Poštnina plaeana s eotovint Leto LXXII., št. 62 Ljubljana, četrtek 16. marca 1939 SLOVENSKI Ni isumju «.>.!k duri popoldne izvzemSi nedelje in praznike — Inseiatl do 80 petit visi a Oin z do 100 vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrat A Din 3. večji inseratl petit vi sla Um 4 Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod« veiui mesečno v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25. - Rokopisi at oe vračajo. Kancelar Hitler na Hradčanih Nemška okupacija češke in Moravske končana General Braitchitsch prevzel vso oblast na češkem in Moravskem — Konrad Henlein komisar za civilne zadeve na češkem, Bi! rekel pa na Moravskem PRAGA, 16 marca i. Kancelar Hitler je prispe! snoči ob 19.15 v spremstvu generalnega štaba v Prago. Odšel ie na zgodovinske Hradčane, kjer so takoj po njegovem prihodu razobesili njegovo standarto. Kancelar Hitler je prenočil na Hradčanih. V spremstvu Hitlerja so bili generala Brauchitsch in Keitel ter zunanii minister Ribbentrop Med potjo od Češke Lipe do Prage so imeli velike težave zaradi silnega snežnega viharja. K incelar Hitler se je nastani) na Hradčanih v prostorih prezidentstva republike. Zvečer je bila generalu Brauchitschu poverjena najvišja izvršna oblast v češki in moravski deželi. Civilno oblast je prevzem okrožni vodja Konrad Henlein. na Moravskem pa dosedanji vladni komisar na Dunaju in okrožni vodja Burkel. Glavni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je naslovil na prebivalstvo naslednji proglas: Po volji Fiihrerja in vrhovnega komandanta so nemške Čete prispele v deželo, da vzdržujejo mir in red in da vzpostavijo varnost ter zaščitijo prebivalstvo Vsa oblast je prenesena name. Ves upravni aparat naj posluje naprej. Isto velja za policijo in železničarje. Gospodarsko življenje naj se razvija normalno naprej. Vsak naj ostane na svojem mestu in naj nadaljuje delo. Ce bo kdo izostal od dela, se bo to smatralo za sabotažo. Odredbam nemških vojaških oblasti se je treba brezpogojno pokoriti. Vsak naj izpolnjuje ukaze, ki so v korist posameznika in celote! PRAGA. 16. marca A A (Štefani): Od pretekle noči vihra s Hradčanov zastavu kanrelarja Hitlerja. Hitler bo sprejel dr. Hacho in Chvalkovskega. Italijanski poslanik v Pragi je snoči ob 23 prišel na Hradčane v avdijenco k voditelju rajha Pri tej priložnosti se je poslanik dolgo in prisrčno razgo-varjal z zunanjim ministrom ttabbentropom. Kancelar Hitler je danes izdal proglas na Češki narod. Zvedelo se je, da se bo Hitler danes odpeljal iz Prage Ministrski svet se je na svoji snočn ji seji omejil na to, da je proučil nekatera nujna vprašanja, ki so v zvezi z novim političnim obrazom češke dežele po berlinskem sklepu, na ponovno sejo pa se bo sestal danes. BERLIN, 16 marca. AA. Zvedelo se je, da bo Hitler danes zapustil Prago in obiskal nemške čete na vzhodne na Češkem in Moravskem. General Gajda imenovan vodjo češkega naroda lo samo iz parad. Popolna edinost in odločnost sta potrebni za vse stvari, ki iih bomo v bodoče skupaj preživljali. Zahtevam mir in red, ki sta v sedanjem času posebno potrebna. Ustanovili smo deloven odbor iz ljudi nacionalnega prepričanja, ki veljajo kot zastopniki vseh slojev naroda. družba »Roval Dutcb Air Line« danes nadaljevala svojo službo na letalski progi med Londonom in Dunajem čez Rotterdam Vse druge britanske stalne zveze s srednjo Ewnpo md ukinjene«. Pariz, 16. marca i. Letalski promet na p-ogi Pariz—Praga—Bukarešta je bil ukinjen. Za koliko časa. ni znano. LONDON, 16. marca. AA. (DNB). »DaLy Mail« poroča iz Prage, da sta general Syrovy in dosedanji lotranjl minister Fišer na povabilo britanske vlade odootovala v London. Tudi drugi listi pišejo, da so bili Syrovy, Fiser in Beran med tistimi enajstimi skrivnostnimi osebami, ki so z letalom odpotovale iz Prage v London. »Dailv Telegraph« poroča da so med navedenimi osebnostmi tudi nekateri visoki funkcionarji Skodovih tovarn. Spopadi v Podkarpatju PRAGA. 16 marca General Gajda je bil imenovan za vodjo češkega naroda. Novi »vodja češkega naroda« general Gaida je izdal na narod proglas, v ka*ererr Dravi med drugim: V današnjih težkih časih vas pozivam k sodelovanju, ki ue bo obstaja- Fohod nemške vojske BRATISLAVA. 16. marca. br. Iz Chusta poročajo, da je general Prhala včeraj popoldne proglasil češko vojsko v Podkarpatski Ukrajini ter ukrajinsko organizacijo Sič za sestavni del nemške armade. Ta proglas je takoj sporočil madžarskim ob7astcm. Madžari se odtlej niso več upali napadati oddelke Češkoslovaške vojske in Siča. Po zadnjih vesteh so se začeli umikati Iz Podkarpatske Ukrajine. BERLN, lo marca. i. Msgr. Vološin ni pobegnil v Runuinijo, kakor *o s* glasile prve vesti, temveč je ostal na svojem mestu in je odklonil zahtevo Madžarov po predaji oblasti. Predlagal je Madžarom pogajanja v Btid;mneštt. Podkarpatska Rusija je mobilizirala tri letnike in je včeraj ie odšlo 2000 vojakov na fronto, da ustavijo prodiranTe Madžarov. S fronte javljajo, da je prišlo do hudih bojev z Madžari. Češke čete, ki so bile v Podkarpatski Rusiji, so bile razorožene. CHUST, 16. marca. c. Včeraj popoldne je parlament Karpatske Ukrajine proglasil samostojnost Karpatske Ukrajine. Predsednik Vološin je ponovno brzojavno zaprosil za pomoč v Berlinu ter poslal posebno delegacijo za pogajanja v Budimpešto. BUDIMPEŠTA, 16. marca, br Po vesteh z Dunaja so Madžari nalete:d v Podkarpatju na mnogo večje težave, kakor so v začetku računali. Tudi Poll-ska in Rumu ni j a sta pričeli opuščati svoje prijateljsko razpoloženje napram Madžarom. Snoči je madžarski generalni štab objavil, da so madžarske Čete v Podkarpatski Ukrajini naletele na večie težave in da «e morajo boriti * snežnimi viharji ter ovirami na cestah. Popoldne se je med madžarsko vojsko in oddelki Siča razvil hud spopad v bližini madžarske meje. BUDIMPEŠTA. 16 marca. w. Po raznih vesteh so madžarske čete na nekaterih krajih že dosegle poljsko mejo Povsod na ukrajinsko-poljski meji so čakale poljske <*ete. ki so madžarske honvede sprejele zelo prisrčno. Zastoj pri zasedanju Podkarpatske Ivusije je nastal edino zaradi tega ker so sedaj češke čete pod vodstvom generala Prhale. General Prhala ie poslal madžarskim četam parlamentarca in ?ah-teval petdnevni rok. da se lahko Čehi umaknejo, madžarski vrhovni poveljnik pa ie to odklonil in zahteval, naj Čehi odlože orožje . BUDIMPEŠTA. 16 marca. A A (T!eu-ter). Več oddelkov madžarskih čet je snoči prispejo v Večer v dolini Tise iij do Cerhala v dolini Borsave. Ponekod so madžarske čete zadele ob upor Čehov Po še nepotrjenih vesteh so se v nekaterih krajih vneli ogorčeni boji med Čehi in Madžari. Vesti o zavzetju Chusta še ni. Na zahtevo češkega generala Probale, naj se da češkim Četam v Karpatski Ukrajini rok 5 dni za odhod, je poveljnik madžarskih čet zahteval, da morajo Čehi takoj odložiti orožje. VARŠAVA 16 marca. AA. fReuter) Na begu pred madžarskimi četami je snoči več manjših čeških oddelkov s 50 četniki prkoračilo poljsko mejo. Polj ske oblasti so jih razorožile. Ruinumja utrjuje mejo Budimpešta, 16. marca w. Rumunski poslanik v Budimpešti je včeraj obvestil predstavnike madžarske vlade, da bo Ru-munija utrdila svojo mejo pri Marmaroš Sigetu, vendar le v svrho obrambe. Chamberiain o dogodkih na češkem in Slovaškem Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ftt. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon 6t. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave- Koccnova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 3. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 FERLIN. 16. marca. i. Pohod nemške vojske in narodno-socialis:ičnih oddelkov na Češko in Moravsko je k jub neugodnemu vremenu, snežnim metežem in poledici naglo napredoval. Čete. ki so prodrle v Moravsko in Sle-zno od dveh strani, so se sestale že včeraj ob 16. V ostale kraje Češke so prispele nemške čete Še v teku dne. Kljub trajno neugodnemu vremenu »r* viharietn. ta bila poleg predsednika g Raika Lederhasa se sodnika okrožnega sodišča Ivan Rrelih in dr Leo Pompe. Obtožnico zastopa sodnik okrožnega sodišča g Julij Fcllaher Za ta proces je prevzel funkcijo državnega tožilca na odredbo ministrstva za pravosodje, ker mu je zadeva znana, kajti pred sedmimi leti, ko je bd Bro dar obsojen, je g. Julij Fellaber fungiral kot državni tožilec. Prvi je bil zaalisfM Luka Volk. ki je visok, plavolas gorenjski fant. Njegov sosed na zatožni klopi Josip Prešeren ima temne lase. Oba sta bita čudovito mirna, oba sta se zagovarjata, kakor se zagovarjajo obtoženci, ki so popolnoma prepričani, da niso krivi. Luka Volk se je bolj spominjal na podrobnosti pred 7 leti v Šenčurju kako* Josip Prešeren. Oba sta odločno zatrdila, da se ne čutita kriva, oba -ta ponovno izjavila, da sta pred sedmimi leti izpovedala Hamu resnico in nic drugega kot resnico Kax sta videla in silišala v Šenčurju, to sta povedala, ker nista imela prav nobenega interesa koga po krivem obremeniti. Zastopnik zasebnega udeleženca poslanca Janeza Brodarja dr Votšič je takoj v začetku vprašal Volka, ali ni bil v Kazi-ni takrat pred sedmimi leti pred zat-Pšanjem na sodni ji. Vsi smo vedeli, kam pes taco moli, samo Volk tega ni vedel Prav debelo je giedaJ in vprašal, kaj je Kazina. Se nikoli ni bil v Kazini. Predsedniku je, ka kor da bi potožil, rekel, da ne razume, kaj hoče dir. Voršič prav za prav od njega. Pred-scdniic mu je predoči I. kaj hoče dr. Vošič. Volk je odločno zanka!, da bi bil v Kazini, preden so ga na sodišču zašli "ali. S tem je bila zadeva s Kazino končana, O Kazini se potem ni več govorilo. Josip Prešeren se na podrobnosti ni spominjal. Sedem let je že od tega, ko je priča1 in povedal, kar je videl in slišal Ni se morda motil, ker je pazil na B'odarja. Očitali so mu. da je glede kolesa, ki so mu ga demonstranti razbili v Šenčurju, po krivem pričal. Prešeren ;e odeovoiil, da te zadeve s kolesom ne >maira za knvo pričevanje. Res je. da so ga demonstranti pretepli in res je, da so mu kolo razbili, res je pa tudi. da je pred sodiščem izjavi I. da |e dal za kolo 1500 din, v resnici je pa dal samo 1000 din. Zarad; tega je bil obsojen Obsojen je bil tudi že. ker se je pretepal Gorenjski tantje so znani pretepači, rudi Prešernu ni mogoče očitati, da je nagnjen h krivemu pričevanju, ker je bil že obsojen zaradi pretepov. Nihče mi pa ne more očitati, je izjavil Prešeren, da sem koga kdaj po krivem obremenil. Vse priče, ki so jih po sedmih letih zbrali proti meni, ne govore resnice, se je Prešeren zagovajal Ce me bo pa sodišče zopet čez sodem let vprašalo, ali 6em resnico govoril pred sodiščem za zaščito države v Beogradu, ne bom mogel drugače odgovoriti kakor danes, da sem govoril resnico in slišal besede, katere je zavpil Brodar takrat \ Šenčurju, poten ko so orožniki streljali proti demonstrantom. Prešeren je odločno zavrnil tudi vse druge proti njemu njemu zbrane očitke, na primer tega. da je hotel podkupiti Volka, da bi Volk njemu v dobro pričal itd To so vse »fungeraeije«! je izjavil Prešeren. Smejali smo se, ker nismo takoj vedeli, kaj so fungeracije Prešeren ie hotel najbrže reči. da je vse. kar so zbrali proti njemu, da bi ga obsodili zaradi krivega pričevanja, fingirano. Predsednik: Pa bi vendar kdo drugi še. ki je bil blizu Brodarja, moral slišati Bro-darjev vzklik! Prešeren: Vrana vrani ne izkljuje ocil Predsednik: Priče pravijo tudi. da radi pijete in da ni dati dosti na vaše besede. Prešeren: Jaz govorim vedno resnico Nihče mi ne more dokazati, da sem se kd3j zlagal Ce bi bil d mes na drugi strani, bi bil najboljši človek na svetu. Nato le Prešeren nekoliko bolj podrobno opisal, kako so ga demonstranti v Šenčurju pretepli. Sf>dnik dr Pompe: Zdaj se vam pa spo- min vrača. Morda pa zdaj veste, ali je Brodar izrekel tiste besede pred streljanjem ali po njem. Prešeren: Visoko sodišče, kako so me pretepli si bom zapomnil za vse življenje, četudi bom 100 let živel. Po kratkem odmoru je sodišče začelo zasliševati priče. Trinajst prič je prišlo v dvorano, predsednik jih je pozval naj govore samo resnico, ker je krivo pričevanje po veri smrten greh, po zakonu pa zločin, ki se kaznuje z večletno robijo. Prva priča je bil poslanec Janez Brodar. Po vsem sodeč, kar je govoril ali s kretnjo in smehljajem izrazil, je tako prepričan, da je bil po nedolžnem obsojen, kakor sta Volk in Prešeren prepričana, da sta v Beogradu in v Ljubljani pred 7 leti govorila resnico. Razume se, da nisem govoril inkriminiranih besed, je izjavil Brodar in povedal, kako se je kretal med razburjeno množico po streljanju in kako je ljudi na prošnjo sreskega načelnika miril Zanikal je, da bi govoril besede, ki jih ie kot priča potrdil Volk ali Prešeren. Brodar In Prešeren sta si drug drugemu v obraz povedala, da vztrajata pri svoji izpovedi Predsednik je vprašal Brodarili, kako si razlaga to, da Prešeren in Volk vztrajata pri tem, da sta govorila resnico. Brodar je odgovoril, da težko govori o tel zadevi, vsekakor pa je ozadje politično nasprotstvo. Druga prICa senčurski župan Anton Umnik tudi ni nič posebnega izpovedal Trdil je, da je bil ves čas z Brodar jem. ko sta mirila množico Moral bi slišati, če bi Brodar kaj ka^n;vega rekel Vendar ie Umnik povedal, da mu je Brodar rekel na vprašanje, ali gre tudi on na shod. da gre na shod in da bo na shodu (Brodar namreč) tudi govoril, če mu bodo pustili. Brodar je šel torej na shod z namenom, da bo govoril. Prešeren se je oglasil in rekel, da ni res, da sta bila Brodar in Umnik vedno skupaj ,nakar je Umnik pojasnil, da res nista bila privezana z Brodar jem. Vse ostale priče, ki so bile zaslišane, so v glavnem izpovedale le to, da niso slišale besed, katere sta slišala iz ust Janeza Brodarja Volk in Prešeren, čeprav so stale v bližini Brodarja Senat bo za-Mšal še nekaj prič. zato je razpravo preložil do 27. t. m ob 8.30. Za zaščite naše lesne trgovine Najbolj bodo naši izvozniki prizadeti pri izvozu lesa v Italijo Ljubljana. 16. marca j Včeraj dopoldne je bila važna seja Osrednje sekcije lesnih trgovcev v Ljubljani, sklicana v Trgovskem domu. Udeležili so se je številni lesni trgovci iz mnogih krajev banovine, ki čutijo čedalje bolj na lastni Koži da je treba zaščititi nase lesno trgovino ko države, kakor uvažamo les, uvajajo monopole, naš trgovec in izvoznik sta pa prepuščena sama sebi. Na dnevnem redu sta bili predvsem poročili predsednika Fr. škrbca in tajnika dr. Pustiška, nadalje razprave o novih uzancah in končno o monopolih. Predsednik je v uvodnem nagovoru, ko je pozdravil številne udeležence, na kratko orisal položaj lesne trgovine. Do večjih sprememb zadnje čase ni prišlo, a zelo slabi so izgledi za prihodnost zaradi državne organizacije lesne trgovine v drugih državah. Obširno poročilo je podal tajnik dr. Pu-srtišek o seji ožjega strokovnega odbora za lesno gopodarstvo v Beogradu, o seji stalnega odbora lesnega gospodarstva v Zagrebu, o uvedbi taks za plavljenje in splavljanje lesa o adresarju lesnih izvoznikov ter tekočih zadevah. Na seji v Beogradu, ki sta se je udeležila tajnik in Fr. Lahovnik kot zastopnika slovenskih lesnih trgovecv in izvoznikov, so razpravljali predvsem o izvozu lesa v Francijo po novi pogodbi. Izvozili bomo 65.000 ton lesa, preferencial je pa določen po 60 frankov na tono. Razpravljali so o tehničnih načinih izkoriščanja ugodnosti pogodbe, nakar so prešli na razpravo o izvozu lesa v Nemčijo. Trgovina z lesom z Nemčijo je precej nezanesljiva; Nemci jemljejo na izvoz lesa predujme, nimamo pa točnih podatkov o Izvozu v Nemčijo. Zato so na seji zahtevali uvedbo stroge kontrole nad klirinškim plačevanjem izvoženega blaga v Nemčijo. — Podrobno so razpravljali še o naši lesni trgovini z drugimi državami, Italijo. Madžarsko in Španijo. aNjbolj bodo naši izvozniki prizadeti pri izvozu lesa v Italijo. Italija namreč uvede 1. julija monopol za uvr>7 lesa ter v ta namen ustanovi 5 monopolskih central. Centrala za uvoz lesa Iz naše države bo v Trstu ter bo nabavljala blago globalno. Tako bodo predvsem favorizirani italijanski trgovci in v tem se koz* stremljenje, da se tudi zunanja trgovtna Italije čim bolj podredi političnim intereom ter ideološkim težnjam. Potrebni so nujni obrambni ukre pi za zaščito naše lesne trgovine in glede Bjlh so bili sprejeti nekateri sklepi. — Glede Madžarske je položaj zdaj Že dovolj ugoden, vendai povzroča resne skrbi naglo ■manjSevanje aktivnega salda. Tako je znašal madžarski aktivni saldo za našo DrŽavo januarja še okrog 40 milijonov din, februarja pa samo še 6 milijonov, in je nevarnost, da zaradi tega ne bomo mo^li več dolgo izvažati lesa na Madžarsko. Raze ntega ap tudi na Madžarskem prihajajo do izraza stremljenja o ustanovitvi monopola. — Kc-r se razmere v Španiji konsolidira jo, prihaja tudi ta država zopet v poštev za izvoz našega lesa, vendar bo treba pred obnovitvijo trgovine doseči izplačilo naših terjatev, ki segajo visoko v milijone. — Za proučitev načrta o novih uzancah predloženega po borzi gospodarskim organizacijam, je bil na seji določen poseben odsek. Situacijsko poročilo o naši lesni trgovini je podal predsednik Skrbeč, ki je predvsem dokazoval potrebe po naši lesni organizaciji glede na uvajanje monopola v drugih državah. Naš trdgovec nima močne zasloni be, da bi lahko uspešno branil svoje interese proti močnim organizacijam dragih držav Tako je ostala zopet zelo aktualna organizacija, ki jo je Odsek lesnih trgovcev snovai že pred 6 leti. O organizaciji naše lesne trgovine, kakor si jo on zamišlja, je podal posebno poročilo trgovec Ogorelec. Ožji odbor bo za ta načrt izdelal pravilnik in o njem bodo razpravljali na prihodnji seji Razprava zaradi volilnega letaka Celje, 15. marca Na okrožnem sodišhi v Celju se je zagovarjal v sredo pred sodnikom poedincem celjski odvetnik in biv^i na/odni poslanec dr. Rudolf Dobovišek zaradi prestopka po členu 4. zakona o za>§čiri iavne varnosti in reda v državi. Obtožnica mu je očitala, da je leta 1936 pred volitvami v podeželske občine iznesel v tiskanem letaku, ki je bil razširjen v oboinah Vojn.iiku in Novi cerkvi pod naslovom »Za voii'lce občine Nova c6-kev« in »Za vol tiče občine *Tna.rtno v Rožni dolini« Obtoženi DohovKHc je izjavil, da se nikakor ne čuti krivega. Tekst za ta letak mu je predložil zdravnik dr. Rudolf Mikuš iz Vojnika v korekturo, nakar je dr. Dcbo-višek tekst korigiral in omilil. Letake pa je naročil, plačal in širil dr. Mikaš, ki ie bil zaradi tega že 1. 1937 obsojen. Dr. Mikuš je izjavil, da je dr. Dobovišek v resnici izvriU samo korekturo teksta Priča lekarnar FedoT G adišnik je izpovedal, da mu je dr. Mikuš pokazal korigirani tekst letaka, preden je bil izročen tiskarni v tisk, in da dr. Dobovišek sploh ni sodeloval p'i takratni volilni agitaciji v Vojniku in Novi cerkvi. Dr, Dobovišek je bil obsojen na 1000 din denarne kazni in 250 din p>vprej-nine. Prijavi! je takoj pnziv. Razprav; je prisostvoval tudi predsednik apeLacijskega sodišča dr. Golia, ki se mudi že od ponedeljka v Celju na inspekciji. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek. 16. marca: Kaj je resnica. Premiera Premierski abonma Petek 17. marca: ob 17. uri: Upniki, na plan! Rezervirana predstava Sobota 18. marca: Prevara Izven. Znižane cene Nedelja. 19. marca: ob 20. uri: Hlapci. Izven « D revi bo premiera Pirandellove tridejan-ske igre >Kaj je resnica?« za premierski abonma. V delu je prikazana demonska sila človeške radovednosti, ki hoče za vsako ceno razjasnitev vsake negotovosti in avtoritarno, od oblasti potrjeno resnico. Relativnost tega pojma je razčlenjena v primeru, ki ga je postavil pisatelj s Pon-zovim zakonom. Močna, učinkovit ima-tično zan miva igra nudi igralcer teče odrske naloge. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek. 16. marca: Ero z onega sveta. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Križa ja Petek, 17. marca: ob 15. uri: Evgenij Onje-gn. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 18. marca: VVerther. Premiera. Premierski abonma Nedelja. 19. marca: ob 15. uri: Ančka. Izven Znižane cene. Ob 20. uri: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac cTraviata« z go. Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi se bo pela v nedeljo zvečer v operi. Najboljša Madanoe Butterfly v Italiji je ga. Rossetta Pampanini, pevka svetovnega slovesa. Ta naslov ji priznajo vsi italijanski in tudi drugi inozemski kritiki. V tej vlogi bo gostovala slavna umetnica v Ljubljani v nedeljo, dne 26. t. m. Predprodaja se že vrši pri dnevni blagajni v operL Tenorist Jos:p Gostič bo pel v soboto, dne 18. t. m. pri premieri Massenetove opere »Werther« naslovno vlogo. »VVerther« je znana popularna opera, izredno lepih melodij in viseke glasbene vrednosti. Glavno ž:nsko vlogo bo pela ga. Pavlove čeva kot gost. Iz Celja —c Smrt učitelju Gvidona Srabotnika. V celjski bolnici je umrl v sredo v 60. letu staro&ti g. Cividon Srabotntk, učitelj na 11. drž. dečki na odm šoli v Celju. Pokojni je bil zelo skrben vzgojitelj in srčno di>ber oče svojim o-tro-V^m. ki so že pred leti izgubili mater Pogreb bo v petek ob 16.30 iz mrtvašnice mirnega pok opali & a. Pokojniku bodi oh-a njen lep spomin, svojcem naie rstkireno isožuijc! —c Napad in dve nesreči. V neki gostilni v Arclinu pri \*o;n:ku je neki moški v nedeljo p ine napadel 421etnega posestnika Josipa Mlinarja iz vojmske okolice in ga zahode! v pr>i. V ponedeljek si je 261etna dninar.ea Manja Vtrdevo-va ii Ci aj&ice va«i pn GocmisJcem pri padcu na cesti zlomita desno roko. 71etna Žagarjev* hčerka Marija Krezt»\mkova iz Oplotntce pa si je na povrarku tz šole pri padcu čez kup gramoza zlomita levo roko. Poškodovanci se ad avtjo v celjski bolnici. —c Frizvr-ike obratovalnice bodo na Jo-žefovo dopoldne odprte. —c Pasji da\vk za l. 1939 40. Mestno poglavarstvo v Celju ra/ii'a a: V %:n s u vilnika o posesti psov m pasjem davku v občinah dravske banovine >e pozivajo las*-niki psov, da prijavijo v času od 1. do 15, aprila t 1. vsakega nad 3 mesece »tarega psa pri mesmem račuaorodatvu (soba vilka 12), kjer se dobe predpisane tiskovine proti plačilu pristojbine 1 d:n Obenem s prijavo mora nabaviti I..-: k n p-%i znamko, ki vtane 4 din, in plačati pasji davek, ki znaša za upa\no leto 1939-40 M vsakega čuvajskega psa 10 din, /.< vaaketfl druotga psa pa 100 din. Za čuvajskega ^ smatra le tisti pes ki je stalno priklenjen na verigi, ali pa je prost v ograj en cm prost ovu, s katerega ne more pobegniti P< i 4 omenjenega pravilnika mora nositi pea znamko na močnem usnjenem ah lx em Ovratniku, ki je te/ko inemljiv, Pcfa ne sme nos.ti na vratu pt>!cg svoje snamke nobene druge. Ce se znamka izsubi. ie lastnik dolžan nabaviti takoj dru »o. Pse bre/ /narn-ke bo konjač polovil in za 48 ur varno zaprl. Ako se v tem časti javi lastnik in dokaže, da je psa pnja\il, mu mora ko aJ-psa vrniti, če je pes zdrav m ni sumljiv stekline ter je la.v:n;k pa.al za vlovljenje psa 20 din in za prehrano dnevno 5 din. Lastniki psov >e opozarjajo zlasti na čl UK citiranega pravilnika, ki predvideva /a neprijavljene odnoisno za nc-ptat 0 ljcne pse, ali za prekrške doi/*1 č4. 4 (nošenje pasije znamke) ka/ni po čl 113 gaj t> na o odvraćanju m /atira:iiu /ivj h kužnih boieoai (do 900 pa se je večkrat zgodilo, da je vojak človeku sam pomagal raziti se — z bajonetom. O razpuičeni ženi pa res ne vemo. kam bi jo postavili. Najbrž je mislila slavna filmska umetnost »točenom, »razvratno« ali »razuzdano« ženo, pa se jt je zgodilo kakor tl-[ stemu, ki je zamenjal »polarni sij« s »polarno svetlostjo*. »SLOVENSKI N A R O Dc, Četrtek. 16. marca 193«. Stran 6 UMEVNE VESTI — Plenarna seja Zbomiee za TOI. V sredo 22 t m. ob 8.30 bo v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani plenarna seja zborničnega sveta. Na dnevnem redu so naznanila zborničnega predsednika, poslovno poixxs:lo. porodio nadzornega odbora o zaključnem računu Zbornice za leto 193S td o imovinskem stanju zborničnih skladov, predlog z* razširjenje avto-nomijč zborničnih odsekov, predlog za dopolnitev zbornične pristojbinske tarife ter predlogi ousekov ni zborničnih svetnikov — Delo proti tuberkulozi je naslov glasila Protituberkulozne zveze Ta revija vstopa zdaj žt v svojo peto leto. Citati bi jo morali vsi. ki se zanimajo za socialna in zdravstvena vprašanja pri nas in uoo-števati tudi tisti, ki se ne čutijo ogrožene po nevarni socialni bolezni V resnici je po jetiki ogrožen vsak V 1. številki petega letnika ie objavljen konec obširnejše razprave dr Fr. Smerduja o znakih pljučne ietike in v rubriki o delu proti tuberkulozi pri nas poročila o delovanju krajevnih protittiberkuloznih lig. — PIanin>ki vestni* tudi letos opravlja svojo nalogo, širi ljubezen do narave ter naših planin. se posveča znanstvenim vprašanjem alpinizma in propagira planinstvo — častno in učinkovito Pravkar je izšla 3 številka, ki jo krase številne vzorne ilustracije, planinske fotngrafiie na posebno finem papirju Članke so napisali znani naši planinski pisci. Viktor Petkovšek piše o planinskem cvetju v nižini, znani pleza.ee Uroš Zupančič je napisal lep oois zime -na Pris^iniku, Marijan Lipovsek ie prispeval članek »Na smučeh okrog Zale in Iške«. Pavel Kunaver pa tudi za smučarje zelo zanimiv članek »Bela smrt«, o snežnih plazovih. V rubriki »Obzor« ie Se mnogo drobnih zanimivih vesti. Zobozdravnik dr* ¥erčon zopet redno ordinira. — Izlet planincev v bolgarske planine priredj SlovensKO planinsko društvo v Ljubljani v času od 17. do 31. avgusta L 1. Odhod planincev bo v četrtek dne 17. avgusta t. 1. z brzovlakom zvečer ob 20 uri v Sofijo prispejo turisti v petek dne 18. 8 t. L zvečer ob 23.45 uri, kjer bodo preskrbljena prenočišča, V soboto dne 19. 8. t. 1 se odpeljejo v Camkonjo ter istega dne vzpnejo do koče na Musala. Na vrh &l ;>ala gredo prihodnji dan dne 20. 8., na- to sestop v Camkorijo, z aviobu9om dalje v Ovnarsko ter popoldne vzpon do koče Maljoviee kjer bodo prenočevali. V ponedeljek dne 21 8. zjutraj se vzpnejo p!a-ninci na vrh Maljoviee ter krenejo odtod v dolino v Rilski samostan, kjer bodo prenos vali V torek dne 22. 8. t. L zapustijo zjutraj Rilski samostan ter se odpeljejo v Bansko, od koder se se istega dne dvignejo na Pirinsko pogorje do koće Bande-rice. Sreda 23. 8. je določena za ogled Piti jezer. V četrtek dne 24. 8. popoldne krenejo nazaj v dolino v Bansko, kjer I ili Naslednji dan v petek dne 24. S odpotujejo zjutraj v Belovo, odtod pa z vi t' vdiv. sledi ogled mesta, kjer se tudi prenoči. Drugo jutro v soboto, dne 26. 8. odpelje brzovlak planince preko Trnova do Varne kamor prispejo te-r, i dne zvečer ob 20.15. Za kopanje v Črnem morju v Varni je določena vsa nedelja dne 27. 8. in ponedeljek 28.; za ono skupino, ki hoče nadaljevati pot v Carigrad, bo program kasneje izdelan in objavljen Iz Varne odpotujejo planinci Se le v pone '.eljek zvečer z brzovlakom ob 20 >0 uri nazaj proti Sofiji, kamor prispejo v torek dne 29 8. ob 20.30 uri. Prestol, nico Bolgarije si bodo ogledali v sredo dne 20. 8.. ker se odpeljejo nazaj domov a dne šele zvečer ob 20.25 uri ter prispejo v Ljubljano v četrtek dne 31. 8. zvečer ob 20 20 uri. Izlet bo torej v drugi polovici avgusta tako, da se vrnejo udelež-niki pred 1. septembrom, ko pričnejo skrbi Z novim šolskim letom. Potni list i pre- Skrbi vsa . sam, vizum pa preskrbi SPD Planinci, k« se zanimajo za ta izlet, dobe robne informacija o stroških v dm-SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. Potrebno je, da dobi SPD prijave udeležencev vsaj do 1. junija 1939. da more nc številu prijav izvršiti vse potrebne priprave. Danos ob 20. url novi slsvček Dina Durbin rui ZLATE DKKLICE« in Eta Rina — »PRINCESA KORAL« T-ilm |e bil posnet v «;olnčnl Dalmaciji KINO MOSTE — Zračni promet na progi Bukarešta— Beograd—Pari/ Eacasne ustavljen. Potniško letalo francoske družbe za zračni promet »Air France« je prispelo včeraj zjutraj iz Bukarešte na beograjsko letališče. Polno potnikov je krenilo nazaj, namenjeno preko Madžarske, Češke in Nemčije v Pariz Ko je bilo letalo blizu madžar-ke meje je pa prišla na letališče brezžična brzojavka generalne direkcije, da se mora letalo takoj vrniti v Beograd. To so brez- žično takoj sporočili posadki in čez pičlo uro je bilo letalo zopet na beograjskem letališču — Za pomoč obolelim in onemoglim umetnikom. Društvo slovenskih likovnih umetnikov nam sporoča: Akcija DSLU za pomoč obolebm in onemoglim slovenskim umetnikom je nasla med našim občinstvom nepričakovano ugoden odziv. Darovi za bolniški fond se stekajo skoraj sleherni dan v društveno blagajno Društvo bo tudi v nadalje redno obveščalo javnost o uspehu svoje socialne ustanove. Danes poročamo s posebno radostjo, da je gospod, ki ne želi. da se izve za njegovo ime, nakazal DSLU za bolniški sklad 3.000.— din. Ko izrekamo gospodu darovalcu svojo iskreno zahvalo, izražamo željo, naj bi njegovo velikodušje našlo čim več posnemovalcev med ljubitelji slovenske likovne umetnosti. — Preseljevanje kmetov iz pasivnih krajev v Slavonijo. Od prevrata se je preselilo iz pasivnih krajev v Slavonijo kakih 10 000 družin, ki štejejo okrog 50.000 članov Banska uprava v Zagrebu je predlagala, naj bi dala država za notranjo kolonizacijo v savski banovini 25.000.000 din. da bi se mogli siromašni kmetje iz vasi Like in Hrvatskega Zagorja preseliti v rodevitnejše kraje v Slavoniji. — V Južni Srbiji nad 2 metra snesra. Nad Gosti varom in okolico sneži že teden dni. Zapadlo je nad 1 m snega. V torek so imeli v Gosti varu sejem pa ni prišlo niti 100 ljudi Kmetje niso mosli iz vasi. ker so snežni zameti zatrpali pota Na Vlaj-nici ln Bukoviku je zanadlo nad 2 m snega. Pa tudi iz drugih krajev poroča i o o snežnih zametih V Kniaževcu sneži že štiri dni V okolici Brusa ie zapadlo nad 1 metor snesa — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vetrovno tn nekoliko toplejše vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 9. v Splitu 8. v Kumboru 7, na Rabu 6. v LiubHani 5.9. v Zagrebu in Beogradu 5. v Mariboru 4.2. v Sarajevu ln Visu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.8. temperatura je znašala 1.0. — Od doma sta pobegnila. Od svojega moža. posestnika Antona Krtarja iz Št Ruperta na Doleniskem* je odšla 27-letno soproga Mariia Kotar, roiena Krneč. Pobegla žena. ki ima pri sebi poselsko knjižico, glasečo se na njeno dekliško ime. ie pustila možu 6 mesecev staro dete Od doma je pobegnil tudi 17-letni krojaški vajenec Jožef Kastelic od Sv. Urha pri Zagorju. — Ciganski obisk. K posestnici 1 Kac v Latkovi vasi sta prišla oni dan cigan Oregor Gartner in njegova priležnica Mo-nika Huber Za cisanskim Darom so kasneje prišli še trije mlaiSi cigani, ki so ponoči vlomili v hišo in ukradli več rjuh. nekaj drugega posteljnega perila. već odej. nekaj parov čevljev, več ženske oble ke, nekai steklenic likeria dve žarnici od radio aparata, za 100 din čokolade, več škatel cigaret, moško suknjo, črn ženski plašč dve kuhinjski torbi in več iedilne-ga pribora Cigani so napravili Kacevi za 2500 din škode Cigani so iste noči vlomili tudi v skladišče in klet gostilničarja Alojza Sribaria v Sv Petru, kjer pa niso ničesar odnesli, ker so bili prepodeni Napravili pa so z vlomom 200 din škode. — Najdeno avtomobilsko kolo. Na državni cesti med Vranskim in Gomil-kim je bilo najdeno rezervno avtomobilsko kolo znamke »Con t i nental« Lastnik naj se javi no orožniški postaji na Vranskem. — Oče ln hči sta se srečala po 20 letih. Neki grški pomorščak se je mudil pred 20 leti v Splitu, kjer se je zagledal v lepo dekle. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Mornar je odpotoval v Grčijo, te dni je pa po 20 letih zopet prispel v Split, kjer so mu povedali, da se je dekle, s katerim je imel otroka omožilo, otrok pa da je umrl. Grški mornar je že hotel oditi na grob svoje hčere, ko je zvedel, da še živi Tako sta se po 20 letih srečala oče in hči. k: se sploh nista poznala. — Smrtna nesreča. V Novi Rjekj pri Koprivnici se je pripetila včeraj smrtna nesreča zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem. Vlado Bo^ančič je s svojim prijateljem Milošem Kranjcem ogledoval samokres. Fant ni opazil, da je petelin napet in ko je kazal samokres svojemu tovarišu je nenadoma počil strel in krogla 1e zadela Kranjca v čelo tako, da je bil takoj mrtev. — Letošnje novo pivo bnk pivovarne Union. Ljubljana- ki je izdelano iz specialnega slada in je izvrstnega okusa, pride v petek 17. t. m v promet. Pivopivcem bo to novo pivo bok gotovo prijalo. 163—n Iz L fasie —IJ Vso noč nenavaden korcert na dolenjski mitnici. Snoči je nekdo pripeljal na mitnico na Dolenjski cesti teleta Menda jih ni mogel peljati v mesto, ker so zdaj strogi predpisi zaradi slinavke in parkljevke. Pustil jih je vso noč na prostem v vozu pri mitnici Stanovalci v okolici mitnice niso mogli spati, ker so se živali oglašale vso noč Toda ne gre le za nočni mir, v kulturni deželi smo. kjer bi ne smeli trpeti tako surovega mučenja Nikar se ne bojte o* > I 's Kožo Vam vpruiem Zato <*p Vsm ni trpb *P «tr «1 pnnroi n V I v p a wi-iMp stvo m kožo. ■ EvLNO MATICA, tel. I HAVAJSKA GLASBA 8 letni CARUSO—Bobb> BKEEN prvikrat na filmskem platnu. Film prekrasnih havajskih melodij. — Film z otoka večne mladosti in ljubezni. I živali To se ni zgodilo snoči prvič, že večkrat je morala ostati živina na mitnici ponoči ter opozarjala ljudi na posebno srčno omiko nekaterih prekupčevalcev z živino. Ali se ne čuti nihče odgovornega, da bi napravil končno red? — lj Glas Iz obe:n»tva. Prejeli amo: Nas simpatični tenorist Jože Goatifi bo gostoval v operi. Pros.mo gledališko upravo, naj se pogodi z njim za dvojni nastop, tako da bi nastopil skupaj z našo priljubljeno pevko go. Gjungjenac-Gavellovo. Po dolgem času bi radi zopet enkrat slišali ta dva umetnika v naši operi. — lj Danes premiera filma »Pustolovščine Toma Savvverja« v kinu Cnlonu. Dolgo napovedani Izredno lepi filmi po nesmrtnem knjižnem delu velikega romanopisca Marka Tvvama »Pustolovščine Toma Sa-\vyerja« se vrši danes v kinu Unionu. Ta film je po svoji vsebini morda edini lahko sposoben da nudi največ veselja in popolno zadovoljstvo tako mladini kakor odraslim, kajti mladina bo gledala v njem sebe, svoo sedanjost, dočim se bodo odrasli ljudje spominjali svoje mladosti, svojih pustolovščin v mladostni dobi. Film »Pustolovščine Toma Sawyerja< je žel po vsem svetu triumfe uspeha in je bil deležen velike nagrade na mednarodni filmski razstavi in to zaradi odlične vsebine, dobre igre. izvrstne režije in tzdelave v čarobnih naravnih barvah. Prepričani smo, da bo znala Ljubljana ceniti ta film in enako, kakor pri filmu *Snegulčica« z rekordnim posetom dokazala svoj Izbrani okus za odlična filmska dela. 917 —lj Nove \Va«t Disnejeve pravljice v barvah. (Predvajajo ee od danes naprej v kinu Slogi.) Z nepozabnim filmom »Sne. gulčica« je postalo Wa.lt Disnejevo Ime slavno po vsem svetu. Kot stvarnik te nepozabne umetnine je bil deležen velikih časti po vseh kontinentih, kjer se je to delo predvajalo in tudi pri nas v Ljubljani je s »Snegulčico« postalo Walt Disnejevo ime splošno znano in upoštevano. *Snegulčico ?r>^seu * Din C I Mil 11 DAMSKE PLAšeE. KOSTUME Id OBLEKE ter vse vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih 1111 unum mim uliu 3 Pred škofijo 3 70 lotnlca obstoja zato posebne ujrodnosti! I { MOŠKI, Ki trpite na seksualni neurasteniji odnosno impotenci, lezadostnl funkciji spo'nih žlez. duševni depresiji, poskusite O K A S A 100 tablet £20 din Pošiljamo diskretno. ki so jih mnogi zdravniki preskusil! |n so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost Poštnine ne zaračunavamo. LEKARNA .MK. KOZMAN, Beograd, Terazlje br. 5. Izvozna oanka. Reg S br 5732-1934 STADOVAMA ENO IN DVOSOBNO stanovanje z veliko dobro idočo gostilno z lepimi sobami se odda. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 890 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Naimanlšt znesek fi Din PLETILNE STROJE { Flachstrickmasrhinen), tvor-niško nove, za 50% nižje cene od tovarniških, prodamo, in to: enega št. 8-60 cm za 4 000 din. enega St. 7-60 cm za 4 000 din, dva št 10-30 cm po 800 din, dva št. 12-30 po 80.— din. — Vprašati: Braća Hiršler. Zagreb Gajeva 9a. 893 93 DIN 1 m3 suhih žaganih bikovih drv dostavljenih na dom, ^ ri tvrdld Putrich, Do'^njs] i c. 6 telefon 48-55. 906" 3 TONSKI AVTO tipe Saurer 59 KS \ brezhibni m stanju ugodno prodamo zaradi nabave Diesel motorja,. Naprodaj je tudi plinski generator na drva. Lenarška avtoprometna družba. Sv. Lenart v Slov poricah. 912 KNJIŽICO Kmetske hranilnice z večjo vlogo prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na upravo lista pod »58.000«. 915 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Na1man1$l znesek R Din DVA BRIVSKA POMOČNIKA iščeta službo v boljših salonih, po možnosti s fiksno plačo. — Doora in hitra delavca. Sprejmeta takoj tudi dobro sezonsko službo. Nastopita lahko 1. aH 15. aprila Ponudbe na 2arkovac — SuSak, Zajčeva 1. 911 GOSPODINJA dobi mesto za vodstvo gospodinjstva (brez žene in otrok, v velikem kraju na deželi. V po- Hev pridejo zanesljive, skromne liAe in mai Ijive osebe v starosti od 35—40 let. Zaželena pripo-•<>Mah-rusa* v Aleksandrijo. od koder se je odpeljal v Kairo. Danes, na dan poroke, se je zbralo v Kairu nad 1.000.000 gostov in radovednežev. Princesa Favzija je dobila od svojega brata diadem s 63 velikimi in 530 manjšimi briljanti, ogrlico z 260 moderno brušenimi demanti m 90 velikimi briljanti. Pol leta so kupovali te redke dragulje po de-mantnih trgih Nevesta je dobila tudi uhane z dvema velikima b:iljantoma v obliki hn:ške, ki tehtata sama 17 karatov. Iz Irana in Sirije je prispelo v egiptsko prestolni- co več karava, a katerimi so potovali iz obeh detel visoki gostje, povabljeni na kraljevsko poroko. Tudi iz vsega Egipta so se vrnile danes v Kairo ogromne množice. Kaira, ki Šteje nekaj nad milijon prebivalcev, je za današnje svečanosti podvojila Število svojega prebivalstva. Iranskega prestolonaslednika je pozdravilo ob prihodu v Kairo 21 topovskih strelov. Nevestno poročno obleko in nakit so naročili iz Pariza. Tudi kraljica mati Nazli si je naročila za princes ino svetbo iz Pariza zares kraljevski nakit. V njenem tro-vrstnem diademu Je 463 malih in 179 velik.h briljantov. Tam. kjer se diadem dotika čela, so pritrjeni v njem okraski v obliki svinčnika, v katerih je 318 malih in 119 velikih brlljantov. Princesin diadem tehta 400 gramov in Se to samo zato, ker so se pariški draguljarji zelo potrudili, da so ga izdelali tako, da je čim lazJL Po kairskih ulicah že dva tedna kar mrgoli gostov in radovednežev. Poročne svečanosti so se pričele že pred dobrim tednom in danes so dosegle višek. Človeku se zdi, da je v Kairi oživela pravljica >Tisoč in ena noć«. Nevesta po fotografi]! ženinu je kot rečeno 19 let. in svojo nevesto je videl prvič flele tistega dne, ko je prispel v Kairo na poroko. Izbral mu jo je njegov oče, iranski šah R.za Pahlavi in sicer baje po fotografiji objavljeni v neki reviji, ki mu je slučajno prišla v roke, ko se je lani mudil v Švici. Njena lepota ga je tako očarala, da je takoj poslal svoje zaupnike v Kairo da bi se pogajali o zaroki njegovega sina z lepo egiptsko princeso Princesa Favzija stoji na tej sliki ob strani svojega kraljevskega brata na proslavi egiptskega narodnega praznika. Mohamed R za Pahlavi se je moral seveda ukloniti volji svojrga očeta, kar je pa itak rad storil. Priprave za kraljevsko poroko so trajale po tradicionalnem ceremonijelu do včeraj, ko je pr šel na vrsto poročni obred kot tak. Nevesta se po starih običajih sama ni udeležila poroke, kakor se je ni udeležila niti kraljica Farida V njenem imenu sta podpisali žentno pogodbo dvp priči Nevesta je moderno dekle, vzgojeno v evropskem duhu. kakor je njrn brat kralj Faruk 2enin je bil vzgojen strogo Zaro- se bo £o£raž*la zaradi za din £03 Ljubljana, 16. marca Da je kava škodljiva, so govorili njem naspietniki že pred stoletji, ko je veljala upravičeno za luksuzno pijačo in ko je marsikdo še ni poznal. Zdaj pa ni treba nikomur dokazovati njene škodljivosti. Ce jo b:imo začeli puščati in zamenjavati s surogati, zato ne bo treba nobene propagande: rajbolj bo vplivala na manjšo po. rabo sama podražitev. Poiražitev je pa že sklenjena: zvišaiu. bo dižavna trošarina za 200 din pij 100 kilogram1 h. kakor določa zakon o državni trošarini. Težkt je zc .^varjati trošarino na življenjske potreb. idllie, ker *>e konzumenti ne bodo mogli nikdar sprijaznit; z njo in še težje je govoriti o zvišanju trošarine Trošarina je nepopui ima. z'a-sti še, če jo izgovarjamo v zvezi s tako priljubljen in. hianilom kakršno je n. pr sladkor aii kava O trošarini m sladkor smo pisali zelo mnogo. Navajali smo mnoge neizpodbitne dokaze o ne^avičenosti te trošarine, o njen: škodljivosti za produkcijo in porabo sladkorja in prid aR val ce sladkorne pese toda vse to trošarini ni škodovalo Lažje je pisati o trošarini kakor jo odpraviti Trošarina je dober vir dohodkev, tako dober, da mu na prvi pogled ne dogledaš dna. To pa tudi odloča. Tudi o trošarini na kavo bi lahko mnorro pisali Toda predvsem čleveku sili na misel filozofija asketa Ljudje o takšnih rečeh, ko se h»ceš nočeš sprijaznijo z njimi, mislijo vedno enako: se bomo pač morali navaditi! To se pravi, če bo predrag sladkor, ga ne bomo kupovali, ker ga ne bomo mogli, će bo predraga pristna kava, bomo pili namestu nje žitno alj samo cikorijo, dokler se tudi nje ne bodo odpovedali. Bivši kenzument se sprijazni prej kakor n. pr trgovec ki pač živi od prodaje Morda b: kdo mislil, da je trgov- l ceni vseeno, če se blago podraži zaradi zv3?anja državne trošarine pri loe Scg trošarin, češ saj ga bodo prodajali dražje ter zaslužib' tc];ko kakor prej Venria- tr. govci ne morejo uvesti v sxoy, korist še posebne trošarine na manjši Konzum ter slabši promet čeprav je kava dandanes precej iraga vendar ni luksuzna pijača Pristne res dobie kave si res ne more privoščiti kdor. koli in celo y nekaterih l.kalih kava nima okusa po — kavi Nekaj pristne kave je pa vseeno tud v najslabši čorbi, čeprav smo vajeni najčudovitejših suroga-lov Med vojno smo pili žeiodovc »kav~< tn cikorija je bila _e!o dobra iz zmletb hroščev Tudi zdaj ima Kava tu in tam okus po čreslovini vendar smo še prece; izbirčni Kave pa \*ri nas ne pijemo snnr~ za zdravilo po neprespanih nočeh in do-mo'jubnem uničevanju alkohola v korist t. >šartn. ^e zdavnaj je prišlo v navado da si delavci jemljejo s seboj na delo ka*'o za malico ali kosilo, da lažje spravijo po grlu grižljaj suhega kruha Kava, čeprav že do 99°/o surogat sama na sebi marsikomu nadomešča juho in prikuho, meso in močnato jed Plehka je sicer, bolj grenka kakor ",'adka ter ima bolj okus po cikori. ji, pa tudi vodena je. da ni preveč grenka, kajti pravega surogata za sladkor še nismo iznašli Vendar Se ni izgubila ;me. nitnega imena - kava Delavec pri nas ne pije turške kave če bo torej mora) še bolj varčevati pri svoji »kavi«, je težko reči. kakšen surogat naj nadomesti do. sedanjega. Ne kava pn nas nj luksuzna pijača Mnogim je celo glavna hrana Mnoge revnejše družine imajo kavo za zajtrk in večerjo V družrnah, kjer imajo več otrok »kava« otrokom nadomešča mleko. S kavo pač najlažje razredčiš mleko tako da nima kljub vsemu preveč okusa po vodi Be'a kava je še vedno kava četudi brez sladkorja, težko si je pa misUti kavo tudi trez cikorije Znano pa je. da tudi ci čenča sta se prvič sestala ob prinčevem prihodu na kraljevski jahti na Nilu. kjer so princu in princesi Cest. tali tudi člani diplomatskega zbora v Kalni. Prestolonaslednik princ Mohamed Riza Pahlavi je najstarejši sin tvorca in organizatorja modernega Irana R.za Pahlavija ki je bil poklican na prestol, ko je Perzija izgnala zadnjega člana dinastije svoj h šahov. Zadnji perzijski šah živi zdaj kot emigrant v Parizu, nevesta je pa najstarejša izmed Štirih sester egiptskega kralja Fa-ruka I. ženin korija m preveč poceni in da je ne morejo izcelovati iz samega žita. Tudi zanjo je treba kave. Zdaj je samo vprašanje, kakšen surogat naj ljudem ki ne bodo mogu več kupovati kave in cikorije, nad:mesti kavo. Surogat, ki ce b. o trošarin jen Kave se Domo morali odvaditi Kaj .sodite o kaml-ličnem čaju? Vohunstva angleškega ge^errlfssiia šteba Ena i/med tisočerih po^'avk novega an-•>le:*kereiei Angleški po-•danc' imajo razumeva ie za potrebe generalnega 5+aba Taina služba, z uradnim 'me> nom >ddeiek M I S b( ime z? svoje izdatke " m>\em preračunu 5 mil jo:>ov ab šestkrat toliko kakor p.td svetovno vojno Še pred petimi leti m vehala fajna služIva z vsem- podružnicam na iveru već kakor 180 000 funtov pred ffns&un ie rabila že ^etrt miliiona ab pa 4500011 funtov To je na'brž nai/a°<ni pnpa dajo raznim političnim strankam in zato ni za/eljeno. da b- politik čeprav je dr žavm mmis-ter. pozna moža k' naj bd' mo da rudi nad njim Samo dva na višja u-adnika i m perua poznata zagonetnega šefa Sccret servica To -ta ^r AIexander Ca dogan državm podtajnik v ^unamem ministrstvu in glavni dip omatski svetovalec vlade sir Robe't Vansittan Oba sta edina uradnika, ki imata zanesljivo sliki o de kovanju oddelka M I. 5 Če vpraša kdo v voinem mmistirstvu kje je oddelek M I 5 ali celo tajna silužba mu odgovore da o takem oddelku ničesar ne vedo Pottm je pa lahko prepričan, da Ho imej pt, odh«»du iz ministrstva že z? petami detektva da bo tajna služba kaj hitro zvedela, kdo je človek ki --e tako zat ;ma za neobstoječi oddelek vojnega ministrstva. l»toča>»nu pa opazujejo tisoči agj-nttN tajne službe v vsoh deinh sveta vse kar more koli.ikaij pomeniti za varnost angie^ikega svetovnega imporija Bombe v jekleni blagajni Policija v Chicagu je odkrila bombe pripravljene nekoč na sabotaži med svetovno vojno. Aretirala je njihovega lastnika, ki j h je 22 let hranil v bančnem saiu. Reinhold Faster. chicaski anarhist je povzročil v novembru 1917. paniko v čikaški operi z bombo, vrženo med predstavo »Fausta« med gledalce Preds:ava je bila prirejena v korist fonda za ame-r.Ske vojake pošiljane v Evropo. F?steT je po arrtaciji trdil, da je hotel z atentatom protestirati proti udeležbi Amerike v svetovni vojni. Atentat takrat ni imel hujSih posledic, ker je službujoč gas lec Micael Corrigan pograbil bombo preden je eksplodirala in odhitel z njo na ulico Na poti se mu je posr. čilo raztrgat- in poga-s.t. tleči vžigalnik Fasterju s? je posrečilo vreči proč ključ sefa preden ga je policija aretirala Tako takrat niso prišli na to da je imel se štiri podobne bombe spravljene v safu. Obsojen je bil na 14 mesecev Ko je prišel z zapora si pa ni upa' odnesti bomb }z safa. Plačeval je po 10 doarjev letne na e:n-nine skozi 20 let. da bi safa n? odprli. Končno je pa bnnka sklenila prezidati dotično dvorano Fa^terja so pozval naj odnese svojo imovino pa je okleval dekler niso safa med podiran'em zato odpr'i Ko so našli v njem bombe, so ga ar- tirali Mož je star žc 75 let in dejal je. da vseh teh 22 let ni imel m:rne?n trenutka V 8 no tolažbo mu ]? zavest, da se pred 22 leti atentat ni posrečil in da ni n.hće izgubil življenja. Še o smrtni nesreč! na Grmadi Kako opisuje tragično smrt dija! a Pirila njegov tovarli Ferdo Vercig Ljubljana. 16 marca V ponedeljek smo poročali o novi smrtni nesreči na Grmadi v bližini znanega Turn-ca. kjer se je ubilo že več mladih piezalcev Tovariš pokojnega dijaka Branka Pirša Ferdo Vernig je nam poslal o nesreči naslednje pojismlo Z Brankom sva prifila do začetka p'e-za'ne poti T?m sva s: obula copate potem sem pa dejal Branku naj gre za menoj, da sedeva na travo, kakih *est metrov nad začetkom plezalne pnti. Branku pa očividno lahka p: t ni ugajala Zavrnil me je, čes naj grem kar sam sedet na travo, on pa da pride za menoj po iru-gi smeri, kakih 25 m dalje od mene Na ponovno prigovarjanje mi je odgovoril: No. kar pojdi In res sem odšel Kmalu serm prispel na travo kjer sem sedel Ljudje ki so bili malo prej priče najinega pogovora so z zanimanjem sledi!j Branku. kr> je plezal po steni Jaz ga pa nisem mognel videti ker je bil na drugi strani Približno čez deset minut me je Bran. ko poklical in takoj sem sledil njegovemu klicu Povzpel sem se po travi kv;šku tako da sem bil nad njim. potem »e^rri pa pog'edal doli p.o steni šele tedaj =em "»pazil v kako kočljivem položaju je moj tovariš Bil je pod prev'skom v posebni 'e£P kakih 10 m nari potjo Prijem je imel zelo slab, noge pa komaj uprte v «9kalo Za. klica' sem mu, naj še malo vzdrži češ da bom tak?j pri njem Brž sem se spustil k ri'emu te? rou pomoJil uoto Matere se je oprijel Petem ?em pa začel nogo previdno c'vieati Ker pa me je Branko pri tem vlekel od stene sem mu svetoval naj mojo no^- izpusti Pofej ^om sra prijel zi roko ka e*a z^čel dvilomu Odhitei sem k drmanu in pok'ical ~o. sevalno postajo, kntere p: moč pa Je ^13 /.aman Ker so biLe rane po izjavi dr J m-ška smrtne Moj nes*emi tovariš Branko \e res kmalu izdihnil funu na Oiuutua Osianke sfarsdavne cerkvice je 5sfcop£l pesesteik Ivan Vodnik na svoj; zemlji pri Sv« Kvr2u pri Moravčah Moravče 15 marca Sv Kr ž pri Krr*n car. je oddahen oo železniške postaje Jevnic*» komaj pet četrt ure. Leži na pris::jn- stran: hribovja Mu rovice ter se ponaša s prav ;epo novo šolo dograjeno lani Kakih deset minut pod to Solo je posestnik Ivan Vodn k kona! temelj za novt svinjake Pr tem je naletel na zid UJ je na nekr.terih krajih poslikan Sl'.'njič je pri kopanju prišel do temelja stare cerkve kjer je našel tudi relikvhar j ki je bil na staiem grbu žal pa ga Je razbil Pia\ dobro je ohranjen presh tenj kjer je tudi zidan podstavek giavnega oltarja Prehod za glavnim oltarjem pa je zazidan in je mogoče v tem prostoru bila vz dana reli kv ja sv-tmka Od »odstavka za glavnim oltariem vodijo kamenite --topnice v ladio nad katero stoj' sedaj kašča omenjenega posestn ka Cerkev ie dolga knkih 12 me trov in je bila zidana v gotskem slogu Glavni altar je bil obrnjen prot! vzhodu PrihMžno 2 do 3 metre on cerkvenega zida je kameniti zid kar dokazuje da je bile na tem prostoru pokopaHšče Ko je po-se«?tn:k sadil sadno drevj? je izkopal tudi človeške kost Seveda si le izkopmne ogledala tud' komisHa ljubljanskega muzeja ki jih ie vzela s sebol v svrho preiskave Pri hiši sf pravi pri Mežn->riu kar j- ostalo še z časov ko je tu sta^a cerkev m sc prrdmki posestn ka Vodnika bili tudi cerkovniki. Mnenja o postanku te cerkvice so različna Tako trdijo nekateri da je tod mimo vodila cesta z Emone v staro rimsko na- selb'no na Vačah R^mliani ko so se po-kristjaniti naj bi bili zgrn lili to cerk v. Posebnih zapiskov o tem pn seveda ni. Razlaga bo mogoče pravilna kajti trije hr bi proti Savi nosijo ime Grad šče* ter so bile to nekake trdnjave ki so za p rale pot na Savo ali pa služile v obrambo proti vpadom sovražnika proti Mi v5k: dolini Sloveni so te utrdbe uporabili in j m iall slrvensko ime. Relikvije so bile vložene v kamenit gro-oek In ta je bi] najbrž hrani n v posebni srebrni skrinj c. o kateri pa ni sledu Morda jo jf kdo ukradel, ali pa se je kako Irusače izgubila Ljudska govorica o tei cerkvici pripove-luie 1kn!: cerkve so se vršili sejmi, kjer se je ob tak b nr Ifkah klelo na d« belo. Zvečer pa 90 se *>imnrii sprli in stepli v cerkvi da je tekla kri Kraj kjer so sn)a? jekrili cerkev je tako skrit da ga tujec ko ozeleni drevje, s^loh ne v di Turki so skoro arotovo no svoi h onleduh h zvedeli za ta kraj. prihrumeli na so^em tei se'marie do Badnjega poklali tako da je krvava Cerkev m bila mr'pna zato so Turki imel* lahek nosrd Lludie vedo celo povedati da *u nekoč ne«5li Tvrk< (to 1e b lo najbrž tedaj '.c so porušili stare "erkev in pobili seim3r*el zakopat zlato in srebro v reber ood znano turško utrdbo Sv Miklavža nad Tevnico ___ Postani in ostani član m'ž i ii o v e družbe! 6 E Ku-chberger „Pcr čez mrliče44 uohunski roman — V redu. — je dejala zadovoljno in vzela iz ročne torbice svojo legitimacijo. Vezava obeh je bila enaka. — Kako ste vedeli, da prispem? — je vprašala — Saj ste vendar brzojavili v centralo — je odgovoril. — Torej prihajate naravnost iz centrale? Kako ste me spoznali? — Saj imam vendar mnogo vaših fotografij. Toda ne morem vas zadrževati — pričakujejo vas v Schillerjevi ulici. Razšla sta se vsak na svojo stran Mož je krenil proti vhodu na peron Ni še imel časa razjedati se, ko je zadel v moža iz vlaka Priletni mož ga je naglo pocukal za suknjič in dejal razburjeno: B — Siegfrid, videla sva vas. kako ste stali z žensko, za katero se zanimava Kdo je ta ženska? Agent ni bil posebno vesel tega srečanja Toda vse njegovo vedenje je pričalo, da govori s svoiim predstojnikom. Po tem vprašanju je dejal začudeno: _. — Kaj niste bili poučeni, da se pelje z vami Irma Wohlfried? . — Irma Wohlfried? — je dvignil mož obrvi — O Irmi Wohlfried sem imel instruk-ije. toda ored-Stavljal sem si jo čisto drugače. No, nič ne de — mudi se nama. Sedla sta v avto, ki ju je naglo odpeljal po ham-burških ulicah. — Nimate pojma, v kai ste danes vtaknili svo^ radovedni nos, — je zamrmral priletni mož med vožnjo, obrnjen k agentu. — Zakaj? Vi ste prepričani, da ste videli na meii kurirski list te ženske. Na tem bi končno ne bilo mč čudnega ,toda mož. ki sva z njim Drav kar govorila, tega kurirskega lista ni več v»<**M Namestu njega je videl legitimacijo tajne službe, ženska? Priletni mož je nekaj časa grizel cigaro in šel-potem je odgovoril: — To ie sicer tudi na£a ag°n*k? toda to ie tu di vohunka Tudi če bi je ne poznal, bi t^dil to kei ni tako lahko imeti hkrati obe važni izkaznici Stavim glavo, da sodeluje z drugim oddelkom ministrstva naših sosedov — Do presenetljivih zaključkov prihajate, — se ie začudil mladenič — Pomagali ste mi do njih vi — in pa naključ je Nisem vedel, da ie ta ženska še živa — ie de jam nekam zamišlieno V tistem trenutku je opazil mladenič na njem izpremembo Njegove oči so se raztegnile v ozke špranje Lične m'š;ce so se izbočile in jele nemirno drgetati Priletni mož ie bil naenkrat podoben človeku, ki je izsledil divio zver — Želel bi samo. da bi bil na mestu pred njo. — je deial trdo. Heleni se ni mudilo Med ootjo ie r*zmišliala Tako čuden tesnobni občutek ji ie ležal na prsih in ni se ga mogla odkrižati Bila ie že prispela v Schillerievo ulico, pa se ie vrnila, ne da bi vede !a. zakaj — Neumno je bati se. je pomislila, ko se ie slednjič ustavila pred visok.m poslopjem družbe DHPG. Še trenutek je razmišljala, potem je pa odločno pritisnila na kljuko stranskih vrat Odšla je oo do-gem hodniku, ne da bi jo bil kdo zadržal Na hodniku je bilo mnogo ljudi Glasno so se pogovarjali in tekali od enih vrat do drugih Vstopilo je v sobo ki njena vrata n so bila zaprta Soba je bila razdeljena s stekleno steno Na običajnih ogulenih stolih so sedeli ljudie k1 so čitali novine in žurnale Covek bi mis'il. da ie ori*el v likvidaturo trgovske družbe DHPG je bila prav za prav hamburčka trgovska družba ki je skrbela za izvoz konrov in južnega sadja z otokov pod Južnim Križem Razen tega ie pa imela v poslooiu družb3 DHPG še svojo posebno nalego: odoravljati pg^nte — oolitične in trgovske poročevalske službe Za stekleno steno sedeči mož ni dvignil glave od svoiega dela ko mu ie bHa nre^lo^ena rd*=kčr> 'eg;timaciia pred oči Samo njegove številke rvšo-ča roka se je ustavila, toda takoj je zopet jela nisati — Sedmi odde^k. — ie zamrmral Nihče se rr ruHn Ha ie v^ton^l^ Hpie^a no l*1-alternaciji Trma W<->h1fried za stekleno s+eno. d~ ie mimo šla mimo ^ar%os1enega uradnika in potrkala na nasprotna vrata. Na vratih je bil pritrjen majhen pravokotn k ? mlečnega stebla ki je žolto »li rdeče zožar 1. čim je kdo potrkal na vrata Helena ie vedela, da bi pomenila rdeča luč. da ima stotnik Heinz obisk. Zatrla je v sebi občutek razburjenja in vstopila Soba je bila Dog'ezn-ena v mrak. samn nid pisalno mizo je visela velika žarnica ki ie nien senčnik metal vse žarke v krog na mizi Za m?ZO sedeči možje so se ozrli na rno in ko so jo spoznali, so jo zelo prijazno no7dravili Globoko si ie oddahni'a Torei ie v.none službe na boršču — to ni tako važno — Pr ora-ve za maskiranie koi^dvo-ov in tovarn — dnbro, to ie zelo dobro — S'-oda samo da ste 'zbrali merilo 1 25 ^00 Oos^oHarsk^ or^ani^aciia za nri-mer mobilizacHf1 rlržave — to q*irqr $p im^nn tu Načrt municijskega skladišča v D — tudi že ima- OrTožil ie en sv^ženi na^'ripv *n ***p^) no dm-Tem ki ie b1"1 na niem napis: Sudetendeutsche \ rbe::f *■1,0n**p; ns<~h a f t — K^ko n^nre',U'p *o de'o? — if» v^r?^] — V c;pvr"-n 'h i*<^"k'V> Tv^rtot^V* oo ^pi:-n isj^;TT^n^_ v d^l^^n1'h nr>r>c+'h !">~rlrobnejši opis je v aktu. — ie odgovorila Helena. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo m inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani f