju vS3h Jugoslovanov, Petru Karadjordjcviču in njegovemu sinu Aleksandru. Tako mi Bog pomagaj! Amen.« Da se o nastanku nove države obvestijo vsi, ki so bili v vjetniških in ostalih taboriščih v Nemčiji, Češki, Poljski in Nemški Avstriji, smo jim poslali po kurirjih proglas, katerega smo sestavili in natisnili na Dunaju. Izšel je v slovenskem in srbohrvatekem jeziku, v latinici in cirilici v 100.000 izvodih, in je imel sledečo vsebino: Bratje Jugoslovani! Napočil je dan našega edinstva in naše svobode. Jugoslavija se je porodila mlada in silna. Mi, bratje, slavimo danes praznik svojega zedinjenja in naša srca bi jejo kot srebrni zvon v svečani čas. / Bratje Jugoslovani! Naš narod je vstal! Stoletja smo trpeli pod tujimi gospodarji, prezrti, preganjani in deljeni drug od drugega, sužnji na svojem lastnem ognjišču, hlapci na SVoji lastni zemlji. Potili smo se za tujo veličino in trudili za tujo korist! Sedaj se je vse to spremenilo! Povsod, kjer se glasi naša mila govorica, kjerkoli žive Srbi, Hrvati in Slovenci, praznujeta danes tvoj dan penos in radott; vsa prsa so si oddahnila; vsi dihamo čisti zrak svobode. Bratje Slovenci, Hrvatje in Srbit Sedaj smo samosvoji in zedinjeni! Nobena sila nas več ne more razdružitil Naša kri ni bila prelita zaman, nase muke niso bi'e zastonj. Ves jugoslovanski narod praznuje praznik svojega vstajenja. V tem svečanem času jcf dobil naš narod svojega voditelja in gospodarja, vrednega naše velike in mukotrpne prošlosti in vero in jamstvo bodočnosti, sivega kralja Petra Karadjor-djeviča, kateremu sloji ob štrani njegov sin, ponosni sokol Aleksander. V trpljenju in nesreči nista Šikiar zapustila svojega naroda: 701etni starček je žel tam v bojne jarke, da bodri srbske borce. On in njegov sin sta izkusila s svojo vojsko vse z'o pregnanstva in vso nesrečo krute vojne: in nikdar nista klonila, nikdar nista popustila. Danes polaga sveta in mogočna volja ze-dinjenega jugoslovanskega naroda na njvni vredni glavi krono Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dcstojnejše in vrednejše glave bi ne bilo mogoče najti. Onadva bosta branila naše meje in varovala naše pravice, sejala bosta med naš narod ljubezen in blag:stanje, pripravljena žrtvovati se zn našo svobodo in veličino. Modro bosta Vodila domovino v blagostanju in skrbela bosta, da bodo med nami vladali red, pravica in zakon. Zaradi tega nas vežejo na nju: dolžnost, vdanost in zvestoba. Prisezimo, bratje, prisezimo pri vsem, kar nam je najsvetejše, pri krvi in imenu, da hočemo biti vedno zvesti in vdani našemu kralju Petru in njegovemu ?inu, sokolu Aleksandru! Prisezimo, bratje, da hočemo ostati z njima v sreči in v nesreči, da ju hočemo branili vseh neprilik in pomagati jima pr? njunem delu za domovino, pripravljeni, da vsak trenutek žrtvujemo za nju in za zedinjonje jugoslovanske domovine svoje življenje. Zaradi naših vjetnikov v Nemčiji, kjer jc bilo 25.000 Srbov in Črnogorcev, smo stopili v stik s šefom zavezniške misije v Berlinu, ameriškim generalom Harriesr.m in si^er s pomočjo njegovega pribočnika, stotnika Che-lensa, ki se je na svojem potovanju preko Dunaja zaustavil tudi pri našem poverjeništvu. Po sklepu dogovora sta bila poslana s strani naše misije v Berlin stotnik Zaje in p-ročnik Severinski s 120 podčastniki in voj ki. Ob tej priliki je bila izdana sledeča naredba: »Pošiljate sc k ameriški misiji v Berlin, kateri se podrejate in od nje prejemate ukaze glede tranrportiranja srbskih vojnih vjetnikov iz Nemčije v Jugoslavijo. Kot direktiva naj vam služi sledeče: .rollflitl' O vntlifdttia srbske vojake in dviganje njihove morale; 3. odpošFjanjc poročila o delu vsakih 10 dni poverjeništvu SHS na Dunaju; 4. vse prošnje, pritožbe itd. se morajo pošiljati službenim potom preko ameriške misije brigadirja Harricsa na misijo SHS na Dunaju. Dunaj, 17. januarja 1919. Prvo poročilo stotnika Zajca in poročnika Scverinskega iz Berlina, ki je bilo sestavljeno dne 7. februarja 1919, se je glasilo: »Prepotovali smo vsa taborišča Srbov v Nemčiji, postopajoč v smislu naredbe z dne 17, januarja 1919. 10.000 Srbov smo poslali v Francijo, dt se po merju vrnejo v Srbijo. Ako se še niso vrnili, naj naie vojno ministrstvo intervenira v Franciji. Ostale smo poslali preko Dunaja. Sedaj se nahaja v Nemčiji Še 1400 ljudi, ki bodo v prihodnjih dneh odpotovali na Dunaj. Bolnih je 200 in so vsi zbrani v Regensburgu: tudi ti se bodo poslali na Dunaj.« Kako so ae ti transporti izvršili, svedoči najboljše pismo generala Harriesa, s katerim obvešča poverjenika Narodnega veča SHS dne 9. februarja 1919 kot ameriški komisar iz glavnega stana pl./pjk.: »Glavni stan. — Ameriški komisar. Pl./pjk. Hotel Adlon, Berlin, 9. febr. 1919. Od: Brigadirja generala Geo H. Harricsa, U. S. A. Na: Poverjenika Narodnega veča SHS na Dunaju, da se kot zapovednik gorenje akcije smatra z zadovoljstvom doižnega, da o delu poročnika Severinskega in njegovih ljudi, katero je izvrlil med srbskimi vojnimi vjetniki v Nemčiji od 19. januarja, poroča, da je poročnik Severinski inspiciral vsa vzetniška taborišča in mu je popolnoma uspelo, uvesti red in disciplino med vojnimi vjetniki, kar je vse bilo za časa njegovega prihoda na zelo nizki stopnji. V glavnem se mora priznati baš njegovemu trudu, da so transporti, ki so zapustili omenjena taborišča, mogli oditi na hiter i ditcip'i-niran način, kakor tudi, da je poročnik Severinski izvršil z veliko marljivostjo in točnostjo razne statistične posle, ki se tičejo srbski h vojnih vjetnikov in taborišč.« Slično se glase tudi poročila stotnika Zajca in ostalih naših odposlancev, ki so obiskali laKnrJ^a crkckik in ^fnnitiirclnli vnintll virt- ........... -.....a...............»-- nikov v Nemčiji. Zgovoren efekt dela to transporti, ki to šli preko naše misije na Dunaju, Spodnieštaierska ljudska posojilnica V Mariboru rteartstrovana zaaruaa z neome:eno zaveze Spre,ema viogt | Daje pQsojiia | hvršue vse v denarne ' stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najviSji obrestni meri ter ne od-tegu.e vlagateljem rentne^a davka OBRTNIKI! Rizšsrili bodete svoje poslovne zveze in ustvarili nove, ako si nabavite najnovejši ADItESAR kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za industrijo, obrt, trgovino in poljedelstvo. Tretje izdanje za leto 1929 ravnokar izšlo! JUGOSLOVANSKO RUDOLF MOSSE D. D. BEOGRAD, TERAZliE 25. RPES iNOfA ulica pole« frančiškanske cerkve H. Stil I NEB La-tna protokol, tovrrna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine in srebrnine NI . HE CENE - POSIKEtSA 4 St. tU. Fovtn-Bt« pnfcer-^Oi'opf.....Din 4M8 St. tli. Kovin sta anker-Hos opf, z rn- dlo n t .IU m in ka/a c .... D n Ct'20 St, II.'). Rad i ka, IC cm »1 ka n prvovrstnim anker st oje u ......Din (411 ZAHTEVAJTE boga o l'ustrovnni cenik s koledurjora. gratls in franko od H.SOTtNEKl LJUDI I AN A 2 HUPOIIE vnr samo kina srebrno jedilno orodje s pet-desetietio lo^an.iško garancijo, pri usnima Llub rana PrpferT-a ol'cn 4 nninovoisa dvokolesa. motor e. Mv»lne5 stroje. OtroSki vo«ički novih modelov, msif avto-mobil', pneumatika najceneja. C*n«kl franko. Prodaja na obioke. „ rrltouno" F.B L., tovarna dvokoles in otrošKib vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. a7TnkovIč8 Posfužlte se A jS LJUBLJANA) do 10. febr. Prihranite 0 do Le neka) primerov: 1 Sfllfl: LOire svilen 90 cm Sir. za plesne obleke, prej Din 49, sedaj . . Din 33 — Tarifi Ion srebrn, zlat in v modnih barvah, prej Din 19, sedaj . . Din 12*— crepe de Clltnc la. v vseh barvah Din 95 in.......Din 85 — Silil beneški iz svile z dolg. resami Din 295*— Cr€jie japonski vzorčasti . . . Din IT — Usnjene torbice pod lastno ceno DeZllIKI Čista svila.....Din 150 — Notfavice: Damske flor prej Din 19 sedaj . . Din 9'— Damske svil. flor. prej Din 27 sedaj Din 14 — Damske mel£ prej Din 24 sedaj . Din 16*— Damske čisla volna prej Din 89 sedaj Din 39*— Radi opustitve galoš in snežnih čevljev prodajamo znamko „Tr€iOni" po lastni ceni. Ne?ttiflt€: Darnski PllliOfCr jaquard Ia. cefir prej Din 168 sedaj..... Damski PUlfOVCr iz Ia. mele vo!ne prej Din 168 sedaj..... Dumska s »orina garnituro _ sweaier, čep ca prej Din 220 sedaj Cepiče volnene športne . « od Cfp ce francoske Ia. . . . — • ItOShl pul oveni jaquard od O rosna spor.ua garnitura sweater čepica.....od Trikotaža: Dam. maflce flor, prej D 58 sedaj DaillSKe JT COi ll aCc čista volna, prej Din 98 sedaj.....Din 60 — Dam Inc. IHaCe bombaž v barvah od D n 29 — DamsSta tricui hotni) neia . Din *.G — Perilo: Damsha ftomDlnela hlače iz batisla, barv. s čipkami . . . Din 29'— Damsha spolna sroca najnovejši kroj s čipkami . . . . . Din 59'— nam. )u ran-a nal'a iz jap. crepa Din 89 — DamSMa PUJama iz jap. erapa . Din 12il — Din 110*— Din 118- Din 138 — Din 10 — Din 21 — Din 48 — Diri 88 — Din 23'— Oglejte si nase izložbe! Za gospode: Nogavice flor, dolge Din ?4 - Srajca bela s trd. prsi Din f9'- Veslja, volnena . . Din T8 - Srajca freneh, z 2 ovr. Din 49' Pullover. volnen .Din 18- Pyjama iz zefirja .Dinl49 Pullover, jaquard .Din 118- Klobuki.....Din 59*- P< S i smo po« povzellu! Za netitfaoloCe vr rmo d«nor Mlekarska zadruga no Vrhniki r z i o i. Največje in najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Proizvaja polnomastni ementalski si f v hlebih po 80—90 kg, da je li. vrste (polemental-ski) sir v hlebih po 25—35 kg in trapistovski sir v malih hlebih. — Veletrgovci znaten popust. Solidna postrežba! Na.nii.e cene I 3 leta kredita! Vseh vrst mizarskiin kolarski stro i ter stroji za žage z vgrajenim motorjem ali brez njega. Dobavlja: W2i::er Werke I. Ufcctf eln, Wien X. iax»i burgsrstraai« 14 Obisk našega jugoslovanskega zastopnika brezpl cen. Perfektni lesni stpohovnjah ki obvlada popolnoma lesno industrijo in trgovino, in ki ie obenem tudi k ligovodja-bOancist, se sprejme takoj pri veliki lesni tvrdki v Sloveniji. — Ponudbe pod »Les.ii strokovnjak« na upravo lista. 3 mlekarje teoretično in praktično izvežbat e žel« prerej namestit« - MLEKARSTVO Ponudbe naj se pošljejo na "ALPA" v SPLIiU. gor. naslov z zahtevo plače Naznanilo preselitve Vljudno naznanjam cenjenim tvrdkam, da sem PRESELIL fvolo izdeovatneo um enega ga'an-terijskega blaga iz Cel a v L ubl ano Izdelujem vsakovrsine ženske ročne torbice, listnice, sktovke itd., vc^no po najnovejših dunajskih modelih, za kar sc cenjenim tvrdk m ioplo priporočam. - Cene brezkonkurenčne. — Sprejemam iadi popravi.a Jože S'atnar izdelovalec usnjenega galanterij, blaga. - LJUBLJANA VII., Podlimbarskega ulica 42, Spodnja Šiška, »Kolonija 5ajtar«. PROMETNI ZAI/OD R PREMOG D.D. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah id samo na debelo pfpm n g* lomafi in Inozemoki zn lomafr • ■ vlllijy Kurjavi ip indiiatriiski- ««rhe. Kovaški premog vso h vrst Koks livarniški. plavžurski tn plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Miklošičeva IS/I. Zadružna gospodarska banka a. a. Brzo™, nasnv. Gnsnnbanka Lfublfana, Miklošičeva cesta lO fe^on ^2057.2470 n?97Q Kapttai In rezerve skupno nad Din 16.000.000-—, vloge nad Din 360,000.000— Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod na ugodne šimi pogoji. Prodaia obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V20/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Gavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loferlfe. Lk JugoaluvMMMG IIIIMIM • L|uOI|40i: &«f«i Cefi. UUaiateii di. ti. Kui««««. -— i 'Irednik: Franc Tcrseglav.