Stev. 359
'_m t BBBUiJUL-BaraLiajuh
IZHAJA VSAK DAN
TRST, sreda 28 decembra 1910
Tečaj XXXV
NAROČNINA ZNAŠA
aatf.ljah In praznikih »k 5., »6 Baeziaijidfe afc S. zjutraj.
?eeaj£!lae ItdT. se prodajajo p« 3 nvč. (6 stt»fc.) ▼ mcogii tat ijinrcah v Trstn" m okolici, Gorici, Krc-nju, Št. Petro, ftviojai, Stžani, Nabreiini, St. Lnciji, Tolmia*, Ajdov-O-jraDergn itd. Zastarala iter. po 5 nrft. {10 stot.). SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ $T0k03ti 1 SBcan*. CENE: Trgovinnki in obrtni ogiaei pa 9 at. m«, eaaar niča, caLrale. pcBlanice, oglasi denarnih zarodoT pa a® rs. mm. Za crb^a t tekstu lista do 5 Trst 20 K. raaka OMb^a-v rrsia X 2. Hali oglasi pc * irtot.	raj-
pa -SJztot. Oglas« sprejema Insr ratni oddelek uprava ,Bdiit'.tfei". — Plsčnja ae izklj-aćao le npraVi „Edieoafci".
--r- Plafljlvo In utoiljivo v Trat«. - ■ ■ ■ =
<Si«341« pe!itš$n«$a	»/ž^ipos^ xs Primorske.
r	ja

Brzojavne vesti.
Nov avstroogrski „dreadnougth".
BUDIMPEŠTA 27. (Ogr. biro). V trgovinskem ministerstvu se je vršilo danes predpoludne posvetovanje med trgovinskem ministrom Hyeronimi in poveljnikom vojne mornarice grofom Montecuccoli, radi gradnje „dreadnougtha" na Ogrskem. Posvetovanja so se udeležili tudi strokovni referenti trgovinskega ministerstva in državnega vojnega ministerstva.
Italija in Rusija.
CARIGRAD 27. „lkdamM poroča, da je italijanski minister za unanje stvari markiz di San Giuliano povodom nekega razgovora s turškim poslanikom v Rimu dementiral govorice o namišljenih načrtih Italije glede Tripolisa. — Te govorice so izšle od neke strani, kjer ne vidijo radi prijateljskih odno-šajev med Turčijo in Italijo.
TURČIJA.
SOLUN 27. V tiranski okolici je bil hud boj med vojaki in 25 mož močno četo Malisorov. Četa je izgubila pet mož, štirje so bili ranjeni in vjeti. Drugi četniki so zbežali. Vojaka sta bila dva težko, dva laljko ranjena. Neka deset mož močna četa z blizu Rasluka iz zasede streljala na oro2£ n?5l:o patruljo in ubila dva orožnika.
CARiGRAD 27. Listi poročajo, da so Beduini vnovič pri'Maanu napadli hedšaško železnico, vendar "so jih prepodile čete. V Maan je bilo odposlano pet batalijonov. Hedšaška železnica je sedaj svobodna do Medine. „TurquieM puroča o novem boju z Druži pri Keraku. Druai so bili poraženi in so zbežali.
CARIGRAD 27. Listi poročajo, da je ministerski svet zopet odklonil nov amerikanski načrt „Chester" glede gradnje 2000 km. železnic v vztočni Anatoliji.
Krečansko vprašenje.
CARIGRAD 27. Porta je ukazala turškim poslanikom, naj opozorijo krečanske zaščitne vlasti na ugroženi položaj Moha-medancov na otoku in na namero, da se hočejo Krečani oborožiti. — Nadalje naj zahtevajo na podlagi obvez, prevzetih od vlasti, da ukrenejo potrebne korake v varstvo življenja in lastnine mohamedancev.
BOLGARIJA.
SOFIJA 27. Zasedanje sobranja je bilo podaljšano do 23. fefcr. 1911.
SOFIJA 27. Listi poročajo, da se vršijo med rusko in bolgarsko vlado pogajanja, da bi bolgarski prestolonaslednik Boris obiskal ruski dvor prihodnega meseca marca.
Smrt bivšega bolgarskega ministra.
SOFIJA 27. Bivši minister Paljakov se je podal danes v poslopje sobranja, da poda svoje izjave radi predloga, da se stavi bivše stambulovske ministre pod obtožbo. Ko je hotel Paljakov stopiti v poslopje sobranja, ga je zadela kap in je bil takoj mrtev.
SOFIJA 27. Paljakov je umrl, ko je pričela seja, na kateri se je imelo predlagati, da se stavi pod obtožbo bivše ministre in se je imelo iste zaslišati. Na tribunah je bilo zbrano obilno občinstva. Več bivših ministrov se je že nahajalo na sedežih njim
določenih, ko so naznanili predsedniku, da je Paljakova zadela kap, ko je hotel v zbornično dvorano. Seja je bila takoj prekinjena. Paljakov je takoj izdihnil. Nato je bila seja zaključena in odgodjena na četrtek. Smrt Paljakova je provzročila veliko senzacijo.
SRBIJA.
BELIGRAD 27. Ministerski predsednik Pasič se je povrnil iz Opatije, kjer je bival več dni.
BELIGRAD 27. Na današnji seji delegatov je bilo med avstro ogrskim odposlancem grofom Forgachem in srbskimi delegati doseženo popolno sporazumljenje o novih štirih pogodbah. To so: 1) konzularna, 2) ^'pravno-pomočna, 3) zapuščinska in 4) izročbena pogodba. Pogodbe bodo definitivno sklenjene čim prej.
Aviatika.
LOS ANGELES 27. Aviatik Hoxsei se je na svojem poletu povspeli 11.474 čevljev visoko in je s tem dosegel nov svetovni rekord.
ZAGREB 27. Aviatik Rusjan iz Gorice je včeraj z aeroplanom lastne konstrukcije aviatika Merčepa priredil na tukajšnjem vež-bališču polet, ki se je sijajno posrečil. — Aeroplan se je dvignil 200 metrov visoko in je šestkrat obkrožil letališče, ter se je potem fgladko spustil pred hangar na zemljo. Občinstvo je priredilo aviatiku viharno ovacijo. Oba aviatika nameravata prirediti polete v Belemgradu, Bukarešti, Sofiji in Carigradu.
Etna.
KATANIJA 27 Od 3.50 zjutraj se dvigajo iz Etne gosti oblaki dima in drobno kamenje. Plamen je videti daleč na okoli.
Dunaj 27. „Pol. Korr." poroča, da je podelil cesar italijanskemu poslaniku vojvodi d'Avarna veliki križec Leopoldovega reda.
Bukarešt 27. Finančni minister je predložil zbornici zakonski načrt o prihod-ninskem davku. Zbornica je predlogo živahno pozdravila.
Petrograd 27. Komornik Priklovski je imenovan ruskim generalnim konzulom v Budimpešti.
San Domingo 27. Vsled obmejnih prepirov sta republiki S. Domingo in Haiti odposlali na mejo vojaške čete. Včeraj je prišlo med nekaterimi oddelki do spopada ; padlo je nekoliko vojakov.
Berolin 27. „Lokal-Anzerger" javlja iz Petrograda, da odstopi meseca marca avstroogrski poslanik v Petrogradu grof Berchtold in da bo imenovan njegovim naslednikom grof Thurn.
GOVOR
poslanca S p i n č i ć a v poslanski zbornici dne 6. decembra 1910.
Krivičnost sedanje vlade.
Visoka zbornica! Njegova ekscelenca gospod ministerski predsednik govori navadno v svojih programnih govorih o nepristranosti, o jednakih pravicah za vse, o upravi, na katero ne sme biti vplivanja od nobene strani, o objektivnosti itd., kakor je govoril tudi zadnjič. Jaz se pa ne morem spominjati — in star sem že precej — da
bi bili imeli proti nekaterim plemenom, po-1 sebno slovanskim, tako krivično vlado, kakor je ravno vlada njegove ekscelence, gospoda ministerskega predsednika! Ne morem se spominjati vlade, ki bi puščala tako vplivati na-se, kakor pušča ravno sedanja vlada, ki bi tako malo spoštovala pravice slovanskih j plemen, ki bi bila tako malo objektivna, \ kakor je ravno sedanja. Nočem se baviti z • deželami češke krone, ali morda z razme-; rami v drugih pokrajinah monarhije. Le dotakniti se hočem, da so n. pr. na Koroškem, v deželi, ki šteje kakih 120.000 Slovencev, Slovenci siljeni, posluževati se pred oblastmi nemškega jezika, da morajo zastopniki strank pri zastopanju rabiti nemški jezik (Posl. dr. Hočevar: Tudi tedaj, ko sta obe stranki slovenski!), da, celo v tem slučaju, da vlog ni smeti vlagati v tem jeziku, da v vsej deželi ni niti jedne čistoslovenske šole, da je vse šolstvo naperjeno v to, da se tamošnji Slovenci ponemčujejo ? In kaj se dogaja v tem zadnjem času? Temu slovenskemu plemenu na Koroškem pošiljajo višega pastirja, ki ne pozna slovenskega jezika — jezika svojih podrejencev. Gospoda moja! Misijonarji se uče različnih jezikov, da v oddaljenih krajih in pri neznatnih narodih razširjajo in vzdržujejo krščanstvo, a pri nas pošiljajo višega pastirja, ki ne pozna jezika prebivalstva.
Za narodni sporazum v Primorju.
Ko sem se tega dotaknil, se hočem , v glavnem baviti z razmerami v Primorju. Će je že potrebno, da se dela na narodni spo-; razum na Češkem, in tudi — kakor je moj predgovornik, gospod poslanec dr. Conci omenii — na Tirolskem, in sicer po načelu: živi in daj živeti! — bi bilo potrebno, da I pride tudi v Primorju do narodnega sporazuma. Pri tem se moram pred vsem sklicevati na svojo interpelacijo od 26. m. m., v kateri sem na podlagi personalnih izkazov uradništva dokazal, koliko c. k. uradnikov je v Primorju, ki ne poznajo slovenskega ali hrvatskega jezika, a bi ga morali poznati. Morali, gospoda moja, ker so tudi po zadnjem ljudskem štetju večina prebivalstva v Primorju Hrvatje in Slovenci, ker štejejo 356.000 nasproti 336.000 Italijanov in 19.000 Nemcev. Večina uradnikov v Primorju ne pozna jezika prebivalstva. Nočem navajati vsega, sklicujem se na svojo interpelacijo. (Tu je govornik navajal sumarično podatke iz omenjene interpelacije glede posamičnih državnih uradov v Trstu).
__(Pride še.)
Dr. Karel Kramar.
Včeraj je praznoval petdesetletnico svojega rojstva dr. Karel Kramar, ena naj-markantnejših oseb na političnem obzorju v Avstriji in eden izmed najuplivnejših čeških voditeljev. Oseba Kramareva stoji že več nego desetletje v ospredju češke politike. Mladočeška stranka je dosegla pod vodstvom Kramarevim vrhunec razvoja ; postala je res vsečeška stranka, dokler ni bila uvedena splošna volilna pravica. Na podlagi te so stopili na krmilo širši, ljudski sloji, vsled 1 česar so prišli Mladočehi v novi državni zbor znatno ošibljeni. Odstopiti so morali del svoje moči napredujoči agrarni stranki, socialni demokraciji in narodnim socialcem.
Od tedaj niso Mladočehi več vodilna
za caia ie&o 24 K, pel leta 12 K, 3 meseco ® K; na aa
tadka brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Sarsžafa* Jsa aadvljak«	„BfclsrcSTI" »tam«:
tale leto Xr«i i-3», aa lota Kraa 9-SO. T® de»isi atj te pošiljajo cia aredništvo lista. Netraake
veaapiaiaa s« aa aprtjamejo hi rakcpisl ao as vraitjs Karoteino, oglase is reklamacije j« »eiiljati aa upravo Usta
JHUDrtlŠTVO: olloa fflarfia 6»latfl iS (?jarwSn! risa) Udaja^j im odgovarat aredaik ŠTE*AN GODINA. Lastni* koasereg iiata „Edinost". - Natisaiia Tiskarna „Edinost' Tpaaaaa zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstn, ulice — . m . c= Gfcorgio Galatti šter. 18.	—-
PeJSno.hraa'InKnl račun It «41652. TELEFON II. IJ-57
češka stranka, a njen načelnik dr. Kramar je vzlic temu ostal voditelj češke politike, lahko rečemo, do danes. Ker je vedno nastopal proti večkrat brezvestnemu radikalizmu in priporočal takozvano pozitivno politiko, je moral prestati hude boje z lastnimi pristaši. Dr. Kramar slovi kot eden najboljših avstrijskih parlamentarcev in govornikov avstrijskega parlamenta. Kot takega ga spoštujejo in cenijo tudi drugorodci. Dr. Kramar je vzlic svojemu češkemu rodoljubju prepričan Vseslovan na podlagi modernega neoslavizma, čegar duševni oče je on. Tudi Slovencem je iskren prijatelj in goreč branitelj češko-slovenskega prijateljstva ; zato mu ob njegovi petdesetletnici kličemo tudi mi iz vsega srca: Na mnoga leta!
Mestni svet tržaški.
V sinočnji seji smo imeli zopet priliko poslušati govorniške zmožnosti svet. Pue-cherja. Svoj predlog, naj se ustanovi socialno-politični odsek, je utemeljeval eno uro in 35 minut, tako, da je ta njegov govor izpolnil skoraj celo sejo in se ni moglo priti do nadaljevanja čitanja proračuna, ki
se je je odložilo na danes zvečer.
* *
*
Župan je otvoril sejo ob 7. uri in pol zvečer.
Svet. Ara je rekel, da je predlog dr. Puecherja, stavljen v prejšnji seji, uvaže-vanja vreden, vendar se mu zdi, da stvar ni še dozorela.
Mnenje odseka politike dela je, da naj se prej izpolnijo že obstoječi zavodi. Sploh pri nas socialna politika ni še prav razvita. Treba je izpopolniti dobrodelne organizacije, ker današnji zavodi ne zadostujejo. Puecherjeva ideja je dobra in naravna, ali on — Ara — je za to, da se obstoječe izpolni.
Svet. P u e c h e r : Ara je dobro začel, ali slabo nadaljeval. Pečal se ni nič s socialno politiko, pač pa mnogo govoril o javni dobrodelnosti. Čudim se odseku politike dela, ki pravi, da ni mogoče ničesar storiti. Odsek je bil na ta predlog očividno nepripravljen, iz njegovega poročila veje popolnoma duh in stil kolege Brochija, pravi broehizem. (Smeh). Nato se bavi govornik s socialno politiko in socialno etiko in prihaja do zaključka, da je dolžnost občine, delati socialno politiko. Govori nato o socialnem zavarovanju in socialni pomoči. Ustvariti je treba nove funkcije in nove organe. V društvo za zidanje malih stanovanj je treba nastaviti tajnika, plačanega od občine, ki bi se posebej bavil s tem vprašanjem. Obstoječi odseki imajo premalo časa, da bi se temeljito pečali s takimi vprašanji. Nato govornik obširno razpravlja o nalogah socialno-političnega odseka. Pod njega delokrog bi spadala statistika dela, nasiavljalni urad, občinska posredovalnica, zavarovalnica za brezposelne. Govornik navaja razne primere, kako je to urejeno na Nemškem in drugih deželah. Govori nadalje o potrebi uvedenja splošnega delavnega reda, ureditvi plače občinskim delavcem, o aprovizaciji, argentinskem mestu, pokriti tržnici, šolski hrani, brezplačnih spalnicah, Šolskih zdravnikih in drugih lepih stvareh, za katere bi morala skrbeti občina in ki bi
P O D L I S
E K.
Slepe Micike — božična povest.
Napisal Joško Kevc.
Micika se je pri tem globoko zamislila in potem nadaljevala po kratkem presledku : O najini ljubezni so kmalu doznali sosedje, fantje in dekleta ter komentirali... po svoje. Narveč pa je imela govoriti o tem Urba-I nova Marjeta. Marjeta je bila lepa črnolasa' punica, polna strasti. S svojimi črnimi očmi ■ je očarala marsikaterega fanta, ali s prezirom je odklanjala vsakega mladeniča. Sicer | se jej pa zbok njene strasti ni upal nikdo približati zaupno.
In ta Marjeta je bila strastno zaljubljena ravno v mojega Franceta. Zato je pa govoričila o meni in njem vse slabo in preklinjala obeh. — Marjetino hudobno obrekovanje in njeni strupeni pogledi so boleli mene in njega. France se je zaklel, da je ni nikdar ljubil in da se jo hoče izogibati za vedno.
In globoka najina ljubezen je zmagala : prišlo je do najine združitve pred altarjem. Tihe najine sreče ni motil nikdo, razun
kletve in grdih pogledov Urbanove Marjete, kar je posebno rahločutnega Franceta bolelo.
Ravno takrat je bila letina zelo slaba. S strahom so družine gledale v bodočnost, na prihod zime. Drvarji, krepki možje in fantje, so se napotili tja doli na Sedmogra-ško, da si kaj prislužijo in pomorejo domu. S temi možmi se je podal na daljno pot tudi moj ljubljeni France z nado, da si prisluži lepo svotico denarja, s katerim me hoče pozneje razveseliti. — Plakaje sem se ločila od njega, a on me je pritisnil na srce, strastno poljubil in se oddaljil brzih korakov skozi vas do glavne ceste. Od tedaj svojega Franceta nisem videla več...!
Tam na križ-potju je stala v dolgo ruto zavita ženska. In ko se jej je France približal, je planila k njemu, se mu oklenila okoli vratu ter ga srepo zrla s svojimi velikimi črnimi očmi. On se jej je hotel iztrgati iz objema, a ona ga je tiščala k sebj in govorila, polna strasti: Sedaj odhajaš daleč od tu, ti, ki si mi provzročil srčne boli, ti brezsrčnež ! Prokletstvo naj te spremlja po vseh potih, proklet bodi ti in ona, oba !
France je šiloma sunil od sebe to strašno žensko ter zbežal za svojimi tovariši. Le-ti so mi pozneje povedali, da se je na deželni meji obrnil solznih oči proti svoji domovini ter vskliknil, da ga prokletstvo grešnega človeka ne more zadeti, a pri tem
ni mogel ločiti pogleda od kraja, kjer se je v daljavi še vidno belila rojstna mu vas, a ni slutil, da jo je tedaj gledal — zadnjikrat.
France % je že več mesecev delal na Sedmograškem. Pisal mi je sicer poredkoma, a takrat tem ljubeznjivejše in obenem otožno. Prejela sem od njega tudi precejšnjo svoto prisluženega denarja. Ali zadnjo pismo, ki sem je prejela, se mi je zdelo nekako čudno in sanjavo. Zaporedoma je omenjal prokletstva, ki je je izrekla nad njim Urbanova Marjeta ob njegovem odhodu.
Prišla je zima in z njo moja hčerka Marica, moje največje veselje, ki je pa trajalo le malo časa. Drvarji so se povračali iz tujine; prišli so že skoraj vsi tovariši mojega Franceta, a njega ni hotelo biti od nikoder. Povpraševala sem po njem vsa obupana, ali tovariši so mi vedeli povedati o njem samo to, da je nekega dne — ko je poprej več dni fantaziral o Marijetinem prokletstvu — izginil preko meje v Romunijo. Ta je pripovedoval o njem, da je v hosti zaspal in zmrznil, drugi zopet, da je pod tramovi ponesrečil, ali gotovega ni znal nikdo^ povedati.
Žalostna je bila od one dobe naprej moja usoda. Zapuščena z malim detetom sem preplakala cele dneve in noči, da bi se bila morala kamenu smiliti. A posebno mi je razjedalo dušo, ko je vrgla na-me svoj hudobni pogled in peklenski škodoželjni
nasmeh Urbanova Marjeta. — Ta se je bila sicer mej tem časom poročila s poštenim možem J.... Blažem. A ostala je stara sovražnica meni in mojemu nedolžnemu detetu. Ker jej je mož nekoč očital to pregreho njeno, ga je tako proklela, da se mu je za vselej pristudila. In ga je spravila v prezgodnji črni grob.
Ali kupa mojega trpljenja še ni bila polna. Zbolelo mi je ljubljeno dete, edino še, kar mi je ostalo od sreče in spominjalo na srečo. Umrlo je dete po kratki bolezni. Tedaj sem bila pritirana do obupa in dvomiti sem jela nad pravičnostjo Boga! Prd-sila sem ga za ta greh, že neštetokrat skesana, odpuščenja. Žalost, trpljenje, jok in stok, so bili moji spremljevalci na vseh mojih poteh. A pri vsem tem me je še : vedno mučila s svojimi strupenimi pogledi in hudobnim jezikom ženska, katere se je vse ogibalo in balo — grešna Urbanova Marjeta. Ali nekega dne je dobila zasluženo plačilo: ravno ko je preklinjala svojega soseda, se je zgrudila mrtva na tla, zadeta od kapi. Bog jej odpusti grehe!...
Meni je — tako je zaključila slepa Micika svojo zgodbo — od večne žalosti in plakanja dan za dnem slabel vid, dokler nisem oslepela naposled. S tem je dosegla moja nesreča svoj višek, a jaz le še mirno : čakam zadnje ure, ko me polože v hladni grob.
Štirideset let je minulo, a še ga nisem
f
Stran II
»EDINOSTc št. 35»
V Trstu, dne 28. decembra IS 10
spadale v področje socialno - političnega j da bo v kratkem sklican češki deželni zbor. odseka. Na koncu svojega govora, ki je; — Nemci privole, da pridejo v razpravo trajal — kakor rečeno — eno uro in 35 j davčne predloge. Cehi pa se ne bodo pro-minut, Je svet. Puecher obljubil, da bo pri-jtivili, da se izvoli permanentna komisija, hodnje leto še dalje časa govorii, ako se! kateri se odkaže ves kompleks češko-nem-ne bo na tem polju napravilo ničesar. |škega vprašanja. — To bo imelo svcfje Ara: Nisem rekel, da ni mogoče ni- j posledice tudi glede na politični položaj na česar storiti; storiti se bo moralo še j Dunaju in govori se, da je sestava koalicij-mnogo. Pravi, da je svet. Puecher smešil: skega ministerstva že gotova stvar, dobrodelnost tržaških dam. (Klici pri socia-' Aehrenthal odstopi? — Dunajska listih: Ni res!) A isto delajo tudi scciali- j„Rechsport" poroča, da v kratkem odstopi stične dame n. pr. v Milanu.	minister za unanje stvari grof Aehrethal.
Svet. B r o c h i: Nekaj se je tudi v Njegovim naslednikom je določen grof Trstu naredilo na socialno-političnem polju; Berchtold, dosedanji poslanik v Petrogradu, a mnogo, kar je svet. Puecher nasvetoval, kateremu se je posrečilo v zadnjem času je za sedaj nevsprejemljivo, ker je premalo zbližati Avstroogrsko z Rusijo, naštudirano.	^	! Primanjkljaj graškega mesta. Pro-
Zdi se mu, da hoče Puecher tako račun mesta Gradca izkazuje 3,145.153 K socialno politiko, ki bi koristila le enemu primanfcijajaf radi česar bo treba novih razredu, ne pa splošnosti. On je proti taki dokiad in posojila, socialni politiki. (Mejklici pri soc. strani).) . r ^.	. ,
Glede zavarovanja za slučaj brezposelnosti, Ceško-nemški sporazum m alpski pravi govornik, da je o tem izšla že pred Nemci. Z ozirom na eventuelni ceško-desetimi leti razprava v — „Piccolu" (smeh nemški sporazum pnobcuje znani renegat pri socialislih), a vsa stvar je ostala brez- posl. Dobernig v graski „Tagespost-i" uspešna. Govori nadalje o delu, ki ga je izvr- članek, v katerem pravi da raste slovenska šil in ki ga misli izvršiti odsek politike, moč s vsakim dnem bolj m da bodo prisil dela. Materijal za ustanovitev posredoval- tudi alpski Nemci v isti položaj, v katerem niče je pripravljen, načrt glede šolskih j so sedaj Nemci na Češkem. Članek pravi zdravnikov je izdelan. Glede malih stano-1 nadalje da se nimajo alpski Nemci boriti le vanj se je tudi nekaj napravilo, študira se P™ti Slovencem, temveč morajo skrbeti vprašanje občinskih pekaren. Priporoča od- j t"di za to, da ostane Nemcem pot do seku politike dela, naj se temeljito bavi z Adnje in Trsta svobodna. Dobernig poživlja ustanovitvijo zavarovalnice za brezposelne, svoje „rojake" na slogo in skupno delo in in uvedenjem šolske hranitve.	\lim svetuje, naj se pridno uce slovenscine,
Župan je nato zaključil debato in podali kar jim je tudi svetoval ze Bismarck. sklepno besedo svet. Puecherju, ki je kratko i Tako Dobernig. Obmejni Slovenci naj repliciral na Brochijeva izvajanja.	j si dobro zapomnijo njegove besede in naj
k Svf C e r n i u U je zahtevaj pota«.J ^ ^fcS. P^jTmorZt
nato odklonjen ^prdl^S^	, ^ d<>bii0 -priprav.jene,
Zanj je glasovala slovenska in socialno-;slcer Sorle nam •
demokratična manjšina, od večine pa svet.! Dr. Josip Fo?t, mladočeški politik in Zanolla in trije drugi liberalci, zastopniki bivši trgovinski minister je na Božič praz-IV. volilnega razreda.	i noval šestdesetletnico svojega rojstva. „Na-
Na to je bila seja — ob 10. uri — j rodni Listy" so mu ob tej priliki posvetili zaključena. Prihodnja seja danes ob 7. uri uvoden članek, v katerem govorijo o
o Foftovih zaslugah na političnem in narodnogospodarskem polju.
Nov poljski list je pričel izhajati v Galiciji z imenom „Gazeta Wieczorna". — Urejuje ga drž. poslanec dr. Roger Battaglia. List stoji na stališču, da naj bi v minister-stvu in v predsedništvu poljskega Kola imele svoje zastopstvo vse poljske politične stranke in ne samo narodni demokratje, kakor je to bilo doslej.
Konfiscirana knjiga Tolstega. —
Cenzura v Moskvi je konfiscirala drugi del čitanke „Za vsak dan", dasiravno je ta knjiga izšla že pred tremi leti. So pač „kunštni" ruski cenzoiji!
Štrajk krojačev grozi na Dunaju. Z začetkom novega leta ustavi delo 3000 krdjačev in 10.000 krojaškik delavcev, ki delajo pri konfekcijskih tvrdkah. Gospodarji jim nočejo povišati plače, vsled česar bodo vstopili v štrajk.
Naslednik mostarskega škofa Bu-conjića. Za izpraznjeno škofijsko stolico v Mostaru imenujejo več kandidatov, med temi provincijala bosanskih frančiškanov o. Alojzija Mišica, frančiškanskega de-finitorja v Rimu o Lubića, in pomožnega škofa sarajevskega dr. Iv. Šariča. Ta po-poslednji je baje kandidat Stadlerjev.
vetnika dr.a S 1 a v i k a, — „Narodni; ki imajo premalo obzirnosti in zahajajo k
dom" Trst.	i k gledališkim vajam nepoklicani, da to grdo
J	.. ... , razvado opustijo. Tega nobeno gledališče
Kazenska razprava proti razbijal- ne ti ^ bomosto radikalno8 od
cem 4. septembra t. I. Kakor znano, jejvm Dal]e opozar|anio na policijsko naredbo, bila kazenska razprava proti razbualcem iz da za ^^ njmJa jskati ^^ kj ^
dne 4 septembra t. I, ki se je imela vršiti • Ker niso zadostovali dobrohotni opo-dne 29 novembra m naslednje dni, odgod- *ini so te vrstice zadnje svarilo.	P
jena radi bolezni glavne obtezevalne priče.	J
Umrla je dne 24. t. m. gospa Jerica
Ker je ta priča nedavno umrla v bolnišnici, je sodišče določilo novo razpravo na 29., 30. in 31. t. 1. Ob tej priliki priredimo prihodnji četrtek, petek in soboto izredno izdajo „Edinosti", ki izide ob 4. uri po-poludne in ki bo prinašala poročilo o dopo-ludanski razpravi.
Za ljudsko štetje v Skednju. — lz Skednja nam poročajo, da bodo za časa ljudskega štetja od 30. t. m. do 4. januarija 1911 uradne ure v „Gospodarskem društvu" v Skednju od 9. ure dopoludne do 11. ure po noči. Opozarjamo škedenjske Slovence, da se obrnejo radi izpolnjenja naznalnic oziroma radi kakih nasvetov na gospode, ki bodo poslovali v omenjem uradu. Torej vsi na krov!
Pozor, Barkovljani ! Vsi oni, ki so se
Talmajnerjeva, mati g.ce J o s i p i n e T a l m a j e r j e v e, pevke in igralke Šentjakobske „Čitalnice" N. v. p.
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi cenjene odbornike in zaupnike na 43. redno sejo ki se vrši v petek dne 30. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi, v ul. Lavatoio št. 1 I. nadstr. Ker pridejo jako važne društvene stvari na dnevni red se prosi polnoštevilne udeležbe.
ODBOR Zvezo jugoslov. železničarjev.
Veliki Ciril-Metodov ples. Členi odbora velikega Ciril-Metodovega plesa so vabljeni v sejo, ki bo danes, 28. t. m. ob 9. zvečer v rest. „Balkan44. Predsednik.
Sokolski „Silvestrov večer" bo
obvezali pomagati pri ljudskem^ štetju, so soboto ob 8. in pol v veliki dvorani „Na-
zvečer.
Dnevne novice.
Cesar na Duna; • D u n a j 26. Cesar se je danes zvečer povrnil iz Walisee-ja.
Rekonstrukcija kabineta se izvrši baje še pred Novim letom in sicer pred začetkom češko-nemških pogajanj. Novo mini-sterstvo bo bolj uradnega, nego parlamentarnega značaja.
Iz poljskega tabora. Vsepoljska skupina v poljskem klubu je pričela pogajanje s poljsko ljudsko stranko v svrho zbližanja vseh skupin. Posl. Stapinski je sklical zborovanje ljudske stranke, na katerem je rekel, da hočejo Vsepoljaki kompromitirati poljske demokrate in ljudsko stranko, češ, da ti niso zmožni za vodstvo poljske politike. — Sprejeta je bila resolucija, ki poživlja na zvezo vseh demokratičnih elementov poljskega kluba proti konservativnim.
Kranjski klerikalni posl. Mandelj je odložil svoj deželno-zborski mandat. Kakor se vidi, tudi v S. L. S. ne more biti vse v redu vzlic zatrdilom dr. Kreka, o disciplini, ki vlada v tej stranki.
G. Žiga Vodušek, odvetniški kandidat, ki je bil radi septembrskih dogodkov obsojen v 4-mesečni zapor, je bil na sveti večer pomiloščen. Izpuščen je bil takoj na
svobodo.
Smrt ministrove vdove. Dunaj 26. Danes je umrla vdova bivšega ministra Depretisa.
Koalicijsko ministerstvo ? — Kakor javljajo iz Prage bodo spravne konference med Čehi in Nemci imele ta vspeh,
Domače vesti.
Odborova seja Polit. Društva Edinost je danes 28. t. m., ob 3. uri popoludne v Slovanski Čitalnici. Radi važnosti predmetov, ki so na dnevnem redu, nujno vabim vse gg. odbornike, da se je udeležijo v polnem številu Gg. mestni svetovalci, ki niso odborniki, so ravnotako dobrodošli, kakor
pozabila! Še mi je v spominu in srcu moj vsi	Povabljenci.)
ljubljeni France kakor nekdaj. Spomini nanj Posebno vabim na to odborovo sejo so mi vse in mi ostanejo do zadnje moje gg. zastopnike odseka pri Sv. Jakobu ure. Da, da, štirideset let !...	Predsednik.
Starka je z rokama zakrila obraz, a iz j Oni gospodje, ki pomagajo pri pri-temnih slepih oči so se prikazale svitle j pravah za ljudsko štetje, naj blagovolijo solzice in močile nagubančeno, nekdaj tako' prav gotovo priti danes, sredo ob 3. uri krasno, polno belo lice...	popoludne v Slovansko Čitalnico na posve-
Držala je zopet v rokah rožni venec, prebirala jagode in tiho pregibala ustnice ; mene so pa zbrani domačini in nekateri došli prijatelji potegnili v svoj veseli krog.
Po več letih sem zopet enkrat odhajal k polunočni maši na sveti večer. Krasno je razsvetljaval mesec ponosne snežne gore. Zopet je od vseh strani donelo polunočno zvonenje. Od daljnih selišč so prihajali preko brd stanovalci k polunočni službi božjL Vse se mi je predstavljalo kakor nekdaj, čul sem zopet ono znano božično pesem.
Ali vse to me ni Moglo odrešiti od misli na povest slepe Micike.
Drugi dan sem se poslovil od slepe sirote in takrat za vselej. „Molila bom za-te,
tovanje o nadaljnih korakih
Dr. Wilfan.
Ne pozabite sestanka za ljudsko štetje, ki se bo vršil danes ob 8. uri zvečer v slovenski šoli pri sv. Jakobu, ulica Giuliani. Sv. Jakobčani in vsi, ki se zanimate za ljudsko štetje, pridite,, pa pokažete, kako dobro razumevate pomen ljudskega štetja.
Pozor ! — Čujemo, da nekateri hišni gospodarji le zahtevajo od strank potrebne podatke in ne da bi jim izročili dotične pole. To so že one ma-hinacije, katerih se poslužujejo Italijani,
bodi srečen!« je klicala za menoj Utos pa ^	QČe
ze lezi tam poleg svoje nekdanje sovraz-1 „ p r ..	®	J
niče Marjete, leži tam, kjer ni več prepira, vec- "ozor torej .
ne sovraštva, tam v hladnem grobu. — t Pred bitko ! Kdor ima pravico!
Vsega je enkrat konec	do glasovnice za Zavarovalnico zoper!
trpljenja toli poštene m dobre duse, skoro &	.	... , ,	5„ i
vse življenje nesrečne slepe Micike!	i nezgode, naj ne zaoi je oaaan ze aa-;
(Zvršetek.) nes pravilno podpisano v pisarni od-
uljudno vabljeni, da se udeleže sestanka jutri v četrtek ob 8. zvečer v bar-kovljanskem „Nar. domu".
Iz namestniške kancelijske službe. Računski podčastnik 1. razreda Marko K r a n j c 87. pešpolka v Puli je imenovan namestniškim kancelistom in prideljen okrajnemu glavarstvu v Poreču. 1itk .
Iz deželne sar« v c' ntžtoe. — Namestnik je imenoV/^5 ,«jg^Jrikoncipista dr. Petra C o p o r c i	iajnim
zdravnikom, sanitetnega^ q 3 |{j l*'a Alfonza S e r j u n a v Toln ** _ . <ni kon-cipistom; oba ostaneta na^fjr^r.f dosedanjem mestu. Nadalje je zc>*Vik bolniške blagajne dr. Anton Bolm«fcich v Trstu imenovan sanitetnim asistentom v Malem Lošinju.
Imenovanja pri južni železnici v področju 3. obratnega nadzorstva v Trstu. Višimi revidenti so imenovani revi-denti gg.: Leopold Pahor v Borovnici, Ivan Petek v Ljubljani, Viktor Albisser v Gorici in Friderik Wehrle v Trstu. Revidenti so imenovani adjunkti: Fran Ostermann, Josip Košir, Josip Prime, Ivan Bartl in Fran Ter-tinek v Ljubljani, Marčelj Jenčič na Opči-nah, Henrik Schironi, Emil Culot, Herman Pfeifer in Ernest Anderlan v Trstu, Anton Burba v Zagraju, Josip Pipan v Gorici, Maks Mihelčič v Sežani in Friderik Isda na Zidanem mostu. Adjunktom je imenovan Fran Pertot v Trbovljah in pisarniškim adjunktom pisarniški asistent gosp. Edmund Signor v Trstu.
Asistenti so imenovani aspiranti gg.: Alojzij Plancher in Ernest Molini v Tržiču, Fran Valenti v Trnovem-Bistrici, Ivan Ažbe v Zagraju, Avgust Goldnerkreuz v Divači, Ivan Gorišek v Št. Petru, Alojzij Gorišek na Brežicah, Josip Lutschutzky in Alojzij Petelin v Litiji, Konrad Merz na Rakeku, Srečko Pristavec v Trbovljah, Edvard Va-lentič v Zagorju, Srečko Lenard v Logatcu in Fran Škof na Zidanem mostu, nadalje postajni odpravitelji: Žiga Krištofič v Trstu, Josip Sosson na Nabrežini, Ivan Bezan na Prestranku in Josip Juch v Grijanu, slednjič pisarniški odpravitelj gospod Adolf Windisch v Trstu.
Strada d' Italia. Gospodovalni italijanski stranki treba priznati, da je na ustvarjanju, oziroma ohranjevanju fikcije, ki jo nazivlje „izključno" italijanski značaj Trsta, konsekventna do skrajnosti. Nobene prilike ne opušča, da ne ohranja med nepoučenimi ljudmi vero v to fikcijo, v to laž. Posebno dobrodošlo sredstvo v to svrho jej je krščenje, oziroma prekrščavanje ulic in cest. In pri tem se ne omejajo samo na mesto, marveč hočejo tudi iz naše slovenske okolice ustvariti tako Potemkinovo vas ! Na vsako občinsko poslopje — šole, urade občinskih funkcionarjev — potem na tablah in opominih ob hostah in cestah prirejajo izključno italijanske napise, da-si so ti napisi v prvi vrsti namenjeni našemu slovenskemu ljudstvu.
Sedaj so začeli zamenjavati ulične tablice z označenji ulic v Barkovljah. — A sedaj čujte, ljudje božji, kakovo ime hočejo dati cesti od Cijakov nad Barkovljami proti Prošeku, torej cesti, ki vodi po slovenskih tleh in ki jo rabi po ogromni večini slovensko ljudstvo ! ! Strada d' Italia hočejo nazvati to cesto ! Mari hočejo s tem simbolizirati vezi, ki jih spajajo od src do src ? ! Mi jim teh vezi ne štejemo v zlo in naj le hrepene tja, kamor jih mika in vabi srce. Ali slovenskih tal naj ne izrabljajo za take manifestacije čutstev, kajti to ni nič druzega, nego nesramno provociranje našega ljudstva! In to ljudstvo tudi občuti io, kakor nam poročajo iz Barkovelj. — Zavedni Barkovljani sporočajo signorom v Trstu, da ne bodo
rodnega doma". Vspored je kaj raznovrsten, kajti obsega: pevske točke, ki jih bo proizvajal pevski zbor „Glasbene Matice", in godbene točke, ki jih bo svirala vojaška godba; poleg tega pa je skrbljeno za veseli in zabavni del s kupleti in krasnim monologom, katere točke oskrbita gospoda Požar in Ljubič. Tako bo skrbljeno za vsestransko zabavo in ob enem umetniški užitek. O polunoči vprizore živo sliko, v kateri nastopijo Sokoli v kroju.
Po nagovoru in voŠčilu bo ples. Vstopnina znaša za člane in dijake 80 sto-tink, za nečlane K 1*25. Pristop ima vsak Slovenec in prijatelj Sokola.
Tržaška mala kronika.
Pogovor v stranišču. — Zidar Anton Kogoj se je v ponedeljek zvečer nahajal v gostilni „Al dalmata" v ul. Romagna. Pri njegovi mizi je sedel 26-letni krojač Anton Černic in še nekdo drugi. Pričeli so se raz-govarjati in Cernic je kar naenkrat rekel Kogoju, da bi mu imel nekaj povedati; naj mu sledi v stranišče. Kogoj je naivno šel z njim. Tu ga je Černic zadržal precej časa z raznimi čenčarijami in, ko sta se vrnila v gostilno, je bila — izginila zimska suknja Kogoja in z njo vred oni tretji, ki je sedel pri mizi s Černicom, ki je očitno sodeloval pri triku. Černic je bil aretiran. Tajil pa je celo, da bi bil poznal onega, ki jo je po-pihnil z zimsko suknjo. Černica so pridržali v zaporu.
Štedljivost, ki stane drago. Trgovski pomočnik Jakob Rusić je predsinočnjem taval po staromestnem labirintu, da bi si poiskal sobo eventuelno posteljo. Srečal je nekega Alojzija Kastelic, 44-letnega težaka, ki je, poizvedši namero tujca, ponudil svojo sobo. Rusić je ponudbo hvaležno sprejel. Predno sta pa šla domov, je Kastelic od-vedel svojega najnovejšega prijatelja v kavarno. Plačala sta vsak svoje. Pri plačevanju je pa Kasteličevo bistro oko zapazilo, da je oni drugi imel precejšen kupček denarja pri sebi. Pozno v noč je Kastelic odvedel gosta v svojo sobo v zagati deli' Olmo štev. 2. Razočaranje za gosta je bilo veliko, kajti bila je tam ena sama postelja in v tej sta ležala konkubina Kasteličeva in malo dete. Sedel je na polupolomljen naslonjač, kjer je truden kmalu zaspal. Prebudil se je uro potem. Njegov telovnik je bil odpet. V sosednji sobici sta pa bila Kastelic in nekdo drugi, ki sta ga povabila, naj gre ž njima zopet v kavarno. In revček je zopet to ponudbo vsprejel. Vsi trije skupaj so šli v kavarno — Rusić ni znal povedati v „kakšno" ! — ali ona čedna dvojica jo je popihnila pod neko pretvezo. Še-le tedaj je Rusić opazil, da mu je bila ukradena listnica, v kateri je bilo 40 kron. Takoj je ovadil stvar policiji. Kastelic je bil aretiran ob 8. uri zjutraj. Tajil je vse; pri njem so našli 36 kron.
Pozor pred tatovi. Drznost tržaških tatov je postala že skrajna. Nikjer nisi varen več pred njimi niti — v cerkvi. Skrunijo tudi kraj molitve se svojim zločinskim rokodelstvom. Tako so na sveti večer pri polunočni maši siromašni kuharici I. Miš potegnili iz žepa 25 K. Varujte se torej pred tatovi.
Otrok vtonil v kalu. Velika nesreča se je pripetila predvčerašnjem v Zgornji Čarboli št. 576, in sicer kjer stanujeta zakonska Vrtovec. Antonija Vrtovec je predvčerajšnjem popoludne šla na njivo nekaj delat; ko je odhajala je videla, da se je njen štiriletni sinček Francek igral tik hiše, in odšla je mirnim srcem. Ko se je povrnila je takoj pogrešala otroka, ali, misleč da ni daleč, je ni obšla nikaka skrb.
_____^	_	Potem je šla nekaj opravljat za hišo, kjer
mogli prenašati pogleda na — strada d j se nahaja kal, ki služi za napajanje živine Italia!! Naše ljudstvo se je že toliko raz-j \n tudl deloma za pranje. Kal je globok pol-vilo, da ne prenaša več mirno takih provo-; drug meter. Vrtovčeva je videla, da je na kacij. Opozarjamo signore, ko je še čas, da v0(j| plaval ktobuk njenega sinčka! Grozna se takemu razburjenju izognejo.	slutnja jej je stisnila srce. Poklicala je z obup-
Slovensko gledališče. — Gledališko nim vpitjem ljudi, ki jih je priteklo ne-vodstvo še enkrat in zadnjikrat prosi vse,' koliko.	(Dalje na V. strani).
Velikanski dohod fTJSMSO^ Krlžmančič & Breftak, snitrst
V Trstu, dne 28. decembra 1910
»EDINOST« 6t. 359.
Stran III
Fozor na ljudsko štetje!
Številke naj govore ob zadnji uri!
Pred nami na mizi leži tabela z vspehom ljudskega štetja v Trstu in okolici leta 1900.
Ker smo uveij^ni, da te številke povedo več, nego bi mogli mi povedati v desetih člankih, naj torej navedemo te suhe številke !
Glasom že navedene tabele so našteli leta 1900 v Trstu in okolici 151.010 prebivalcev in sicer : 21.679 Slovencev, 282 Hrvatov, 116.825 Italijanov in 8880 Nemcev, ali z drugimi besedami : Na sto prebivalcev v Trstu in okolici ne prihaja niti 16 Slovencev, niti pol Hrvata, preko 1H Italijanov in skoro šest Nemcev ! Še bolj pa padajo v oči številke, če primerjamo število prebivalcev po posameznih okrajih v mestu in krajih v okolici.
V gornji okolici so našteli med 7696 prebivalci le 577 Italijanov in 168 Nemcev. Izkazanih je leta 1900 na Kontovelju 68 Italijanov in 18 Nemcev, na Opčinah 135 Italijanov in 48 Nemcev, na Prošeku 168 Italijanov in 53 Nemcev, v sv. Križu 87 Italijanov in 13 Nemcev, v Banah 18 Italijanov, in 8 Nemcev, v Bazovici 93 Italijanov in 28 Nemcev, in v Trebčah % Italijanov. V Gropadi in Padričali ni bilo nobenega Italijana. Od kje so vzeli vse te Italijane in Nemce po drugih vaseh, bodo bržkone prebivalci dotičnih vasi v gornji okolici sami najbolj radovedni ! V spodnji okolici so našteli med 33718 prebivalci 11.452 Slovencev, 20.972 Italijanov in 1259 Nemcev. Na posamezne kraje se raz-deljajo gori navedene številke sledeče :
Skedenj Zg. Carbola
K jadi n L<onjer Roeol Kolonja Vrdela Rcjau ^ Škorklja Barkovlje Greta
Vprašamo sedaj : Od kje eo vzeli v Skednju 1703 Italijanov ? Ali je v Zg. Carboli res le 158 Slovencev med 1900 prebivalci? Kje so vzeli onih 1111 Italijanov pri Sv. M. Magd. sp. in onih 2226 pri Sv. M. Magd. zgornji. V Kjadinu je 331 Slovencev, 2159 Italijanov in 123 Nemcev. Skoro toliko Nemcev kakor Slovencev! Kako je pri šio onih 63 Italijanov v Lonjer ? Kolonja in Vrdela sta po večini Italijan ki ! V Bojanu je samo 453 Slovencev, a zato 1643 Italijanov! V ^korklji 365 Slovencev, a zato 2026 Italijanov in 369 Nemcev ! V Barkov-Ijah so vendar našteli 1155 Slovencev in »samo« 725 Italijanov. Ko bi vprašali Bark-vljane, od kje se je vzelo teh 725 Italijanov v Barkovljah, bi bili naši Barkovljani bržkone v največji zadregi, Na Greti je samo 371 Slovencev, a zato 1573 Italijanov.
rJ e številke govore pač jasno dovolj! Poglejmo kake so razmere v mestu, kjer so našteli:
Okraj Slovencev Italij.	Nemcev
I. (Sv. Vid) 781 11133	1543
II.	(Staro mesto) 218 15643	538
III.	(Novo mesto) 1431 11792	2359
IV.	(Nova mitnica) 915 14309	1562
V.	(Stara mitnica) 553 26458	945
VI.	(Sv. Jakob) 1119 15644 143
Izvzemši sv. Jakob so torej pred 10 leti po vseli okrajih v mestu našteli več Nemcev, nego Slovencev! A tudi pri sv. Jakobu so našteli le 1111 Slovencev, to je: toliko, kolikor smo dobili na zadnjih volitvah glasov! Potemtakem so volile tudi ženske in otroci !!!
Številke govore jasno. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je torej, da stori vse možno, da pokažemo letos resnično število našega prebivalstva. Ako smo na vseh volitvah, ki so se vršile v zadnjem desetletju, tako sijajno manifestirali svojo ekzistenco, moramo jo pokazati tudi sedaj, o priliki ljudskega štetja!
Ob tej priliki apelujemo še posebno na socijalne demokrate slovenske narodnosti, da tudi oni store svojo dolžnost nasproti svojemu narodu, kateremu pripadajo. To morajo storiti tudi v svojem lastnem interesu, ker čimveč Slovencev se bo pri ljudskem štetju naštelo, tembolj se bodo morali njih italijanski sodrugi ozirati tudi na njih.
Zatorej: Vsi na krov! Kdor se čuti Slovenca, naj stori svojo dolžnost napram sebi "in napram narodu, kateremu pripada, ter naj vpiše za Slovence sebe in svojce! Ob enem pa naj pazi na odvisne in nezavedne, da ne bodo pomnoževali vrst naših nasprotnikov !
lja; Vaš občevalni jezik ni torej oni, katerega so Vam morda usilili v službi, v napačni šolski, vzgoji, nego oni, katerega Vam za takega določa Vaša narodna zavest. Občevalni jezik Vaš je torej slovenski! Le tega zapišite, oziroma dajte zapisati v naznanilnico in kljub vsakemu pritisku od katerisibodi strani vstrajajte pri tem.
„Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!"
Pradlno izpolnjene naznanilnice, pravilno v vsakem oziru, pravilno izpisane predvsem v onem razpredelku, ki mu je nadpis občevalni jezik, naj bodo v podlago pravilnim konečnim rezultatom ljudskega štetja.
To ljudsko štetje naj nam prinese Tržaškim mestnim in okoliškim
ali drugega tujega jezika kakor občevalni jezik. Ker Senica zna pisati in čitati, se napravi v rubriki 14 navpična in v rubriki
15	poševna črta. Ker ni ne gluhonem, ne slep na obeh očeh, se napravita v rubrikah
16	in 17 poševni črti. On je kmet in zato se napiše v rubriko 18: kmetijstvo; ker je lastnik kmetije, se napiše v rubriko 19 posestnik, in ker je samostojen, je v rubriki 20 napraviti poševno črto. Ker je bil koncem leta 1907 isto, kar je danes, je napisano v rubrikah 21 in 22 isto, kakor v rubrikah 18 in 19. On dela po par dni v tednu kakor delavec v kamenolomu in to je njegov postranski zaslužek. Zato so temu primerno izpolnjene rubrike 23, 24 in 25. On ima toliko zemljiško posestvo, kolikor tudi hišo. Zato sta v rubrikah 26 in 27 navpični črti.
Slovenci	Italij a tli	Nemci
1997	1702	195
158	1694	49
1335	1111	61
800	2226	16
343	2159	123
680	63	9
1376	2960	13
534	603	44
2318	2487	152
453	1643	77
365	2026	35b
1155	725	65
371	1573	96
Ne prepuščajte hišnim gospodarjem izpoinjevanje pol!
Mnogo naših ljudi pravi, kaj se treba njim brigati za ljudsko štetje, ker da bo že hišni gospodar napravil vse to. To ni nič res ! Polo mora izpolniti vsak družinski glavar oziroma najemnik stanovanja in vsakdo je sam odgovoren za točnost podatkov. Ako bi torej Slovenec navedel italijanščino kakor občevalni jezik, bi se mu utegnilo zgoditi, da bi bil kaznovan radi neresničnosti napovedi. Pozor torej ! Kdor ne zna sam izpolniti pole, naj se oglasi v lokalih, v katerih bodo na razpolago naši ljudje, ki bodo pole izpolnjevali brezplačno. Dotične lokale se bo razglasilo pravočasno.
Slovenci
rojaki v mestu in okolici!
S 30. dnem t. m. imajo se naznanilnice za ljudsko štetje nahajati v rokah onih, ki so pozvani, jih izpolniti, vseli onih torej, k i imajo stanovanje v mestu ali v okolici, v tuji ali lastni hiši S 3. dnem prihodnjega meseca morajo naznanilnice biti izpolnjene.
Tik pred temi kratkimi dnevi, polnimi dela in po svojih posledicah usodepolnimi, v resni uri — resno besedo!
Slovenci, mestni in okoliški, storite svojo dolžnost, napnite vse moči, da se pri tem ljudskem štetju izkažeta Vaša kulturna zrelost in Vaše resnično število.
•Pozorno sledite pozive in pouke Vašega narodnega vodstva!
Zahtevajte vsak svojo naznanilnico. Če je sami ne znate izpisati, obrnite se do zanesljivih, rojakov v prostorih, kateri Vam se naznanijo.
Pripravite listine (rojstne in poročne liste, domovnice); poskrbite izpiske iz rojstnih knjig za dečke in mladeniče, rojene v času od 1891. do 1901. leta.
Poučujte svoje, dramite in poučujte rojake!
Predvsem pa pomnite: Vsakdo ima le en občevalni jezik, katerega mu je dala mati, družina, rodna zem-
Je trajno prisoten, zato pride v rubriko 28 01	...	, , 'poševna in v rubriko 29 navpična črta. Ker
Slovencem s suhimi, . a vendar tako je Rojanu že od rojst je t • v rubriki 30 zgovornimi številkam, izpisano veliko J sanJa ,etnica rojstva 1849 Rubrike 31> 32 in listino o domovinski pravici naroda našega na tem ozemlju, slovesno spričevalo one resnice, ki nas navdaja s ponosno samozavestjo, one resnice, ki tlači ošab-nost naših protivnikov, one resnice, ki je kakor pesem zmagoslavja zvenela« v volilnih bojih zadnjih let. Na delo torej!
Odbor
Politič. društva Edinost.
Dr. Josip Wilfan	Makso Cotič.
t. č. predsednik	t. č. tajnik.
Kako hočete, da se vpišemo za Slovence, ker smo žs od malega v Trstu!
Tako se čuje govoriti mnoge naše nevedne ljudi. Ali za božjo voljo, kaj pa ste potem, če niste Slovenci, ko govorite vendar slovenski! Saj Trst vendar ni v Italiji. In tudi ko bi bil Trst v Italiji, bi vi še vedno ne bili Italijani, dokler govorite slovenski ! Kdor govori slovenski, je Slovenec !
Pozor na nezavedne in odvisne.
Pozor na mahinacije hišnih gospodarjev ! Pozor na mahinacije Italijanov ! Ne podpisujte te dni ničesar ne hišnim gospodarjem, ne magistratnim uslužbencem, ne Italijanom sploh !
Mestni magistrat razdeljuje
v gornji okolici italjansko - slovenske, v doljni okolici in v mestu pa samo nemško-italijanske tiskovine. A na magistratu ali namestniškem svetovalstvu v ulici Caserma št. 7 morajo zamenjati nemško-italjanske tiskovine za italjansko-slovenske.
Narodna čast vsakega Slovenca bodi, delati na to, da pokažejo številke ljudskega štetja, da naše delo v zadnjem desetletju ni bilo zaman!
Pojasnilo k tabeli nahajajoči se na drugi strani.
Na drugi strani ima čitatelj tri izglede, kako treba izpolnjevati naznanilnice. Mislimo, da bo najprimerneje in najbolj razumljivo, ako pojasnimo pri prvem izgledu točko za točko posamezne razpredelke, kakor so isti izpolnjeni.
Pri prvem izgledu imamo kakor imetnika stanovanja Petra Senico. Ker je moškega spola, treba napraviti v rubriki 4 navpično in v rubriki 5 poševno črto. V rubriki 6 je navedeno leto, v 7 mesec in v 8 dan rojstva. V rubriki 9 je na prvi črti Rojan, kjer je Senica rojen; ker spada Rojan pod občino Trst, treba pristaviti na prvi črti poleg Ro-jana v oklepaju Trst = (Trst), na drugi črti pride okraj Trst in na tretji dežela tudi Trst. Kakor domovinska občina pride na prvi črti občina Trst; radi tega na drugi okraj Trst in na tretji dežela Trst. Rubrika 12 je jasna sama ob sebi in glede rubrike 13 je glavno, da Slovenec ne zapiše italijanščine
33 se izpolni le za odsotne, zato so tudi le poševne črte. Pod tek. številom 2 je vpisana žena prvega, Antonija Senica. Ona je rojena v Škofji Loki, okraj Kranj, dežela I Kranjska, a ima domovinsko pravico v Trstu kakor njen mož, ker žena ima vedno domovinsko občino tam, kjer jo ima mož. Ona zna samo čitati. Zato poševna črta v rubriki 14 in navpična v rubriki 15. Glavnega poklica ona nima, zato ostanejo rubrike 18—22 prazne. A ona se poleg gospodinjstva peča z mlekarstvom in zato sta temu primerno [izpolnjeni rubriki 23 in 24.
Pod tek. številom 3 je vpisan Ivan Senica, sin, ki je oženjen. Rubrik nam ni potreba še posebno pojasnjevati, samo opozorimo, da treba rubriko občevalni jezik vedno popolnoma izpisati, ne zadoščati le dve vejici („) ali opazka „isto".
Pod tekočim številom 4 je vpisan sin Anton, ki je pri vojakih. Zato so izpolnjene samo prve tri rubrike, ki je k imenu pripisan njegov vojaški značaj. Pri aktivnih vojakih se namreč ne smejo izpolniti ostale rubrike.
Pod tek. številom 5 je hči Ana Senica, ki služi v Trstu. Ker še ni polnoletna, treba jo je tudi zabeležiti in označiti v rubrikah 32 in 33, da je stalno odsotna iz Rojana.
Pod tek. številom 6 je vpisan vnuk Josip Senica. Ker nima nikakega poklica, se zapiše samo v rubriki 18, da je učenec. Ker je rojen leta 1892, treba priložiti izpisek iz matice.
Iz tu popisanega prvega izgleda se razvidi tudi vse, kako treba vpisavati pripadnike družine, gospodarstva, ali stanovanja v polo. Najprvo pride gospodar, potem žena, potem sinovi, za sinovi hčere, za hčerami vnuki, za temi vnukinje in potem pridejo še-le žene sinov, ali možje hčera, ki žive v isti družini, gospodarstvu ali stanovanju.
Kakor drugi izgled imamo delovodjo Mihaela Oblaka, z ženo in hčerjo ter Karlom Strelom, kateremu daje Oblak eno posteljo v najem in ki je zato zabeležen kakor po-steljaš. Konečno imamo kakor tretji slučaj pismonošo Tomaža Svobodo, ki daje eno sobo v podnajem vpokojenemu (pismonoši) Alojziju Simčiću, ki je bil L 1907 poklican na vojaške vaje, ki je pozneje oslepel na obeh očeh in radi tega bil vpokojen. Mislimo, da sta oba slednja slučaja dovolj jasna, da nam pač ni potreba še posebej pojasnjevati, ker smo posamezne rubrike pojasnili dovolj izčrpno že pri prvem slučaju.
Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos!
Slovenec sem!
Ljudsko štetje, ki se bo vršilo te dni, naj pokaže, koliko Slovencev je v Trstu I Niti eden se ne sme izgubiti I Ponosno naj vsakdo pove: Slovenec sem ! Tako zapišite v naznanilnico. Slovenec sem ! Tako recite hišnemu gospodarju ali njegovemu administratorju! Slovenec sem ! Tako recite magistratnim uslužbencem 1
Stran IV
»EDINOST« St. 359.
■ejazap
'pBJ3{0 ra?r}Txod 'Bmoqo unCe.!^ 4aqaso aujospo a?S!I^A!9
s -
o <
CS
e
oufvj;
OUSBJBZ
KJ
O
N >
rt
u^aj po
raxoqo a BfU3Aiq tfSaaffOAO^s -aid BSaneŽj^ajdan >pja?ez qsqaso qioozABa oiifcj) o
OUfEJJ
OUSEJBZ
o
s.2 S ■ > "i,
lil
UOJJA inoipaAO ai Tusiq 'OA}S -asod oupiai ou^BŠiup m oasrq
OA^sasod 05{stf[ -xaaz ojfsuHpzoS ipe o^sfi^antij
68 C <8
<U
hm
a
c ea
>N <U
68
O
> C8
lm
a
o
jo o
v
>N J3
68
N
V
BO O
a
o cu
• k «
S > ti
iN
»M
3 S 12.
lis I
N =
e - bc
c r « 19
t3	i.
J? « £ C- ijo
i taoj
a uj ngF? iiKagoi tnaSJrup qo ppjotn 'mira z efgrusu n8 maoip(od mruA«:8 z	t| a-?
-njsiz ppmi^sođ aCusjazj as HV
% ® s >
•ga
2 «o
(•a -i aCiautzBj onAorap jpj ouaqznjs ''p}t oadtvii -Bz 'otr^sasod) n>|?n|SBZ uia>jsuEj)sod a Bfudojs
B>f?njsBz ESa^suBJjsod
a^oj^s afaepas ojiuauiEuzo ououe}eu
J °
55
J4
co
O) >
rt
O
o
>o E T3 O Cu
	-a! e
	o
	e T3
	"5
	ti
	C
	t
	e
	e.
	•e
	9
T	
^ o	sS 'a*
a	
	e
c	s
>	
68	«
o	o a.
	
	«
	S
	
	S o
	m
	S
	I
	4
-	
	nn
apanizBj ouAOjap rpe | ouaqznjs ' p^i oudnjpjz *on}sasod) n3ip{od uiauABiS a Bfudojs
FSfPfOd BSaUAB|S
optraniBUZo OUOTIB^BII
c o
-S4
o
rs o
>o
s
O
oipfod ttiabjS afusjAZT as niaaai^ A '(■BpBjn ^epjal'pod) BjEjqo ojiuaurEuzo
aCiarazBi ouAopp tj-c ouaqznfs oudn^BZ 'ou^sasod) n3i|^od uiauAEiS a Bfudojs
BD]l>JOd BSaUAEjS
opnanreuzo onoutrveu
o rt-(
CS
a
o
-- G) •>
^ S
C w Cm
O >
3
O
C C
<y
— • c
s« « s g-5 Ji o-

da^s qa20 qaqo t;u
O M
na = «
2 "3
— rt
>V> o.
OUIBS VUZ i £ j
i^Bsid ni rjB^Tj «az j s«
« S x 1
rt v > _
O N kj a> -i
O
o
S Ja! >o o d > — d
2 x
o Of
(A
d O	|
-S Sig^l
: a M 'č- g S o
s § £ > a
S = ** o O 'S
03
<y >
o o^
>y o 3 > rs s
2 «
C rt 'Z? O > -e c £ >
CO — »J
S o >« ^ to C C -O ° E ~ --s o o rt
H^iif
E "r"	rt
O »	>N
a -s
» rt rt ~ u ^
J! O S _ o
E G
K) ®
o
a o
oi2
o
rt > ^ rt "S o
•>3 ^
M %
-uJ
O x
o
a
n^p
0^91
o o.
pisaaz
T5JSOUI
=	g	E	«2 S
W	E	o	t£ - o
e	S cl
>	u,	=	« c s a
S	o	"S
o	>5	e 5 a o
J:	<8 —	S "=>
__0 t.
-S >	O 2 —
-s E S g	I g,
_	fl o
04 S. N 60
cc
o
a >
-S rt
o
c jO
o Q E
0	J
S	. o
1	st 5
O	s) X
- .S C :=
£> CU "O
o
0) E
T3 O k. CL
-T3 O
13
H,
«	(6	on^npod)
tiAlsjepcdsoS rai35f«si ^ njjofvpcds 'qsso on^^S
-a
JU
t, a> ~ o
43-i
a S
>SJ N O
fe. ® rt« B3
CS 00
CO t— OD
II
00 CS
cc
rč,
rt
§ S
33 ^
JH
'S
rt O ^ >
rt
J ^
=
O
O
o £
d a « s
rtiŽ rtj CJ rt
2 >N O rt P/O,
c
^S o o > C.
x O
tuo
as
rt 'E
>N S
č rt rt '2
X!
>N
S
I I
-Is!
cn
a
aa a
E3
-rt
00 S
o >
o
M in
a
rt M
X
S
rt
rt
En H
H H H
S H H
o ' ^
^ V
(M 00
ia ao
rt
S g
-j >
v o
J i
C
sr
P5
H H En
: — rt H EH
o 00
oo
CO

oc rs co
o 00 X
C
o
E
<D CC
5
a
a
0) Ul
C
o
oo
o
<5 ET rt o i s
rt C
C rt
"2 o co
o
1-3
a
o
co
rt S
G
x> CO
<M
-o
CD
toJO
NI
o
00
»o	!M
oo	CS
00	oo
1—(	H
oc
CS
P rt
a *
03
rt ,9 c
o o
t3
O C
C
rs ^J
fl X o
o
Ch
rs o
£5 >x O rt
S-r o ^
rs o
Sr*
<D O
C
			
	S		
ca	X	09	ca
O	a	a	C
o	o	s	o
>	>	>	
	^o		o
	'M	"a	X
rt
rt : O • rs v ^
! g : o i c 0 ja a c
đ i o
■V- T3
1«
O
t. cH
M
o'rt^O
r-, r i --S
g -n
S . o ©
o
XJ3
0
co »o oo
	rt	
	"rt®	
--	rt	rt
	>	C
O)	o	a
s	rt ca	
(N CS CO
o
X

O
rt 3 o
o N
O
M
«2
CO
-a
CD
bJO te
CS 00
E
M, rt
rt
a
a> >v P
O r—
c p
to
■ > C
• rt CA
ci
. C
M C
-O 3
C -
J4
rt
a ~
rt ^ C rt
5 g >3 > a c
co S
'S
a
rt
g
-4J
od : cc : uj t, ■ t*
H H EH
— i : t-đ; jo jo^
-rt	1 TJ . «3
► X — '-. rt
M S
=
'J 0
o o c c -5 rt
O
R
d
rs O
wO
o ^
CZJ
c : ; o
Ž,
0J: 5 'g
O	rt
	
S	C
rt	rt
-i-> 03	t* l—t
rt	rt
	rS
C	o
	
o	O
>	t"
VI	oo
co
V Trstu, 28 decembra 1910.
„EDINOST" št, 359.
Stran V
Nekdo je prišel z dolgim drogom, na In g.ca janova ni prevarila v nje stavljenih katerem je bi! privezan trnek in začel je lo- nad. Brezdvomno se je razvila toliko v viti po vodi. In glej, v strah in obup ne- petju, kolikor v igri. In že danes zaslužuje srečne matere in drugih prisotnih je pote g- ime izborne operetne igralke. Zato obeta ta nil ven iz vode truplo vbogega Francka. j naša domočinka jako veliko.
Kmalu je prišel policijski nadzornik, kij G.ca Angela Janova ne razpolaga sicer je poskusil umetno dihanje ali zaman. ; z bogve kako obsežnim glasom, da-si je Neki Kristjan Hočevar je trdil, da je' tudi v tem oziru opažati razvoj. Ali narav-videl otroka še ob 4. uri in da se je celo nost presenetljiv temperament in gracija kre-nekaj časa pogovarjal ž njim.	tenj daja njenemu petju izboren operetni
Nesreča se je morala pripetiti kmalu kolorit, potem. Truplo so pustili doma. Zdi se da Nastopila je v jako ukusnih toaletah, je deček tekel za racami in da se je tako Občinstvo je svojo ljubljenko seveda vspre-preveč približal kalu, kjer je utonil.	jelo z najprisrčnejšo ovacijo in po zvršetkih
Aretacija. — Sinoči je bil radi raznih poneverjenj aretiran Grk Jurij Teleki, star
dejanj je bila opetovano izzvana na pozo rišče. Njen lepi vspeh naj jej bo v vspod-
ope*- -
26 let, doma iz Smirne v Mali Aziji. Telekij bujo v njenem nadaljnem razvoju in ob je imel v najem krčmo „Alla bella grecau.; enem v znak, da tržaško občinstvo zna Teleki se je izdajal za gospodarja go- ■ ceniti umetniško stremljenje domačih sil. stilne, dočim je imel isto le v najemu in na j V vlogi Celestin-Floridora je nastopil ta način je opeharil razne osebe. Neki osebi g.Požar. Nadarjeni igralec čuti se v tej je celo prodal gostilno, da-si ni bila nje- ! vlogi kakor doma. Če tudi malce pretirava, gova.
Koledar in vreme. — Danes: Nedolžni otroci. — Jutri: Tomaž šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -+- 9° Cels. Vreme včeraj:' lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. Temperatura nižja, počasno boljšanje.	_
Naše gledališče.
Tekom božičnih praznikov dvakrat p<" polnoma razprodano gledališče! To je ra. -veseljivo zlasti za blagajno. Da je to pro-vzročila lahkokriia muza, ni čuda; opereta ima povsodi veliko privlačno silo. In zato je naše gledališče storilo le svojo dolžnost, da se je oprijelo tudi te stroke umetnosti. Da se pa naše občinstvo zavzema tudi za resne gledališke komade, je dokazala trikrat polna hiša pri „Vstajenju".
Prvi nastop z opereto je bil časten in vspeh naravnost nepričakovan. Seveda mi kateri izmed večnih nezadovoljnežev poreče: Aha ! zopet panegiriki! Nič panegirikov ! Zakaj moramo ravno mi Slovenci, ki tako-rekoč ničesar nimamo, svoje stvari strožje kritizirati, nego to delajo bogati tujci s svojimi ? ! In videl sem večkrat mnogo in mnogokrat operetnih predstav, nemških in laških, ki toliko glede izvajanja, kolikor glede opreme, niso bile čisto nič boljše, nego predstava „Marn selle Nitouche" v našem gledališču. In vendar so one predstave našle priznanja.
Tako sem slišal razne kritike o zboru, ali Bog nebeški: ako gremo poslušat opereto, se moramo vendar zavedati, da ne gremo na kak komorni koncert, ali pa na predstavo kake Wagnerjeve opere. Opereta ima v prvi vrsti zabavati z lahko godbo in finim dovtipom. Ako so igralci ustregli zahtevam teh dveh glavnih točk, tako, da igra zadobiva neko zaokroženo celoto brez disharmonije in dolgočasnosti, je vspeh dosežen ! In tak vspeh je bil dosežen tudi pri nas. Kdo. ni tega mnenja, potem je sploh boljše, da ne gre k opereti.
Tem veča zasluga gre za vspeh operete v kolikor sta bila toliko orkester kolikor zbor sestavljena ad koc, da torej absolutno ni bilo možno pričakovati popolnega sklada. Toda vendar ni bilo momentov, ki bi bili v kvar celoti predstave.
Muzikalni del operete je vodil g. Mirko Polic. Ta mladi gospod zavzema častno mesto v skupini naših izobraženih in talentiranih muzikov, ki se — hvala Bogu — v poslednjem času razveseljivo množe v Trstu. Kljubu svoji mladosti zna s svojo veliko eneržijo sigurno obvladovati njegovi taktirki podrejene sile. V tem pogledu je bilo parkrat lepo opaziti, kako je dirigent znal sigurno potezati orkester z mirnimi in energičnimi znaki svoje taktirke, da v nekaterih nevarnih momentih ni prišel v nesklad s proizvajanjem na odru. Glede orkestra samega je težko podati kako sodbo, ker je bii — radi nekaterih neprilik — v zadnjem trenutku sestavljen z raznih strani. Ako ta orkester — kakor se nam zatrja — ostane gledališki orkester, se bo dajalo lažje soditi.
Glede zbora velja skoro isto, kakor glede orkestra. Materijal je pa dober in za prvi nastop treba reči, da se je na odru yedel še precej korektno. Glede ženskega
je ta njegova kreacija (zlasti kar se tiče pobožnega Celestina) tipična in vzbuja instinktivno salve smeha. Timber njegovega baritonalnega glasu je zvok in prijeten, kar ni pri buffil nekaj običajnega.
Tenorja Šamplaterja je pel g. Š v a-g e 1 j, ki je tudi v poslednjem času precej napredoval in kateri, čim pridobi nekoliko okretnejšo mimiko, zbog svojega lahkega Iiričnep' tenorja postane izborna sila našega ensembla.
^ragutinović je igral • -»nična in nepozabna ko-eKfcna celo v karikaturi! .'a je nastopil g. D o b č-" K prakomičen tip in je do krčevitega smeha. Malce ume.	b* škodovalo. Zapel je ko-
rektne v • ei.
V ^ vlogah so se odlikovali g.a Dragutin ^vičeva kakor nuna, g.ca Mekin-dova kakor lepa gledališka igralka fn gosp. Boleslavski v vlogi gledališkega ravnatelja.
Pri reprizi je bil nastop sploh jako bolj siguren nego pri premijeri. Prvikrat. je sufler nekoliko preglasno posegal vmes.
Prva opereta je torej stala v znamenju velikega uspeha. Naj bo tudi z nadaljnimi
tako !	Fra' Diavolo.
* * *
Na Novega leta dan bomo imeli dve predstavi:
Popoiudne ob 4. uri opereta
Mam* zeli Nitouche
Ta mična opereta je dvakrat po vrsti napolnila naše gledališče. Zato je gledališko vodstvo ustreglo splošni želji, da bi še enkrat videli to kratkočasno opereto. Seveda nastopi v glavni ulogi gdč. Janova.
Zvečer ob 8. uri pa uprizore veselo
igro
„Težka riba~.
To igro je spisal slavni poljski pisatelj in dramatik B a l u c k i. Neki gospod iz Krakova nam je pravil, da je ta igra Še vselej dosegla na Poljskem najlepši vspeh. Igra vsebuje mnogo humorja in zanimivih zapletljajev. Sploh je igra taka, da zadovolji vse.
Že danes opozarjamo vse, ki hočejo obiskati nedeljski predstavi, da naj si pravočasno preskrbijo vstopnice, da ne bo zopet tolikega drenja pred večerno blagajno.	_
Tržaška gledališča.
VERDI. Danes odmor. — Jutri repriza opere „Vestale".
EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Bazovica. Kakor že objavljeno, priredi podružnica CMD v Bazovici svoj prvi „Silvestrov večer" s tem vsporedom : 1. Foer-ster: „Povejte ve planine", moški zbor. 2. A. Hajdrih : „Pri oknu sva molče slonela", četverospev. 3. J. Kocijančič: „Njega ni", moški zbor. 4. *** „Srečno novo leto", ša-
EI E
3!
r
3£
^zTJLholInf" F. VIDAL!, Trst via S. Lazzaro 22~1
MtT Prejemlje naročbe, poprave in čaščenje vsakovrstnih kožuhovin
Shranjuje kožuhoulne z Jsmstuom zoper ksKoršno si M\ lil
°dPrl se ie Pensiorf Restaurant „IDEAL"
TRST - Piazza Carlo Goldoni štev. 6( I. nadstropje - TRST
Moderni komfort — izvrstna kuhinja — vedno sveža in raznvvrstna jedila — mesečno plačila zelo ugodno. — Listki za mesečni abonement se dobe vsak dan in se
tudi lahko Og eda prostore. — Mesečni abonement vsak dan po sledečih cenah :
Kron 60-— za kosilo in večerjo; 35'— za kosilo samo; 35*— za večerjo samo.
^osil^n^večer^
Najlepša, najboljša in najcenejša darila -v.w-w.wv
O priliki Sovega leta
"todV^lr „Ali' Alpinista" (D, Aru s te in) Trst
Ml u vi čeakv Via San Sebastiano 7 Mluvj čc*ky NOVI DOHODI : elegantne usnjAte in perlaate torbice. NOVOST : torbice iz kožuhovine; necessaire za potovanje. BOGATA ZALOGA zadnjih novosti: kovčekov, torb, športnih potrebščin, dežnih plajščev, drsaljk itd.
dBnBHDMHMlSMDCMffSm
Slovenci! Slovani! Kžv£i
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH.
*
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia št 19.
Cene dogovorne, smr Plačilo na »Me.
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev ysakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene _šivalne stroje.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedoneo
TRST, Carlo Goidonijev trg štev. 11
lm0L tSMIEOjtOlH j IBtOtOlBS „M"
Sare'.JaT* -n eaioga »'-aktriSiiIh cTonikov, lr.fl! proiala gra-ao'osvjt tansfonoT, In fcnogrAior. Halogs priprav ea točiti pivo ujuir.c. deiftTnica poprtvrijanja Mt. »Jrclcv. kzlaz, suotokoie« Itd
Velika zalege prt pad kov po tovar, cenah.
TELEFON sifev t "7 3-4..
in
ETRATTORIA	C
„Air Anflco Pompe!"9
Trst, Piazza Carlo Goldoni 4
Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino : teran, istrsko, furlansko in belo. Steinfeldsko pivo. Domača kuhiDja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk Be toplo„priporoča
FRANJO MAJRINSBK.
It
bitastiano ^amagni
Trst, Vis, deli' Istria št. fž8
— nasproti Šolam —
Čovarna cementnih plošč
delanih na roko iz najboljšega materijala.
Zaloga ima na razpolago vedno dovolj blaga.
R. Blaha
zaloga tovarniškega pohištva TRST
ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu".
Popolni uredbe za hotele, penzije, goatilne, kavarne. Pohištvo po vsakovrstnih cenah.
SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega bsa lastne tovarne po tovarniških cenah.!
TRST, ulica Caserma št. 4, TRST.
JELEF05 1631.
Henrik pl. Chicchlo
.. Via Stadion 35 ..
Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez
dijamantov. Zlate, srebrne, nlkelnate
ali jeklene ure. — Regoiatoiji iz prvih tvornic. „ZENIT, OMEGA^.
Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta
U
Za cerkvijo sv. Antona novega, je
trgovina izgotovljenih oblek B o h i n e c & Comp. v ulici delle Torri štev. 2 in v ulici S. Lazzaro štev. 17, kjer je velikanska zaloga vsakovrstnih oblek za možke, ženske in otroke, po priznano nizkih, stalnih zbora bi omenil nekaj razveseljivega: nudi cenah, namreč tudi lep pogled za oko. Kdor od tržaških gledaliških obiskovalcev pozna tržaški ženski zbor, ki peva pri raznih italijanskih opernih in operetnih predstavah, bo ra- j zumel, zakaj omenjam to.
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetari j
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ul. Stadion št- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledalliča Fenke)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od «JOO do 4:000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pobiStvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — popolne opreme in posamezni deli.
I h
Kdor hoče imeti
mT" Priložnost!
Ker sem si nakupil velikansko partijo Velik del vspeha na operetni prireditvi manifakturne^a blaga in drobnarij, se bo
PAi^'Ssfir^d.TS: vršila ^^ izredni .Qizkib cenab
opereta ukusno in skladno prirejena, kakor samo v ulic! FiiriiefO 5 nasproti
dosedaj še nismo bili vajeni na našem odru. leka?Ili &0(lilia
Isto velja tudi glede opreme, kostimov, raz-^	v
nih skupin itd	Velska priložnost.
Glavna vloga Mamsell Nitouche in ob- Preprodajalcem precejšen pooust.
enem clou večera je bila gospica Angela
Janova, naš barkovljanski slavček. Gospica	r*'
je prišla gostovat z Dunaja, kjer se kakor ALEKS prva nekdanja členica našega gledališča umetniško spopolnjuje v operetni stroki. Bilo je zato veliko pričakovanje za njen nastop. Tržaško občinstvo, ki je g.co Janovo vedno rado videlo na odru, je bilo kaj radovedno, kako napreduje njegova subretka. |
i* RAN O JIAYEB - TRST
Imca
TELEFON 1743.
Saj boljši vir z& dobivanje peio&o kav«.
svetlo in likano perilo
naj se obrne na zavod F. Samokez
^v ulico Gecilia 14. pritličje. Tel. 22-69.
Stran VI
„EDINOST" št. 359.
V Trstu, 28. decembra 1910
loigra v enem dejanju. 5. Volarič : „Pogled v nedolžno oko", samospev. 6. H. O. Vo-grič: „Lahko noč", moški zbor. 7. V. La-pajne: „Sodnijski prizor", 8. Deklamacija. 9. Srečolov. 10. Ples. — Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Lipa". Začetek ob 8. zvečer.
Pevsko društvo „Trst". — Prihodnja
pevska vaia za mešani zbor se vrši v petek dne 30. t. m. ob 8. in pol zvečer. Ker se bliža dan nastopa, naj nihče ne manjka.
Predsednik.
Akad. fer. dr. „Balkan" ima danes ob navadni uri sestanek. Ker se ta že tri tedne vsled nemarnosti nekaterih tovarišev ni vršil, prosimo vse naše člane, ki jim je še kaj mari za prospeh lastnega društva, da pridejo gotovo.	Odbor.
Gg. odborniki „Del. podp. društva" so tem potom vabljeni, da se vdeleže od-borove seje, ki bo dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Odborova seja bo danes v sredo ob 8. in pol zvečer v restavraciji „Balkan". Ker so na ;dnevnem redu zelo važne stvari, so naprošeni vsi bratje odborniki, v ' da se zanesljivo udeleže te seje.
Na zdar !
Odsek trž. „Sokola" v Rojanu vabi si. občinstvo na „Silvestrov večer", ki bo v veliki dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Na vsporedu bode: petje, spevoigra „Trije šnofarji", o polnoči nagovor in potem ples do 2. ure popolunoči. Med odmorom bosta poslovala šaljiva pošta in srečolov, za katerega so nabrani krasni dobitki. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina k veselici in plesu za člane 50 stot., za nečlane 80 stot. Ženske 40 st., sedeži 20 st.
Št.-jakobska Čitalnica otvori v nedeljo, na novega leta dan, plesne vaje v društvenih prostorih. Vršile se bodo nadalje vsako nedeljo in praznik ob 5. uri pop. Ker se bo ob tej priliki poučevalo tudi neki novi ples za veliko maškarado šentjakobske mladine, nadejamo se, da se bo mladina vdeleževala teh vaj v velikem številu.
Silvestrov večer priredi šentjakobska Čitalnica v prostorih „Kons. društva" pri Sv. Jakobu. Poleg lepega petja in božičnega drevesa pripravlja Čitalnica neko lepo iznenađenje.
Št.-jakobski Čitalnici je v nedeljo po predstavi podaril g. Kosič 1 boteljko finega vina, katero je g.ca A. Miiller zliciti-rala za 11 K ter jo zopet podarila Čitalnici za Silvestrov večer. Srčna hvala vsem !
še dobiti v zadevi šele v Klancu. Petrinji itd.
Nam razmere niso poznane in zato tudi ne moremo izreči nikake sodbe, katera stranka ima prav. Želimo pa, da bi se vsa zadeva poravnala lepofin mirno v medsebojnem sporazumu.
Agitacija za italijansko fakulteto. — Te dni so zborovali v Puli italijanski vseučiliščniki, ki so sklenili da uvedejo po vsej Istri agitacijo za italijansko pravno fakulteto.
Kinematografska T&lfZ
! se po nizfci ceni. — Barriera 14-, Siberna. 2264
wrl Ml rio S Tr3t' P'azza Ponterosso !\<ll. VII. mUltJI st. 6. Trgovina jesivin in kolonija!. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Cirila in Metcde. Priporoča se Ivan Bidovec.
1846
g °ASTIUE ZA PRSA
s = „JTič veš kašlja" =
so edino sredstvo proti kašlju, prehlajenju, zagrljenosti in vsem boleznim dihalnih organov. ž? kat!j a z navodilom 70 stotinlc - se dobi samo v lekarni--
Prsxrr.arer„AI DUEMORI''
Trst (mestna hiša) Tel. 377
Poskusite FI- Colniin" ki J*e nai" GOVO KAVO tf^M-IUlin finejši in
_ .	, . ,	, , _ _ , najzdravejši kavni pridatek Dobiva se
Odda se J&^T^A V uL "35 v vseh boljših prodajalnicah. OOOO
se vdobi i
Pristni, dober brinjavec " Pn
Lovru Šibeniku v §i§ki pri Ljubljani. 1681
Kuhinjska oprava iz aluminija, K 50 i* VsiiilCf« Specijaliteta: predmeti za darove- — Umberto Ce?ca — Trst, via Caserma 11.	1864
•^»■ilnTrtrsot ? Prodaj je orkestron s tremi J nSUHHJdL , cilindri, 24 komadov splcSnih koračnic in petja. Naslov BUFFET, via Caserma §tev. 19._2216
pri pv. Ani se proda pod ugodnimi pogoji FII&CŠ Podatke se vdobi " pisarni dra. Fra na j kave. Brnčiča, odvetnika v Trstu, Via Nuova štev. 13. II. nadstropje.	2252
iifov Buffet pri su. Ivanu
Luigi BRAIDOTTI
j Via S. Cilline št 1157 (Sv ivanu) Trst Izbor razn» —" jina
: in Bira, kakor tudi piva ..	T t ■ postrežbo
fcave.	Se priporoma LASTNIK.
Odprto do ei	očL
Nar- de!- organizacija-
Seja „Deželnega izvrševalnega odbora NDO za Trst in okolico" se vrši danes točno ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih NDO ulica Lavatoio 1, I. Poživljamo tovariše odbornike, da se udeleže seje točno in polnoštevilno.
iz
Sežanski ženski podr. CM. daruje g.a Marija Mohorčič v Sežani 1 K za knjigo „Venec povestic", poklonjeno jej od dvornega svetnika M. A. Trnovca.
Silvestrov večer v koči na Poreznu (1631 m) priredi cerkljanska podružnica „Slov. plan. društva". Dostop k tej koči je jako lahek tudi v snegu z železniških postaj Hudajužna in Podbrdo.
Pravica javnosti ital. trgovske šole v Gorici. Ministerstvo za uk in bogočastje je podelilo pravico javnosti dvorazredni ital. trgovski šoli v Gorici.
Deželna norišnica v Gorici bo otvorena baje sredi meseca januarja.
¥©sti i«. $šif&-
Italijanska šola v Petrinji. Radi te šole smo dobili Še dva dopisa. Vidi se iz vsega, da so krivi vsem prepiram le na-sprotstva med • posameznimi vasmi. Prvi dopisnik iz O c i z 1 e se huduje, češ, da se občina njih ne imenuje Klanec, ampak Ocizla. Dalje pravi ta dopisnik, da je vprašanje, kateri so oni, ki bi hoteli razdreti že 40 let obstoječo šolo v Klancu. Gosp. Ivan Brnetič da je predlagal vstanovitev 4. razredne šole za davčni občini ; Prešnico in Ocizlo. Četrti razred naj bi bil nikaka deška šola. A mož je ostal s svojim predlogom osamljen. Od druge strani smo prijeli v tej zadevi:
„V Klancu obstoji 2. razr. lj. šola za vasi Klanec, Ocizlo, Beka, Petrinje, Brgod in Prešnica, a nobena teh vasij ni oddaljena od nad 3*5 km. Zahteva za lastne šole vas, Prešnica in Ocizla je tedaj neutemeljna, to so si le nekateri — nekdanji sovražniki teh vasij — izmislili ter sedaj odločno zahtevajo delitev šole in sicer vsled tega — ker rabijo za bližajoče se občinske volitve, volilcev ravno iz teh vasij. Seveda kmeta, kateremu se natvezi, da bo ime! šolo pred nosom, se lahko pridobi. V svrho razdelitve te šole je bila že na licu mesta komisija c. kr. okr. šolskega sveta. Dotični zapisnik pa še ni potrjen od strani dež. odbora".
S tem smo ustregli obema strankama in naznanjamo ob enem, da bodo romali v bodoče v koš vsi dopisi, ki bi jih utegnili
SnAtn x+n|fo mizarski mojster, Trst, ulica J*i2>iJJ OlUHCft Belvedere 5tev. 8 izvršuje vsakovrstna mizarska d*5a.
Enrico Preuer - Trst
yia S. iazzaro št. 22
pohištvo iz bambusa
in indijskega trstja.
Predmeti, priprni za Lofičns in novoletna dariis.
O priliki
v žganjarni in :
vogal ul. Gliega in \ vojašnice
(blizu Nar. Doma in Kavarne Fabris)
Bogata izber e ruma
konjaka in vsakovrstnega marašklna v bote?jkah. Asti spumsnte, refošk, zagrebški Pelinkovac in Sokol.
Odlikovana delavnica in zaloga
sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRS r, ulica Stadion štev. IO.
w<
7
Gramofoni znamka „Angelj'
fia olajšanje nakupa —
svojim klijentom o priliki božiča izi novega leta bo
TržaSkI grafični zovod u Trstu
Piazza della Borsa 13, I. nad., Tel. 742
prodajal samo v tem mesecu vsa plošče znamka A«-G£I<J, navadne in znamenite novega kataloga z popustom flfAO	Bogr Izbir fon otipi je VERA! FA-
O " VORIT, JITUBE ln KALIOPE.
Dvojne plošče — dva komada K 2-50. Popust 30°/o katalog Eeiia & Serena.
Jgle prve vrste v škatljicah 200 komadov atet 40. Novi tipi govorček z aparatom v velikem izboru. Popravki in prittiilin© vsaka vrste. PRODAJA NA OBROKE.
i I
lla cittfi dl Trieste
GiACOKfG F&EGNAN di S.
Trst. ulica delle Poste št. 6, vo^al ulice ^licolo JS/Iachiavclii •c _
Ve ikanski prihod zadnjih novosti
čevljev za moške, ženske in otroke
zajamčene kakovosti.
Angleško blago lastnega izdelka. — Specijaliteta; plesni čevlji in čevlji sorr?.
Priporočajo se posebno:
LOVSKI IN PLANINSKI ČEVLJI,
- Ze;p zmerne cene.--
Zaloga pet iz gumija: ORIGINALNI BERSON.
jecljal, siimij. mirnim
Elastične nogovice, kilni paai, pasi iri^atorji, Bospenzorji, gnm. rjuhe, ■ ee>i za vino, vodo, plin OVATA. 1 Prodaja in poprava Črevljev iz gume ter gumijevih predmetov.
Higijenični predmeti
CENE ZMERNE, a^S CENE ZMERNE
feDerico StdnSler, ^cque5otto 14.
Spritzeir wem
»e Imenuje belo Štajersko vino, .ki Je edino pripravna pijača mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v butt lisah
fristno vino Opollo iz Visa, Re!o Bladko iz Visa, istrsko ia teran 'riporoćam tudi btoJ izbor dezertilh in zdravilnih vin, r< z likerje, žganje in airupe. Zaloga „Asti apuinantV po Krou 3 a 4. Sladki YefoSk po K Izborno žganje po K 2-40 buteii1;
CvaTcImSu^ - E. jurcev, Acquedotto 9
tčsrj
MANUFAKTURNA TRGOVINA 9
Ignac Perlmutter,Trst §
Vsa ®a,tteri št. 7, S.
Vel»fe izbor Izgotovlir-nih moških oblek, ^^ manufaktiir. in belega blagr.i, preprog, zagrli jal, garaitar, blaga za MOŽKE In 'J* ŽENSKE : OBLEKE	©
Proti plačilu takoj in na obroka,
m
li VELiKiL SKLADIŠČA ^
OGLJA - IiBBA
na debelo in drobno
PRAVE KONKURENČ. CEME
Signorla :: JVSontpreis
lastni pridelek
Trst, ulica Up Foscolo 33, Telefon 11-37
m
fkpška kisel Jemplev
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. j
I	— ZASTOPNIK —
1 XiaS'^iž - Pulfb
WIESENHEITER & Co., TRST Ulica Valdsrivo 13.
Ot?orit8? M6 imm irpme!
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Sonci naznanja, da je otvorila v Trstu, v allo! Barriera veochia Ste v. 38
S3F LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od n^Jprl-prostejžega do salflnajšega ter Borcjcma tadl poprava.
Priporočamo se Urej slavnemu občinstvu, da 89 poslužuje vedno izdelkov ca5o zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da Be bo z naSimi izdelki zelo zadovoljilo.	Ceno zelo siztie.
S^ST NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO
	
	

isce
Izgofovljenih obkk
FARCHI

Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št, 49 (vogal Flazza C. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov v?akterega razreda. Ima na izbero nronomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaSkih SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRTVAŠKE PREDMETE. -- Cene ugodne.
H
Velika izbera obfek, možkih in deških sukenj po nizkih cenah.
t