167. številka. Ljubljana, sredo 24. julija. XI. leto, 1878. SLOVENSKINARO Iahaja vsak dan, iavzemši p^redeljke ta dneve po prasnioih, ter vetja po po iti prejcman ta avstro-ogerske deiele za celo leto 16 gld., ta ,».." luta H g M., aa četrt leta i gld. — Za Ljr.b1ja.no brez pošiljanja nt dom ta oelo leto 13 r'-i., '» četrt lota 3 gld. 30 kr., ta en meaoo 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom se računa 10 kr. ta meaoo, 80 *r. :» i trt leta. — Za tuje deiele toliko več, koiikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelj e na ljndskih šolah in ?a dijake velja mniiana cena in sicer ;* « Llnbljino aa četrt luta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za otnauila se plačuje od oeurlstopne petit-vrste ti kr., če so oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in v Ljubljani v Frane Kolmanovej hifti g*. 3 „gledaliika Btolha". Opravništvn, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Mi Slovenci in naše pismo. i. 0d jadranskega morja. [Izv. dop.] Slovenci, ki na Hrvatsko pridejo, postanejo dobri rodoljubi, celo taki, ki doma nijso bili narodnjaki. V marsikaterem oziru še Hrvate prekosEC, kajti znebivši se strahljivosti, od doma prinesene suboj, postanejo odločni bori-telji za hrvatske pravice in zoper madjarstvo. Čeravno število naših rojakov, k izobraženemu stanu spadajočih v Zvonimirovej zemlji nij ve liko, se je vendar njihov vpliv v borbi zoper madjarsko nasilje tako zdaten izkazal, da se ga je Kauch v času svojega banovanja bal in vsled tega posebno na nje prežal, kajti pre pričal se je, da Hrvata ali z obljubami »U z groženjem lakše pridobi nego Slovenca. Toda •no napako si od Hrvatov taki Slovenci hitro prilaste in ta je, da postanejo enostranski, kakor oni. w Vtopivši se v separatistične težnje krat kovidnega hrvatskega filisterstva, pozabo čisto na Slovan stvo in nemajo druge želje več, nego da bi se Hrvatska postavila na čelo Ju goslavjunstva, pridružisi Slovence, Srbe~~in Dalmatince"^- na Bolgare iz lehko razumljivih uzrokov v Bvojej skromnosti pozabijo. Omam ljeni od tacih nazorov ne vidijo druzega, nego samo lepšo stran hrvatskega javnega življenja, napake pa — in teh imajo Hrvatje ogromno veliko — zamolčavujo. V krogih tacih naših rojakov so se menda rodili tisti dopisi iz Zagreba, katere je priob čil „Slovenski Narod" v štev. 149 in 152. in kojim se je {pridružil tudi tisti v št. 15o. ki pubti od hrvatskega navdušenja. Kaj pravijo ti dopisi? Novega skoraj nič in kar je novega, je bolj naivno nego zanimivo Uže pred desetimi leti so se pojavili v „Slovenskom Narodu" enaki glasi o istem predmetu z istimi argumenti: zagovorniki našega združenja s Hrvati, bodi si v političnem, bodi si samo v slovstvenem obziru, nam predstavljajo na jednej strani srečo, katero bi mi s tem dosegli, na drugej nas pa strašijo z Italijani itd. Nam zares preti za naš obstanek ko ni rod nevarnost dvojne vrste: ena je znotranja, druga vnanja. Z notranjo, ki nas hoče deloma ponemčiti, deloma poitalijančiti, se borimo uže trideset let, in možemo se ponašat', da z do brim uspehom, vsaj dozdaj. Stala nas je ta borba veliko truda, in veliko ga bode še treba, predno se delo do konca dožene. Orožje naše v tem duševnem boju, je bilo večjim delom naše časnikarstvo, naše slovstvo, tu in tam le tudi živa beseda. S takimi sredstvi smo budili mej našim pct.ujčenim narodom narodno zavest, in jo še budimo. Vse to se je vršilo v našem domačem jeziku; v jeziku, katerega naš narod govori. Vso tedaj, kar smo dozdaj dosegli, imamo pripisati gojenju slovenskega jezika. Toda, kakor smo uže rekli, veliko dela je še pred nami ; veliko se nam bo treba še truditi, dokler dosežemo, kar želimo, kar nam po zakonih narave gre. Treba nam bode še vse naše moči napenjati, da odbijamo napade naših protivnikov, ki tem kiutejši postajajo, čim se narodna zavest mej našim ljudstvom bolj širi. Da dosežemo svoj cilj, je treba, da nas naš narod razume, da more čitati naše knjige in naše Časnike, Kaj bi tedaj bilo, ako bi mi naenkrat začeli pisati v jeziku, ka terega Slovenci, jaz mislim prosti Slovenci, menj razumejo ali ne razumijo? — mi mislimo v tako imenovanem srbsko-lirvatskem jeziku. — V kratkem času bi ves vspeh, katerega smo s tolikim trudom v tridesetih letih dosegli, zginil — naši protivniki bi zopet svoj vpliv mej našim narodom ugnjezdili, in naših knjig in novin, pisanih v srh.4:o-hrvatskem jeziku bi naš naiod več ne čital. Naš glasbi postal „glas upijočega v puščavi". Tako bi mi izgubili slovensko zemljobrez zunanjega sovražnika. Ostanimo tedaj pri našem slovenskem jeziku; ne uvajajmo prememb, kjer jih nij neobhodno potrebno. Zunanjega sovraga s tem, se v<5, ne bomo odgnali, pa tudi s srbsko-brvatskim jezikom in celo s združenjem s Hrvatsko ne. Kedor bode prišel slovensko zemljo jemat, bode moral potrkati se silno roko na vrata habsburškega cesarstva : imel se bode meriti ne san.o z nami Slovenci, ampak z vsemi narodi naše države, tedaj tudi s Hrvati. Avstrijska zastava nam je tedaj boljši porok za naš obstanek, nego bi bila tista fantastična skupina Boetjanov in Aetoljanov, s Del farni in Floren-com Mostarom vred, katerej zagrebški dopis-uik misli dati ime „Slovinija" in katera bi se po številu prebivalcev vrstila se Svedijo-Nor-> ei j o. Iz tega se vidi, da je dopisnik jako skromen — lepa čednost v privatnem, neprizanesljiva pregreha v političnem življenju. Vnanja ne var a ost za nas še le tedaj nastane, ako bi bile zmagane avstrijske vojske v boji z jednim ali več vnanjih sovražnikov, kar sicer upamo, da se nikdar ne bo zgodilo, kar pa popolnem nemogoče tudi nij. In za tak nenavadni slučaj nam je treba pripravljati se, da moremo tistemu, ki bi hotel po slovenskoj zemlji svojo pohlepno roko stegniti, nasproti 0 zjedinjenji italijanskega naroda. (Govor đr. V.Zamika v ljubljanskoj čitalnici.) (Dalje.) Mazzinijeve in PelHcove ideje so dozorele do 1848. leta toliko, da se je mogel napraviti prvi poskus narodnega osvobojenja, „la prima riseossa". B;l je takrat Carlo Alberto, kralj pieinonteški, ki je razvil zastavo narodnega sjedinjenja in osvobojenja, ter pomagal tako revoluciji. Vedeti je pa treba, da je bil ta prvi oiieijalm boritelj za narodno svobodo, v prejšnjih letih svojega vladanja strasten despot in črnuh, pravo Metteruichovo orodje. — Iz pcčetka mu je šlo vse srečno izpod rok, in takrat se je tudi rodil pregovor „Italia fara da se", to se pravi: Italija je kos sama sebi pomagati! V drugič se je tudi takrat y javnost pokazalo ime Garibaldijevo. Garibaldi, rojen v Nizzi, je bil v svojej prvej mladosti mornar in šel IG let star v Ameriko, kjer je služil pod slavnim osvoboditeljem južne Amerike, Bolivarjem, pozneje se je udeležil osvoboditve Uruguava in Paraguaya, posebno ob bregovih reke Itio de Laplata. Tu se je kot sin romanskega plemena boril za neodvisnost in svobodo španjolskih in portugalskih Kreolov proti trinoštvu matere zemlje Španije in Portugalije. Pri tej priložnosti se je njegovo ime prvikrat slavno imenovalo, so ve da z počttka ne ravno pogostoma. Leta 1848 je sestavil tako zvano križarsko legijo („la le-gione dei crociati") prostovoljcev, s katerimi je šel v Lombardijo in Venecijo, pozneje pa v Kini, branit ga proti francoskemu maršalu Uudinotu. Kako hrabro se je tu držal, kaže to, da je bilo moč mtato vzeti še le po 9 mesečnem rednem obleganji legularnej francoskej urmadi. Tako je postal takrat slaven po celej Evropi. Pa po kratkem času heroične borbe in slave bo kmalu huda vremena nastala Bitka pri Navaii je bila izgubljena, Rim je bil vzet, in italijanski patrijotje so morali bežati kamor in kolikor so jih le pete nesle, kajti avstrijske armade so iz severa proti središču Italije po vseh kotih pritiskale, in gorje tistemu rodoljubu, kogar so dohitele. Tudi Garibaldi ie moral bežati in te silnimi, nepopisnimi težavami se mu je posrečilo skoz Perugijo in llaveno do jadranskega mor a dospeti in potem zopet v Ameriko odkurit'. Njegovo ime je odslej zopet izginilo, in še le leta 1859 z najslavnejšim svitom tako na površje prišlo, da bode na veke z zlatimi črkami v povestnici italijanskega naroda in tudi družin potlačenih narodov zapisano ost.do, — dokler bo v obče E e človeškega roda kaj! Conto Camillo Cavour je stopil 1. 1848 prvikrat v javcost, ko je dal Carlo Alberto ustavo (lo statuto). On je bil sin premožnega očeta, ki je bil večkratni milijonar. Imel je le dva Bina. Ki kor plemenita?, je bil Camillo sprejet v dvorsko službo na dvoru kralja Ka-rola Alberta. Bil je Bpageu, in kot tak je stopiti in z odločno besedo za klica ti mu: ..I'o tukaj, a ne dalje", namreč do meje slovenske, lrtv. pa ne. Kako pa se to dade narediti? bode vprašal marsikdo. Tu je treba da opomnimo, kar je vsakemu znano. Mi nijsmo samo Slovenci, ampak tudi Slavjani, del 80 milijonnega naroda. Treba je samo, da se ko Slavjani obnašamo, da zapadni svet zve, da kedor nas žali, ž li celo Slavjanstvo. Trebi je, da svet zve, da mej Slavjani vlada vzajemnost in da brez dovoljenja 80 mil Jonov Slajanuvse zdanje teritorijalne razmere, tam kjer Slavjani bivajo, ne smejo premen iti. To se bo marsikomu jako fantastično zdelo. Marsikdo se nam bo smijal. Pa to še nij dokaz, da je gola sanjarija, kar tu pravimo. Dolgo let smo bili zasmehovani, ko smo pri vsakej priliki, bodi si z besedo, bodi si po časnikih, slavjansko vzajemnost povdarjali. Ko smo se pred dvema letoma v „Slovenskom Narodu" oglasili, in pred separatizmom sva-rivši, slavjanske ideje omenjali, nas je „star naročnik" ironično hotel zavrniti, ter naše nazore za sanjarije razglasiti, pa še se nij bilo črnilo posušilo, s katerim je dotični članek napisal, je slavjanska ideja pokazala, da nij sanja, ampak gola istina, kar je tu in tam kak slavjanski rodoljub o Čarobnej njenej moči pripovedovati drznil se. Moč te ideje je bila, ki je vzdignila pred dvema letoma ruski narod, ki je gnala ruske vojske Črez Dunav in črez Balkan, pred Carigrad in do egej-skega morja; od te ideje navdušena, je Rusija prinesla tako velikanske žrtve za osvobojenje sorodnih bratov Bolgarov in Srbov. Mi bi mi-slili, da tako sijajni dokazi bi morali spreobrniti vse tiste, ki dozdaj slavjanskej ideji nijso verjeli, pa dopisi iz Zagreba nam kažejo, da nij tako. — Dogodbe, ki so se vršile v poslednjih dveh letih pred našimi očmi, bodo rodile druge še večje dogodbe. Z orijentalnim pitanjem je stopilo slavjansko pitanje na dnevni red. Obrisje sence prihodnjih dogodeb se počenja uže kazati. Marsikaj, kar se zdaj še mnogim nerazumljivo zdi, bode morebiti kmalu jasno, in to kar smo zgorej o pomembi slavjanske vzajemnosti za nas Slovence omenili, bi znalo v dovtipnej obliki pred naše oči stopiti prej, nego bi si mislili. Treba je tedaj opustiti take igrače, kakor nam jih ponujajo zagrebški dopisniki, ter rajše duhove na resnobne, za naš narodni obstanek odločilne stvari pripravljati. Treba je, da se naš mlajši, izobraženi, naraščaj dobro poprime učenja ruskegtrf jezika, o kojega bogatstvu in važnosti nam po tem, kar je bilo iz Budilovičevih in Helhvaldovih Bpisov o tem predmetu in o ru-skej literaturi v „Slovenskem Narodu" priob-čeno, nij treba na dalje govoriti. Berlinska mirovna pogodba. (Daljo.) Art. 31. Kneževina črnogorska sporazumela se bode naravnost z visoko porto zavolj ustanovljenja črnogorskih zastopništev v Carigradu in zaznamovanih krajih otomanske države, kjer se bode pokazalo, da so potrebne. V otomanskej državi potujoči ali bivajoči Črnogorci poddani so otomanskim postavam in uradom, po občnih temeljnih zakonih mej-narodnega prava in po običajih, za Črnogorce uvedenih. Art. 32. Črnogorske čete morajo v 20 dnevih od časa izmenjave ratifikacij zdanje pogodbe, ali še preje če mogoče, vse ozemlje zapustiti, katero imajo zvunaj novih mej kneževine zasedeno. Tudi otomanski vojaki zapustili bodo v 20 dnevih vse kraje, kateri so zdaj Črnej gori priklopljeni. Dovoli se jim pa vendar Še 15 dnij, da bodo šli iz tvrdnjav in odnesli iz njih vso tvarino in živež, kakor tudi, da bodo napravili zapisnik mašin in vseh druzih rečij, katere se nijso dale takoj odstraniti. Art. 33. Ker mora Črna gora za novo ozemlje, katero jej je mirovna pogodba priznala, jeden del javnega otomanskega dolga prevzeti, zato bodo zastopniki vlastij v Carigradu v soglasji s porto določili na temelji pravice, znesek tega dolga. Art. 34. Visoke ugovarjajoče stranke priznavajo neodvisnost Srbije, zvezojoč njo z uveti, naznačenimi v sledečih članih. Art. 35. V Srbiji se ne sme razlika vero in veroizpovedanja nikomur nasproti staviti kot uzrok izključenja ali nesposobnosti, da uživa meščanska in politička prava, opravlja javne službe, funkcije in česti, ali da izvršuje razna rokodelstva ter industrije, na katerom me stu mu je drdgo. Svoboda in javno izvrševanje vseh veroizpovedanj zagotavlja se poddanikom Srbije kakor tudi tujcem, in ne sme se stavljati nikakova zapreka hierarhičnej organizaciji raznih občiu, ali njihovim odnošajem nasproti njihovim duhovnim predstojnikom. Art. 86. Srbija dobiva v naslednjem od-mejenji zadržano ozemlje : Nova meja sledi zdanjej črti, idoč po potu v dolini Drine od njenega steka z Dravo, ter ostaneta mali Zvornik in Sakar kneževini do Kopaonika, od kogar se na vrhu Kamiluka odloči. Od tod sledi početkom zapadnej meji niškega sandžaka črez južno predgorje Kopaonika, črez vrhunec Marice in Mrdar- Planine kar dela raztočje vode mej delom Ibra in Sitnice z jedne in Toplice z druge stran«, pri kom ostane Prepolae TurSkej. Potem se ona obrne na jug na raztočje vode mej Brvonico in Medvedjo, pri kom ves del Medvedje Srbiji ostaje, sledi na vrhunci Gole-Planine (katera dela raztočje vode mej Kriva Rjeko z jedne, ter Poljanico, Vjetrnico in Moravo z druge strani) do vrhunca Poljanice. Dalje gre preko predgorja Krpine-PIa-nlne do iztoka Kojinske v Moravo, prereže posljednjo in stopa zopet na raztočje vode mej potokom Koinkom in potokom kateri se pri Neradovi v Moravo izliva ter dospe planino sv. Ilije nad Trgovičera. Od te točke sledi po vrhuncu sv. Ilije do gore Kiju?, ter potem črez točke, ki so v karti s 151G in 1547 zaznamovane in od Babine gore do gore Crni Vrb. Od gore Crni Vrh je meja ista, kakor ono Bolgarske, to je: M*-ja sledi raztočju vode mej Strumo in Moravo črez vrhunec Strešarja, Vilogolo in Mežid-Planine, doseza črez Glačino, Irno, Travo, Darkovsko in Dajnico- Slami no in dalje Črez DešČani- Kladanec, raztočje vode mej Su-kavo in Moravo, ter gre naravnost črez Stol ter prereže 100O metrov na severozapadu od vasi Legušu cesto od Sofije v Pirot. Ona se 8penja zopet v ravnej črti na goro Radočino, v progi Hodža-Balkana, puščajoč Srbiji vas Doj-kinci, a Bolgarskej vas Senakos. Z vrhunca gore Iladočine sledi granica severozapadno črez vrh Balkana črez Čiprovec-Balkan in od Stare Planine do stare iztočne meje kneževine Srbije pri kuli Smiljeva Čuka, a od tod sledi starej meji do Dunava, s kojim se pri Rakovici dotika. Art. 37. Dokler se ne store nove pogodbe, se v Srbiji nema nič premeniti na zdanjem stauji trgovskih zvez kneževine s tujimi vladami. Od robe, koja se bode vozila skozi Srbijo, se ne bode smel pobirati prevozni col. je nekoliko tednov po bitki pri Navari krasen spomladansk dan 1840. leta, ko se je delalo o pripravah za sklepanje definitivnega miru. Počil je bil glas v mestu Turinu, ka Be tudi o tem plete, da se UBtava odpravi. V tej ve-likej nevarnosti so se sešli imenitni in veljavni možje, mej njimi tudi grof Cavour, ter bo šli v sijajnej deputaciji k mlademu Viktor Ema-nuelu, in mu v dostojnih besedah po govorniku grofu Cavourju svojo bojazen zaradi odpravo ustave izjavili. Takrat se je pokazal Viktor Emanuel, sicer ne posebno nadarjen vladar, značajnesa moža, kakor malokater mogotec preteklih in sedanjih časov. K oknu sto-pivši je pokazal na visoke planine, ko se je ravno solnco upiralo vanje, ter dejal: „Tu so Alpe, — kakor trdno stoje one granitne skale, tako trduo stoji tudi „lo statuto". Nikoli ne bom, — vsaj tako sem očetu obljubil — deloval proti Djegovim nazorom in nikoli ne bom narodu odvzel, kar mu je moj oče podelil. Narodu dana beseda očetova velja tudi sinu, moral pri dvornih svetkovinah damam „šlepe" (repe) nositi, ter se je vedel tako nerodno pri tacih prilikah, da je večkrat katerej na šlep Btopil, in jedenkrat ga je jednej celo odtrgal, kar je v poznejših letih sam rad pripovedoval. Spoznal je, da za dvorjanika nema nikacega talenta, in to je bila sreča zanj in za italijanski narod. Zapustil je dvor in jel je mar Ijivo študirati, sosebno narodno ekonomijo. — Družina Cavourov je imela v najlepših krajih ob Ticinu, v Lomelmi svoja velikanska posestva. Cavour se je podal na Angleško, učit Be narodnega gospodarstva, kjer je hotel preštudirati politične, socijalne in agrarne odno-Saje dežele. — Kar je na Angleškem koristnega zapazil, tuidil se je tudi doma na svojih posestvih vpeljati. Njegove kmetije so bile, kar se reče, izgledne („mustervvirtschaften"), in od vseh stranij so hodili ekonomi k njemu na oglede, ker Cavour je imel najboljše mašine in najprikladnejša poljedelska orodja. Ker je bila Metternichova sistema taka, da pod njo nij mogel nihče prosto dihati, se tudi Cavour nij mogel na političnem polji gibati, a spuščati se v Bkrivne zaveze in zarote se mu je studilo, ker je bil preveč aristokrat in pravi „gentleman" v vsakem obziru. Še le leta 1848 se je pokazal na političnej areni, ko je vstanovil časopis „Risorgimento", s katerim je pridobil hipoma velik vpljiv. Stopil je tudi kmalu kot člen ustavne vlade v mini-sterstvo pod Carlo Albertom. Po bitki pri No-vari leta 1849 v sušcu je odstopil Carlo Alberto prostovoljno, a ne iz žalosti, da njegova stvar nij prodrla, ampak zavoljo tega, da bi njegov sin dobil ugodneje mirovne pogoje od Avstrije, kajti bal se je, da bode moral Lo-meliuo Avstriji odstopiti. To ga je največ gnalo k temu, da je prestol popustil. Njegov naslednik Viktor Emanuel je bil takrat 28. let star in kakor je oče želel, dobil je sin boljše mirovne pogoje; odvzelo se mu nij nič dežele, niti nij Avstrija z vso odločnostjo zahtevala, da se ustava odpravi. Bil Imunitete in privilegije tujih poddanikov ter jurisdikcija in konzularna prava varstva, kakor so denes, ostanejo v popolnej moči, dokler ne bode s skupnim dogovorom mej kneževino in tujimi vlastimi premenjena. Art. 38. Kneževina srbska bode ob svojem Času substituirana dolžnostim, katere je visoka porta prevzela nasproti Avstro Oger-skej, kakor tudi družbi za promet železnic v evropskej Turškej, v oziru na dovršenje, kakor tudi na priključek in promet železnic, katere ima kneževina na zdaj pridobljenej zemlji Se zidati. Potrebne konvencije, da se urede ta pitanja, sklenile bc bodo neposredno po podpisu zdanje pogodbe mej Avstro Ogersko, porto, Srbijo in v meji njene kompetencije s kneževino Bolgarsko. Art. 39. Muselmani, ki imajo na Srbiji priklopljenem zemljišči svoja posestva, in koji hočejo zvunaj Srbije živeti, morejo svoje nepremakljive reči si pridržati, ali jih dati tretjemu v oskrbljevanje. Turško-srbska komisija bode imela nalog, da uredi v treh letih vse stvati, ki se ozirajo na prodajo, pridobivanje dobička ali uživanje državne lastine in pobožnih ustanov (vakuf) za račun porte, kakor tudi vprašanja, katera so v zvezi z interesi privatnikov, koji so pri tem v dotik'. Art. 40. Dokler se mej Turško in Srbsko ne sklene pogodba, bode se s srbskimi podda-niki, ki v otomanskem carstvu bivajo aH potujejo, postopalo po občih zakonih mejnarod-nega prava. Art. 41. Srbske čete dolžne so v 15 dnevih od izmenjave ratifikacij zdanje pogodbe izprazniti zemljišče, katero nij zadržano v novih mejah kneževine. Otomanske čete morajo zemljišče, odstopljeno Srbiji, v istem času od 15 dnij izprazniti, a dovoli se jim vendar še odlog jednake dolžine, da bodo izpraznili tvrdnjave, ter odnesli }| njih živež in vojni materijal, kakor tudi zato, da se bode mogel napraviti izpisek (inventar) vseh mašin in družili rečij, kojih nijso mog1' naenkrat odstraniti. Art. 42. Ker mora Srbija prevzeti jeden del javnega otomanskega dolga za nove dele zemljišča, pripozoanega jej po zdanjoj pogodbi, zato bodo zastopniki signatarnih vlastij v Carigradu soglasno z visoko porto določili svoto na pravičnem temelji. Art. 43. Visoke ugovarjajoče stranke priznavajo neodvisnost Itumunije, skladajoč ju z uveti, naštetimi v obeh sledečih Članih: in če tudi smo sedaj k tlatn potisneui, ne obupaj nio ! — pride gotovo spet čas, ko bomo vse te tuge in bede pozabili, in ko bo Italija doživela boljše dneve, nego so sedanji!1* Te besede so bile tolažilo vsej Italiji in s tem časom se je pričela najnovejša doba povestniee italijanskega sjedinjenja I Viktorja Emanuela so imenovali odslej „il re gulan-tuonio", to je tistega kralja poštenjaka, ki besedo drži. Naj bi bil tudi on konstitucijo odpravil, kakor se je to zgodilo v Napelji, v Toskani in v Tarmi, nastala bi bila taka re akcija po celej Italiji, da ne bi bila narodna ideja nikacih zaveznikov v mogočnih krogih imela in brez teh gotovo ne bi bila vspela v tako kratkem času. Pa vse pietuje od avstrijske strani, vsa hvala in vse obljube nijso mogle značajnega kralja premotiti. Dejal je, sramota bi bila za me, da bi sin tega ne držal, kar je navoJu njegov oče predhodnik obljubil. (Konec prihodnjič.) Art. 44. V Rumuniji se ne sme razlika religijozne vere ter izpovedanj proti nikomur staviti kot uzrok izključenja ali nesposobnosti, da uživa meščanska in politiška prava, opravlja javne službe, funkcije in časti, ali da izvršuje razna rokodelstva ter industrije, na onem mestu, kjer se mu ljubi. Svoboda in javno izvrševanje vseh izpovedanj zagotovljeno je vsem poddanikom rumunske države, kakor tudi tujcem, in ne sme se jim stavljati nikaka zapreka ne v hierarhičnej organizaciji raznih občin, ne v njihovih odnošajih proti njihovim duhovmm predstojnikom. S poddaniki vseh vlastij, trgovci ali diuzimi, ravnalo se bode v Ilumuniji brez razlike vere na temelji popolne jednakosti. Art. 45. Kneževina lUimunija odstopi Nj. veličanstvu ruskemu carju zopet del zemlje Besarabije, odtrganega od lluske vsled pariške pogodbe od 1. 185G, kateii je na zapadu ome jen s potom v dolini Pruta, na jugu s potom v dolini odtoka Kilije in istekom Staiy Stam-bula. Art 40. Otoki, ki delajo dunavsko delto, ravno tako kačji otoki (sandžak Feldše) z okrožji (cazas) Kilije, Suline, Mamudieha, Izakče, Tulce, Macine, Bubadaga, Hiršove, Kiistendje, Medjidje zjedinijo se z llumunsko. Izvan tega dobi kneževina na jugu Dobruče ležeče ozem'je do črte, ki ima svoj pričetek na Iztoku od Silistrije, a se neha ua Črnem morji na juga Mangalije. Mijo določila bode na mestu evropska komisija, postavljena za popravek mCj Bolgarske. Art. 47. Vprašanje dolenja voda in ribarstva podvrženo je razsodu evropske dunavske komisije. Art. 48. OJ blaga, ki se vozi Bko/i kneževino, se ne Bine v Itumuniji pobarati nobeden prevozni col. Alt. 10. Rumuuija more skleniti konvencije, da Be urede privilegije in pravico konzulov v oziru njihovega varstva (protekcije) v kneževini. Dobljena prava ostanejo v moči, dokler ne bodo premenjena v skupnem spo-razumljenji mej Heževino ter interesiranimi strankami. (Konec prih.) Poliličui razgled, Motfr&iiaje il4'K<'l<\ V Ljubljani 23. julija. Glede osvojenja 1t*.e davnaj zbrana in čas hiti, ia je naših ljudij živo treba doma pri delu. Kakor v hrvatskih listih beremo, prišel je feldcajgmajster Josip Filipović 20. t. m. v Oijek, in je odšel drug dan v Brod na boseusko mejo. lzvzemši mag jurskih re gimentov, — pravi „Kroatische Post" — kažejo vsi polki veliko veselje, iti s pogumom v Rosno. Iz Kotora se piše v „N. fr. Pr.", da je bil pri Slanem na hercegoviuskej meji uže boj mej našimi lovci in bašibozuki. Padlo je 120 turških bašibozukov, ali mrtvih ali ranjenih, a naši vrli lovci (večinoma so Slovenci. Ur.) imali so le pet ranjenih in jednega mrtvega. Jliiff juđ'otit okupacija liosue še vedno srce teži, iu z izidom kongresa nijso zadovoljni. Jeden njih vodij, \Vabrmao, je dejal pred svojimi volilci v Pešti: ,,Varovanjo interesov monarhije se vidi, da nij posrečilo se, obljube Audrassvjeve se nijso izpolnile". ViiitiU«1! držfctv«'. Na MtiiB. se jako močno ia izredno nesramno nadaljujejo Ščuvanja proti Avstriji. V Rima je bil zopet 21. jul. javen shod v teatro Politeama vtem smislu. Predsedoval je Menoti Garibaldi. Govorniki (Imbriani, Fratti, Parboni, Zuccari) so navduševali italijanski narod, naj osvobodi in osvoji naš Trst in Trient, zahtevali so, naj se narod oboroži, protestirali so zoper zadržanje ministra Cirti-ja na kon-cresu, katerega so imenovali suženjski semenj. Čitano je bilo pismo starega Garibaldija, kateri bombastično pravi: „Sužnji imajo pravico svoje verige pretreti. ali Tržačan (?) nasko-kuje gore. Nekov Parboni je propovedal in naglaševal vojno zoper Avstrijo. Končno se je shod razšel z resolucijo, naj se osvobode vs« italijanske provincije od gospodstva tujcev, naj se vpelje občno glasovanje in narodno oboroženje. — Ta italijanska agitacija bi morala vendar našim državnikom misel roditi, da ie treba na Primorji naše Slovanstvo zoper italiianizem vspešno in iskreno podpirati. To nijso več Šale. Na . imilfitev*** se liberalna opozicija silno vzdigujev javnih shodih in govorih proti 1! 'aconshVMovej politiki osvojenja Cipra in zaščita Turčijo. I>ne 10. t. m. ie v Cobden-klubu v (irenvichu predsednik Forator ostro prijel politiko angleškega ministarstva, rekoč da angleška vlada, ki je obsoj evala in zimm.il-4>tt» se pripravlja postava zoper socijaliste, ki bode tako ostra, da prepoveduje vsacemu prej udeležiti se pri kacena koli političnem društvu, predno je vojaško dolžnost popolnem dokončal. — Svoboda kakor na Nemškem, to bode odslej gaslo po Evropi) ošabnim Nemcem gotovo no na slavo. Domače stvari. — (Iz L j ub ljane) se nam piše 23. t. m.: Denes za rana je odšlo 3<)0 mož in 1 oficir domaČega polica Kuhn št. 17 iz LJubljane v Sisek. Ta prva pošiljatev ima namen, nadomestiti one vojake našega polka, ki so dozdaj na maršu oboleli in za svojim polkom zaostali. Mej rjitni smo opazovali može, ki služijo uže po 8 ali 9 let, ki so svoji gospodarji in večji-del poženjeni. £ato je razumljivo, da se je slišalo pred odhodom skoro več joka nego ukanja. — (Naš ljubljanski butelj „Tag-blatt") marsičesa no pojmi, in tako tudi no razumeva, kaj hote in reko nekateri dopisi v našem listu o našej zvezi z Jugoslovanstvom, pak se zato postavlja našim bralcem za odvetnika, ter piše v listu ponedeljskem: nDie leser des „Slov. Nar." haben bereits za wiederholten malen dariiber besebnverden gefUhrt, das dieses journal die e ig en tliche pflege der slovenisclien sprache giinzlich hintansetzt und an stelle der slovenisclien sprache die serbokroatisehe als schriftsprache der Slovenen einCuliren \vill". — E, dobro bi bilo, ko bi bil „Tugblatt" za svoje bralce tako skrbeu, kakor je za naše. — (Na korist zapuščenim sirotam naših mobiliziranih vojakov.) V našej notici pod tem imenom v včerajšnjem listu urinila se je pomota. Keglanje se ne prične 20. avgusta, temuč 1. avgusta. — (Dijaška beseda.) Iz Maribora se nam poroča, da napravijo mariborski dijaki besedo v Ljutomeru. — (V Cerknici) se odpre s prihodnjim letcm tretji razred narodne ali ljudske šole. — (Dtujska realna gimnazija) je imela koncem zadnjega semestra !)0 učencev. Letnega spt-ročila nijsmo dobili torej tudi natančnejših dat nemarno. — (štajerska uči telska zveza), pri katerej so udtltžena tudi slovensko-štajerska učiteljska društva, ima (i. in 7. septembra svoj občni zbor v Gradcu. — (Štajersko društvo za varstvo živali j) je podelilo ptujskemu učitelju g. F. llobiču društveno častno svetinjo. — (V zadevi preseljevanja uči teljev) je štajerski deželni šolski svet dal nov ukaz, po katerem se mora učitelj na novo službo preseliti le dvakrat v letu, namreč velikonočni teden in meseca septembra. Stari ukaz, po katerem se je moglo to uže štiri tedne po dobljenem dekretu zgoditi, nema več veljave. — (Učiteljske službe.) S početkom novega šolskega leta se namesto sledeče službe v meriborskem šolsktm ol*-aju, s katerimi je plača po 4. razredu (540 gld.) in stanovanje združeno: V Brez uli, pri sv. Križi, pri s v. M i k 1 a v ž i, v V r a m u , pri s v. J a k o b u, v Slivnici in v Čelnici. Potem podučitelj-ske službe v Framu, Št. Martnu pri V ur berguin vSpodnjej sv. K unigu ndi. Prošnje se ulagajo do 20. avgusta. — (Dezerterji.) Iz Istre poroča hr-vatsk list, da je 80 avstrijskih oficirjev in podoficir jev italijanske narodnosti Veberovega polka ki se v Istri rekrutira, pobegnili črez mejo v Italijo. — Zopet nov poziv, naj se vendar enkrat uže slovansk element v Istri podpirati začne. — (Višje blagoslove) bode g. knez in škof ljubljanski delil ta teden, in sicer: 24. subdijakonat, 2G. dijakonat in 27. mašni-kovo posvečevanje. Subdijakonat in dijakonat bode prejelo 7 gospodov bogoslovcev IV. in štirje III. leta; mej njimi je tudi g. Malen-Sek, ki je bil kot vojak z našimi lovci onidan odrinil uže v Dalmacijo, pa se je — od presv. cesarja vojaščine oproščen — v nedeljo od ondot zopet povrnil v Ljubljano. Za mašnike posvečenih jih bode zdaj le devet, ker sta dva gospoda (Kregar in Merčun) nekaj tednov premlada in bosta prejela mašrdtovo posvečevanje še le 14. avgusta t. 1. — (Poziv.) Zadnja glavna pevska sku finja za občni zbor „Cecil. društva" bode v sredo ob petih popoludne v Alojznici v 2 drugem nadstropji. Za tiste čestite pevce, kateri mašo „in hon. s Caeciliae1' prav dobro znajo, in bi stoprav v četrtek zjutraj v Ljubljano prišli, je posebna skušnja tudi v Alojznici v četrtek ob sedmih zjutraj. — (Družba sv. M o hora.) Imenik le fcošnjih udov družbe sv. Mohora je sklenjen. Podajemo tu kratek pregled družbenikov po raznih škofijah: 1. Goriška: 72 dosmrtnih, 2587 letnih, vkupe 2G50 udov. 2. Krška: 44 dosmrtnih, 23S!) letnih, vkupe 2433 udov. 3. Lavautinska: 117 dosmrtnih, 8173 letnih, Vkupe 821)0 udov. 4. Ljubljanska: 201 dosmrtnih, 9052 letnih, vkupe 0153 udov. 5. Trž.-Kopersku: 25 dosmrtnih, 1237 letnih, vkupe Izdatefj in urednik Josip Jurčič. 1263 udov. G. Sekovska: 8 dosmrtnih, 150 letnih, vkupe 158 udov. 7. Somboteljska: l dosmrtnega, 101 letnih, vkupe 102 uda. 8. Senjska: 3 dosmrtne, 87 letnih, vkupe 90 udov. 9. Z - i»r ebač k a: 8 dosmrtnih, 104 letnih, vkupe 110 ude v. 10. Poreška: nič dosmrtnih, 22 letnih, vkupe '22 udov. 11. Videmska: nič dosmrtnih, 14 letnih, vkupe 14 udov. 12. Razne druge: 8 dosmrtnih, 11 letnih, vkupe 19 udov. Vkupe 485 dosmrtnih, 28.927 letnih, vkupe 24.112 udov. ltazpošiljatev knjig bode se pričela konec avgusta, in sicer po vrsti, kakor so škofije tiskane v koledarju. Bazne vesti. * (O ženske j odgoji) daje amerikansk časopis sledeči nauk : Dajte jim pravo oliko, učite jih več jedil kuhati, prati, ličiti, nogovice plesti, gumbe šivati, obleko sebi delati in vam pošteno srajco. Učite jih kruh peči, in koliko prihranijo zdrave jedi zdravil. Povejte jim, da ima goldinar 100 krajcarjev in da oni štedi, kedor menj porabi kakor prisluži, in da morajo vsi, ki več izdado, obubožati. Povejte jim da jih priprosta čedna obleka bolje oblači, nego svilena, ako je na upanje kupljeua, da je okrogli polni obrazek lepši, nego 50 bledih lepotic; naj se naučijo dobre trdne črevlje nositi. Učite jih račuuiti, da se božja prispodoba ne sme Črez pas stiskati. Učite jih, ako imate preveč denarja, lepe umetnosti, godbo, slikarijo, a premislite, da vse to je nepotrebno. Vedo naj, da je boljše se sprehajati nego se na sprehod voziti. Učite jih vso vnanjost zaničevati in resnico govoriti. Povedite jim, da zakonske sreče ne daje možev denar in njegova vnanja olikanost, ampak le njegov značaj. Ako so Be vse to naučile vaše hčere, potem pustite bo možiti jim, — pravi pot bodo uže same našle. * (Kako se ljudje pozdravljajo.) V Parizu je zdaj ljudij iz vseh delov sveta. Nek Parižan opisuje, kako se ljudje različne narodnosti pozdravljajo, na sledeči način: Bra-ziljanec položi glavo na trebuh onega, komur velja pozdrav. — Mehikanec dotakne se naj-preje z roko zemlje, a potem poljubi roko onega, kogar pozdravlja. — Siamec sleče svoje z gore nje hlače, ter jih omota onemu okolo telesa, katerega pozdravlja. — Indijanka iz Ma-labara odkrije po vsem svoji prsi pri na-zdravu. — Prebivalec otokov južnega morja sname si svojo pernato krono z glave, ter jo dene onemu na glavo, katerega pozdravlja. — Ako se srečata dva Araba, delata se tako, kakor bi hotela j edeni druzemu roko poljubiti, a ne smeta v resnici tega storiti. — Prebivalci iz otoka Otahaiti razkrijo si — cel zgoienji del svojega života. — Etijopec odpaše pas onemu, katerega pozdravlja, ter si ga sebi pripaše. — Prebivalec v Grenlandu pozdravljajoč izljubi lice onemu, katerega pozdravlja. — Kafarec pljune v roko onemu, kogar pozdravlja. (Nij preveč okusno.) — Evropec sname z glave svoj ci linder. Najbolj prilično pozdravlja prebivalec iz Kalifornije, ker on ne pozdravlja na noben način. 1 turi! v IJ tifeljiaiil. 20. julija: Simon Kalan, sin delavca, 10 m., na cesti v mestni log št. 11, na božjasti. 21. julija: Ko/a Hiigulj, gostaška, SH 1., na sn šici. — Herman Košak, sin privatnika, 11 in., na starem trgu št. IG, vsled božjasti. Tujci. 22 julija: Evropa: Faro, Br. GriUler iz Trsta. Pri (tloua: Abeles iz Dunaja. — Ahsičio iz Železnikov. — Sobiffer iz Dunaja. — Planinec od Savo. — Darer iz Trsta. Pri na