Posamezna Jtevfl-ka 1 Din me«ečno, C« •• sprejema list v uprari, naročnina 4 Din, na dom in
E polti dostavljen t 5 Din. . Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom oo dogovora
PONEDEEJSKI

Uredništvo: Kopitarjeva uL St. 6/III. Telelon št. 40 01, 40-02, 40-03. 40 04 in 40-05. List izhaja vsak ponedelien
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. ti. Poštni ček. račun. Ljubljano 1G.6."0. Telelon štev, 4001.
12.000 deklet pri Mariji Pomagaj
Veličasten tabor slovenskih katoliških deklet na Brezjah Minister dr. Korošec sprejet z velikanskim navdušenjem
Sporočila voditelja Slovencev
i......i in ■ m n ■ niwii»Mwi P<TI 'N	III>M i"1.....ry
i < • || v :? M »f J *, hm ''S ■
Brezje, 24. julija 1958.
Brezje, obdane z vencem sivih vršacev, so doživele današnji dan veličastno slovesnost, ki je bila slehernemu najbolj živa priča, da je naša slovenska mati, steber družine, in naše slovensko dekle, naša bodočnost, ostala zvesta najvišjim vzorom, ki so vodili naš narod skozi stoletja in ga ohranili. Kdo bo primerno ocenil in dostojno opisal V6e velikanske napore, ki so jih tisoči naših vrlih deklet morali prestati, da so se mogle udeležili in obiskati Zavetnico slovenskega naroda in pred Njenim hramom ponovno priseči zvestobo Njenemu Sinu, svoji zemlji in svojemu narodu.
Večerna procesija
že na večer pred velikim dnem so sc zbrale velike množice na Brezjah, medtem ko so druge v noči odšle na dolgo pot iz najbolj oddaljenih krajev Štajerske, Dolenjske in Bele Krajine. V soboto zvečer ob pol 10 je bila slovesna proccsija, v kateri je korakalo okrog 1500 žena in deklet, ki so vse nosile pla-mcnice. Vso noč jc ostala lepo okrašena cerkev nabito polna, mnoge pa so prenočevale v vseh bližnjih hišah in gospodarskih poslopjih. Nočna nevihta je ohladila soparno ozračje in ko je vstala prva zora, sn začele prihajati z vseh strani Gorenjske na kolesih, vozovih, tovornih avtomobilih in avtobusih druge udeleženke. Poleg ojačenih rednih osebnih vlakov so vozili šc trije posebni vlaki, ki so jih udeleženke okrasile s cvetjem, medtem, ko so vso dolgo vožnjo prebile s peljem in molitvijo. Tisoči in tisoči so v dolgih procesijah odhajali proti Brezjam, kjer sc jo razsežni prostor pred cerkvijo vedno bolj polnil
5300 obhajil
Od ranega jutra je bila cerkev nabito polna. Prav tako pa je bila ves čas oblegana obhajilna miza, h kateri je pristopilo ta dan nad 5300 žena in deklet, V pestri množici, ki 6e jc zbirala pred cerkvijo, so vzbujale še posebno pozornost prelepe narodne noše, bele Belokranjice, pisane Savinjčankc, bahave Go-renjke in umerjene panonske narodne noše so se vrstile druga ob drugi.
Prihod ministra dr. Korošca
Ko se je bližala deseta ura, so imele požrtvovalne rediteljice obilo dela, da so mogle šc vzdrževati med množico ozko stezo, ki je vodila do cerkvenih vrat, da častne tribune in do z mlaji v zastavah, zelenjem in cvctjem okrašenega oltarja, pred katerim naj bi bila sv. maša. Rediteljice jc vzorno vodila gospodična prof. Rejčeva. Tudi vrli brezijanski gasilci so bili re-diteljicam v pomoč. Nekaj minut po deseti so na cesti, ki vodi proti Brezjam, opozorili prvi navdušeni vzkliki na presenečenje, ki ga dvanajst tisoč zbranih žena in deklet gotovo ni pričakovalo. Z navdušenim vzklika-njem, ki se ni hotelo poleči, je bil sprejet notranji minister dr. Korošec. Skozi špalir narodnih noš je voditelj slovenskega naroda, medtem ko je tisoče rok mahalo z robci, odšel na častno tribuno, kamor sta ga spremljala soproga g. bana dr. Natlačena in predsednik Prosvetne zveze prof. dr. Lukman.
Skof dr. Rožman slovenskim dekletom
Takoj za tem so prinesli v slovesnem sprevodu sliko Marije Pomočnice iz cerkve na oltar. Nosila sta jo vizitator lazaristov g. Scdej in misijonar g. Čontala. Za sliko je šel ob številni asistenci prevzvišeni knezo-škof dr. Gregorij Rožman. Zopet je vzvalovila množica in beli robci so mahali v pozdrav Mariji Pomagaj, medtem ko je mogočno odmevala pesem »Ti, o Marija!«, ki jo je pela vsa množica. Prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rožman je imel nato cerkven govor, v katerem je najprej povedal, da je bil na praznik Kar-melske Matere božje v Rimu pri sv. Očetu. Povedal le sv. Očetu, da se bo danes zbralo v zavetju Marije Pomočnice na Brezjah na tisoče slovenskih žena in deklet, vendar je povedal za polovico premajhno število. Sv. Oče mu je naročil, naj vsem udeleženkam sporoči, da je njihove požrtvovalnosti nadvse vesel in da naj jim ponese ves njegov blagoslov z zagotovilom, da bo ta dan v duhu z njimi. Z globoko dojetimi besedami je nato očrtal največje dolžnosti slovenskih žena in deklet, naj bodo zveste Cerkvi in Bogu, naj se 6trncjo v krepko četo, ki bo vedno ostala na poti, ki nam jo jc pokazal naš Odrešenik. Naj bo vsem zgled Marija, ki je najlepši vzor devištva in materinstva. Po vzoru Marije naj si dekleta ohranijo čistost svoje duše, ki je edina temelj za srečno življenje. Marija pa je tudi vzor ponižnosti in potrpežljivosti in po njenem zgledu si bo sleherna mogla olajšati medsebojno življenje, ki v današnjih težkih socialnih razmerah nudi toliko prebridkih izkušenj, razočaranj in nevarnosti. Glavna naloga večine deklet pa jc, postati vzorna mati svojim otrokom in po Marijinem zgledu naj nc pozabijo, da je poleg telesnega še duhovno materinstvo.Voditi dušo otrokovo v zdravem družinskem življenju, naj bo glavna naloga naših mater. S tem bodo ustvarile tudi najboljšo podlago za bodočnost slovenskega naroda. Da bi slovenska dekleta tudi v bodoče v tem smislu pomagale gradili temelj naši narodni stavbi, naj nam pomaga Marija Pomočnica na 3rezjah.
Ob asistenci stolnega župnika in kanonika dr. Kli-narja in radovljiškega dekana Faturja je prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rožman darova! za tem najsvetejšo daritev, katero je spremljala množica v globoki pobožnosti in z ubranim petjem Marijinih pesmi. Po končani maši so prenesli Najsvetejše iz cerkve in knezoškof dr. Gregorij Rožman jc podelil vsem zbranim blagoslov z Najsvetejšim. Sledile so še spravne molitve za bogokletja. V gostem špalirju med narodnimi nošami so odnesli Najsvetejše in podobo Marije Pomočnice nazaj v cerkev, nakar se je začelo slovesno zborovanje.
Veličastno zborovanje
Pred mikrofon ojačevalca, ki je z zvočniki prenašal govore po vsem velikem prostoru, kjer so stale udeleženke, je stopila gdč, prot. Slava Lipoglavškova in pozdravila najprej voditelja Slovencev ministra dr. Korošca. Vihar navdušenja je vzkipel med množico, ki ni hotela prenehati z mahanjem robcev, Z vzlikanjem in navdušenjem so zborovalkc sprejele pozdrave prevzvišenemu knezoškofu dr. Grcgoriju Rozmanu, soprogi bana dr. Natlačena, predsedniku Prosvetne zveze prof. Lukmanu, provincijalu frančiškanov
Po pozdravnem govoru gdč. Lipoglavškovc se je na govorniškem odru, burno pozdravljen od vseh na govorniškem odra, burno pozdravljen od vseh prisotnih, pokazal minister notranjih del g. dr. Anton Korošec. Njegov prihod na tribuno je bil povod, da so udeleženke tabora še liolj aklami-rale dr. Korošca z vzkliki oživel naš voditeljic »Živel voditelj slovenskega naroda!< >Zivio dr. Korošec!« Ko je navdušeno vzklikanje prenehalo, je povzel besedo minister notranjih del dr. Korošec ter imel na navzoče sledeči govor:
Mi, ki hodimo po taborili in tudi radi hodimo, smo vajeni velikega števila navzočih. Toda danes vas je tukaj kot listja in trave in vaših robcev je gotovo vihralo nad 12.000. Veselimo se. vsi, da ste. se. v tako velikem številu odzvale klicu svojih voditeljic in voditeljev. Poslali so vas sem na Brezje vaši skrbni očetje, in vaše dobre matere. Poslali so vas zaradi tega, da tukaj vidite Kraljico nebes in zemlje, ki je obenem tudi Kraljica Slovencev. Poslali so vas, da tukaj govorite z vašo Kruljico, da ji tukaj poveste vse svoje želje, da ji predložite vse svoje prošnje.
Gotovo imate svoje osebne prošnje, svoje osebne želje. Jaz vas prosim, da jih danes izli-ietc v polni meri pred Kraljico, da iih usliši. Vse, kar imate na srcu, z.a svojo dobrobit iz-lijte danes pred Kraljico Slovencev. Jaz pa vas_ še prosim, da ne pozabite prinesti pred Marijo Pomagaj prošenj za vaše družine, za vaše vasi, za vaša polja, za vaše travnicc, za vaše vinograde. Jaz vas tudi prosim, da danes izlijotc svojo prošnje za našo predrago Slovenijo, da jo Bog obvaruje vse nesreče in da nas vodi, da napredujemo na vseh poljih in v vseh pravcih.
Prosite jo danes tudi, da bo naša domovina edina. Mi nismo tisti, ki imamo radi razprtije in bratsko boje. Naša srčna želja je, da smo vsi edini, da vsi gremo edini za istimi dobrimi cilji. Jaz vas prosim, da ne pozabite tudi na našo širšo domovino, na našo Jugoslavijo. Vi veste, da današnji čas ni brez nevarnosti, da je v zraku polno elektrike in da se zdaj zdaj lahko utrga blisk in udari grom ter vžge zemljo ne vemo kako na široko. Prosite, da Marija varuje našo Jugoslavijo vseli nesreč in da izprosi mnogo modrosti našemu vladarju, našemu mlademu kralju (živel kralj!), prosite, jo, da vodi kraljico (živela kraljica), ki jc danes zavita v globoko žalost, da dobro vzgaja in napravi kralja za modrega in močnega vladarja.
Prosite tudi za našega preljubega kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo (živel knez namestnik, živela kneginja Olga!), ki imata toliko srca za veliko našo državo Jugoslavijo in drago nam Slovenijo.
Vse to vas prosim, da danes predložite Kraljici Slovencev, in da v tem smislu izlijete svoje prošnje za dobrobit nas vseh, našega naroda, cele. države in v teli mislih vas iskreno pozdravljam. Bog živi!
Govor ministra dr. A. Korošca je ves tabor spremljal z nepopisnim navdušenjem in ga velikokrat, posebno, ko je omenil Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljico Marijo in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. kr Vis. kneginjo Olgo, prekinilo z navdušenim odobravanjem in živio-klici. ki so trajali po več minut in se niso hoteli poleči. Ko je voditelj Slovencev svoj govor zaključil, mu jc iz vseh 12.000 grl prišel v zalivalo vzklik: »Živel dr. Korošec! Živio voditelj slovenskega naroda!« Na tisoče, in na tisoče robcev je mahalo njemu v pozdrav in le redki so bili oni, ki so brez solza v očeh gledali tn veličasten pozdrav slovenskih deklet svojemu voditelju pred hramom Device Marije na Brezjah, Kraljice Slovencev.
Pozdravi
Zborovanje so za tem pozdravili še dr, Justin v imenu Narodnega odbora Katoliške akcije, predsednik Prosvetne zveze prof. dr. Lukman, stolni župnik in kanonik dr. Klinar Tomaž v imenu škofijskega vodstva Marijinih družb, in gdč. Klemene v imenu Krčanske ženske zveze. Sledil jc kratek narodno-obrambni nagovor zastopnika narodno -obrambnega odbora, nakar jc gdč. Iva Finžgarjcva pozdravila zborovalke v imenu brezijanskih deklet. Prisrčno so zborovalke sprejele pozdrav radovljiškega župana g. Fr. Resmana, ki je govoril v imenu gorenjskih županov in v imenu bojevniške zveze, ki si jc zbrala Brezje za mesto, kjer naj stoji spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne. Voditeljica zborovanja je prečita',a potem med navdušenim vzklikanjem pozdravno brzo|avko, ki to jc poslal ban dr. Marko Natlačen, ki je obžaloval, da radi službenega potovanja ni mogel biti osebno navzoč na prvem taboru slovenskih deklet. Pozdravno brzojavko je poslal tudi voditelj dekliškega fjbania iaventinske škofiie g. Oberžan Drago.
Sledil jc govor šempeterskega župnika Alojzija Pošmerlja, ki je s tehtnimi mislimi očrtal na-
p. dr. Hericu, predsedniku narodnega odbora Katoliške akcije dr. Justinu, predsednici Ženske zveze gdč. Rcoičevi in odbornicam številnih Drosvetnih in dekliških organizacij.
Pozdravne brzojavke
Ponovno je vzplamlelo navdušenje, ko je množica sprejela vdanostne in pozdravne brzojavke sv. O-etu, Nj. Vel. kralju Petru II., kraljici Mariji in knezu-namestniku Pavlu in kneginji Olgi ter lavantinskcmu škofu dr. Tomažiču.
logo dekleta v življenju domače družine, v poklicu izven družinskega kroga in v zakonu. Sledil jc še referat Ive Pregljeve o dekletu v borbi za poštenje, kjer jc z živahno besedo orisala dolžnosti dekleta v boju proti slabemu časopisju in tisku, v boju proti vedno bolj širečemu sc slabemu vplivu kinematografov in v boju proti izrastkom mode in slabim posledicam alkoholizma.
Resolucija
1.	Slovenska, katoliška dekleta, zbrana na 1. slovenskem katoliškem dekliškem taboru na Brezjah, kjer nas zboruje in moli pri Mariji Pomagaj nad 13.000, slovesno manifestiramo za sveta krščanska načela in njih veljavo v življenju. Proglašamo in zahtevamo, da mora vse življenje naše in našega naroda sloneti na temelju žive krščanske vere. Ako sc rušijo verski temelji, propada v narodu nravnost in poštenje, propada ug.cd in moč oblasti, vstaja nered in revolucija. Naše narodno življenje mora biti zgrajeno na božjih resnicah in postavah. Le tako bomo premagali vse težave in živeli v miru. Naša zahteva jc: Povsod Boga! Boga v družino, Boga v šolo, Boga v vse naše organizacije, Boga v gospodarstvo in v politiko, Boga v zasebno in javno življenje! Povsod Boga! Ta klic naslavljamo na ves narod, posebno pa na liste, ki jih jc Bog postavil za oblastnike in za varuhe reda in mirtC
2.	Slovenska katoliška dekleta, zvesta Bogu, narodu in domovini, manifestiramo danes 6 posebnim poudarkom za ncrazdružljivost krščanskega zakona in za svetost družinskega življenja. V skrbi za bodočnost našega naroda odločno zavračamo vse poskuse, po katerih naj bi sc v naši državi tudi za katoličane uzakonila razporoka. Hočemo in zahtevamo, da zakon ostane tak, kakor ga je postavil Kristus. Po besedi Kristusovi je razveza veljavnega in izvršenega zakona nemogoča: »Kar jc Bog združil, tega naj človek nc loči« (Mt 19, 6). Lc nerazvezljiva zakonska in rodbinska skupnost ustvarja varno zavetje, v katerem more kliti in sc razvijati novo zdravo življenje. Državna zakonodaja je dolžna v prvi vreti pospeševati vse, kar utrjuje in varuje družino. Saj je družina za državo neusahljivi vrelec novega življenja in njene bodočnosti. Prvi pogoj trdnosti družine pa je neraz-družljivost zakonske skupnosti. Zahtevamo zato z vso odločnostjo, da se v naši državi obvaruje sveti značaj krščanskega zakona in da se neraz-vczljivost svete zakonske zveze v novem zakoniku Za katoliške državljane enkrat za vselej uzakoni. Za to bomo delale, molile in se borile. Izpolnitev teh naših zahtev bo v zdravje in blagoslov našega naroda, v prospeh in v blagor vse naše ljubljene domovine.
3.	Katoliški tisk ima pri moralni obnovi našega naroda važno vlogo. Zalo odklanjamo brez-verski, versko neopredeljeni in moralno pokvarjeni tisk in hočemo skrbeti za dober tisk po navodilih ^v. očeta.
4.	Tudi film ima dolžnosti do naroda, predvsem naj spoštuje njegovo krščansko mišljenje. Zc-
Hess v Celovcu
Celovec, 24. julija. AA. (DNB) Namestnik vodje rajha in kancelarja Hitlerja, državni minister Rudolf Hess, je ime! danes v Celovcu o priliki svečanosti v spomin avstrijskih nacionalnih socialistov, ki so padli v juliju 1934, govor, v katerem je v prvi vrsti govoril o borbi avstrijski nacionalnih socialistov proti prejšnjim režimom v Avstriji. Hess je dejal, da so prav tc borbe omogočile zedinjenje Avstrije z Nemčijo. »Nemci,« tako jc dejal Hess, »so se morali z orožjem v rokah boriti proti Nemcem ter so morali žrtvovati svoje življenje v korist vseh Nemcev. Nemci zahtevajo samo eno m to je, da se Nemcu prizna pravica, biti zmerom in povsod in nemoteno Nemcc. To, kar smo končno dosegli, ne bomo izgubiti nikdar. Neka nemška pokrajina jc končno postala ud nemškega rajha in zaradi tega v Evropi niti na svetu ni utrpel nikdo nobene škode.« Hess je nato izrazil priznanje vsem tistim, ki so se v bivši Avstriji borili za svoje pravice in za nemške ideale. Nalo je Hess govoril o čutu odgovornosti, ki mora bili po njegovem mnenju enako razvit, tako pri posameznikih, kakor pri vsem narodu. »Nemški narod hoče imeti mir, toda on ne more in ne bo dovolil nobenih izzivanj. Vodjo rajha prevevajo najboljša čuvstva, vendar pa to ne pomeni, da bo šlo Nemčija v svojem miroljubju in popustljivosti nreko meja.«
Imredi in Kanya skozi Ljubljano
Ijjubljana, 24. julija.
Nocoj se vračata iz Italije madžarski ministrski predsednik Imredy in minister zunanjih zadev Kanya. Na naši državni meji na Hakeku je
Slovensko dekle
lo je potrebna zdrava in stvarna kritika filmov.
5.	Priznamo nošo, ki spoštuje žensko čast in varuje zdravje. Dajmo povsod prvenslvo narodni m si
6.	Pozdravljamo delo Pripravljalnega odbora Lij;e prol1 a!*', holizmu, ker smatramo alkoholizem za enega glavnih virov nemorale.
Dopoldansko zborovanje jc zaključila mogočna himna »Povsod Boga! pod v>>d«'vjm stolnega dekana dr Kimov ca, ki je vod i tudi ljudsko pelje med v. mašo. Vseh dvanajst t1 ot zborov ilk se je nat i s printčnim vzklikanjem po*: ivilj od m nistra dr. Korošca, ki jc s svojim spremstvom apusiil Brezje. Množice so sc delom.i ra • i'.?, v. nom:i pa so ostele na zborov ališču. V majhnih gostilnah |e že /davna' zm .n|i...lo ledi in ako so sc ud>.!<lin-kc krcjitale s tem, kar so prinesle s si:bo;. Številne samer lunke, ki so ve« C^s med maso in zboro-vaniei.i ncsilc vodo, so tudi >e p.*> zborovanju imele obilo pcsla. Njih požrtvovalnosti gre tudi zasluga. da je vse tako mj'J"':nj s av|j narih že:ia in deklet poteklo brez sleherne nezgode.
Popoldanska prireditev
Po kratkem opoldanskem odmoru so se dekleta začela zbirati pred okusno pripravljenim odrom. Ko so prišli odlični gostje, predvsem prevzvišeni knezoškof dr. Rožman, soproga bana dr. Natlačena, g dekan teološke fakultete dr. Snoj, g stolni kanonik dr. Kimovcc, g. stolni župnik dr. Klinar, radovljiški g. dekan Fntur in drugi, sc je ob pol 3 pričela izvajati Finžgarjcva igra iz zgodovine Brezij 'Uslišana . Izvajala so jo dekleta iz Ljubljane pod vodstvom g. Cestnika in gdč. Ma-rinkove. Igro, ki predstavlja zgodovinski dogodek čudeža pri Mariji Pomagaj na Brezjah, so podala dekleta tako odlično, da je naš prijatelj iz Bel-g ada vprašal, ali so lo poklicne gledališke igralke. Občinstvo sc ii* v igro iepo vživelo in jc na koncu pri procesiji samo sodelovalo s petjem Po končani igri jc g. provincijal dr. Hcric prenesel iz cerkve Najsvetejše in so bile pri oltarju, kjer jc dopoldne Prevzvišeni daroval sveto mašo, pete litanije z blagoslovom. Vse zborovališče sc je zlilo v povezano enoto pri skupnem petju Marijinih pesmi. S pesmijo po blagoslovu jc bila veličastna prireditev končana. Dekleta so šc za hip obiskala Kraljico Slovencev v cerkvi, poleni pa so sc začela razhajati na svoje domove. Kake četrt ure po prireditvi je nekoliko postrašil de?, l i pa ni mogel motiti vedrega razpoloženja deklet, ki so s pesmijo odhajala domov, da zanesejo ta ogenj, k: so se ga na Brezjah navžila, na svoje domove, v naše družine in v naša društva, kjer bodo šc z večjo požrtvovalnostjo delala v smislu današ.i.cgi zborovanja
madžarske državnike pričakoval in jih v imenu nase vlade pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Madžarska ministra sta prišla na Rakek ob 20.39 in bosla takoj nadaljevala |sit proli Ljubljani, kamor sla prišla v spremstvu liana dr. Natlačena ol> 23.50. Od Ljubljane sta se peljlila takoj dalje proli naši državni meji pri Kotoribi.
Princ Bibescu na modelarskih tekmah
Angleški model letel 33 minut
Ljubljana. 24. juliju.
Danes ob II je prispel iz Bukarešte na ljubljansko letališče predsednik F.M (Mednarodne letalske zveze) romunski princ Biibescu. Sprejeli so gu polkov nik Srbovan Stanov i <•, predsednik jugoslovanskega Aerokluba in/. Indija S o n d e r m a y e r in predsednik l jubl janskega oblastnega odbora Aerokluba dr. Filip Orel. Predsednik je ostal do kosila nu štartnem prostoru.
Rezultati, ki so bili danes doseženi, še niso objavljeni. Kolikor je bilo mogoče i/, poteka tekem posneti, so dosegli najboljši rezultat \n-gleži z letalom, ki je ostalo v zraku 55 minut. (>d Jugoslovanov je najboljši Fressel s 4 iiiiiiu-tami 50 sek.
Proli večeru je prišel na letališče poveljnik zrakoplov stva. I ekmovunja so se končala ob 7 zvečer.
Sofija, 21. julija, m. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da so vesti, ki so jih lansirali v tujini, da bo namreč bolgarski kralj obiskal nekatere državne pre stolnice, brez vsake podlage.
Minister dr. Krek
na taboru v Radečah
Radeče pri Zid. mostu. 24, julija. ' Kot že neštetokrat po raznih krujih naše Slovenije je slovenska katoliška mladina danes \ prijaznem mestu Radeče pri Zidanem mostu ponovno stopila na plan, da pokaže, koliko sile. koliko odločnosti in volje je v njej, kako polna so srca ljubezni do našo zemlje. Mogočno in veselo je plapola! ua predvečer na griču ob razvalinah starega gradu kres. Mesto je bilo vse okrašeno. Itaz hiše so plapolale držuvne /ustave, na oknih polno cvetja, nu cestah pa sem se razveselil prijaznih obrazov in iz src so nam vreli iskreni medsebojni pozdravi: sBog /ivi!« in »Živio!« Goste, ki so se pripeljali semkaj i z Maribora iu Ljubljane ter pozneje iz Zagreba, je sprejela radeška mladina, člani in članice, mladci in mladenke v krojih, konjeniki, kolesarji, narodne noše, živahni »Savski val« in civilisti v svojo sredino, kjer so sc počutili kakor doma.
Sprevod
Z bclgrajskim brzim vlakom se jo na tabor pripeljal minister dr. k r c k. Na posta ji so ga sprejeli g. dr. Peter Jereb, organizator tabora, radeški župan g. Rozman z raznimi zastopniki, zastopniki radeske občine ter politične in prosvetne organizacije. 1'ri mostu je g. ministra pozdravila radeška mladina z državnimi /ustavami in cvetjem. V imenu fantovskega odseka je pozdravil g. ministra br. S i m n n č i č Štefko. VIa 1 u deklica M usa r Josipina pa jc izročila g. ministru šopek cvetja / našega polja. G. minister <1 r. Krek je nato obiskal Marijin dvor. potom pa jo šol gledat manifesta« i jski sprevod, ki so razvil s kolodvora in korakal čez most mimo častne tribune. V sprevodu je bilo 12 ko-
njenikov, večinoma v narodnih nošah, 70 kolesarjev in kolesaric, 117 članov v krojih, 75 članic. v krojili, mladci in mladenke v krojili, pestre narodne noše in veliko število civilistov. Minister je krenil na izredno lepi taborni prostor sredi mestu, kjer sc je zbralo več tisoč ljudi, ki so pobožno prisostvovali sv. maši, ki jo jc. opravil dr. Rudolf lian žel i č i/ Celju. Moti sv. mašo jc dr. I lanželič tudi pridigoval.
Tabor
Po sv. maši jo začel tabor predsednik prireditvenega odbora dr Peter Jereb, ki je pozdravil odlične goste, zbrane ua tribuni, g. ministra dr. Miha Kreka, okr. načelnika g. Toni a š i č a in vse druge odlienikc. V jedrnatem govoru jc poudaril našo globoko vdanost kral ju in domovini. Slovenska mladina prisega, da bo služila kralju in domovini zvesto, nesebično, z dušo in srcem, v sreči iu nesreči, trajno in požrtvovalno. Nato jc prebral vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke pa dr. M. .Stojadinoviču, voditelju slovenska naroda, notranjemu ministru dr. Korošcu, banu dr. Natlu-če.nu in škofu dr. Rozmanu. Spregovoril je g. prof. Mirko It i t o n c. V ognjevitem govoru jc podčrtal cilj in namen našega dela, ki je: ustvariti lepo in močno Jugoslavijo.
Z živahnim vzklikanjem je ljudstvo pozdravilo g. ministru dr. Kreka, ko je stopil na govorniški oder. Prinesel jo pozdrave voditelja dr. Korošca, ki sc ob istem času nahaja na verskem taboru med našimi dekleti na Brezjah na Gorenjskem. Množica je priredila burne ovacije dr. Korošcu. Nato jc g. minister izvajal sledeče misli:
Obrekovalcem mladinskega tabora v Ljubljani
-Do veličastnega mladinskega tabora v Ljubljani so naši nasprotniki hoteli iti z zaničevanjem in pomilovanjem preko nas. Nastop na ljubljanskem taboru pa je bil tako po svojem obsegu kot tudi po svoji organizaciji neizbrisno in prepričevalno dovršen. Po tem taboru omalovaževanje ni več aktualno. Po ljubljanskem nastopu laži o naši majhnosti in nepomembnosti več nc držijo. V Ljubljani nas jc videla vsa Slovenija, vsa država, videl nas jc Belgrad, videla nus je tujina Tisti, ki so nas videli, sc ne morejo več prepričati, da bi nas bilo malo. Ljubljanski tabor je dokazal, da jc ogromno mladine v naši prosvetl, ljubljanski tabor je vsakomur dopovedal, da listi, ki reflektirajo na slovenske mlade moči. morajo računati z njimi. Kdor želi graditi nacionalno čast, se mora pn-sluz.iti mladega rodu, ki jc ves v naših vrstah. Tn trditev jc bila ua ljubljanskem taboru dejstvo, tako očitno, in neizpodbitno, da izključuje vsako ribarjenje v kalnem in vsako nizkotno intrigo. Ljubljanski tabor jo dal čudoviti preprogi slovenskih nageljev, ki so ga posejala slovenska dekleta pred knezom namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo močen odmev desetiisočev grl. ki so pela pesnii ljubezni in hvaležnosti kraljevskemu domu, Jugoslaviji in pri tem jev njih izginila kleveta o nezanesljivih in manj nacionalnih čustvih v vrstah slovenske katoliške prosvete. Na ljubljanskem taboru sc jc slovenska katoliška mladina utrdila kot najvažnejši in najbistvenejši državotvorni in nacionalni či-nitelj. tako da tudi v tej smeri klevete nič večno morejo in ne bodo mogle blizu. Ko so sc raznim nizkotnim dušam na ta način izpodmaknila tla laži in obrekovanja, skušajo po ljubljanskem taboru zgrabiti od druge strani. Od kavarne do kavarne, od ulice do ulice prenašajo svoje kisle obraze in trosijo mod poslušalce svoje siromašne fantazije. Prva, najpreprostejša ski tabor organi/ruln vlada z denarjem Vati-in tudi iiajgiiusnejša trditev je, da jc Ijubljan-kana in Belgrada. Vse da jc bilo plačano od režima in od režimskih agentov vkup uagnuno. Tn kleveta je najgrša žalitev samozavestnih naših staršev, ki so si celo leto od svojih ust pri-Irgovalt, da so mogli sinu ali hčeri kupili kroj za Ljubljano, to jc žalitev naše mladine, ki jc tako težko prislužene prejemke shranjevala i/, istega idealizma. To jc zaplotno lajnjc strahopetcev na slovensko ljudstvo iu njegovo zavednost. Naše ljudstvo je toliko trdovratno in toliko značajno, da so plačevati nc da. To ljudstvo zn tuj denar in tuje ideje ne manifestira.« (Tem besedam jc sledilo viharno, več minut trajajoče odobravanje množice.)
Ljubljanski tabor in vsi naši tabori ustvarjajo listo nesebično in popolno požrtvovalnost miših mož, žena in deklet. Zaplotniki naj vedo. da mi javno povemo njihove zahrbtne klevete, da jih sliši vos narod, ki bo ob prvi priložnosti s kievetniki obračunal. Ker ne morejo več delati proti naši mladinski organizaciji, so prenesli golido svoje brozge, na politično polje, ker hočejo skriti svojo slabost. Toda organizacija naših ljudi jc danes tako živa, trdna in samozavestna, da sc. hvala Bogu, njeni nasprotniki vedno varajo. Vsak naš član in vsaka članica je o javnem življenju tako poučen, da ga veter razmer nc spremeni in ga omajali ne more. Ce bi bila kaka nevarnost nediscipline v naših vrstah možna, bi so tn pokazal pred tremi leti, ko so vsakega izdajalca bogato plačevali, takrat, ko se jo bilo res težko držati našega starega pregovora: Mi pn ostanemo to, kar smol Šc takrat zob časa ni mogel lingtodnti naših vrst in jih tudi v novih boljših razmerah nc bo. Saj so Ic razmere kol nov. težko pričakovani ščit, ki varuje, dn se naše kulturno in socialno življenje vedno razvija in vse zdrave silo našega naroda pridejo do popolne veljave.
Mi nismo pristaši dr. Korošca samo kot politika, mi smo njegovi sinovi in hčere, vdani z vso ljubeznijo. Nasprotniki naj no računajo na našo neumnost. Smotrno delo, enoten nastop vseli Slovencev jim bo dokazal v vsakem primeru, kako smešni, majhni in nevredni so ti njihovi računi.
N n š n politika j e delal a z I! o g o m 7. n krni j a . n a r o d in do m o v i n o , k o g a r pa ta politiku b o d c v o č i, n a j s e skrije, d n n c b o k n zal s v o j c s r a m o t c.
Še so očitki proli vam, dragi fantje in dekleta, da je vaša organizacija preveč enostranska, politična itd. Tem revežem, ki nočejo vedeti in slišati, kar ve in sliši ves svet, moremo samo pokazati na naše velike prireditve, lia katerih so sodelovali Čehi in Poljak, in tako združeno manifestirali najlepšo vzajemnost, ir, bratstvo slovanskih narodov. Pokažimo jim lepe iti strnjene vrste Francozov 'n drugih rarodov, bi z sami nastopajo v
naši domovini in nas vabijo v svojo domovino k svojim nastopom. Tam nas sprejemajo kot zastop-n kc zavezniškega naroda in naša telovadba vzbuja burno priznanje naši državi. Naša organizacija jc najširše vrgla mrežo po vsej Evropi. Povsod, kjer sc udeležimo, done slavospevi naši mili l.vitljcni domovini. Kdor pa smatra, da smo ozki redi svat' vnega nazora, ki nam je temelj izobrazbe in vzgoje iu sredstvo za izoblikovani značaja, tem odgovarjamo: Naši vzori so večni in nespremenljivi. Med sinovi našega naroda imamo vzornike, največje Slovcncc, ki so največ storili za jugoslovansko misel. Mi svojih vzorov nismo iskali nikoli izza domačih, izza jugoslovanskih tal. Vi pa, ki drugod za vzori tavate, ste nam dokaz lastne slabosti. Mi pa b mo rastli iz aašega življenja v novo stopnjo razvoja, ponosni ua vse to, kar smo od naših slovenskih očetov in mater prejeli. Ti, draga mladina, ki vse tc očitke prenašaš, pa si tako močna, da li napadi niso nič drugega, kot_ nova vzpodbuda za šc večji vzlet, krepkejšo korajžo in samozavest. Hvala ti tudi za današnji tabor v Radečah. Trajen uspeh, ki ga bo vaša manifestacija pustila v tej dolini, pa ti bodi zahvala in zadoščenje.«
Popoldne ob 3 jc bil po včernicah na tabornem prostoru nastop, katerega jc prišlo gledat več tisoč ljudi. Vsega jc nastopilo 640 telovadccv, ki so izvedli številne točke brezhibno. Ob 5 popoldne sc jc pričelo ljudstvo počasi razhajati. Povsod jc zadoncla slovenska pesem, ko so fantje in dekleta v lepem in veselem razpoloženju odhajali proti domu.
Veličastna proslava 20 letnice Jugoslavije v Rušah
Ruše, 24. julija. Veličastno nepozabne slavnosti, s katerimi so Slovenske gorice pred 14 dnevi pri Sv. Trojici proslavile 20 letnico Jugoslavijo, so t-jirožile vrsto takih proslav |>o slovenski zemlji. Prve so bile starodavne Ruše, ki so sledile zgledu Slovenskih goric in priredile samo krajevno |.iroslavo 20 letnice. Vse domače organizacije brez razlike prepričanja so so pripravilo na to slovesnost. Uvod je otvorila mogočna manifestacija žo na predvečer, kakršne Ruše do sedaj šo niso videle. Vso je bilo okrašeno z zastavami in cvetjem, na ceslali so bili postavljeni slavoloki in mlaji, okna ozaljšana s cvetjem iu zelenjem. Zvečer so je zbralo iz vse okolice na lisoče ljudstva, ki so napravili mogočen sprevod, v katerem je korakalo nad 3000 ljudi. Krasen jc bil pogled na sprevod na polju, ko se je vil v svetlobi bakelj, nad njim pa se je dvigala slovenska pesem. Sprevod se je zaključil na glavnem trgu potom pa jo zažarel na Kalvariji krasen ognjemet.
Davi so sc Ruše zbudile z godbo iz Ruš in začeli so se zbirati ljudje iz soseščino in Maribora. Ogromna množica se je zbrala okoli krasno ozalj-šane Marijine kapelice, katero je okrasilo Prosvetno društvo. Tam je imel domači župnik duhovni svetnik P. š u n d e r službo božjo. Udeležil sc je je okrajni podnačelnik dr. Brelih, ravnatelj tvornice za dušik dr. K rejci, domači župan Jurše, ltadučilelj Seš ko, občinski odborniki in mnogi drugi odlični gostje. Po maši je imel g. župnik krasen govor. Potem se je začel slavnostni sprevod, ki jc šel na zborovališče j>od Pohorje. Tu so Rušani postavili simboličen lik našo svobode, knežji kamen, kakor jo stal nekdaj na Gosposvetskeui jiolju. Nad tisoč ljudi je tukaj po-
zdravil ravnatelj dr. Krojči in prečita! vdanostno brzojavko Nj. Vel. k t al ju Petru 11. in Nj. Vis. knezu namestniku ter brzojavne pozdrave kraljevski vladi, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, banu dr. Natlačeni!. Prečital je tudi pozdravne brzojavke, ki sta jih poslala dr. Stojadinovič in dr. Natlačen. Nastopilo je še več govornikov, ob zaključku slovesnosti pa je bila vzidana v knežji kamen spominska listina. Popoldne je bila slavnostna predstava ljudske igre iMiklova Zala:
Odkritje spominske plošče dr. K. Glase r ju
Maribor, 2-1. julija.
V Reki pri Hočah jo bila danes dopoldne pomembna slavnost, ko so na rojstni hiši ob 25 letnici smrti odkrili spominsko ploščo znamenitemu slovenskemu zgodovinarju naroda dr. Karlu G laserju. Slovesnosti se je udeležilo ogromno število domačega ljudstva iu veliko odličnih osebnosti iz Maribora in drugod. Iloški dekan g. S a ga j jo opravil službo božjo pod milini nebom, nato pa je šol sprevod občinstva pred rojstno hišo. Slovesnost odkritja spominsko ploščo je uvedla domača godba, nato je pel pevski zbor, g. dekan Sagaj je pozdravil častne gosto, predvsem pokojnikovo hčerko dvorno damo go. Elconoro Šv rt juga in njenega soproga ministra dr. Stanka Švrijugo ter ostalo člane družine, okrajnega glavarja gosp. li i I e t z a , zastopnika mariborskega župana ravnatelja Pogačnika, jiodpredsednika zgodovinarskega društva dr. T o m i n š k a in odbornika dr. Dolarja, prof. dr. B i t o ž n i k a ter druge. Slavnostni govor o pokojnem dr. Glaserju je imel prof. dr. Dolar. Ravnatelj dr. Tominšek pa je odkril spominsko ploščo, na kateri je sledeči napis: V tej hiši se jo rodil dne 3. februarja 1845 plemeniti domoljub prof. dr. Karel Glaser, slovenski zgodovinar in jezikoslovec«. Nato jo govoril še prof. dr. Bitežnik, pevci so zapeli slovensko himno in sedanji lastnik Glasorjcvc hiše g. Anton 1'orl-križnik je sprejel spominsko ploščo v svoje varstvo.

Pogreb kraljice Marije
Zbor slovenskih obrtnikov v Novem mestu
Novo mesto, 24. julija.
K številnim zborovanjem, ki so tc dni po slovenski zemlji, sc jc pridružil šc zbor slovenskih obrtnikov, združenih v Zvezi slovenskih obrtniških združenj. Kljub temu, da jc bila agitacija za labor sorazmerno majhna, so naši obrtniki razumeli |>o/.iv svoje organizacije ter pri-liiteli v velikem številu v Novo mesto. Iz vseli krajev so prišli, največ pa iz Ljubljane, tako da jc bil jutranji izletniški vlak nabito poln.
Malo prod osmo zjutraj je bil slovesen sprejem na kolodvoru v Novem mestu. Tu jc pozdravil zastopnike obrtnikov novomeški g. župan d r. Polen šok, zahvalili pa so sc mu zastopniki Zveze slovenskih obrtniških združenj z g. Kavko na čelu. V velikem sprevodu so sc obrtniki podali v mesto samo, ki jc bilo okrašeno z zastavami. Ob pol devetih je bila skupna sv. maša v kapiteljski cerkvi, takoj po maši pa veliko obrtniško zborovanje v dvorani Prosvetnega doma, ki jc bila nabito polna. Govorili so nn zborovanju predsednik Zveze gosji. Karel K a v k a, podpredsednik Zbornice za TO t in predsednik obrtniškega odseka g. Iv. Ogri n, tajnik Zveze. g. Pavel Kresal ter številni domači 111 ljubljanski govorniki.Vsi so strnili svoja izvajanja v skupno zahteve: novelizacija obrtnega zakona, ker nekatere določbe v tem zakonu ne odgovarjajo več sedanjim težnjam obrtniškega slanu, reformiranje nekaterih ilru-iri-h zakonov, zaščita pred pogosto nelojalno konkurenco industrije, varstvo obrtnikov pred šuš-marstvoni, pravilna oddaja javnih del domačim obrtnikom, uva/.evanje Slovenije jiri izvajanju investicijskega državnega programu in drugo. Govorniki so izrazili popolno zaupanje sedanji v ladi, v kateri sodelujejo tako odlični državni,ki, kakor so dr. Stojadinovič, dr. Korošec in Spaho.
Z zborovanja so bile odposlane vdanostno iu pozdravno brzojuvke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, nulra-njemu ministru dr. Korošcu, trgovinskemu ministru (Ir. Vrbaničtt, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu.
Po zborovanju, ki sc je zaključilo z velikim navdušenjem in odobravanjem poslušalcev, je bil ob It iiromenadni koncert, zu tem skupno kosilo, popoldne pa pri Košakit nu prostem lepo us|ie!a domača /abavu.
Angleško brodovje v naših vodah
Crikvenica, 24. julija, b. Davi ob 9.30 so priplule v erikveniško pristanišče vojaške edinicc angleškega sredozemskega brodovja z. nosilcem letal »Glorious« in rušilcem »Wasartom«. Ob prihodu so angleško brodovje pozdravili z 21 topovskimi slreli. Ob 11 so z angleških vojnih ladij izvršili službeni obisk, ob 12.30 pa so naše oblasti vrnile obisk.
Bukarešta. 24. julija. AA. (Havas.) Danes zjutraj m> se začelo jiogrebne svečanosti ob pokopu blagopokojtic kraljice Marije. Pogreba so sc udeležili zastopniki vseh evropskih dvorov, vseh vlad, ogromno število ljudi iz prestolnice in veliko število odposlanstev iz vse države ler končno oddelki romunske vojske. Vsa Romunija jc jiokazala, da sočustvuje z žalostjo kraljevske rodbine o priliki pokopa kraljice Marije, ki ni bila sauio visoka gospa, temveč tudi ena izmed glavnih delavk pri delu za veličino Romunijo in oue kraljice, ki jo s svojim literarnim talentom in svojo ljubeznijo umetno širila dober glas po svetu o Romuniji. Ponoči t-o kislo s posmrtnimi ostanki jiokojne kraljice prenesli iz paiače Colroeeni v kraljevski grad. Tam so krsto postavili sredi prestolne dvorane na oder. Na krsto so položili vence kralja Karla, naokrog pa venec članov kraljevske družine. Na tra-kih enog nizmed vencev so bila napisana vsa imena peterih olrok pokojne kraljice: Karel, Nikola, Elizabeta, Marija, llcana. Točno ob devetih so prispela odposlanstva tujih držav v prestolno dvorano. Med njimi so stopali visoki dvorni dostojanstveniki, za njimi so šli poslaniki, kraljevi svetniki in člani vlad. Istočasno so so v drugi dvorani zbrali šefi diplomatskih odposlanstev v Bukarešti, vojni atašeji in vojni častniki. Nekoliko kasneje je prispel kralj Karel. Za kraljem Karlom so se zbrali v dvorani veliki vojvoda prestolonaslednik Mihajlo, jugoslovanski knez namestnik Pavle, vojvoda Kenlski, nadvojvoda Habsburški, bivši princ Nikola, princ llohenzollern, princ Ciril Bolgarski, veliki knez Dimitrij in vojvoda Lut Cornel. C i m jc pri6jiolo več višjih duhovnikov, sc je pričel cerkveni obred. Zbor je odgovarjal v sosednji dvorani.
Po končani službi božji jc osem častnikov hu-zarskega konjeniškega polka pokojne kraljice odneslo na ramenih krslo s posmrtnimi ostanki bla-gopokojne kraljico Marije in jo položilo na lafeto. Krsta je bila pokrila z zastavo pokojne kraljice Marije. Ta čas jo godba igrala romunsko himno. V največji tišini jo krenil sprevod skozi glavno bukareštanske ulice do jiostaje. Pred krsto jc korakalo odposlanstvo častnikov romunske vojske in nazadnje uek ordonančni častnik, ki je na blazini
uosil kraljičino krono. Ob obeh straneh krsle so stopali kraljevi svetniki. Za krsto je stopal kralj Karel o uniformi huzarskega generala, a za njim vsa kraljevska družina in tuji princi, dalje tuja odposlanstva, člani diplomatskega zbora, člani vlade, visoki uradniki in drugi. Vojaštvo jo tvorilo špalir. Ogromne množico ljudi so preplavile ulice in trge in v jiobožnem molku gledale veličasten sprevod. Nekoliko minut pred 12 je sprevod dospel do železniške iiostaje Mogosaja. Posmrtno ostanke kraljice Marije so nalo položili v poseben vlak, s katerim so krenili v samostan Curtea de Argez v spremstvu kraljevske družine.
Spominske svečanosti v Jugoslaviji
Belgrad, 24. julija. AA. Ob smrti blagopokoj-
no romunske kraljice Marije je bila danes ob 9 dopoldne v dvorski kapeli na Dedinju služba božja. Udeležili so sc je člani romunskega poslaništva, na čelu z romunskim poslanikom Cadero, dvorne dame ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Bled, 24. julija. AA. Danes ob 11.30 je bilo v župni cerkvi opravilo za jiokoj duše blagopokoj-ne kraljice-matcre Marije Romunske. Službi božji so prisostvovali v imenu Nj. Vel. kralja kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič 7. gospo, ves diplomatski zbor, zastopniki civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja in zastopniki krajevnih oblasti.
Belgrad, 24. julija. AA. Ob 11 je bila danes v saborni cerkvi zadušnica ob smrli pokojno kraljice Marije Romunske. Službo božjo jo. bral ša-bački škof Simeon ob asistenci treh vladik in 18 svečenikov. Službi božji so prisostvovali kr. namestnik dr. Radenko Stankovič, ministri dr. Meh-med Spaho, Milan Simonovič, dr. Vrbanič, predsednik narodno skupščine Stevan Cirič, šef generalnega štaba general Nedič, diplomatski zbor in številno meščanstvo. Po službi božji je imel epi-
Iskop Simeon spominski govor o pokojni kraljici Mariji. Romunski poslanik Viktor Caderc jc v družbi svojih uradnikov nato 6prcjemal izraze t sožalja.
Boji po vseh španskih frontah
Mogočen napredek v Estremaduri
Saragosa, 24. julija. AA. (Reuter.) Nacionalistično čete, ki napredujejo južno od estromadur-skega bojišča v pokrajini Badajoz in katere so napredovalo okrog 20 km globoko, so včeraj zavzele železniško progo od Badajoza do Casluerija.
Salamanca, 24. julija. AA. (Havas.) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva: Na estre-madurskent bojišču na odseku Gvadiana so nacionalistične četo napredovale in osvojilo novo jvoslo-janke na pogorju Aseucala dc Vieja. Prav lako so nacionalisti napredovali prav do Cujara. Na od-
seku Montcrubio so naše čete osvojile postojanke sovražnika pri Časa Nuevi dc Mangruano zahodno od vasi Benkerenzia, kakor tudi vrhove Bitteria Col, Los Buelos in Sierra Monlerubio. Republikanci so izgubili veliko število ljudi. Nacionalistično letalstvo jo v teku včerajšnjega dne zbilo tri republikanska letala ter en velik bombnik, a protiletalsko topništvo je zbilo cn bombnik. Včeraj so nacionalistična letala bombardirala v pristanišču Gandia Benini in v Albersouu več vojaških objektov.
Slavje Avtokluba na Jezerskem vrhu
Ljubljanska sekcija avtomobilskega kluba kraljevino Jugoslavije je imela danes na Jezerskem vrhu (1218 m) lik ob jugoslovansko-nemško avtrij-ski meji pomembno in važno slovesnost. Na dan sv. Krištofa, ki je letos padel ravno na današnjo nedeljo, je ljubljanska sekcija avtokluba svojo vsakoletno jiroslavo zaščitnika avlomobilistov združila z slovesno blagoslovitvijo nove kapelice s krasnim lesenim kipom sv. Krištofa. Mala kamnita iu zelo lepa kapelica je postavljena na vrhu .Jezerskega prelaza, tako da je vidna tako z našo kot ■r. avstrijsko strani.
Današnjo slavnosti so so poleg najuglednejših članov Ljubljanskega avtomobilskega kluba udeležili predsednik kluba g. Avgust Praprotnik, okrajni podnačelnik v Kranju g. Lojk Leon, predsednik Zvozo za tujski promet g. dr. Mam, komandant graničarske trupe poročnik g. Fantom in jezerski župan g. Fr. Muri.
Slavnost se jc pričela z svolo mašo, ki jo jc ob desetih dopoldne daroval lazarisl g. dr. Kolario. Med sv. mašo je imel g. dr. Kolarič na številne prisotne avtoniobiliste in motociklistc primeren nagovor, v katerem je poudarjal pomembnost svetega Krištofa kot zaščitnika avlomobilistov. Vso slovesnost pa jo posebej poudarila okolnost, da jo bila kapelica zelo lopo okrašena in da jo mod celo sv. mašo ubrano pol cerkveno |iosmi akademski kvintet iz Ljubljane. Po opravljeni sv. maši je
g. dr. Kolarič blagoslovil kapelico in kip sv. Krištofa ter tudi dolgo vrsto avtomobilov, ki so stali ob ccsli.
Po končanih oficielnih slovesnostih se je na Ljubljanskega avtokluba g. Praprotnik v kratkem nagovoru opozarjal vse avtoniobiliste in motociklistc, naj bodo pri vožnji z motornimi vozili zelo previdni, ker se na naših eestah dogaja vedno več nesreč, tako da Jugoslavija v statističnem pogledu nesreč prednjači pred ostalimi drugimi državami. Predsednik avtokluba jc nato poklonil baročni kip sv. Krištofa, ki krasi novo kapelico občini na Jezerskem. Kip jo v imenu občino sprejel in se zanj zahvalil župan g. Fr. Muri.
Po končanih soficielnili lovesnostih se jo na Jezerskem vrhu razvila zabava. V razvedrilo gostom jo igral g. Stanko na harmoniko, vmes pa jo navzoče vžgal s svojo pesmijo ludi akademski pevski kvintet.
Neurje nad New-Yorkom
Newyork, 24. julija. AA, Havas. Včeraj je nad Ncwyorkoni divjala strašna nevihta z nalivom. Več hiš jc poškodovanih, dalje so poškodovane tudi mnoge fkrometne zveze. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Neko bombno letalo je pri Woobridgcu zajela neviha in ga vrgla ob tla. Tri osebe so se smrtno ponesrečile. Vihar, ki je divjal med nevihto, je pri N-evv Jcrseyu vrgel sredi mostu avtobus ob ograjo ter sa je pri nesreči ubil cn potnik, a večje število jc bilo ranjenih. Pri Tonkersu je začela polzeti zemlja, zaradi česar jc iztiril tudi vlak. 14 potnikov jc poškodovanih.
Nove železniške proge v Julijski krajini
Iz bistre« razberemo, da jo Državni inšpektorat za železnice in druge prometne progo v Rimu izdal statistiko o prometu ter zemljevid o obstoječih prometnih progah, kakor tudi o onih, ki se imajo v bližnji bodočnosti graditi. Tudi v Julijski krajini se bodo gradile. Med drugim je v načrtu proga med Trstom in Reko, ki bo prometno razdaljo znatno skrajšala. Nova proga se bo od dosedanjo odcepila pri llcrpoljah in sc bo zopet združila z njo pri Šapljah. Zaradi zboljšanja zvezo med Puljem in l?imoin se bo na Krasu gradila spojna proga, tako, da ne bo treba več z vlakom do Trsta in od Trsta zopet naprej proli Rimu. Proga bo spajala llerpolja z Občinami in bo tekla skozi Padriče, Trcbče in Bane. Tukaj bodo v prometu lahki vlaki, bolj podobni tramvajem. Obratovali bodo v krajših razdobjih. Na Goriškem obetajo prav tako novo proge, in sicer bodo nadaljevali vipavsko progo proli zapadu. Pri Gradi-ški bodo zgradili železniški most, s čimer bo napravljena železniška zveza med Gorico in furlansko nižino ter med obema bregovoma Soče.
Najprej ubil ženo s sekiro, nato se obesil
V	dstri beremo poročilo o strahotni žalo-igri, ki se je odigrala v Vodicah, kjer jo kmet Josip Poropat, star 20 lot, s sekiro pobil svojo mlado, 24 let staro ženo Marijo. S sekiro ji je jadal devet smrtonosnih udarcev. Poropat jo bil !iian surovož in so so ga domačini radi izogibali. Mračnega značaja, surov v besedi, vedno v slabi družbi. Njegova žena jo bila mirna, vsega spoštovanja vredna žena. Ni znano, kako jo prišlo do žaloigro, ki se je lako žalostno končala. Ko so prihiteli na pomoč, jo uboga Marija šo dihala. K , so jo peljali v bolnišnico, je med potjo umrla. Ubijalec svoje žene so je po zlc.'inu skril v senik svojega soseda. Tamkaj so ga šolo po dveh urah našli obešenega. Ko ga jo našla Ribaričeva žena. je od strahu padla v omedlevieo in dobila ludi živčni napad, tako da jc uesreču šo večja. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer upajo, da bo okrevala. Od družine sta ostala sedaj dva oiroka, eden nekaj mesecev slar. drugi pa komaj Iri leta. Orož-ništvo je izvedlo preiskavo, nn podlagi katero io bila sedaj aretirana in odgnnna v zapor mati obe-šenca - morilca Amalija Poropatova. ki jo dozdevno nagovorila svojega sina, dn je ubil svojo lastno ženo in mater malih otrok. Mati Amalija jo v zaporih v Ilirski Bistrici. Po vsem okolju je ta strašen dogodek napravil najgloblji vtis. Največje usmiljenje pa je z malima sirotoma, ki sta brez staršev in ki jih bodo morali vzeti pod svoje varstvo dobri ljudje.
Sina je ubil - štiri leta zapora
V	tržaških listih beremo, da se je moral pred reškim sodiščem zagovarjati Ivan Gril, doma s Prema, ki je bil obtožen, dn jo lansko lelo maj nika meseca, "ko je bil pijan, zgrahil za vile in svojega sina, s kaiorim se jo prepriral, tako hudo udaril po glavi, da se jo sin takoj zgrudil in jo po enem mesecu v reški bolnišnici poškodbi podlegel. Surovi oče so je zagovarjal, da ni imel nio-riinih namenov, marveč, da jo hotel svojega sina samo poboljšati . Sodišče je sprejelo omiljeval-ne razloge in je očeta obsodilo samo nn šliri leta robije. Oče jc ves skršen obžaloval svoje dejanje.
Žensho truplo v vodnjaku
lz Kanala nam pišejo, da so tamkaj potegnili iz vodnjaka truplo mlade ženske, katere osebnosti izprva niso mogli ugotoviti, šele pozneje so orožniki odkrili, da gre za neko 24 letno Felicito Pregelj, ki je čisto slučajno padla v vodnjak in utonila. Pregljeva jo šla po vodo in ko je zajemala iz precej globokega vodnjaka, jo izgubila ravnovesje in padla v globino. Pri padcu se je ludi na glavi hudo ranila, lako da je bila verjetno brez zavesti, ko je padla v vodo in utonila.
Granata je enega ubila, drugega ranila
Iz Gorico nam pišejo, da se jo v okolici zopel pripetila huda nesreča, ki je zahtevala dvoje žrtev. 13 letni Karmel Mlekuš je skušal odpreti malo granato, ki jo je našel, a mu je v rokah eksplodirala in ga na licu mesta ubila. — Iz Žago pri Bovcu poročajo o podobni nesreči, ki sc je pripetila bratoma (8 in 12 let starima) Francu in Jožefu Zgara. Eksplodirala je granata, ki je Jožefa hudo ranila, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Primorske vesti
Drobne iz Julijske krajine
Občina Mile pri Trstu je darovala 60.000 lir kot dotacijo za novo župnijo, ki naj bi sc ustanovila na Škofijah, Ta dotacija seveda še ne bo zadostovala. V Srednjih Škofijah na cesti med Trslom in Koprom, ki spadajo pod župnijo na Rižani in pod občino v Miljah, je bila pred leti pozidana nova cerkev na meslu stare zelo skromne cerkvico, posvečena sv. Mateju, Ta naj bi bila nova župna cerkev, kateri naj bi sc pridružile ludi Srednje in Zgornje Škofije, ki spadajo doslej pod župnijo v Dekanih. Prebivalstvo nc kaže zanimanja za ta načrt, ki so ga zamislili ljudje, ki ne hodijo v cerkev.
Novoimenovani tržaški škof mons. Anton San-
tln je določil, da bo na 4. septembra zasedel stoli-co sv. Justa. Sestavil se je odbor, ki bo oskrbel primerno slovesnost za lo priliko. Nabirajo se tudi prispevki, da se škofu pokloni primerno darilo. V odboru so najodličnejše osebnosti iz hierarhije in fašistične stranke.
V	Trstu je 7. t. m. umrl č. g. Ranni (Ravnik) v starosti 55 let na posledicah težki operacije v glavi. Svoječasno jc služboval po raznih krajih obširne tržaške škofije, zadnja leta pa je živel v Trslu v penziji. Naj v miru počiva!
V	Knežaku prezidavajo cerkev, ki bo prccej povečana. Delo je v polnem leku. Tudi v Malenji vasi so začeli s popravo cerkve. Tam so tudi obnovili podružnico v Rakitniku.
V	Kortah pri Izoli nameravajo poslikali cerkev na fresko Slikal bo frančiškanski umetnik Pitlscheider.
V	Sežani jc občina prebclila cerkev. Pri tej priliki so nad glavnim vhodom odstranili slovenski napis Glej božje bivališče«, ki ga bodo baje nadomestili z latinskim.
Romarska ccrkcv na Sv. Višarjih je letos dobila nov močan harmonij namesto dosedanjega, ki jc bil prešibak. V Sv. Križu pri Trstu ludi prenavljajo cerkev, ki jc bila žc res potrebna.
V	Lindaru v Istri so skušali škodovati duhovniku s tem, da so na neko drevo v vasi ponoči izobesili jugoslovansko zastavo. Takoj drugi dan so prignali komisijo, ki je skraja smatrala kot nekaj naravnega, da jc duhovnik tega kriv. K sreči je po nekih očividcih prišlo na dan, kdo je pravi krivec. Ženska, ki jc naredila jugoslovansko zastavo z namenom škodovati duhovniku, jc postavljena pod policijsko nadzorstvo (arnmonizionc).
Žitni pridelek v Italiji je letos postavljen pod rckvizicijo. Vsak posestnik mora pod kaznijo naznanili množino pridelka in sme obdržati za domačo rabo 250 kg na osebo, ostanek pa mora izročiti državnim žitnim skladiščem po enolni ceni.
Puljskn sodišče jo Miloliča Jožefa obsodilo na dve loti robije, ker jo z voza svojega soseda ukradel štiri kolesa.
Italijanske predilnice imajo ukaz, da morajo pri izdelovanju blaga za obleke mešati 50?« umetne volne (lanital) in odpadkov (rayon). Jesensko
blago, ki pride na Irg, bo žc izdelano po novem predpisu.
Pri Bazovici se je ponesrečil češkoslovaški avtomobil in sla bila oba potniku, Rudolf Van in soproga, lažje poškodovana.
V Cerknem so postavili 25 ni visok spominski steber v spomin Andreja Lokatclla, letalca, ki je padel v Abesiniji.
Goriška mestna občina je razglasila v službenem listu, da bo najela večje posojilo, s katerim bo povečala vojašnico pri Sv. Marku.
Svojn ženo je udrihuil s sekir« po glavi Brane Vidulič iz Kopra. Postavljen bo pred sodišče. Zono so rešili.
Zastrupil se je iu je bil v smrlnonovurnem stanju pipeljan v tržaško bolnišnico 1H letni fant Slavec. Milan iz Tomaja. Upajo, da mu bodo rešili življenje.
Trzačan Antouio Vidusso je bil slovesno odlikovan z vojaško kolajno za junaško zadržanje v državljanski vojni v Španiji.
Ornzništvo je aretiralo 11 let starega Franca 1'erčonn. ker so jo surovo obnašal in grozil Flo-rijani Erzetič in Angeli Dolmark. Prepeljali so ga v zapore v Kojsko. Porčon se bo moral zagovarjali ludi zaradi tatvin poljskih pridelkov.
Na 10 mesecev zapora in SIKI lir globe ie bil obsojen Tržačnn Henrik Kafer zaradi goljufije.
(ioriškn sodišče je obsodilo Petra Breganta in Alojzija Košico, oba iz Gorice, ker sta iz Jugoslavijo tihotapila blago in sta brez potnih listin prehajala državno mojo.
Na 15 dni zaporu in 1100 lir globo je bil obsojen Jožo Hulfon iz Gorico zaradi kraje.
Petra Reniičeva i/. Itepeiijtahora je bila obsojena na ponovno vzdrževanje svojega moža, od katerega živi ločeno že 10 let.
Zaradi pijančevanja, javnega preklinjanja iu nespodobnega obnašanja je bil obsojen na mesec dni zapora in 150 lir denarne kazni 10 letni Jožef Klinec.
Organizacija Ballile v Gorici je poslala v fašistično lahorišče v Idriji 120 šolarjev, ki so lih posebno slovesno pospremili nn pol.
Neznan avtomobil je potožil Ll Irlno Atriirn Simšič, ki so jo s hujšimi poškodbami po vsem telesu v nevarnem stanju prepeljali v bolnišnico.
Strela je udarila v poslopje Benedikta La-pajnrta pri Sv. Luciji oh Soči. Nastal ie požar, ki mu jo upepolil gospodarsko poslopje.
N" TrMu je mladi delavec Bruno sček pri popravljanju neke hiše padel ua dvorišče melodične cerkve. Kor je bila cerkev zaprla, so morali prili gasilci, da so hudo poškodovanega mladeniča rršili in ga prepeljali v bolnišnico.
MHI lir nagrado jc dobila družina Andreja Rillarja iz Tolmina, kor jo dobila zdrave dvojčk
Na lelo strogega zapora iu lino lir gluhe ji: bil pred goriškim sodiščem obsojen Anton Fagi jan. kor jo pri sebi skrival razstrelivne snovi izza čnsov svetovne vojne.
N (ionsko bolnišnico so pripeljali Mojiiia Viiintina, ki je padel z drevesa in si poškodoval prsni koš iu ranil tudi hrbtenico.
V goriški bolnišnici se nahaja 50 letni luni Bizjak, doma iz Kala pri Kanalu, ki je pri pre vozu lesa padel z voza in si pri tem zlomil dvoji
Koroške novice
,,Slovenski dan" v Globasnici - preložen
Iz Celovca poročajo, da jc varnostna oblast na Koroškem prepovedala prireditev »Slovenskega dne« v Globasnici dne 24. julija in odredila, naj bo naslednjo nedeljo, dne 31. julija. Spored ostane isti. »Slovenski dan. je moral biti preložen, tako izhaja iz razlage varnostnih oblasti, zaradi tega, ker pride dne 24. julija v Celovec Hitlerjev namestnik, državni minister Rudolf Hess, ki bo govoril o priliki velikega spominskega dne za vse v borbi za veliko Nemčijo padle junake iz ozemlja bivše Avstrije. Tega zborovanja se morajo obvezno udeležili zastopstva vseh strankinih organizacij iz vseh dežela bivše Avstrije. Rudolf Hess bo ostal v Cclovcu do ponedeljka, nakar se bo vrnil nazaj v Berlin. — V četrtek je ootoval skozi Koroško in se ustavil v Cclovcu nemški propagandni minister dr. Gobbels, ki so mu priredili slovesen sprejem. Iz Celovca jc minister Gobbels z letalom odpotoval dalje proti Gradcu, kjer mu je bil prirejen izredno veličasten sprejem.
Položaj društev
Osrednji, odbor *Slove.nskc Prosvetne zveze« v Celovcu dajo. v svojem glasilu slovenskim društvom sledeče pojasnilo: Nekaterim kulturnim društvom so bili minuli leden imenovani komisarji. Na tukajšnjo intervencijo Slovensko Prosvetne zvezer jo zastopnik deželne vlado pojasnil, da gre pri tem za pomoto, kor je slovenskim kulturnim organizacijam delovanje od morodajne oblasti zajamčeno. — V primeru sličuih ueprilik, naj društva nemudoma obvestijo centralo, dn za-more takoj ukreniti potrebno.«
Avstrijski komisar :a driiitvenc zadere .4. Hoffmann je odredil, da se ukinejo vso zasebno organizacijo, ki tliso v skladu z narodnim socializmom. Pri lom so izvzete izključno gospodarski organizacije, gasilska in podpnrnu društva, Rdeči križ, Marijine kongregacijo in društva za gradnji in ohranitev cerkva. Vsem ostalim društvom so imenovani komisarji, ki ugotovijo premoženjsko stanje in do nadaljnega vodijo posle. Glede slo venskih kulturnih organizacij na Koroškem je ukrcnjeuo vso polrohno, da bi so ohranila neokrnjena in da bi bilo njihovo nadaljno delo ne ovirano.
Gasilska društva se proosnujejo v pomožno policijsko čete, katerih krajevni načelniki bodo župani. Njihova naloga bo pomoč v primeru požarov in naravnih nesreč tor obramba države. — Članstvo v novi organizaciji bo prostovoljno. Okrajne in deželne gasilsko zveze pa se razpu-ščajo.
Dve novi sveti maši
Z velikim veseljem poročamo, da sta bili zadnje nedelje 2 novi maši v slovenskem delu Koroške. V duhovniško službo sta stopila slovenska rojaka Maks Stingl iz Dobrle vesi in Pavle Kanauf iz Globasnice. Svečanost v Dobrli vesi jc bila zelo ganljiva. Nove svete maše se jc udeležilo veliko šlevilo duhovskih sobratov in na tisoče ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Novomašnika so, obdanega od deklet v belih oblekah, v veličastnem sprevodu spremljali do cerkve, kjer ga je z lepim nagovorom pozdravil prošt Anton Truppe. Novomašniku je pridigoval, in sicer v slovenskem in nemškem jeziku gospod Komar. Po ccrkvc-nem opravilu sc je zbralo več sto ljudi v prostorih gostilne »Pri Hobcljnu«, kjer so vse popoldne donele
vesele slovenske narodne pesmi — V Globasnici že •14 let niso imeli novomašnika. Zato je razumljivo, du se je fara na to izredno slovesnost z veliko ljubeznijo pripravila. Po vasi sn stali visoki mlaji, vsa cerkev je jila v cvetju. V sobolc že je bila cerkvena duhovna priprava, ki se je jc udeležila vsa fara. Pri novi maši je imel slavnostno pridigo gospod Cchner. Popoldne pa so svatje preživeti v lepem duhovnem veselju. Slovenske narodne pesmi so dale lej izredni prireditvi posebno ganljiv značaj Obema slovenskima novomaš-nikoma, ki nastopata ležko službo dušnega paitirstva med slovenskimi rojaki na Koroškem, pošiljamo svoja najiskrenejša voščila, da bi njuna služba dolgo trajala in da bi bila uspešna in tolažilna za slovenski rod
Nemški otroški vrtci na slovenskem ozemlju
V	»Koioškem Slovencu , kakor tudi t Službenem listu« koroške pokrajine beremo, da so bili s privolitvijo oblasti odprti poletni otroški vrtci s popolnoma ncmšk:m občovalnim iezikom v naslednjih krajih slovenskega velikovškega okraja: tinje, Djcl.-e, Škoci. i v Podjuni. Sinča ves. Kazazc, Šmiliel pri Pliberku, Bistrica, Zgornje Libuče, Vogcrčc, Vidra ves, Zvabck. Ruda. Grchin, Vevbrc, Srednje Trušnje in Šmarjcla, skupno torei v 16 krajih.
Drobne vesti s Koroškega
Državna oblast jc prepovedala vsako zvišanje stanarin čez vsoto, ki je bila veljavna dne IS. marca 1938.
Spodnje keroške mlekarne so dobile prisilnega upravitelja v osebi posestnika Roberta Kossdorfa i/ Bistrice ob Dravi. V sosvet so mu bili imenovani llans Gruber iz Št. Vida, Gustav Kiinig iz Vclikovca in inž. Grimschitz iz Celovca,
V	Grcbinjskcm kloštru so pokopali 8-1 tet starega, splošno spoštovanega, krščanskega m narodno zavednega Šalekarjevcga očela. Zapušča 5 dobro preskrbljenih, narodno zavednih otrok.
V	Pliberku so pokopali upokojenega župnika Bolt-jančiča, ki je umrl v starosti 91 let in je /c 20 let živci v pokoju v Pliberku. Pogreba sc jc udeležilo i/redno veliko število duhovščine in mnogo vernikov, ki • ' vzornemu slovenskemu duhovniku radevoljc izkazali zadnjo čast in hvaležno spoštovanje.
Iz Rude poročajo, da sc jc tamkaj ključavničar Ilumar, ki sc je hotej prehitro ustaviti na motornem kolesu pred vrvjo, ki so jo čez cc>to potegnili poredni otroci, hudo ponesreči!. V prikolici motornega kolesa je sedel njegov oče. Tudi on je dobil hude rane. Oba so prepeljali v bolnišnico v nevarnem stanju.
Od 26. do 20. julija so v gorovju Ko5ute ostro-strclnc vojafke vaje in so vsi turisti naprošeni, da sc točno gibljejo po izdanih predpisih.
Vsi gosti'ničarji v oddaljenih gorskih krajih n dobili dovoljenje, da smejo zemlje prodajati pr> nekoliko zvišanih cenah.
Iz Št. Petra na Vašinjah poročajo, da jc do tal pogorelo posestvo pri po domače Jakošu
Celovški listi razglašajo, d i so oblasti odredile, da se še to jesen obnovijo pred davnimi leti opuščeni svinčeni rudniki.
I' slnreiiskiiii detu dežele so razpisana uči-teljska, odnosno nadučiteljska mesta, s pripombo, da morajo imeli prosilci izpit i z slovenščino iu lo v sledečih krajih: okraj Celovoc-okolica: Kapla na Dravi, llodiše, šmarjcla v Rožu, Ljubelj, Me I gorje, škof ice; Boljak-okolica: Domačnlo, Skoči-dol, št. llj, Ledince, I oče. šl. Lenart pri sedmih studencih. Mnloščo, Marija ua Žili in Rožek; Ve-likovec: Apače, Gtobnsuira. Tru nje, Rinkole, Zvabek, '1'inje, Srednja ves, Djekše. Kaznzo, (i;i-licija, SI Primož, ZPuru ves. Dobra ves. Vovbre in Železna Kapla
V 1'ndjnvi je gradbena delavnost r polnem teku. Pod Obirjem nameravajo spet začeli s kopanjem v lamošnjih svinčenih rudnikih. Zaenkrat popravljajo že razpadajoča poslopja rudniškega podjetja. Popravljajo ce-lo i/. Sinče vesi preko Klopinja do jezera in naokrog. Ob Klo-pinjskeni jezeru gradijo velik moderen hotel. — Prav lako nameravajo zgraditi ob višje ležečem Zablatniškcm jezeru bolel in zavetišče za izletnike v okvirju KdF (Kraft durih Freude). Motam bo baje zidal svojo vilo sedanji pokrajinski namestnik dr. Soyss-ln'|unrl, ki ima nn tem jezeru že sedaj svoje kopališče.
Ljubljanska kronika
Društvo rokodelskih pomočnikov in Društvo rokodelskih mojstrov vabita svoje člane, da se udeleže pogreba blagopokoj. g. Karola Majccta, bivšega strokovnega učitelja in čevljarskega mojstra. Posebno vabimo k udclžbi gg. pevec. Pogreb bo danes oh petih popoldne (ne ob pol 6. kakor je bilo pomotoma javljeno v parte) iz mrliške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ob I«, lim in 21'iri uri
Sindikat zločinov
Kino Malica
i
F O I O A
Fotografski arhiv
Ne glede na to, da jc naložena v negativih lepa vsola denarja, saj je negativno tvorivo razmeroma še vedno dokaj drago, imajo svojo vrednost tudi kot spominske slike ter jih bo vsak že vsled tega skušal obraniti pred okvaro in ohraniti za čim daljši čas nepokvarjene. Podobno jc tudi s po-zitivi in diapozitivi. Vse to tvorivo je močno občutljivo za kemične vplive, pa tudi za mehanične poškodbe ter ga moramo vsled lega shranili tako, da ga pred vsemi možnimi poškodbami čim bolje obvarujemo. Predvsem jc važno, da mu že s temeljitostjo obdelave v vseh kemičnih proccsih damo čim boljšo podlago ,da se ne bo pričela okvara tvoriva že v plasti sami. Poskrbeti moramo torej zlasti za temeljito ustaljevanje in izpiranje. Posebno važne negative je po osušitvi prevleči s posebnim negativnim lakom, ki jih varuje pred almo-sferičnimi vplivi in pred bakterijami, pa ludi pred mehaničnim poškodbami. Dosledno vse negative, če so le tehniško posrečeni, spravimo v posebne vrcčicc iz prozorniiga pcrgamcnlnega papirja, ki jih imajo na prodaj vse boljše fotolrgovine, pa tudi trgovine s papirjem. Še bolj so priporočljive per-gamentne vrcčice, povezane v knjigo z rubricirano prilogo, v kalcro lahko vpišemo po tekočih številkah in kronologično vse v njej shranjene negative s podatki o motivu, času osvetlitve, kraju snemanja, uporabi rumenice, tvoriva in splošno o vsem, kar bi nas utegnilo kasneje zanimati in nam koristiti pri bodočem snemanju. Še lepši pregled negativov ima amater, ki si napravi od vsakega negativa dobro kopijo, jo opremi s tekočo številko pripadajočega negativa in tako napravljene kopije vloži po vrstnem redu v primeren za-
MATER
bojček. Na la način šc bolj varuje svoje negative pred okvaro, ker mu jih ni reba pri vsakem iskanju premetavali in prijemati. Zadostuje, da poišče, kar potrebuje, med svojimi lepo urejenimi pozitivi. Za morebitne povečave, ki jih jc žc napravil, si zabeleži na hrbtu pozitivov čas osvetlitve, vrslo in gradacijo papirja, razvijalcc, ki ga je uporabil in velikost povečave. S tem si prihrani za poznejše čase ponovno dolgotrajno in zamudno preizkušanje, koliko časa naj osvetli, čc mora napraviti morda zopel enako veliko povečavo. Posrečene povečave spadajo vse v album ali šc bolje v primerno mapo, za negative in pozitivc pa veljaj pravilo, naj bodo shranjeni na suhem in Icmncm hladnem prostoru, čim dalj od kemikalij, ki bi jim utegnile škodovati.
Previsoka toplina kopeli
ni svetločutni plasti nič manj škodljiva kakor premrzle kopeli. Da utegne predrugačili pri razvijanju značaj negativa čisto v nasprotno smer, kakor ga želimo imeti, je znana stvar. Prav rado sc zgodi pa tudi to, da 6c sloj med razvijanjem, uslaljcva-njem ali izpiranjem od podlage odloči in dobesedno »splava po vodi«, ali pa, da se odloči samo ob robovih in neprijetno zgrbanči. To jc sicer manjša nesreča, lahko pa tudi ta uniči vrednost negativa, čc ležijo na robovih važni deli slike. Vzrok je največkrat prevelika razlika v toplini razvijalca, ustaljevalca in vode, previsoka toplina posameznih kopeli, predolgo izpiranje ali pa prevelika količina alkalija v razvijalcu. Obvarujemo se torej tega zla, če pazimo zlasti na to, da ni razvijalcc pretopel in da imaio vse kopeli enako toplino, kar napravimo tako, da položimo razvi-
jalno in ustaljevalno skodclo v posodo z mrzlo vodo. Lahko pa sc okoristimo tudi z lastnostjo nekaterih razvijalcev, ki plast med razvijanjem nekoliko utrdijo in jo napravijo s lem nekoliko nc-občulljivejšo za toplotne izpremembe in razlike. Seveda moramo izbirati pri leni med takšnimi razvijalci, ki so uporabni tudi po svojih splošnih raz-vijalnih lastnostih. Med te spada zlasti pirokalelii-nov razvijalec, ki je najuporabnejši v Windische-vem predpisu. V lem razvijalcu smemo razvijati brez škode tudi preko pol ure. Ker obvlada silno obsežne svetlobne kontraste, ki so v poletju gotovo največji, je ludi s tega stališča v poletnem času najbolj priporočljiv, Nastavimo ga v dveh raztopinah:
Raztopina A: 100 ccm dest. ali prekuhane vode 8 g pirokalchina.
Raztopina B: 100 ccm vode
lOg jedkega natrona.
Za uporabo zmešamo: 200 ccm vode
10 g krist, sode 1 ccm raztopine A .(odmeriti do kapljice točno!)
ali pa: 21X1 ccm vode
5 ccm raztopine A 5 ccm raztopine B.
Lahko napravimo pa tudi tako, da vključimo med razvijanje in ustaljevanje vsaj za 5 minul utr-jcvalno kopel, ki jo napravimo iz vode in galuna v razmerju 1:20 ali pa iz vode in formalina v istem razmerju. Galun oddamo lahko ludi ustaljevalni kopeli in vmesno ulrjevalno kopel izpustimo. Takšno kopel nastavimo po sledečem predpisu:
lOOOccm vode
250 g fiksirnega nalrona krist.
30 g kalijevega metablsulfila 5 g galuna.
Upoštevali jc pa, da ustaljujc uslaljevalec z galunom precci počasneje kakor brez galuna. Čas Ufclaljevanja jc vsled lega primerno podaljšati.
Opisani okvari so podvržene plošče mnogo bolj kakor filmi.
Protisvetlobni senčnih i
so vidni največ v izložbenih oknih fototrgovin, prav redko pa v rokah foloamalcrjcv in na njihovih kamerah, kadar se ukvarjajo s prolisvellob-nimi posnetki. Pred leti so bili ti senčniki res zelo nerodni in nepriročni in jc morda to dejslvo odvračalo marsikoga, da si ga ni nabavil. Sedaj izdeluje industrija prav priročne zložljive senčnike, ki ga vlakncmo lahko v žep in nam ne dela več neprilike kakor žepni rubec. V tem o/iru torej ni več zadrzka, da si ga ne bi nabavili, zlasli z ozirom na njegovo važno vlogo, ki jo ima pri proli-svetlobnih posnetkih. Pri takšnih posnetkih vpade namreč na objektiv dircklna sončna svetloba, ki povzroči v notranjosti objektiva odseve in s lem zamrenjenje negatva v celoti ali samo deloma. Negativ je s tem popolnoma pokvarjen. V prejšnjih časih so bili vgrajeni objektivi v daljši nastavek, kakor ga imajo še danes na primer objektivi pri kinokamerah. Ta nastavek je imel takrat islo nalogo, kakor jo imajo na modernih kamerah, ki leh nastavkov nimajo, protisvetlobni senčniki: da za-branijo vpad direktne sončne svetlobe na objekliv in s lem zamrenjenje negativa. Čc delamo s stojalom, zaslonimo lahko objektiv precej učinkovito tudi z roko, klobukom ali črnim papirjem, pri snemanju z roko pa jc to nemogoče ter je v takšnem slučaju protisvetlobni 6enčnik neobhodno potreben. Ker zadrži ludi od strani vpadajoče svetlobne žarke, ležeče blizu optične osi, in pri posnetkih vode in snega tudi od spodaj rcflcktiranc žarke, so negativi izredno čisli in popolnoma nezamre-nicni.
T E
Navdušen sprejem naših telovadcev - zmagovalcev v Franciji
lnglclSUl. "il J( llilld /.UIUfcU»an.w,l I1IUV i j	#.v.,i,
ii vse premore, /lasti ljubezen do naše mlade »rganizucije. Po letih burje in viharjev, oči-
Ljubljana, 23. julija.
\ soboto zvečer jc bil topel sprejem naših treh zmagovitih tekmovalcev /.FO. ki so se vrnili i/ Franci je, iz Bloisa, kjer so nad \ sc uspešno zastopali barve naše drža\e in ime svoje organizacije.
Ob prihodu vlaka / Rakega, to jc ob 7.05, se je nabralo pred kolodvorom ogromno mladine. Postrojene so bile močne čete fantov v krojih, deklet \ s \ o j i h krojili, mladenk, mladcev, naraščaj nikov in naraščajnic. Na peron sam pa je prikorakla častna četa fantov pod vodstvom g. Peršuha in vodstvo dekliških krožkov Na kolodvoru so bili v imenu /.FO ravnatelj dr. Capuder, duhovni vodja ZI'0 in VDk. dr Žerjav ter drugi odborniki.
Ko jc privozil \lak z našimi zmagovalci, so jih navzoči navdušeno pozdravili, godba z Rakovnika pu je zaigrala fantovsko pesem. Ko so naši zmagovalci i/stopili, jih jc obsul dež cvetja. Fantje so i' -1 i nn prsih pripete jugoslovanske tribarvnice ki so jih tako častno zastopali v Franciji, inž. Nefiina pa je imel v rokah veliko in / zlatom obrobljeno jugoslovansko /ustavo, s katero so naši fantje nastopili pri tekmah v Franciji. Vihar navdušenja, pozdravov in prisrčnega stiskanja rok je bil dokaz, kako je naša mladina dobro razumela zmago naših tekmovalcev.
Po Masarvkovi, Miklošičevi cesti in po Frančiškanski ulici se je pomikal sprevod fantov in deklet. V sprevodu so korakale zelo številne čete naših fantov v krojili, dekleta, mladci in mladenke ter naša mladina v civilu. Dve godbi. rako\nišku in \ ir anska sta igrali koračnice. Igrala je tudi fantovska fanfara. I/ Spali rja je na llvuleta. Varšku in Janeža deževalo cvetje in povsod, koder so korakali naši fantje, so ijudje navdušeno vzklikali. Mladenke in mladci so pred vhodom v frančiškansko dvorano stvorih časten špalir, za katerim so stalo trume druge naše mladine. Ginljivi so bili prizori, ko so mladenko in dekleta izročale zmagovalcem krasne šopke in cvetlico. Dvorana se je takoj napolnila, mnogim pa jc bilo žal, da v dvorano niso mogli, ker sc je siccr prostorna frančiškanska dvorana izkazala za premajhno. Častna mesta so /usedli: zastopnik banske uprave. prosvetni načelnik prof. dr. Sušni k, zastopnik mestne občine in obolelega mestnega župana obč. svetnik direktor Josi.p Osa na z gospo, duhovni svetnik mladinskih organizacij, kanonik dr. Žerjav tor odborniki mladinske orj, li/ucije.
ko so se pojavili naši tekmovalci in in/. Norima na odru. jih jc pozdravil en sam vzklik naše mladine, ki se je dobesedno gnetla v dvorani in na balkonih. Naša mladina je vzklikala pokrovitelju mladinskega tabora, kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu. dr. Stojadinoviču, ilr. Korošcu, slovenskim fantom in dekletom in zmagoslavnim tekmovalcem.
Slavnostni uvodni nagovor zmagovalcem jc imel predsednik ZFO d r. C a p u d c r , ki jc naglašal. da je dala zmagovalcem moč ljubezen, ki
organizacije.	.	.
ščena v ognju preizkušnje, jc naša mladina vzletela kot ptič feniks in je ra/prostrla svoja krila nad slovensko ia jugoslovansko zemljo. V francoskem narodu jo naša mladina videla velikega glasnika svobode. Naši zmagovalci so dvignili ponosno našo zastavo, ki so jo poljubljali naši plemeniti in zvesti zavezniki. Naj žive naši zmagovalci, živela ZFO, živela Jugoslavija in nje najvišji predstavnik, pokrovitelj našega tabora, naš mladi kralj Peter II !
Vsa dvorana jc i/bruhnila v viharne vzklike kralju in kraljevski rodbini, godba pa jc zaigrala državno himno.
Nato je govoril viharno pozdravljen tukajšnji Traucoski konzul g. Rcmcrand, ki jc izvajal:
Govor francoskega konzula
Srečen sem, da vam morem izreči čestitke na vaših tako izrednih uspehih, ki ste jih dosegli na mirovnem mednarodnem turnirju v Blois. Zlata kolajna, dve prvi nagradi in še ena nagrada, to so trofeje, s katcimi ste ovenčali plemenite barve vašega prapora. Ti sijajni uspehi so dokaz vaše športne vrednosti in so tudi krasna poroštva za uspehe, ki jih boste dosegli še v bodočnosti. Vedel sem točno, da bo sprejem, ki ga boste doživeli v Franciji, takšen, kol sem pričakoval, da naj bo in kot ga moji rojaki vedno pripravljajo svojim prijateljem. Ponosen sem, da slišim potrdilo o tem iz vaših ust in prav gotovo bom o tem obvestil g.
Mariborski drobiž
Maribor, 24. julija.
27. julija sc cene kruhn znižajo. V restavraciji Emeršič je bil danes sestanek delegatov združenj pekovskih obrti v dravski banovini, na katerem je bila predložena kalkulacija za peko kruha. Cene po tej kalkulaciji bi znašale: črni kruh 5.17, beli kruh 5.05 din za kilogram. Ker s ponedeljkom ljubljanski peki znižajo ceno kruhu in sicer za bol kruh na 4.H0, pol beli 0.30, črni 4.'20 din, je mariborsko združenje sklenilo, da od srede, dne 27. t. m., zniža cene kruhu po ljubljanski tarifi. Prodajali liodo bol kruli v teži 83 dkg za 4 din, pol boli v toži 03 dkg za 4 in črni v teži 95 dkg za 4 din. Te cene veljajo d onadaljnega.
Nova maša v Mariboru. Danes jo v baziliki Matere Milosti daroval svojo prvo sveto mašo Mariborčan g. Janez Ko ros, sin marljivega ključavničarja državnih železnic. 0. novomašniku jo pridigoval stolni dekan g. dr. F. Cukala.
V sami srajci je bežal pred sorodniki. V velikem strahu so bili v noči od sobote na nedeljo stanovalci vasi Vodole v Košakih. Od hiše, v kateri stanuje Špringer Mihael, je prihajal strahovit krik in vik, lomila so so vrata in okna, nazadnje pa so videli skupino ljudi, pred katero je Špriiiger bežal v sami srajci, dokler ga niso zasledovalci dohiteli ler ga s koli pobili na tla. K Špringerju so namreč prišli njegovi trije svaki z ženami, ki so |>od oknom kričali, potem so mu razbili okna s cvetličnimi lonci, katere so metali v 'stanovanje, nazadnje pa so s sekiro vlomili vrata. Špringer je tedaj pobegnil v sami srajci iz hiše ,njegova žena pa se je skrila na podstrešje. Springerja so napadalci v vinogradu dohiteli ler s koli pobili. Dobil jo lako poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. V ozadju napada je baje borba za dediščino.
predsednika Paul-Boncourja, na katerega povabilo sle se ljubeznivo odzvali in katerega neutrudljivo delovanje za razširjenje naših prijateljstev v inozemstvu imam čast pri tej priložnosti pozdraviti z globokim spoštovanjem. Pričakujem, da bo spomin na dneve, ki ste jih doživeli v Blois, ostal zapisan globoko v vaših srcih, nc samo kot spomin na praznike, kjer ste pokazali svojo športno veljavo, ampak posebno kot dokaz globoke ljubezni, ki veže naši domovini in ki jo oba naša naroda ob vsaki okolnosti znata tako toplo prikazati in potrditi.
S tem upanjem kličem iz globine svojega srca: Naj žive jugoslovanski telovadci! Naj živi Jugoslavija!
Rukovniška godba jo nato /aigralu marse-Ijezo, ki jo jc pela hkrati vsa dvorana. Potem je govoril zastopnik banske uprave, načelnik prof. dr. Suš n i k, ki jc izrazil hvaležnost do-
movine fantom, da so tako častno zastopali naše linrve in naše slovensko ime v Franciji.
Inž Ncrima je obširno poročal o potovanju, nastopu in uspehih naših tekmovalcev. Glavno vsebino njegovih navedb sta priobčila že nedeljski »Slovenec« in sobotni »Slovenski dom«. I/ teli poroči! je razvidno, s kakšnim gostoljubjem so francoski telovadci sprejeli naše tekmovalce in kako visoko počaščena je bila jugoslovanska zastava.
Manifeslativni sprejem jc nato zaključil dr. Capuder, godba pa je zaigrala fantovsko himno, ki jo je vsa dvorana prepevala.
Oder frančiškanske dvorane je bil za sprejem okrašen / jugoslovanskimi državnimi in francoskimi tribarvnicami. Na odru so bili s svojimi prapori zastovonoše ZFO, prosvete Ljubljana mesto in fantovskega odseka na Viču.
Ko so naši zmagovalci odhajali iz frančiškanske dvorane na Ilvaletov doni. so sc manifestacije ponovile. Frančiškanska ulica in Miklošičeva cesta je bila polna navdušene mladine, ki je vzklikala in obsipala slovenske zmugo-valce s cvetjem.
(V nedeljskem »Slovencu« smo morali zaradi pozne ure priobčiti lo kratko poročilo o tej ponovni veličastni manifestaciji ljubljanske katoliške mladine. Op. ur.)
Afedel/sfci šport
Ljubljana s Majstor s mora 3 :3
Ljubljana, 24. julija.
Soparno poletno popoldne je večino ljudi speljalo k Savi Na igrišču SK Ljubljane se je zbralo približno 700 gledalcev, ki so bili priče mlačni predtekmi, v kateri je Ljubljana 11 premagala Mars z rezultatom 5:2. Golo so zabili Cankar enega, Ilassl dva, Čebohin dva za Ljubljano, za Mars pa desno krilo in centerfor. Ljubljana je imela ves čas precejšnjo terensko premoč.
Ob 17.45 so nastopili Majstori s mora«. Klub jo na drugem mestu v splitski podzvezi. SK Split jo bi! prvak, ker jc v odločilni tekmi igral 0:0 z »Majstori-. S Hajdukom se moštvo Luko Kaliteme še ni pomerilo. Pre dteduom dni je Majstor«' premagal SK Splil z rezultatom 3:2, pred tremi tedni pa z 2:1. Nobenega dvoma ni, da je »Majstor zdaj za Hajdukom najboljši s|i!itski klub. Klub gleda v rožnato bodočnost, njegovo članstvo ne-prestano narašča, zdaj ga jo že več kot Hajdu-isovega. S takim ambicioznim in sposobnim moštvom sr' je danes Ljubljana jiomorila.
Tekma je bila ves čas strogo prijateljska. Pozna se |>resneto. kadar Ljubljana igra za prvenstvo in kadar igra prijateljsko tekmo: tudi v prijateljski tekmi je nmogo tekanja iu pehanja, manjka pa odločilno: duh, volja in zagrizena odločnost. Ljubljana jo danes igrala mehko in medlo.
»Majstor s mora« je požrtvovalno in hitro moštvo, ki ima tudi precej tehničnega znanja. Goji urno, rahlo italijansko vplivano kombinacij-sko igro prenosov in preprostega, racionalnega tor odločnega vdiranja v nasprotnikov šestnajsteroe. Močni fantje, ki imajo odlično kondicijo, se znajo tiroz treme borili: ni dvorna, da bodo v bodoči sezoni igrali še lepo vlogo v prvenstvu: ni dvakrat reči, da ne bi v kvalifikacijskih tekmah za vstop v ligo prihodnje leto šo imeii veliko besedo. Šlirjo izrazito dobri igralri so v moštvu: golman Hajek, contcrfor Dvornik, desno krilo Simonelli in levi half Radovnikovič (dasi mu je strgal skoro redno korenček spretni Hataj). Branilca sta talentirana (zlasti Kragič), nimata pa še rutine, pa se ludi zdi, da imata slabšo reakcijo.
Ljubljana je igrala — nc pretiravamo — šibko po precejšnji zaslugi svojega centerhalfa. Sercer je je to meslo zavzemal lc iz zadrege. Nasprotnemu triu ni bil velika ovira, tako da je v sredi zevala velika praznina, po kateri so Spličani lahko nemoteno prodirali celo kljub temu, da je njihov trio v polju igral dokaj raztrgano. Sercer ne spada na to mesto — stvar jc postala že več ko očividna. Je simpatičen in požrtvovalen igralec, ki pa sc bo moraj še prav temeljito izšolati. Moštvo Ljubljane
Prvenstvo poedincev Maribora v lahki atletiki za leto 1938
Maribor, 24. julija.
V petek, včeraj in danes je bilo prvenstvo Maribora v lahki atletiki za posameznike. Tekmovanje je organiziral SK Železničar. Organizacija je bila vzorna. Poteklo je v najlepšem redu brez vsakega protesta.
Doseženih je bilo več novih mariborskih rekordov z odličnimi rezultati. Predvsem se je izkazal mladi Lončarič od Maratona. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Tek 800 m: Muraus (Ž) 2:07. Ledinek (Ž) 2:09, Štrucl (Ml) 2:17.
Tek 5000 m: Stojnšek (Mt) 16,56:1, Marchel (Ml) 17,10:3
Krepfl (Mt) 17,18. Krogla: Hlade (Ž) 12.65, nov mariborski rekordi, Gre-
gorovič (Ž) 11.67, Lužar (Mt) 11.45. Skok v višino: Kolarič (Mt) 165, Jeglič (Rapid) 165, Orossi (Rapid) 165. - Mladi Kolarič obeta mnogo. Tek 100 m: Les (Rapid) 12, Starašma (Ž) 12.2, Skok (Ž) 12.3.
Kladivo: Gujznik (Ž) 34.55, Sraerdcl (Maraton) 32.82,
Hlade (2) 31.10. Triskok: Lončarič (Mt) 12.64 (nov mariborski rekordi),
Kleut (Ž) 12.09, France (Mt) 11.74. Tek 400 m: Muraus (Ž) 55, Ledinek (Ž) 57.2, Košir
(Maraton) 57.4. Tek 110, zapreke: Lužar (Mt) 19.4, Kranjčič z 20.2 in Lončarič z 18.3 diskvalilicirana (novi mariborski rekordi).
Disk: Radič (Rapid) 35,38, Lužar (Mt) 33.27, Grego-
rovič (Ž) 33.04. Palica: Orossi (Rapid) 330, Radič (Rapid) 330, Smerdcl
(Maraton) 320. Tek 1500 m: Kramer (Rapid) 4.22:2 (nov mariborski rekordi), Stojnšek (Maraton) 4.30:6, Rottner (Železničar) 4.36:2. Kopje: Gregorovič (Ž) 45.36, Davidovič (Ž) 41.06, Verbošt (Mt) 40.73. Tek 200 m: Les (Rapid) 24.6, Skok (Ž) 24.7, Kolari
(Maraton) 25.1. Tek 10.000 m: Zupan (Ž) 36.54, Marhel (Mt) 37.56:4,
Krepfl (Mt) 38.9. Skok v daljavo: Lončarič 651 (644, 650), nov mariborski rekord, Smcrdel (Mt) 580, Lužar (Mt) 579. Štaieta 4X100: Maraton (Lončarič, Vidic, France Kolarič) 47, Rapid 47.9, Železničar 48.5. Maraton je dosegel na tem tekmovanju 6 prvih, 6 drugih in 9 tretjih mest. Železničar 6 prvih, 7 drugih in 5 tretjih mest. Rapid 5 prvih, 3 druge in eno tretje mesto. Ako računamo prvo mesto s 5, drugo mesto s tremi in tretje mesto z eno točko, je Maraton dosegel
je danes imelo le dve dokaj svetli točki: premetenega tehničarja Rataja, izredno bogatega na idejah (ali kaj, ko njegovih zamisli nihče v triu ni pravočasno razumeval) — ter prizadevnega Legata, ki bo počasi zc|o uporabna moč. Sicer pa je večina Ljubljančanov danes imela svoj slabi dan: šibak je bil Pupo, ki je menda res doma samo na mestu centerhalfa, priden, toda neodločen jc bi! Pcpčck, zelo iz forme jc Erber, ki sc je povrh šc začel nekaj igračkati. Danes je v napadu na vsak način manjkal Vovk, ki se menda še edini nekoliko (razen Cankarja) spozna v gneči. Poleg drugega je napad forsira! mnogo previsoko igro in pred golom od sile kombiniral. Zvezi sla ostajali zadaj, saj sta se morali truditi ob krajih, namesto centerhalfa — tudi ne s polnim uspehom. Od hal-lov je bil boljši Klemene kot Bonccli, prccej pod običajno »dajatvijo «pa je bil Vodišek. Konec krajev: Tudi obramba ni bila taka, kakršne bi si želeli, ko razmišljujemo, da je peti avgust že presneto blizu. Moštvi sta nastopili takole:
Majstor s mora: Hajek, Kragič V.- Dvornik A. Majič-Pelain-Radovanovič, Simonelli-Pragat-Dvor-nik J. Jakša-Jelačič.
Ljubljana: Logar, Žitnik-Bertoncelj St. Vodi-šek-Sercer-Boncelj (Klemene), Rataj-Pupo-Legat (Pepček)-Pepček (Legatj-Erbcr.
Potek: Sprva so napadali »Majstori«. Ze v 8 minuti je Dvornik na Bagatov predložek postavil 1:0 za Majstora. Ljubljana si jc nato opomogla — dasi je igrala do konca igre raztrgano — ter jc imela doslej do kraja iniciialivo, čeprav so bili »Majstorjevi« pobegi in prodori nevarnejši. V 14. minuti je dobil od Vodiška žogo Rataj, ki jc z lepim strelom izenačil 1:1 V 22. minuti je Dvornik J. spet poslal žogo pod Logarjem mržo 2:1. V 36. minuti je Rataj da'. Pupotu, ta pa Pepčku, ki jc lepo izenačil 2:2 V 39. minuti jc Simonelli lepo ušel Stanku Bertonclju, centriral in že je Jelačič povzpel na 3:2. V drugem polčasu je Ljubljana povsem dominirala na terenu (kljub slabi igri in neštevilnim kikserjem). Do 33. minute pa ni hotelo biti v rezultatu nobenih spremeb. Šele v 33. minuti je Legat dal pred gol lepo žogo, ki jo je Pupo krasno prestregel in izenačil 3:3. Kljub naporom jc ostalo pri neodločenem rezultatu.
Ljubljana bo morala proti Grazer Sportklubu zaigrati drugače — predvsem pa bo morala dokončno urediti vprašanje centerhalfa. Zdi se nam, da bo najbolj v redu Pupo.
Sodil je prav dobro, čeprav navidez nekoliko prizanesljivo, g. Vrhovnik.
62 točk, Železničar 57 točk, Rapid 38 točk. Maraton je od lanskega leta s tretjega mesta skočil na prvo mesto.
Subotica: SK Železničar 3:2 (1:2)
Maribor, 24. julija.
SK Železničar je danes otvoril jesensko nogometno sezono in je povabil v goste odlične goste SK iz Subotice. Pri tej igri se je prvič izvajala uredba o ukinjenju davka na športne prireditve, tako, da pri
tekmi ni bilo več finančnih organov. Gostje so opravičili svoj dohri sloves in predvajali igro, ki jo lahko povsod in vedno z uspehom pokažejo. Domače moštvo ni bilo vigrano, najslabša pa je bila napadalna vrsta, Sodil je g, Nemec v splošnem dobro.
Tenis
Maribor, 34. julija.
V	tekmovanju za državno prvenstvo klubov v tenisu se je odigrala danes v Mariboru na stadionu teniška tekma med SK Mariborom in SK Železničarjem. Končala je z rezultatom 6:1 za Maribor. S to zmago si je Maribor priboril pravico nadaljnega tekmovanja in se bo srečal z SK Rapidom.
Posamezni rezultati so naslednji: Albaneže, Maribor : Kopič, Železničar 6:0, 6:1 Tončič, Maribor : Vamjiel, Železničar 7:5, 8.6 Pavlin, Maribor : Gregorčič, Železničar 6:0, 7:5 Korenčan, Maribor : Vodušck, Železn. 6:2, 6:2 Voglar, Maribor : Boričev, Železničar 6:4, 8:6 Gospodje ,v dvoje: Albaneže, Tončič, M : Gregorčič, Kopič, Ž 6:2, 6:2 Mazi, Vampe!, Ž : Pavlin, Korenčan, M 4:6, 8:6 v. o.
Celjski šport
TENIS
SK AtletikhSK Celje 4:1.
SK Celje je v prvi tekmi za državno teniško prvenstvo izgubil proti SK Atletikom. Opazili smo, da so za SK Atletiki nastopili samo mladi igralci, dočim jih SK Celje ni utegnilo zbrali. Igralci Atletikov so pokazali lepo igro, zlasti F^abijan, ki mu pa manjka živcev in turnirske rutine, zaradi česar jc moral predati igro boljšemu Oblaku s 5:7, 6:2, 4:6. Lepo igra tudi Rakusch, ki je premagal dr. Iviča s 6:1, 6:2. Ostali rezultati so: Stcinbeck-Gabcrc 6:0, 7:5. Milutinovič-Hrcn 6:3, 7:5. Double Fabijan-Rakusch:Toplak-Gaberc 6-4, 7:5.
Olimpijski peteroboj.
Danes dopoldne je bilo na Glaziji tekmovanje v olimpijskem peteroboju, ki ga je priredilo SK Celje. Tekmovalo je 6 seniorjev in 10 juniorjev, in sicer od SK Celja, Primorja in Olimpa izven konkurence.
Doseženi so bili sledeči rezultati: Skok v daljavo: 1. Urbančič (Primorje) 6.20, 2. Cesaršek (Primorje) 6.17.
Met kopja: 1. Mitrovič (Olimp) 39.20, 2. Ur-bančič 34.07.
Tek na 200 mm: 1. Pleteršek (Primorje) 23.8, 2, Urbančič 24.2.
Met diska: 1. Stavbe (Celje) 31.56, 2. Tckalčič (Olimp) 30.97.
Teli na 1500 m: 1. Šostcr (Jugoslavija) 4.33, 2. Pleteršek (Primorje) 5.02.
V	peteroboju so dosegli: 1. Pleteršek (Prim.) 2363 točk, 2. Stavbe 2030 točk, 3. Urbančič 2027 točk (brez teka na 1500 m, kjer mu je pri prvi rundi počila žila v gležnju ter je moral odstopiti), 4. Tekalčič (Olimp) 1998 točk.
Skok v daljavo: Juniorji B: 1. Vcble (Celje) 4,36, 2. Koperč 4.61. Juniorji C: 1. Hojak 5.59, 2. Deržek 5.48.
Met kopja: Juniorji B: 1. Vcble 29.06, 2. Kopač (Celje) 25.95. — Juniorji C: 1. Hojak (Celje) 33.69, 2. Ferenčak (Ce'.jc) 33.48.
Tek na 200 m: Juniorji B: 1. Vcble 28.02, 2. Kopač 30. Juniorji C: 1. Hojak 25.02, 2. Dciržek 26.02.
Met diska: Juniorji B: 1. Veble 30.98, 2. Kopač 25.71. Juniorji C:l. Ferenčak 31.65, 2. Deržek 31.26.
Tek na 1000 m: Juniorji B: 1. Kopač 3.30, 2. Veble 3.38. Juniorji C: 1. Katič 3.08, 2. Sodržnik 3.12.3.
V	peteroboju so dosegli: Juniorji B: 1. Veble 1583 točk, 2. Kopač 1426. Juniorji C: 1. Hojak 2180 točk, 2. Katič 1904 točke, 3. Deržek 1898 točk. Točke so bile računane po finski tabeli.
SK Celje:Policijski SK Zagreb 6:2 (5:2).
Sodil jc zelo površno sodnik Reinj>rclit iz Celja.
★
Belgrad, 24. julija, m. Danes je bil tu občni zbor belgrajske nogometne podzveze. Po precej burni debati je bil spet izvoljen za predsednika dr. Jovan Spasojevič. Sprejet je bil predlog, da podzveza razdeli 30.000 din nižjerazrednim klubom, ki imajo svoja igrišča.
Belgrad, 24. julija, m. Nogometna igra Jugoslavija in Hašk se je končala s 4:2 (2:2).
Zagreb, 24. julija, b. Danes je bila v Zagrebu prva ženska nogometna tekma. Nastopil je češkoslovaški ženski nogometni klub iz Brna proti ženski nogometni sekciji Hrvatskega športnega kluba v Zagrebu. Tekma je bila na sokolskem stadionu kralja Aleksandra I., katere se je udeležilo rekordno število občinstvo, okoli 12.000 ljudi. Tekma sc jc končala z rezultatom 1:0 (1:0) za Zagreb.
Budimpešta, 24. julija, b. Odbor, ki vodi nogometne tekme za srednjeevropski pokal, jc razpravljal o sporu na tekmi Hašk : Kladno v Zagrebu in kaznoval Hašk z denarno globo 100 din.
Po volji Vsemogočnega jc dotrpel naš skrbni oče, stori oče, tast in brat, gospod
Ivan Resman
posestnik, bivši dolgoletni župan itd. na Gorici pri Radovljici
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 26. julija 1938, z odhodom ob 10 iz hiše žalosti in ga bomo položili k večnemu počitku na farno pokopališče v Mošnjah oh pol 11.
Na Gorici, dne 24. julija 1938.
Žalujoči otroci: FRANC, JOŽE, sinova: IVANKA, MINKA, ANA in KRISTA, hčere; ter ostalo sorodstvo.