■
m
■^HiiiBVBVI
ZJS. fiHuk.
.        Narod4 velja: ▼ LjsMjnii m asa dostavljen v opr^riitvu
crio Ido • • # •     • . K ?4 —   i   cats Ido • • .
pol leta........12*— pol leta ....
četrt leta........ 6r—    j    Mrt leta ... |
Rokopisi se ae vračajo Vi eaaiSftst fasllsia iHn St> i, (v pcnlWj« Icvel,
Sprejemamo vsiljeni ho].
Trst, 7. septembra.
Primorski, posebno še tržaški Italijani so po lanskih tržaških *ie-želnozborskih in mestnih volitvah dobili pred Slovenci tal: strah, «la so napovedali špecijelno tržaškim Slovencem boj na — not
Sovraštvo in fanatizem teh vaji noma s slovansko ali židovsko krvjo prepojenih italijanisiraov. v > pa
■
računskem oOseku   proti ita univerzi še podvojil.
Politična glasila primorskih Ita-Jijanov in neodrešencev od tedaj ne izpuste ne milega dne. da ne bi z.«sramovali naroda našega in da bi ne -čuvali svojih roiakov proti Slovencem.
Posebno j>a se pojavi ta hujskanja na uprav barbarski način vselej, ko se Slovenei pripravljajo na kako •»vojo narodno slavinwt ali kak maka-t.  nt«politi črn. športen ali društven
z let. — Tedaj je po konci ves h u jokajoči aparat, vse reserve. kolikor jih premore kamoristieui in irredenti-*tieni generalni štab.
Nezavednost in nepodjetnost -»h pradedov na eni in vedno sovražni vladni Mstem na drugi ni so vzrok, da so vsa vetja mesta ob primorski obali, posebno pa it glavn v V*rimorsko in obenem edino avstrijsko trgovsko mesto Trst v rokah srditih naših nasprotnikov — Italijanov. Upravitelji teh me*t ne privo-i jo nam Slovencem in Hrvatom Primorja niti trohice pravic«*, pač pa zahtevajo, da se jim ščavo* brezpogojno pokori in jim sluzi. — In tako se je tudi rodilo do pred nedolgo in deloma se danes. Stoletja je bil Slovenec in Hrvat hlapec, a Italijan podpiran od benečanske republike in avstrijskih vlad gospodar in diktator ob primorski Jadranski obali. — V to »staro navado« so *e bili Italijani rako viiveli. da si sploh niso mogli \ redstavljati. da bi *i upal Slovenk rahtevati njim enakih pravic, kaj šefe svojih šol. ker na* so v svoji sena-nosti smatrali edino le kot narod — hlapcev in pastirjev.
Sladko zazibani v teh mislih in omami ji vi tej domišljiji, niti niso
akorekoe opazili, kaj se okoli njih rodi. — Ali naposled jih je vendar lc presenetil viden napreoVk Slov-neev
<*«dnjih 20 M na gospodarskem in r*»litičn»-m polju v Primorju, posebno -*> T Trsta samem. — Med tem, ki si
K 7T-
. II-. 530
. 1*0
\eiunc   pettr^aU pn* f t. tit *:?ta za enkrat po 14 vin , aa dvakrat po 12 vsi., za trikrat aa večkrat po 10 vui. Pri večati aastrcijaa po dogovora. Ipravncrvu rta   >t p<*ibaf*> naiociuae, letiamacne, aaaeratt itd Ui »e duiuiii! >u*ttvne at\ari.
m.
Na
nar« čila trez ^t<<lob»c \pociatve nax<>«.nme s« ae ozira.
je na«luti m obenem lah konu>«-lni Italijan še pred kakimi desetimi leti predstavljal Slovenee le kot — berače, stoji nakrat danes začuden in pra-seneeen pred slovenskimi palačami v Trstu, kjer ae nitnnjnjtt alovenake ti* • .-. \ >-j >\ itilruare, šale in razna društva. To vse jim je Kilo že odprlo oan, da Sloveaci v Trstu dar-le napredujejo, ah \ cd no se niao aa vse to dovolj z men Selc katerega so zadali tržaški i lansko l«-t i» Italijanom s glasni nieo v roki. ith ie zadel tako hu-
\ et     . .raviti« ne jo.   Odmev ožjih   volitev med Slovenei in Italijani nnao-n-ga trza-
- ►•*ra ti.»Ma ,l>>i]\i u \ \nozcuiM\ u, je pozval Italijane zamaknjene poprej v svojo i-islnat itaJijanstva Trsta v nekak »»^up in pričeli ^» hoj proti nan \ ^emi boaratimi aredatvi.kateri jim stoje na razfiolago. — Vojna proti Slovencem se je pričela na vseh 1-oljih. na   -     koncih in krajih.
\a čelu U' strupene protwloven-^onje st4»;»- vsi italijanski hujska-listi tu iD v knaJjt^T\n: f.a.i-il.i«-in cerkvena uprava, privatna po* 1 je tja in celo vodstvo e. kr. javnih skladišč, kak« r t<wji takorekoe \;>aka jHi*amcziia nam scvrnana privatna in e. kr. oseba. - Vse t ti raširio, dela > proračun j**-n . previdnostjo roko v roki v našo ško«i • m v na-šo v^'Pa^' n« - **■••'dar^k»-m in fw>li-tičnem l^dju. Masri^rrat šikanira, kjer le mori na^ trsr«>vce iti oprtnike, cerkvena «»l»la-T po<i: na** jerik iz cerkva, a našim delavcem s#» odrvka pravica do kruha in zsadnaka celo tam. kjer iv» razna podjetja od viad«"-nnbvencijonirana in kjer ta V>ene uživa inozemec — r'-eni'-r,|o. — V-e ^rovzrora dan na dan večjo nai>etoM in nevoljo.
Na političn* :n r»*»lju je pa to so-vrastvo zadobilo prvi večji odmev na Tied**ljskeni vandalizmu, katerca-a j* tanrešila nad natronaco trzasker« /upaaa dr. \ alcria, nahujskan.i ita-;in>ka drhal na -ih denarnih za vodik, kavarnah in trgovinah. — Političen boj aicti Italijani in Slovenci na tržaškem ozemljil je aa>iobfl a tem dnem fc*trcJN« form<i. ,i m in do kakega rezultata bo ta nap* ost in «»trina u>cd r»benia plamen«-, -a do-vedla. o tem bf» govorila — >»odoč-nost.
CM «Jown>ke strani se je Italiji-nr#m v* dno kazalo tja. k.ier se skriva in va-nezduje pravi sovražnik obeh '••rman. Ali Italijani so imeli za ta I4   »ponnma v^ikdar rluha u—u ^> tem -rditej#- napadali nas. — Mo. ker
v tiluiHt. da tii'iiaacr, l^ne več ne gre, sprejemamo ta na»n voljeni l*oj, katerega litH-einu turli prej ali ^Icj iz!h>-• vati. Akn \><f>;t v t * -111 Im».|u trpeli iu krvaveli (»h« u-ie*»i. italijanska hi >h* ven>ko, in ak > ^> ob tem prepiru iiiH>ti! tn-tji: !«» je Neinc«i-, nismo temu krivi mi. ampak oni, ki so nam % »•»><• »m «*!rupiiMiti M«i\rasPu in slepi strasti ta Im»j vsilili.
Ali ta boj. ki a;a nam i »o z vsemi >ilami m rii'M'nn biti. naj nikar ne i»h%taij| s kričanju, zabavljanja in brczploducm f razerskem radikali/ ■i, marveč naj ebstaja v prvi vrsti \ «r< / n., prorat-u njenem, marljivem in neprestanem deiu na g«»spodar-tkeni. s4m i jalnim iu potiti« n-m polju. Ako l»oma vaa ta tH»lja pridno, pre-ino, marljivo m z združenimi močmi olidelovali, m val i plevel in nejro-i ' \. u-peh ne h«» izostal: žetev Im^ hidrata in na Ar ljudstvo 1k> imelo kruha iz la»tne<ra pridelka. — S kričanjem preko tM.Man in livad se pač nrevKwii kako. na setvi nahajajočo se •no vratu., aii plevel raste lepo ^ržuje ra^t s*»tve in ra?-roj -h 1 i •
Na političnem j*M.in pa veljaj v rirvi nevidnost      <       t,.r raz-
■mm nrimema taktika, kar naj ^' pa prmmnti ▼ mmmM zkušenira politikom. FMe»i jrlavnih predpo-«2T>j«^v «k> naro^lno - političnih ant> '••»v v primor-kih mestih ,ic brez-• h-omno tuli. in ^tort v«=nk zaveflen Sh»venec «lružin^ki oče in ma'i svojo j nr«w:i » • 1«* 1 - > — * v svoji družini, da jf. vzraja v tuj rodnem slovenskem «nahu - Potrebni so . ♦ <la poučni nal t«*»^-l»no i»r d volitva-
: :  ;> irla'    » u   - ■      »*r *»i pridobimo »oiiti,"?io »noč da srnino 7 glasovnico ^ roki in skupnim nastopom v boj za navcra narodnejra kandidata. F>a no-m» TH*-cbno s.,, v Tr^tp »zos}X"»-
morajo
;m«"ti tem posebno slovenski od Italijanov prrzirani delavski sloji naj ve ii interr^, \. r le redaj, ako ^1110 Sto .     n^nlarsko    in |x»litičpo
ni" ui. !>o f»riš«»l do nrave veljave in st.lneiTH Vrulja tudi slovenski *l»*la i •     m katerega nravi«*«-' in oraraniza-je -veta   dolžnost |m. kli« snih naših \ mliteljev.
To »»o točke, katerih fini se opri -ak  Lr«»r>a\i. puljski. a posebn« Slovan in   •    • kom neka i let W iiNp* li in napredek na tom in onem polju v i« len        Naj-IahV -ribištvo v •     uji  "il ta  m  - a-'- .-Ika   n- na 'nnje a 1a: 7-ivio Carica ali Trst -1 '-i-pski! «n   živela hrvaški Pnlj«! Prepuv*iinn t.i puhlo kri«*anje Itali
LISTEK.
MjDteilB.
Spisal Ferdo. V visoki soinčni pesmi no k trave na poljani* Kad žareči m Sitom je prepeval škrjaoee, omamljen -ladke svobode, da je vse ozračje 'dmevalo v drobni peamiei. V moko \ poljem je trepetala postov ka. V ^dričasti   menii so stale v daljavi rore. Vsa poljana je ležala razpro->*rla v žarki aolnčaii luči. kot božja dlan. cvetoča ia saseJkljnjoen se. Ta-im jc ležala  me*» zlatim valov-žita novoizorana njiva in opojen duh po arezi, mastni zemlji je izhajal
\ prek čez poljano je peljala bela, dolgn cesta Kakor knen se je iz-Mjala iz si d je dalje, tam izpod resnih irora. se vila čez plan in »pet ti-arinjala v daljavah. Na desni ia levi je ratovalo iomeee klanje. Peljala je čaa srebrn potoček in se ustavila pod klancem. Kn levi je stal star h mat s krivimi, navzdol obrnjenimi vejami m pod njim je anmeval kriz. Po tleh je rastel temnozelen, vlažen man. Na levo mimo hrasta je peljal en del eaate.   VU * H okoU kUnea
nazaj v <p»(ir»*in «»vmk'i mimo ^onena-t«*«za gnnnate slo bi »/njih a:rič**v. kjer ae je no t spel v vaiikih serpentinnk čez grič. f>rngi del je zavil malo Isdj na d« -n«- preko dobrave rialje, dalje, dokler ni izginil v sn braka-mnm prai>,u
Po klancu -ta prihaja hi pr jau ljau Prvi. -tarejsi. > bil visok, slok •« mm i»««lti 111 črnih ognjenik oči. Iznad širokega, pliaaatega klobuka m» mu milili na celo črni ko-•Iri. Bil je Ivan r«»l**a: njeaa |»a je -toj^il ^ sklonjeno irlavo Izidor. Njegove velike, modre oči so toino zrle v tla in tupatam je plah no zavzdihnil:
»Hej. IzidVir! Žalosten si!« se je /a-uiejal Ivan.
»Ah, Ivan, ne razumem te, da moreš biti tako vesel. Tako raoV iitai je tvoje srce. kakor bt se vračal s svatbe,« je oda*»voril IzirtV»r
lzioW. kaknr atrok si. Kakor ženska !Pnst i žalost, na j gre mimo naju in ne %hči je v veaelo srce. Zakaj naj bodem žalosten?! Kaj ar ti ne zrle te poljane ravnotako lepe, kakor one v domačem kraju ? Ali je U* solncc f j žarko in manj polno vzbičeoe veselosti, kakor ono doma T«
»8nm na vem, Ivan, kaj mi je, n vendar se mi zdi, kakor bi
prijatelj: to je tujina Velika, obšir-•ia tujina, k' naju v v 7 prejel a v svoje naročje. Tam srlej. Izidor je po kazal / rok' smer. odkooler sta pri Hb, »tam glej je «!' ; »vna Kako živo n • stopajo >«*d.!j pr«fl <>ci prijazna r»-bra. tihe, mirne i>oljanc. temni, mračni lesovi in visoko, svobodno m»-l>o. flj, kdo ve, Maj jih zopet njrleda in!«
M a ha' m« je zvonko zasmejal Ivan (Mi mladi Izidorček, kako ža-h»^tn«» ti je pri srcu. Poln ^i mračne tujje Oj ti utioeri «trok, prvič greš od materinega krila.«
Izidor je m«»lč« «*U«unl irlavo. Prišla »ta tlo razpotja.
-Počijva,« je kratko oVjal Ivan in m zleknil na mehki mah. Izidor se j»  \ scflel p«deg njega in se zagledal
pred se.
»O «sem premišljuješ?« ga je v prasal Ivan.
Ko *«em odhajal, je umirala mati . . .,«* je tiho dejal Izidor.
Ivanov obraz se jc zresnil.
»Kaj praviš? Mati je umirala
Ko *cm odhajal, jc umirala . . . Nič mi ni rekla. Niti prosila me ni, naj ostanem. Celo nekako aovranno je zrla za menoj. O mati, tvoj aia je sel . . .a
.Slovenski Narod" vetja po pošt!: za Avstro-Ogrsko:                                     za Nemčijo: celo leto.......K 25 -   .  celo leto.......K 2fr-
^etrtkleta"                        I  650        za Ameriko in vse droge oeide na mesec. ......2*30  1  celo leto.......K 30*—
Vprašar.)«?Tn glede inseratov naj se priloži za odgovor ciopi-nrca ali znamka mm BmailoTS ali ca At 5, (spodaj, dvorišče levo), telefan it ••
Dnevne vesti.
Kdaj bodo občinske volitve t Ljubljani? Oficijalno »še ni nič določenega, kdaj se bodo vršile obe* volitve. Iz različnih izjav od vladnih >tr?tni pa sf* <la sklepati, da bo vladni komisar — ki postopa doslej popolnoma korektno — samo kake tri mesece gospodaril na rotovžu in da se \0Oi\o nove volitve vršile še letošnje k t o.
4- Volilno gibanje v Beli Krajini. Včeraj sta bila v Beli Krajini đva velika shoda, namreč v Metliki in v Suhorju. Shodu v Metliki je predsedoval župan Jutraž in* je bilo zbranih nad 400 volilcev. Kandidat Gangl je obširno razvil svoj program, ki je bil z živahnim odobravanjem sprejet. Ganglova kandidatura je bila soglasno sprejeta. Tudi shod v Suhorju je bil mnogoštevilno obiskan in je bila tudi tam Ganglova kandidatura soglasno z navdušenjem sprejeta.
-h Proti nepotrditvi posl. Ivana Hribarja za ljubljanskega župana ter proti razpustitvi ljubljanskega občinskega sveta je protestiral občinski svet v Prostejevu na Moravskem v svoji seji dne 2. t. m. Protest je poslal na pristojna mesta.
H- Čim bolj peša vera, toliko bolj se draži meso. Dunajski »Vater-land** glasilo škofov, prelatov in klerikalnih aristokratov je zopet enkrat pravo pogodil. Vera peša in vsled tega se draži meso, pravi .Vaterland*. Ce bi se ljudje ob petkih vzdržali mesnih jedi, če bi se ob zapovedanih postih res postili, če bi ne jedli vsak dan in dostikrat po dvakrat na dan mesa, bt se porabilo veliko manj mesa kakor zdaj. bi ne bilo pomanjkanja mesa in bi seveda tudi cene padle. Ni dvoma, da ima „Vaterland" popolnoma prav. Vera peša, ljudje se več ne poste in vsled tega rasejo cene mesa. Škofje, prelatje in klerikalni aristokratje store že itak kar je v njihovih močeh, da bi se konsum govedine zmanjšal. Blagi gospodje sploh ne jedo navadnega mesa, nego se zadovoljujejo s fazani, kapuni, purani, jerebicami| itd., tudi postnih dni se drže in uživajo le ribe in take jedi, ki itak niso za vsakdanje želodce. No in zdaj so še pojasnili, kako se lahko doseže, da padejo cene mesa. Ali se mora še kaj več zahtevati, zlasti ali se more od njih zahtevati, da naj dovolijo uvoz tuje živine in tujega mesa, kar bi njihovim mošnjam napravilo toliko škode? To bi bilo vendar krivično. Torej, ljudje kr-
janoin. a mi zavihajmo rokave in — delajmo.
Kar se pa tiće nabili .javnih mestnih društv« 1 i!i nastopov in priredi-tev, iiiij >e vedno računa — posebno kar m tiee reklame — z obstoje«"-i mi lazmerami in taktiko nasprotnikov. Brv-/ \ ^Hk*^ra krika in nai>ovedanja t«* 21. junija t. I. |K>noMio korakalo >kozi glavne uliee jroriškejra mesta oreko NU0 Sokolov v kroju in z zastavnimi. Istotako bi bili lahko korakali miljski izletniki **kn7\ Tr-\ ako >»i 1'ilo z »reklatno« previdneje delalo.
>i«-**r uatu ne sine hiti r:iK<;<L*r do taaja. da bi se jm> neiM>tr< «,neni izzivajo drua*oro<iee. ali postaviti se ener-trieno po robu vsakomur, ki bi hotel motiti naše javne prireditve in izlete, je naša narodna dolžnost.
In kakor nam Italijani preprečijo svobodno družabno pribcnje, ravno tako imamo pravico mi z vsemi sredstvi prepreeiti in omejiti njih prireditve in izlete. V tem oofrledn mora izginiti vsak ozir. kajti le na ta način se bo naše ljube sosede odvadilo proti nam zaprieete akeije. — Prepovedano nj*n. prepovedano nj?m: moteni mi. moteni oni! Z«r,b za sob! To h<^ najbolje > zdravilo 74 italijanske vandale in prenap--:
Ako p »od nobenim pojro.iem n o. fia bi živeli   mimo in svobodno » \on polea* Hrujrerjra.    kamor na-- je u*oda postavala, pa naj bo nen ir.
Pri tem naj >i t^a zapomnijo: da kdx>r seje veter, žanje vihar! — Xaši ljubi s«>serljo na i *udi vzamejo na znanje, da ne le v Tolminu. Kanalu, Sežani itd. temveč tudi v Trstn in Goriei so naša tla. na katerih zahtevamo svobodno jribanje in razvoj. — Akn ne bomo dosegli tecra z le}>a. do-«^e«"*i hf»ĆPrao na drug naein.
Italijansivo Trsta pa nt s tem. r:a so vandali pobili v nedeljo nekaj sip na naših denarnih zavodih in demolirali eno slovenskih kavarn, prav Tiie pridobilo, pač pa si nadelo pečat: vandalizma. Nam pa >o tržaški <le-mopttrant.ie r županom dr. Valerio na eeln pokazali pot, na kak način naj *c prepreeaj«^ društvene i>riretlit ve in izleti drugega naroda. Bodo li nam morila zamerili, r.ko jih bomo t 1 »snemali ?
Sedaj pa na delo! Kdor bo r-ridnej^i in sposobnejši, ta se bo ^meial — zadnji.
Skrati h flrab! ne Aižk si. Drila io Metoda!
ga mračno it
Povej dalje! prekinil Ivan.
Kaj naj povem. V>: ni jiove dal, kar sem videl, ko sej V€ el. Bratje <h> klečali pri materi *av noln^den ini ni |x>dal roke v slovo.**em*:e pil pri Kri/arju na račun in vp!^ sem ga slišal, ko sem mimo Križarjeve krčme sel. K umirajoči ženi ni hotel priti. Nazadnje sem se še poslovil od Marte, takala me je zadaj za vrtovi.«
Izidor je umolknil. O vsem je razpravljal s prijateljem, samo o sestankih z Marto in o svoji ljubezni do nje ne. Njegova ljubezen se mu je zdela svetišče, v katerega ima le on dostop. Tudi najbližji prijatelj bi oskrunil ta sveti prostor, ako bi le s svojimi mislimi prišel vanj. Ako bi le v mislih pogledal med liele stebre in odgrnil težke, baržunaste zavese, že bi oskrunil sle pečo belino mramora in ugasnil bi rožnati soj mamljivo - sladke ljubavi . . . Edino on sam, kot najvišji svečenik je stopal pred altar svoje ljubezni in zažigal d rago-eena kadila in dišave, da je rahla, nežna meglica napolnila h vet i prostor. Sam je kadil, v znak pokornosti s srebrno kadilnico.
Pa tudi sramoval se je pred dru-ko bi Ivan vedel, da pada
I
veseli mladenič, srkajoč zlato, mogočno svobodo iz polne kupe, bi ga pahnil od sebe, češ:
Kaj hodiš z menoj, ubogi otrok, k«> si bolan do smrti. Svobodo si imel, a bila je premočna zate. Nisi je hotel. Kaje si jo zavrgel in vzprejel suinost do ilna srca. Bolan si Izidor, bolan! Pojdi proč od mene, ker nisi rojen za prostost!«
Izidor pa je bil človek, ki j« vsakogar vzljubil z vso svojo dušo. In zaraditega se je bal ločitve od pri* jatelja.
Zato je molčal o svoji ljubezni. Tedaj pa je izpregovoril Ivan: »Čuj, Izidor, kaj se mi je danes sanjalo:
Bil sem kralj velikega silnega kraljestva devete dežele, v krajini dobrot in miru.
Imel sem pa tudi prijatelja. Z ♦so dušo me je ljubil in bal sem se mnj, da ne bi v svoji ljubezni pozabil svoje svobode in se mi ne udal kot sluga.
In domislil seui se, da sem kralj. Vsi moji podložiliki niso bili svobodni, ampak bili so moji sužnji. Jaz sam sem jiui vzel svobodo s tem, da sem jih vladal. Razdelil sem torej vse svoje kraljestvo med vse enako in postal sam navaden človek, kakor dragi. Tedaj pa ae je nresnjcila moja
postite 3tf p* bo konec dre*
ginji!
Pokleaitev aaaariztratutk ii|Ui   Ivanu Hribarja.
ao ar vsi maan«tr*tni uradniki „r^ili   od   bivše** inpana*lr Hribarja. Prosilo «e ja» nn ki n lo slovo magistrat nik aradaikov od
bivšega njihovega šefa, ki je atal aa čelo sssataik uradu* dolgo dobo 15 let. vrutti v mestni dvorani aa .nagi «trato. Tada karan Sckuarz je ta nre.
Nenaaki   ki se taktnemu reklo:
rnraporm ne pore, kar p* P°-
Naprej«. Ure*mik socijalno-de-otokratirnesra Napreja« Anton Kn »tan je imel pred kratkim • svojim - "lišljenikom Ivanom Koemurjem tožbe zaradi taljenja rasti. Kristan > bil oproščen. Kor m ur po obaojen. \" drugi instanci je Komar sam nmaknil *voj priziv proti oh*««dhi. njegov priziv proti osvoboditvi Kri Mana pa je sodišče zavrnilo. Sedaj ee ^«eija1m>tlemokratieni * Naprej« priti žnje. da je socijalnodemokratičui I Me*-i Prapor« zamolčal zmago Kri Manovo in se pritožuje, da soriialno-.demokratični kolnorterji v Zagorju • >b Sdvi neeejo več kolportirati *Na-preja«. To vaekako priča, da so si so-•-ijalni ilemok ralje nekaj v laseh.
+ Boj za St. IIJ. Včeraj so v Št. liju nad Mariborom otvorili slovenski dom. V Št. Iltu so tla vroča.
protestante, in nemstvo skuša od tamkaj prodirati proti jugu. Nemci imajo tamkaj svoj nemški dom in zdaj so si Slovenci postavili svoj slovenski don.
P !. cr Mariborčanov rn drugih Slovencev u bližnje okolice so se včerajšnje otvoritve slovenskega doma udeležile tudi različne klerikalne Čuki iz Ljubljane. Nemci so uprizoriti protestni izlet, da bi slovensko slavnost Zaradi tega je spra-vila politična oblast polno orožnikov na noge. Nema so pač vpili proti Slovencem, a drugače se ni nič zgodilo, kajti par pni pač ni upoštevati, se je v miru in v redu izvršila. Z načrtno je, da sta Nemce vodila protestantski pastor Mahne rt in umirovljeni c. kr. m.jjor K ram mer, ki je bil posebno hud, ker se nega izleta* ni udeležil timtranih nemških voditeljev.
+ Štajerski deželni zbor. Torej je vendar res, da se vrle pogajanja
".jjerskem deželnem zboru, lajanja so se vršila v torek in v to pn namcstnišn a v Gradcu in je njih zastopal slovenske poslance Korošec.
in slovenska
gimnazija v Gorici. V
goriškem so v sredo ponovili sklep za -anovitev zasebv realne ghunaVaji z laškim očnim jezikom. Vlada je rekla, da je pripravljena napraviti laike pa-raleike na c kr. državni gimnaziji v Gorici, ali Lahi hočejo svojo zasebno gimnazijo. Za letos ne bo nič: ne bo ne zasebne laške gimnazije ne laških paraleik na državni gimnaziji. Tudi s slovensko zasebno gimnazijo ne bo nič. Ljudje poprašujejo. kaj je, ah odbor naznanja, da že sporoči, kaj bo; ne bo pa nič. Vlada je obljubila Lahom paraleike na državni gimnaziji, s slovenske strani pa se ni menda ob tej priliki stavilo prav nič v da bi vlada dala tudi slov. paral
"o
igro
v Gorici
Za danes zvečer je napovedan shod po f 2. v iredentovskem gnezda, v .Ginnasntr. Brez dvoma se zbere obilo laskih razgrajačev, ki se bodo pomenkovala, kako m bilo naju&peš neje borenje neon Slovence la; ntere-setavili bodo od društva slovenskih kolesarjev »Gorica* i znane letake v katerih je pečeno, naj se potinsje Lahe za žep v odgovor na Ionov stva, katera so aganjak glede nameravane atoven-ske pnredrrve dne 11. L aa., in končno se zmenijo, kako nastopiti v nedeljo, če akkčejo Slo veno shod v .Trgovskem Morda prihodnja nedelja v vendar ne potrče brez nemirov.
Iz poalne nsnanna Psdant višji otieijal   1'avH Gom tacam  in postni
kontrolor v Trstu Artur Marinsrknk »ta imenovana   za v isja 1^(44 kun
1 rotorja. Za višje poštne nfn tjnla so imenovani ofirijali: Alojs Osem h* h Viktor April. Joaip Bužia. Hugo Hre-gla-h. Joaip M i nas in;. Ivan Poajgnr-nik. Kdv ard Rurjan. Frane Done, Fr. lijekar. Rutlolf Sturk. Za postne ofi-cijale mi imenovani asistenti: Fran Ogrizek. J«*ip M aiT"d:č. Matija ENsst-Iše. Za poštnega praktikanta je naasn tehnik Anton Perko. Zn v l*»*tarje so imenovani: Jo»ip Hanika v Kočevju. Josip Paulitaek v ftfcofji I-oki. Adolf Muli* > v Spodnjem \m gateu. Kan ttnsanj v Poreča. Za smetarje prvega razreda so imenovani: Peter Brumat v fct. fVtra pri Gori-ri. Albin Bon v Fazani. Anton Jurko-v ič v Mokronogu. Za \ notarja drugega razreda je imenovan poštni ofi-< i jant Ivan Za: u perlo v Zirih. za po--*ai pa od- -1 n k M 1 o■' It .il a Stari trg pri Kočevju. Za adtumi^tra torjn je imenovan poštni ofieijant Martin Mlaker v Spod. fciški. Pode
ti|o < Aiuir* tžnji Dragi Ni žir iz
S: hI.
poštni
*-~* 1   opravnTI     \ Soči i Wi—n, na Jezi« 1 a»piran-iVenikovi,   t OvnJI :•■      ču iei     \ --usti Premeščena sta Ivaa Bo-
- V   T.     ' '       ! »
iz TJubljane   t> v F pokojen   je višji telj   Božidar Vidie ▼
n.
otroci in nalezljive bo-
svet na Dunaju je pri sprejemanju in meščanske šole u otroko brez-
Da je to zelo dobro in hvalevredno, bo vsak trvidel, kdor le poda ravno šolski otroci največkrat nalezljive bolezni in da se te rpoučenosu staršev dostikrat tako razširijo, da okužijo cele kraje in
Kranjski de-s preganjanjem liberalnih učiteljev toliko opraviti, da na kaj takega, kakor je odredil dunajski deželni šolski svet niti re mi*!:. Ker torej od deželnega šolskega sveta ni ničesar pričakovati, naj bodo pametni starši in vneti učitelji opozorjeni, da imamo že v slovenskem jeziku jako dobro prav mično in poljudno pisano knjižico o nalezljivih boleznih »Najhujši sovražniki44, ki se dobiva v vseh knjigarnah po 60 vinarjev. Pametni starši naj sežejo po njej in učitelji, ki jim je mar občni blagor in ljudsko zdravje, naj jo in  naj  nanjo opozarjajo
je v Kandiji  pri Novem Alojzij P e t r i č p d. Drganc, ki je hotel sedaj vstopit* na
tehniko.
Skaadaločne psaštne razmere. V
Cvoriee nad Kranjem dona«* po 'ni s*l vsak dan poMo. Ob 8. ari iaaa 1 »iti v Kranju, ob 1. ari popoldne na v Goricah. Sel pa koali po takih oviti
slutnja. Prišel je k meni moj prijatelj in mi dejal:
Ivan. Ivan! Ne zapusti me!«
Ka> -m hoee^ od men-V ***m ga
vi
On pa je pokleknil pred
prosil:
»Ivan. moj prijatelj!«' Bolj sem te ljubil, kakor samega sebe. Doma imam ženo in otroke Vzemi jih! Tvoji >o. Samo pri meni ostani. Saj vea, da mi brez tebe ni mogoče živet L«
Zgrozil sem se v svojem duhu in s zaničevanjem -en mu rekel:
»Kaj hodiš z menoj, ubogi otrok. lit, wi bolan do *mrti. Svobodo si imel, a premočna je kila za te. Nisi je ho-|a|) raje si jo zavrgel in sprejel raznosi do dna nrea. Bolan si. prijatelj, liolan! Pojdi proč od mene, ker nisi
rojen
In šel je • • •« Ivaa je končal
Iztegnil je nogo, drugo je pod zadnjo »krčil, ar uprl v tla in se udobno obrnil na maku sV drugo stran, ter se ozrl naravnost > Izidorjev obraz. Izidor ga je boječe srledal.
»Kaj to ae ti je sanjalo V ga je
»Da, Izidor.« »Pn ta prijatelj je imel ženo in
otrokeT« slana
»In jih ni ljubil?«
Videti je kila, kakor ki se Izidor oddahnil. Ivan pa je vstal:
Izidor, sedaj se ločiva!« je dejal.
ejaN je kakor v sanjah ponovil I Kam greš. Ivaa?«
1   roiD ,Van ^ zamj,hn'1 x ro^»
na oWn^J
IWjJ^a vntal tnafi Izidor. Sree mu je ,      ifievab* v preveliki fahr Mi. a (»remagal se je.
Torej. Izidor, ča«. ločitve je tu. lk»g - teboj!- se je hitel poslavljati Ivan in podal Izi«k>rju roko.
* Zbogom, Ivan! Marna se še vidiva kdaj!«
»Morda.ako se bodeta srečali najini pot L
U
d«
Razšla sta ar. Tudi trohiee žalosti ni bilo v Ivanovem sreu. Z veselo dušo je krenil na desno, a Izidor je z mračno bolestjo zavil na levo. Misli so se mu podile po glavi in sam ni vedel, kaj misli. Tiho je šel dalje.
Medtem pa je dospel Ivan do prvega ovi oka Masa je postal, potem pa je krepko za vriskal, da je odmevalo po vsej dolini. Tako vriska le človek radostnega, svobodnega srea. Izidor se je okrenil. Toda Ivan je korakal dalje in se ni ozrl nanj. Molče se je Izidor obrnil in šel avojo pot.
Po sinjem nebu pa ae je pri podila tropa oblakov in zakrila je solnee, da je bila 1
rik — eelo eea Tu palice — da dobivajo naročnik 1 »Slov. Naroda« obe žsdaji obenem šele nrsajl ali eelo lest
JI dan po izdaji! Poštnega sla porabljajo namreč anaakiisaans akilnn posebno pn goriški in trsteaiiki farovi za avojs separatna anale. In vsisd toga trpi pošta! Pri ti priliki kodi ob gorenjski železnici lajati m ob« 1 nam tudi pripor«h^no naj store primerne koraka, na bo tudi večerni vlak iz Ljubljane vozil pošto. To je nujno potrebno.
Kaka dahe je ad Ljubljane aa Zg. Poljakste. Natančno raeunano je od Ljubljane do Zgornje 1'oljakavi na nSajeranana ravno šeatna — * dni. t »rej ks enkrat tako daleč kat je od Ljubljana do Amerike. Da je to resnično, ^•»kazuje |»«.^ta na Zg Poljnkavi, ki dostavlja »Slov. Nan»d« tamkajšnjim '•a ročni kom šele šeatnajM dni pi»tem, kn je kil v Ljubljani oddan aa pošto. I*ri|miiimit 1 |*a je treba, da tesan menda ni toliko \/.)••!. na Zgornji r »lokavi, kakor nemški zagriz« uri aa Prarerskem, ki pssaajaajn>aasv^ssske |s»»iljat\f aadanš aa vse strani, ^amo t je ne, kamor so amašortjaast. Tam ljutit in bo pač trelm enkrat t**nieljito |m»«vetltl.  da  IhmI.i   sedeli,   k ?i|   (♦ nji
kava prokleta službena dotnnost!
Prestavljen je iz Logatca finančni komisat gosp. Valentin Z u n, ki je za svoje vestno in plodonosno u radovanje prejel zares zasluženo plačilo, poklican je namreč k ministrstvu na Dunaj. Z g. Žunom. ki je užival največje simpatije nt le med svojimi tovariši in loviasko inteligenco sploh temveč tudi med priprostim ljudstvom, izgubimo odločnega in zavednega slovenskega uradnika. Na časti, ki ga je doletela, naše iskrene čestitke.
Za »Družbo sv. Cirila In Metoda4* je daroval g. Ivo Devćić, lekarnar na Sušaku, mesto venca na krsto pokojnega g. Milana Levsteka znesek 20 kron.
Dovoljena šolska knjiga. Naučno ministrstvo je dovolilo rabo šolske knjige: Mazi Josip, Ueometnja za II. razred srednjih šol. Cena mehko vezani knjigi 1 K 30 v, trdo vezani 1 K * v Knjiga je dovoljena na srednjih šolah, na katerih se poučuje geometrija v slovenskem jeziku.
Na deški   meščanski   šoli v Postojni se prične šolsko leto 1910 11 dne K*, septemkanj t. 1.   Vpisovalo ae ka '»d 1». do lo. --pT. nibra; sprejn majo ae ue**iH*i. k ršili >. s<d-
sko leto Ijadska šole.
Zadruga gostilničarjev itd. v Ljubljani poroča v zadevi gostilm-carsko-kuharskega tečaja, da je letošnji učni program, ki se ima vršiti meseca novembra m decembra, tako sestavljen: pred vsem se ima vršiti enotedenski ali po potrebi 14dnevni kurz za gostilničarje same, na katerem se ima poučevati o racionalnem in pravilnem kletarstvu. Dajalo se bo tudi navodila za pravilno in moderno gostilničar-stvo. nanašajoče se na higijeno, sna?o m na promet s tuja, sploh vse razen kuharstva. Nadalje se vrši 14 dnevni servirm tečaj za natakarje in natakarice ljubljanske. Nato pa 4 do 6teden-ski splošni gostiIničarski tečaj za kuharstvo, serviranje, knjigovodstvo, kalkulacijo, higijeno, o tujskem prometu in praktičnem gospodinjstvu. Ker je glede popolnega aranžiranja celega kurza predvsem treba vedeti število obiskovalcev, se tem potom vsem go~ aHničarjem na Kranjskem toplo priporoča, da se v najkrajšem ča>u odločijo svoje ljudi podrediti temu za _ v natn tako woaznem in ko-listniui pouku, ki bode popolnoma brezplačen. Prijave sprejema gostilni-čarska zadruga v Ljubljani, Gradišče šL 7.
£upan in deželni po*lanee — tepe a V tajni v Ziljski dolini ae je župan in nemško - naeij« nalni deželni |wr-|ane<* b i«»«'her obnašal neo!a\n<> l rav pi»lmliii>k<> Ob 3. uri zjutraj j«> nahrulil v ir«»-tilni \ »*e |K»s**stnikov
♦ Lr«i navzo«-ih j»"sestnik.»\ eelo klofuial. I'-' vihki -o mu namre«-iH-itali n * * r • * • 111 • »*»t i \ raetinili prt novih ^oUkih stavbah v Št. .lurju in CreŠ •*jah. dčitrli ^4» mu. da je -]»r»*jel o<| Sudmarke- In.rih 1000 K ter zato f^rodal in izdal slovenske obt'dne. Po-m-ltno -<» ti 111 oeitali. da s** je dal j>od-k 11 f»i t i od nekega oštirja. da mu ni bilo treba hoditi k orožnim vajam. Ako j*' to \ ».e re*i, imajo v Cajn 1 res lepega župana, ki je zlezel na županski stolček po •dovennkih ramah, se-flaj pa Slovenee tako nesramno »krtini. Napadeni kmet p« ni bil len ter je Ktseherja tako namlatil da hodi z višnjevim obrazom ter bo to birmo še liolgo pomnil.
Ugodni nakani. V nekem večjem trgu ob železnici, kjer so vsakovrstni uradi, je na prodaj lepa hiša s trgovino vseh strok. Plačati je treba takoj le 8000—10.000 K. — Za lesne trgovce in industrijce sploh je lepa prilika za nakup moderno urejene nove žage na turbine. Velika vodna sila ob železniški postaji na Štajerskem, zraven spada lepa kmetija 1 gozdi. Nadalje so na prodaj v obmejnih krajih na štajerskem in Koroškem: hoteli, velika in manjša goatilniik a
posestva itd. Pojasnila daje Ante Beg, potovalni učitelj v Ljubljani.
Na prodaj je leno veleposestvo na Štajerskem z dobroidočo gostilno ob drzavm cesti med večjim mestom in trgom. Pojasnila daje potovalni učitelj Ivan Prekorfek v Celju.
Košara na Dunaja. V jutranjem listu eino poročali, da so primerili na Duju trije kolerostmiljivi slutnji. Sedaj je uradno potrjeno, da sc to slučaji piMu azajatak* kolere Ministrstvo je javno izreklo grajo dunajski zdravstveni upravi zaradi za nikernosti v izpolnjevanju dolžnosti. Dusi je zdravnik, ki je bil pokliean k • •bolelem u Gasselhu l>erju konstatiraj, da je bolan za kolero in telefonirat tia vse bolniee, vendar niso bolnika iiikj^r sprejeli Mož je umrl. od nje-ga pa sta dobila kolero njegova žena in njegov otrok. Kolera je bila zanesena na Dunaj pa zelenjavi, ki jo je vrtnar Gasselhuher dobil iz Italije.
Z Dvora se nam poroča: Pogreba pri n«*i> _'•!• Mu stolar Adolf To-asat še od nedelje. Najbrž«- j«- j>one-^^e4*ll v Krki. Fant je bil lej>o oblečen ter je imel rdečo ovratnieo.
Toča v Istri, 1/. Pulja jKiroeajo, da je v južni Istri pirivzročila toča veli kan-k o -kodo.
Napačni ptdieijski agvnt. Te dni je prišel v neko gostilno v Kolodvorski uliei    *J4>let ni    privatni uradni1
i vati (iratz. rodom 1/ Nemškega Lr>-/'»\«a in tam napravil na jedi 111 pijana1 4 K H v dolga. Ko so ga prijeli za plaeilo, se je izdal za 1
eiita. I' r -ah -o -tražnika. katari ga je aretoviil. 'kidali -o ^a sodi-
-eu
L begi i tat. Pred kratkim je ukradel 3Hotni   hlapec Fran Pavli'
ii Mekinj, ki  1»-        v -luž',   pri nr keni   tukajšnjem trgovtru. svojemu -'. .la^m-.i _ srehrui  uri  m tri verižice, gospodarju pa je poneveril 2~y K denarja, potem pa pobegnil.
Tržaški kažnjene i v Ljubljani. V soboto fio iz Tr-ta zopet eskortovali v Ljubljano 7 tržaških kaznjeneev. ker -o tamošnji zajK»ri prenapolnjeni.
Izcubijeno in najdeno. Železniški uslužbenec Fran Zaje je izjmbi! >rebrn obesek. — Le<ni trgovee Fr. Tome je izgubil denarnico a srednjo naoto denarja. — Kovaški p*>:v. « nik Fran Klinar je izgubil bankovec za H» K. - Trgovčeva sopr Kanthova je izgubila obesek v obliki medaljona s sliko. — Hlapee Anton dolje*' je izgubil zlat prstan z r kamnom. — Postrežniea Heh . ^*:clerjeva je izgubila črno denarnico. — IViteljiea Baverjeva je izgu-biia -rebrno ovratno verižk-o. vred-ro 10 K. — Dijak Emil Skenda je našel š"-ipalnik. — Kljmarski pouio<^ nik Avgust Vidmar je našel moško žepno uro. — Monter Ivan Ramovš je našel vozno plahto.
Delavsko gibanje. V ->V>to se je 7 južnega kolodvora odpeljalo \ Ameriko 12 Mn« • m »• Hrva-
7 Hrvatov je šlo v Inomost. 1*» se jih ie novmilo na \ 7n$rreb.
Pojasnilo. V gledališkem naznanilu kot korepetitor navedeni A. La-jovic. ni g. avskultanr Anton Lajovic, marveč njegov brat gosp. Albin Lajovic_
Društveno noznonlloT
lltdenjska     n4H|riižnie«i     Pros> e-
te« priredi v soboto, dne 10. septembra oh s. zvečer \ prostorih Narod-»>» tra i!«»rna v N^»^*':iJ  mestu veselico.
L ljubljansko uradniško gospodarsko društvo sklieuj. krajevni .-tanek podružnice v* Rudolfovem na 17. t. m. v Rudolfovem, na -4. t. m. pa \ Ljubljani izreden občen zbor Na krajevnem -»-tanku v Rudolfovem -e bo na podlagi novih društvenih pravil !z\o!il podružnični od<* k 5 članov, na izrednem občnem zbori:
v Ljubljani pa izpopolnilo dmštv»« t:ae«dništ v o.
Žensk«* podružnice družl»e s\. t irila in Metoda v Velikoveu ustanovni občni zbor se nr vrši 11. t. w. kakor je bilo v zadnji štev. »Slov. Branika naznanjeno, ampak se isti vrši v nedeljo, dne 1*. septembra. Opozarjamo ze sedaj na to vse bližio daljne Slovence.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Dovje - Mojstrano priredi 11. sep t«mbra v restavraciji Zupan pri ko lodvoru na TVvjcm veselico z raznovrstnim sporedom.
Prostovoljno gasilno društvo v Ratečah na Gorenjskem otvori svoj novi »Dom gasilcev*« dne 18. septembra 1910. Na sporedu je med drugim sprejem gostov ob dopoldanskih vlakih. Popoldan vaja domačega gasilnega društva. Nato pa ljudska veselica. Vstopnina k ljudski veselici j.-> za nečlane 50 v, v svrho pokritja stavbnih stroškov. Kdor hoče užiti par veselih uric in občudovati lepoto Kranjske Švice, tedaj 18. le v ob-žiioije sivega Mangarta in visoke Ponce.
Kmetijska pod m in k a na Dobra.
vi nrl Podaurtu priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v gostilni g. F Posračnika na Sr. Dobravi pri Podnartu veliko veselico   s burko:
Eno uro doktor«. Po igri bo srečo-lov, šaljiva posta in prosta zabava.
on potu  4. uri popoldne.
Vstopnina: I. sedež 1 K, TI. sedež tu vin., stojišča 40 v. Otroei plačajo polovico. Preplaoila in darila se hva-hžno sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo kmetijskega doma, en del pa za popravo pota iz Otoč na Dobravo in Kropo.
Prosveta.
Slovenska narodna društva pošiljajo ravnateljstvu sloven. dež. gledališča prošnje, naj bi se jim poslale ./primerne'- l^rre in »primerne« obleke. Xa take nejasne prošnje ravnateljstvo ne more odgovarjati, ker ne pozna krajevnih razmer, prostorov za predstave, števila Miletantov in snjDsobiio*-? 1 režiserjev. IJavnateljstvo ajaveii-ke^-a deželnega gledališča nas je zatorej naprosilo, da javimo dotični m narodnim društvom sledeče: Slovensko gledališče v Ljubljani je založilo v svoj repertoire in v svoje kostume že ogromne vsote; zato brez -kodnim- ne in<<r«' posojati ničesar. Društva naj v svojih prošnjah izreč-r.o navajajo naslove zahtevanih iger. ali pa naj vsaj sporočijo, kakšnega značaja bodi igra in koliko moških in koliko ženskih vlog sme obsegati. Tudi naj povedo, kakšne kulise premore njihov oder, ker vsake igre ni možno vprizoriti brez predpisanih kulis. Tudi glede kostumov treba i.averti značaj, velikost, število itd. Ravnateljstvo rado ustreza vsem željam, saj se zaveda v polni meri, da je ljubljansko gledališče deželno, ki mora torej podpirati, kolikor možno, diletantske odre. Toda takim prošnjam je možno ugoditi le takrat, ako tudi društva store svojo dolžnost in ako izrekajo svoje zelje tako, da jim > ustreči mogoče. Xa nejasne i>r-^r.j* pa ni možno odgovarjati, ker bi moralo imeti ravnateljstvo posebno tajništvo, da bi na dolgo in široko korespondiralo z mnogobrojnimi društvi, prosilci in prosilkami.
Slovensko deželno gledališče. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča je razposlalo vsem dosedanjim abonentom gledal, lista prn gram za sezono 1910 11. Kdor bi g£' ne dobil, naj ga zahteva v trafiki gr. A m. Sešarkove. V vsem obsegu je program objavil tudi sobotni večerni list »Slovenskega Naroda«. Oglaša se mnogo novih abonentov na lože in -» leže: med bivšimi abonenti pa pogreša ravnateljstvo še nekaj stalnih abonentov. Ker se pa ta in oni želi abonirati na ložo ali sedež, ki je bii doslej v posesti večletnega abonenta, orosi ravnateljstvo, da se dotičniki tim preje odločijo, ali še reflektirajo i:a svoj prostor. Sicer se odrlajo prostori novim abonentom. Da ne bo zamere in prekasnih pritožb, naj se torej s pr igla sevanjem ne odlaga v_č. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča je tudi izvedelo, da t rosi i neki malodušni bojazljivei povsem neutemeljene vesti o bodoč-ni nt i slovenskega deželnega gledališča. Z ozirom na te vesti izjavlja ravnateljstvo, da Bela Ljubljana nc mo-*e vzlic vsemu nazadovati nenadoma zopet za 100 let ter da je bodoč-e«M ^ovenskega gledališča zagotovljena, ako stori slovensko občinstvo tudi v bodoče, kakor doslej« svojo narodno dolžnost. Najlepše bi bilo, ako bi narodno - napredno občinstvo a boni ralo vse sedeže in vse lože: potem bo ne le onemogočen   vsak deficit.
-e pričakovati celo suficita. Ravnateljstvo je pripravilo najmodernejši in najlepši dramski, operni in operetni repertoire ter je ang;; valo. sredstvom primerno, najboljša €«obje. Nadejati se je torej najlepšilt predstav. Zato pa pričakuje ravnateljstvo tudi od narodnega občinstva najkrepkejše podpore. Naše slovensko gledališče v Ljubljani je narodno slovensko gledališče, ki ga mora 7 ljubeznijo podpirati vsak zaveden tarodnjak. Kakor Cehi v Pragi in Brnu. Hrvatje v Zagrebu. Srbi v Bt-lemgradu. morajo tudi Slovenci gledati v svojem ljubljanskem gledal i-:«"u naroden kulturen zavod najvišje važnosti. Cim izdatnejša bo podpora ►bčinstva, tem večja bodo sredstva gledališča in tem lepše predstavo. Ctiede opreme i oblek, preprog, zasto-rov i. dr.) predstav bi mogle zlast^ rase narodne dame z najskromnejši-mi darovi našemu gledališču prav posebno koristili. Vsak dar je gledališču dobrodošel, saj se <la vse izvrs! no npotrebiti. Najrazličnejše toalete, pokrivala, obuvala, maske i. dr. dam in gospodov se morejo pri gledališču najbolje porabiti. Vse sprejema ravnateljstvo z najtoplejšo zahvalo! V naših narodnih rodbinah se zavrže r.li podari marsikaj, kar bi bilo slovenskemu gledališču prav zelo dobro došlo. Treba je ravnateljstvo le z dopisnico obvestiti, in gledališki sluga se oglasi s ponižno hvaležnostjo. Za naše edino slovensko deželno gledališče treba, da deluje in žrtvuje složno vsak posamezen zaveden Slovenec in zavedna Slovenka!
Nori kapelnik »Slov. Filharmonije«. Odboru sc je posrečilo pridobiti novega kapelnika, izvrstno moč, ki bo vreden naslednik Talichov. G. Fdvard Czajenek, po rodu Ceh, je bil doasdaj prvi
gledališču aa Kritika je o ■jem polna hvale. Abaol
ran k ona* r ratorizt Je dVIovml kot . >>dalaiki k spalnik v Otaaaaaa, Top-I »ah. Ukinja. Celovcu. Solms-rrndn (tri letal. I redan, v Oarao%irah m kot kapelnik topliakih orkaatro% i Bemo tšviral ia t ZeU am 8ee. Navil godbo in glasbo ljubeče obetnatvo
ajbas-dvorani
i ik*>r v ljuciskih koncertih. Kakor :*rejšria leta namerava naa prvi alo-* enaki oikeslei tndi v ftrtoanji anasv prrrejati vsakovrstne clasbeoc ve-rem, simfonične koncerte, pa tudi t hm s rte ob pogrnjen ik m tank. Tad i
bo izostala Vse
I a,
i nam npr ln i k a.
Slovenski jug.
— Nova hrraaka   stranka. Sa-
r^ki klnb   hrvaške   -»ranke prava -vi.ji torkovi   seji   -prejel pro-t:n nore stranke, ki ga je eentuvil -ehni r to   izvoljeni   odsek hrva-
-•rauk hrvail . ter je o tem   takoj obvestil ko napredno stranko,   ki   bo brez rttma tadi s svoje strani sprejela ta - -enim. Dne 13. t. m- ae asakasa hr lško-srhttka koalieija. ki bo ta zna-niti politični akt vzela   na znanje uredila   od noša je   nove hrvaški* ke nasproti   srbski samostalni ? ranki.   »Pokret« pnobčnje r svoji •      i»n»grani nove stran-v celoti. Najfiiarkantnejše _--  programa so:   tslen V. S<
• vala na to. da se \ smislu ra-narodnega   edinstva in sau.odo-• be in v -kiadn z državnopravni mi godbami,   zakoni  in kraljevskimi lirami izvede   zdmf'tev or*»b re-
prebiva narod hrvaškega ir. srb-za imena, t'len VI. V vprašanju -xo-srbskem   stoji   atraniki am -ču   narodnega   edinstva Hrva-
in Srbov in na stališču, da se to -asanje   mora   rešiti s niom na temelju tzuma in v dnhu ravnopravno-Stranka se bo zavzemala &a iz-■o vseh ustavnih svoboščin, pred-za uvedbo   -plošue,   enake in volihie pravice   in   za uvedbo modernih   reform   na polju i ni*tracije, pravoaodstva in šol-Končoo stoji nova stranka na i j u svobodno« t i in bo spoštovala •» versko   pn pričanje in i čnstvo.
I rednik   Pokreta- — «t.   Volilci v občini Feričnnei v kem okraju so ponudili uredniku vreta« v Zagrebu Veče»Lavu Wil-
ter ho sprejel ponuđeno mu kanim, zlasti ker dosedanji posla-v tem okraju   grof Pejarevie ne več kandidiral. Prve svoje volilne ie bo priredil v nedeljo 11. t. m. F'eričaneih in v Orna ho vir i.
Komisijo   za vzdrževanje netniških in zgodovinskih ^pomeni-v je ustanovila   z   odlokom z dne avgusta hrvaška vlada. Komisi--   ji iz predsednika, ki ga ime-. vladar,   in iz 9 članov,   ki jih !iije ban na 5 let. Komisija se dc-3 sekeije.
Rajžoljenl Cobal.
red tukajšnjega porotnega sodišča
Izpred porotnega sodišča.)
Danes   se je začela pred tukaj-i»orotnim   sodiščem tiskovna la proti dopisniku »Slov ir. Francetu H a betu. Toži
a1 no-de mokra taki   general Miha
haL
Obtožnica je vložena radi pre-v    zoper   varnost   časti |*o 't<. 4*8, odnosno S 491 kaz. za-. Inkriminiranantadva članka, er   dopU   Kazmere v obenem ^ umne m   dmštvn r Zagorju am *   44 z dne -4. februaja n pa »Glas iz Zagorja ob Savi« !»"> z dne 2*>. februarja. .'redhcduje    dežel nosod ni nad-tik Polec, \otanta Ma Ko-n d r. O e r s a k, zapisnikar ! a n u se h o w s k y. 'Ibtoženra    zastopa    dr. Janko rovnik,   tožnika   pa dr. Te-* v e i e.
\*-rotili   klopi sede: Alojzij Adolf P e r I e s. Fr. Slane, .1 ♦ r a n č i č, Ivan Ruži«" Viktor   Ca utoni, Miroslav * i č, Hajko P e č n i k. Leopold r g e r.     Oton    D r e I s e, Fran pao. F" ran 2 v a b. Miha Cobal se čuti razialje-ker se mu — kakor pravi v ob-lici — očita,   da   kot ravnatelj umnega društva v Zagorju gori le v svojo korist, da je zasukano zagrizen  nemškutaraki eo-•i-' in da je njegovo am^podarst\ o »ko. da tira zadružne člane narav -v pogubo.
Nadalje pravi tožitelj: »Po tr-S|in elankarjevi je kontrola tukaj %rava ironija, ki naravnost v obraz ,!je. češ, da sva akaolutni gospodar ukaj mudo Jas in auoju keerka-
v aanjssjs a
nm m aaJnnanftf
dal niti vinarja, da pa imam danes 15. t M) K prem oženja v gotovini.
Namiguje, da sem si svoja premoženje pridobil na nepošten način, ee* da h«*V /a dan en še zamolčali, kako sem aš prihranil to ogromno \ po l.VCSHI K. Nato |>opisuje nek
oVigodek z zadružnim članom lajn. tlofiiiaiiitoni. kakor da bi mn bil jaz i/ lakomnosti in na sle p* rok način izvabil a lato uro in verizi«*, pri tem pa oškodoval hl.t*nm«» W.»neumnega društva.
Nadalje mi d*»pisnik podtika neke be***«!e. katere sem kaje govoril na občnem ' r . k •!u : n n. *ra dru št v a. češ. da sem se pri pi>s\ etovanju o razdelitvi iii\ideude izrazil do-dov-no tako: »Kaj |*a imajo delavci od tega. če dobi>» obresti, napi je jt» ae in nanssn se po blatu valjajo Jas nam za to, šs naj ae dajo nizke ohre*ti.ali pn nič.«
Nadalje me ohdolžuje.    da sem 1 iz blagajne kori>umnega društva _MU K.   pri seji pn aSeklsry m
e menil, dn nam jih vzel iz » i*r jne za občinske volit ve, da pa jih ne smem pod    tem imeu«uu    v knjižiti,
ampak pod drugim, češ, aa ngaf i ne gre, ker se aaora btlanea politični
oblasti predložili
Na ta način je aa leto pari \ kaji-- .  :•»■  K   ♦ ni «i r igim imenom
na snnals eannatva. katere ae pa |h»rabile za pijačo z \ re«! pri občinskih volitvah in je ho-C -hal s tem graditi n.-m-ki tn.ist do Adrije.*
^e liujš»* »e zdi Cobalu sumi! nje. da g»»ri včasih ponoči luč v kon-snmnem akraštvn in da «e mar-i kdo
*t«.n |»*>niM i luč v kottMiuiH.  1/ r. »ra
sklepa Cobal. dn ae s tem namiguje, kakor da bi on ponoči v k on sum u kaj tajnega in kaznivega počenjal. Hčere nektira sodruga po trditvi član-v..r.«-vi pravi #a)a1 atna zale-ni hotel sprejeti v j<- bal. da l»i ona svi»jemu
kaj izdala in da t»i bilo p« »tem pač kmalu po Cobal a. Vzel je pati— raje hčer m*k« ara nečlana v službo, samo da se ne bo izvedelo, kako in kaj. Tndi konec- tega članka s** mu zdi razžsljiv. V drugem članku se mu zdi pa razZai. iv r»a*»::-. kjer s** mu očita, rta je v svezi z Siidmarkovei in kapitalisti in da je obljubil o pri-k . -• zahtevali delavci JO /vida ne kn Stavke. ;;kX i kaznuj* neustraš«-vedne delav
tH>t4»sesee nastevpi dokaz resnire.
Obtošenee H a b e pravi, da on in da tndi ni v nobeni zvezi la pa hoče nastopiti dokaz
in
i* r e d - e i J n i k  ga  vpraša, zaje to nase v zel in zakaj tepa ni v pn is kav i povedal.
Habc pravi,   zaradi tega. da
nastopiti dokaz resnice. H a 1» e pravi na vprašanje pred-aajanukovo.   da bfs*  ^ pomočjo prič nastopiti dokaz resnian.
Dr. Z i r o v n i k predlaga -e dve novi priči, in sieer Franca Kam-
Anieo Huthovo. S temi ik»kazati. da se je 3Ut> K /apilo   . ri asritaeiji za obeandke volitve.
I> r   T    k a v č i č  -4 protivi mn.   Poiin«! i   protnlr.kaz    Predlajr;. ~e nekaj novih prič.
Dr. 2 i rovnik zahteva. «1-
~    -iti    Ltf ••!•?I    .1 e r i Tla
Mnrija Saj ko.   ki sta kila kot
priči poklicani, pn sta ananas zadržani.
Sodni d v or sklene, da se gleda lasliaanja ad nag^nnavnika predloženih prič pozneje sklepu.
Zasli*e%aaje prič.
Dr. Tekavčie predlaga, da priča Sajko ne zasliši |km| prisego, eaauur dr. Z i r o v n i k ugovarja
Jakob hajko je bil sanihnud nik konsiimnega dvajnasa in pravi, da Cobalu ni so t ■ na* u — ekstra-prijazen mu pa ni. Nato se zapriseže. Izpove, da ni bil poleg, ko je Hof-maon prodal Cobalu uro. Pove, kar mu je tolial pravil. Rekel mn je Cobal: »Hofmaoca js prišla plačat, pa je zopet dolžna ostala Kaj naj stori ! Ne ve, ali je bilo dolga 2flO K. Cobal je imel uro. ter jo ponudil priči, naj jo kupi za 1441 K. — Pričina ,. na mu j«* to otisvetovala. Cobal mu je takrat rekel, da je od Hofaaaana kupil aro /a 12* k. Tek 129 K je pa šlo na račnn dolca Hofmannovega. To se je zgodik> koncem avgusta me-seea leta 191)5. Ura je bila vredna kakih 240 K.
t -d»al je govoril v neki gostilni pred osmimi ali devetimi leti na P ram njegovi ženi, da nekateri delavci dobljene obresti za pijejo, drugi pa prihranijo. — Val and je nadalje priči pravil, da je bil stavljen, da ki se ki
»t K, kar
kn km
Valand mu ja_____
dn as Nižajo ali sinak n volitve in da aa ko denar rabil. Priša pravi, da mn je kil Cobal zaradi kar kot predsednik
bil za to, da bi bila
v
ni
Ivan Tanfer. tovarniški uradnik, izpove, da sta, ko so »Sokoli« korakali, klicala dva fanta pri obč. hiši: »Heii!« Cobal je pri oknu stal,
valno gledal, ter kimal s glavo, Pra-vi, dn je cisto gotovo, da ja Cobal to
Cobal se izgovarja, da je bolel s tem l{«»?»a |m »zdrav I jati.
P r i e a |»a pra\ i, da je bil Roš v prvih \rstali Ko je (^oliaJ pn ^el \ Zagorje, je bil |k»poinoma siromašen Ko u- pa ustanovilo kon-»iiniio društvo. mu .|e pa takoj boljne godilo. Napram njemu «r je t obal hvalil, da si je pridobil 15.tf*ff kron. tki drugih je izvedel, ila je >vajk«'ta sam«, zaradi tega isistranil ker je Cobalova /.»na rekla, da mora ta t'erdaiuaiia vauipasta <iusa iz koiisuma« — ker ni hotel, da hi lula njegova rejenka \ konsuiini.
Karel F 1 i se k, odU>rmk okrajne lailnisk«- blagajne. izf»o\e. •la je pri o»m niskih volitvah Cobal nemški protestiral, nadalje pravi, da ... i-:uk -ej okrajne Uilnisk« Kta gajite čita najprej nemški m >«le na morebitno zahtevo slovenski. Priča je da  je (obal  bodil v
g«»stiliH»     med   nelie-ke     naei joualee Ko so volili župana,    je ('obal volil nemškega  kandidata.  Priči je Cobal nt msko vabilo k volitvi v okr. Udnisko blagajno, katerega pa priča n i- I,   tei   /,n\t\i sal   ^bo. enskega. F ran e t u k, strojnik v Topli-eah pri Z^igorju. je |»ri-Ta- dem. stranke.  Priča je hotel, da  bi Cobal sprejel    njegovo    hčer \   k o ns umno društvo. Coknl je pa rajne vzel hčer neelana.
Peter Savšek. klepar v Za ir«»rju ob    Savi.    pristaš   soe. dem. -tranke.  izpove, da j»- slišal, da ima aamao Cobal in njego\-a hčerka ključe od blagajne konsiimnega društva
Frane S k o r n i k. steklarski •r \  Zag-»rju. izpove, da mu je Colial  ponujal   Hot'mannovo uro za 140 K. za katero je dal 120 K.
Karel  K o r i» a r. po»»estnik in • Z-iirttrjii ob Savi. je sli-
šal, «la je t obal od Hormanna kupil zlato urit za 120 K. prodajal jo je pa za 140 K.
Karti Malovrh, v <xlja soe. demokratov Hrastnika. izpove:
Bila je seja konsumnega društva dne julija 19t>ff Priča je izj>rožil nii-s*»|. naj se da za agi t urijo kako darilo. N je predlagalo, naj aa da iHJO K v to sv rho. Prizna, da ^Ta ^ ( balom govorila o tem. da bi bilo dobro, predsedniku konsiimnega društva, Sajkota, iz < si bora iztisniti. Priča je tudi agitiral potem zoper Saj kota
Ivana    R o b a v s.    /ena po-► ■sMiika  in  gostilničarja  v Zagorju <»b Savi. /e d«»Igo iMizrta i obala. Pravi. <la j   pris*d Cobal kot siromašen elovek leta 1895 v Zagorje.
Ferdinand P <» I .i š a k. p<v - ^tnik v Zagorju, je govoril s Cn-1 v i /u pa na Ta mu je re ke|. da < obal ni liotel vzeti njegove lieerk« konsiun in da je vzel hčer neelana.
Cobal s prstom kaže priči, naj
obrt;;   oroti pt»rotnikom.
(Obravnava se «»b 1. |K>pt>blne prekine, ter se ob 4. popoldne zo|>eT na i kal jo ji
niižmost n wm!tmsi
Rudolfu Ilevlde: IVi novih šaljivih solo prizorov. Ta knjižica oh-^* ga v kajkavskem nareeju pisane, jako humoristične prizore, ki bodo posebno doliro slutili prirediteljem dru -'v n i h zabav. Cena 50 v, s pošto
00 vin.
» Igralee«. Boman. Iz sponti-ih»v- mlndeniea Ruski spisal F. M. Is-Kstt»j*-vskij.   I*(»s|ovenil R.  K. ( «^fl
1 K flO v. Pf» p.*ti 20 v vee. — »Jur-kiea Agieeva". Spisal K s. Sandor-(ijalsk. Prevel Fr. Orel. Cena 2 K. po pošti 'JO v več. Ti dve knjigi sta izšle v založbi r>Edinosti« v Trstu.
BCM antrVL
lan v nrnski
Is Belgradn poročajo s Pester Uoy-du-. dn so dobili oficirji gamisije v Be Ig rad u in Valjevu ukaz, naj sc tokom enega leta nauče ladjarskega jezika toliko, da se bodo mogli v tem jezika s Madžari porazunieti. Ta ukaz je bil zaupno razglašen.
* Nemiri r fMnji Aasnrtkt. kled tamkajšnjimi malimi republikami trajajo vodni spori. Se mnoajo kotj pognati pn so do »agi prepiri, ki janknijajii adnj prosavalatvo ta, anaj one republike. Tndi ni nikjer aa ta tako Inako napraviti
Zdaj je srečno končana revolucija v Nikaragvi. Ooneral Juna J. Estrada je na oslu svojih sinagonosnih čet prišel v glavno  moato Manaspia in
prevzel vladno krmilo v svoje roke. Dr. Madriz, strmoglavljeni dosedanji mogotec, je beta I v republiko Hon duras, odtam pa se poda v Evropo, da bode v Bruslju delal družbo svojemu prodniku in prijatelju J ose Santo* Zelava, ki tam v miru vživa svoja bogastva. Mir je v deželi. Kako dolgo bode t rajal t Po najnovejših poročilih preti tudi še Estradi nevarnost, da pride ob veljavo in slavo. Njegov general is i m us ChamorTO hrepeni po predsedstvu. Zakaj pa tudi ne ? Treba je le pridobiti si podporo amerikanskih kapitalistov, katerim Estrada ni hotel obljubiti bančnih :n drugih koncesij. Ako dobi potrebni denar, potem bode tudi lahko pri dobil si par tircatov amerikanskih pustoloveev pod svojo zastavo in par topov. Več pa ne potrebuje, da pro-vzroči novo revolucijo. Kajti, kakor že rečeno, nič ni lažjega, kakor v Srednji Ameriki napraviti revolu-eijo.
*Nesrečaa ljubezen. Osemnajst •et stara Rusinja Dorka jo skočila * strehe šest n a« 1 stropne hiše v Xew Vorku in se tako poškodovala, da je eno uro pozneje v bolniei umrla. Samomor je izvršila iz obupa, ker jo j«' njen Ijubimee zapustil in se z drtigo poročil. Dekle še ni bilo dolgo v Ame-i i tri in ni imelo nol**nih sorodnikov. !*red par tedni je bila dekliea dala aretovati svojega Iti vsega ljubimca, katerega je bobda s tem prisiliti, da .. j^PK-i. Aretovani ljubim er- j»a je }s>ložil varščino in med tem časom se je oženil / drugo. To je bil hud uda-• ee za mlado dekle, f^la je na deželo, da bi vse (tozabila. <e-ar j<a ni mogla. Te dan se je vrnila in >la takoj na streho, kjer so jo sosedje videli jokati. Naenkrat se je zasmejala, se zatekla proti robu strehe in skočila na tu -T-., kjer je obležala. Eno uro poro«- ie je v bolnici izdihnila svojo dušo.
Telefonsko in brzojavna poročila.
(eško-nemška spravna pogajanja, Dunaj. f». septembra. Ministrski predsednik baron Bieuerth je sprejel danes dopoldne načelnika nemške agrarne stranke na Češkem, poslaii-ea Kriitznerja.
Dr. (lessniannove spekulacije.
Dunaj. 9. septembra.    Kakor je znano, je dr. liessmann odložil m -^ išjega    kurat«»rja    pri Baukredit banki«   in nač-elnika pri : Beamten kreditanstaltu<'. Po informacijah, ki jih je dobil   na»s   izvestitelj   na povsem zanesljivem mestu,   je kršcaii-vko s*x*ijalna stranka dr. fiessmanna k temu prisilila. Tudi poročiti se je moral tir 11 binarni na pritisk stran ke s svojo nečakinjo, s katero je že dolga leta živel v skupntm gospodar stvn. Vsem tem ukazom se je (iess-vaiin pokoril, ker še vedno spekulira na predsednistvo stranke. Kakor pa se v krščansko socijalnih krogih zatrjuje, sn vse te spekulacije popolnoma brezupne, zakaj tir. liessmann ne bo. če tudi umrje prine Liechten-stein ali se odpove svojega predsed r.iškega   mesta.    niktlar }ireds<^duik krščansko ><M*ijalne stranke.
Zagreb. **. s*»ptembra. V tukajš njih krogih je vzbudila vest, da se . dr. (ressmann te tlni poročil, veliko zaeudenje. Dr. (iessmann je namreč spomladi bival par dni tu v Zagrebu. Spremljala ga .ie mlada dama, ki jo je povsod i predstavljal kot svojo sopr«>go. Razume se. da se je to dr. (iessmanTui verjelo, zab   je bilo za čudenje v javnosti nemalo, da >e je dr. Gessmann >ele sedaj poročil.
Slovenec — i spraševala i komisar na praški tehniki.
Praga. 9. septembra. Slovenec !van A r b . vladni svetnik in ravna telj cesarskih domen na Češkem, je imenovan za izpitnega komisarja na češki tehniki za II. državni izpit in sieer iz poljedelstva.
Praga, 9. septembra. Nemški de-elni poslanci v češkem deželnem zboru imajo 1*J. t. m. sejo. na kateri bodo razpravljali n češko-nemških pogajanjih.
Praga, 9. septembra. Predsed-rik izvrše v al nega odbora mladoče-ške stranke dr. Skarda skliče prihodnje dni češke deželne poslance na posvetovanje, ki se bo tikalo eesko-nemskega spravnega vprašanja.
Praga, 9. septembra. Ldržal je sklical i zvrne valni odbor češke agrarne stranke na sejo, na kateri se bo razpravljalo o češko-nemških spravnih konferencah.
projektor. 9. septembra. Včeraj se ja tu vršilo veliko manifestacij-sko ■ korovan>>, ki aa ga ja udeležilo vee desetnik in državnih poslancev vseh strank. Po referatih državnih Fortn, Hrnakngn rn lav
• »*. *
J*
ki
9. septembra. Podpredsednik krščatiskosocijalnega kluba v parlamentu dr. Hehraffl je imel včeraj v Windisch Matrei shod, na katerem je govoril tudi o državno-zborskem poslovniku. Na glasa 1 je, da se ls> krščanskosocijalna zveza z vso silo zavzela za to, da se bo veljavnost sedanjega provizoričnega državnozborskega poslovnika podalj> šala za vso parlamentarno dobo. Parlamentarna kampanja na Ogrskem.
Budimpešta, 9. septembra. Vlad-ni organ »Magvar Nemzet« objavlja program jesenskega zasedanja ogrskega parlamenta. Parlament bo najpreje imel rešiti proračun za leto 1911., nato trgovinsko pogodbo s Srbijo in končno vprašanje glede skupnosti Avstro - ogrske banke, katere privilegij poteče koncem tega leta.
Avstrijski vohun v Srbiji.
Bel grad, 9. septembra. Tu so aretirali avstrijskega narednika Ni-količa, ki je osumljen vohunstva. — >,Novo Vreme« zatrjuje, da je vsled te afere silno kompromitiranih več uradnikov avstrijskega poslaništva in konzulata.
Zastrupljeni častniki.
Berolin, 9. septembra. »Lokal« anzeiger« javlja iz Sofije, da so se pri 19 častnikih nekega pehotnega polka pojavili znaki zastmpljenja. Častniki so baje jedli iz nečistih posod.
Papež proti modernizmu.
Rim, 9. septembra. Papež Pij ^T, je izdal proti modernizmu med duhovščino nove odredbe. K temu ga je napotilo to, da je izvedel, da obstoji med mlajšo duhovščino tajna zveza, ki zasleduje modernistiške cilje.
Povratek ruskega brodovja na Reko.
R. — Reka, 9. septembra. Danes popoldne ob 4. se povrne semkaj rusko brodovje iz Bara. Na krovu oklopnice : Cesarevič« se nahaja veliki knez Nikolaj Nikolajevič s svojo soprogo, veliko kneginjo Anaztazi-jo. Z Reke se veliki knez odpelje z brzovlakom jnžne železnice ob 8. zvečer. Brzovlakti bosta priklopljena dva posebna dvorna vagona.
Napetost med Turčijo in Grško. Carigrad, 8. septembra. Mlmlo-turški listi vedno strastneje ščuvajo ca vojno proti Grški. Temu nasproti pa se turška vlada drži povsem ! rektno ter povdarja. da nima povoda misliti na vojno, dokler bo Grška post opala tako previdno in pametno, kakor doslej.
cospodontvo.
— Svinjake v modernem smisltl je sezidal g. Al. Pavlin, posestnik v* Trebnjem na Dolenjskem. Zidani so z betonom in odgovarjajo splošnim zdravstvenim zahtevam. G. Pavlin ja v bistvu upošteval načrt svinjakov kmetijske šole na Grmu. Prednost imajo v Tem. da je možno z malim trudom odstraniti vso nesnago in tako izvršiti razkuženje, ki je ob času nalezljivih l>olezniizredno velike važnosti. Snažno-t in praktičnost sta dva pogoja, katera se mora imeti pred očmi pri zidanju novih svinjakov in tema odgovarjajo v polni meri moderni svinjaki. Lepo razvijajoči se prašiči poplačajo kmalu stroške in večajo veselje do umne živinoreje, ki mora biti vil j vseh zavednih kmetovalec v.
JLe po knjigi,
Ja jo jf izdala Prva kranjska tovarna trMfh'm »• 77. Ttistrtci eantoreš prartlno pripravljati P*katet€. Zahtevaj jo, pošlje se ti zastonj. 14 790
Ma fin i jaka dUro foaje*
CITRE i
firma Kiendel, po nizki ceni. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Brez vsakega posebnega obvestila.
t
vŠmihelu
pri St Petni naznanja bridko vest o smrti svoje ljubljene hčerke in vnukinje 3064
VERICE
katero je Vsemogočni po kratki ia aasčai bolezni poklical v boljše življenje.
Pogreb seaozakne ljubljenke bo v sobota, dne 10. septembra ob 4. url
1910.
!	j.			>	-
7.		T353I		slab j«t	del obUi.
•	9 rt	736^2	131	brezvetz.	UMS
S		7367	8-7	*l svzhod	megla
					
	2 pop	7350	2l>8	brczvcir	pol OfcUv1
m	9 zv.	7357	12*	sUb ntg	lasao
9L		735^5	1*4	•	BKgU
Srednja pređvčerais'ija temperatura 13 S*. 160* h včeraisnja 141*\ aona. 159* v M Bran OD aua ai o-o aaai
bijal Hiitn
Hllnski delnd
dobe
BudimpfJta, IV, Terea kom t 30. Vhod Grof Zic h y Jeao /ca i *0S4
Izučeni delavci
is taki, ki so odslužili rojake, imajo prednost
Dr. hran Jenko
— ie
tar zapat OFdtninL
Pitna za sefa**, v kro bolje vpeljal i ijaftfo sc serej valnim aOoSki	1 rtik novtni že več desetletij naj-aavarovalftico na šivaše prsti stana sta£i, pasa-mb ia 9 moki piaviaiji 3035 d -psssai preasi ar". LaaaSJaaa.
	inttB Bal titf
Prodajalko
popolnoma tzveibana v trgovini z mešanim blagom m ta\kuaf aaarojaas) pn fr.   Samica, Matajlk,
3066
Dijake
hrana la si , asestmi nriieli, ulica 5- L
3 1
v
4 SO do 24 krasa, ako zavii vate tfltUitt vino s kino lekarjs Piccoh-Ja v Ljnkv Ijani t inevoam iz-caLkorr. 18 vinarjev, mesto k na žele zna trga fioi, ki ne vsebuje več
idcza kot aavaatao
si koeca bi mo-
li tro v mm dava, da bt
dovcdh organizma potr f boo r-.noimo Idcza, kar bi pn bilo radi ai* i * skadJpva.
I sarkJ t^cornjeiefa riaa 2 K. —
se je vrnil
• i faSMfe s!. 12.
Snovi n Hiosl
popolno na Jo m est/ i o za a !ka m hruikc za izdelovanje in izbe", -ane mosta razpošilja  proti povzetju
L f. alitert 4? m Kari Sctasiz
Gradec,       ***     »tirpta«* tO.
Ce~
so i n dihi na zahtevo zastonj! — aa c. kr orla moje tvrdke* 3uo0
. ŠMA
M potrt
Ljubljana, Dunajska cesta 18.
V Mri hiii „Kautske »•••(Ušice", uspr*tf mstila« pri wTi-«-MH.
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe
jfavre-jtevj york
Vožnja traja samo 6 dni!
Izdaja tsai
listke iz n preskrbi
vlake
tozsvaice (RaseteisemHets)
(hipu ii tniiiii i lujblijmi
v Ljubljani, na Kongresnem trga 2
priporoča svojo
popolno zalogo
i na tukaj Saj lb in zunanjih tki lisci h uvedenih
učnih knjig
t predpisanih nakladah p« ujaiijih ceoah.
ućaib knjig »e oddajajo
Ometen mlin
travniki, gozdom, poljem in goapo-poaftopjem st iz proste roke takt
^___Nahaja sc tik IsSmaOJS postaje, eno
uro od  večjega   mesta v slovenskem delu zgornje Koroške 3045 Kje, pove upravništvo .Slov Naroda'.
Absolventih
trgovskega tacala
želi slsiUba v kaki pisarni, najraje i| mestu. Cenjene ponudbe na upravništve! »Sloven. Naroda« pod »Absolventinjč j trgovskega tečaja«. 297^1
Avisol
KnHilđntn
3o35
Več pove
V trgovino z mešanim blagom sprejme
učenca i
tvrikdi Otoi fynin v RadovIjtcL
Za večja, mešano trgovino 3039 na deželi IMa M starejši
v m
kot prva moč. Vstop bi bil do IV septembra Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro ..zanesljiv*, postno-lezece Trnovo, Notranjsko.
Stor klavir
sc  radi   preselitve   po   najnižji ceni
3019
Več  pove   upravn.  »Si Naroda«.
aa takoj
Ponudbena E.
m nemsnne.
Salenbnrgova nlica ŠL S
I stota m *e »pr>|a»U 3018
na hrano in stanovanje
dva d:jaka ali dijakinj iz boljših rod-b n ali   Iva gospoda.
Šolske in pisarniške potrebščine
en deta i I!
ima v zalogi
3 van gonač v CjnbljaaL
Cenjena naročila se takoj izvrse.
W*r frttojalu v filial fii i .lici nsprtti paite. 3034
r
F aNovoK
m     fxi    V   fotografskih strojev, s
• / Y\ ■ razaih občutljivih o t / plošč, kakor Agfa, S a 1 »crmaaia, Lomier, Perooto itd., J M vsrh vrst občutljivih razvijalnih in y
• kopirnih papirjev kakor Gevaert, ■ Urota, Sobo, Celloidin itd. kal
279S
„ADRIJA"
Vojaška uprava kupi po trgovski uzanci za
. . 300 q postelne slame;
. . 1200 q steljne slame;
. . 500 q    »     »     250 q postelne slame;
Mlak   .   . . 1500 q    a a
Lfakijan« . . 800 q    »      »      100 q       » >
florioa   .   . . 1750 q    »      »      150 aj      s> »
Pmlf   .... 600 q postelne slame
Tozadevna zagotovitvena obravnava se vrši 20« SCptombra 1910
vojaškem preskrbovališču v Gradcu.
Kolkovne prodajne ponudbe morajo priti najdelj do 9. ure dopoldn« oa vojaško preskrbovališčc v Gradcu. Natančnejši pogoji so razvidni iz nakupni avizov in urancmh zvezkov s popolno vsebino, ki so razpoloženi pri vseh V( laških oskrbovališčih tukajšnjega intendančnega okoliša na vpogled.
Gradec, septembra 1910.
Od c In kr. Intendance 3. vola.
O -i rrr       r - -       ri-is'       "ir       ?\č^      rr*l      n1'1"^!      rir'x      <*KK. '''~'x'
@h prit tiku šot priporoča fvrdka
GRIČAR & MEJAČ
= Ljubljana, Prešernova ulica št 9 ^
Svojo
3027
bogato jalogo zgotovljenih oblek
i
konfekcijo %a dame
po najnižjih cenah.
i^h^i^i       ^i^iii       ri~ir~>      i~n~iJ'i      <*inn       nr**> , ,U
Zahvala in priporočilo.
Podpisani sc zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilnimi naročili v moji dolgoletni delavnici v nikar]ari mlid ter sc jim priporočam, da bi mi ohranili svoje zaupanje še v bodoče.
Obenem naznanjam, da sera svojo
ključavničarsko delavnico
pf/aćal 1« aa praaaUl ls oloaadu)lk prostorov v ■tliaijavl allci, w popolmoama premra|amo Ustao dalavnlco,
Cesta u Ri-sltovc železnico it. 10. mM rKtairatii! JM sieT.
Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, sc vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela.
S spoštovanjem 3057
RuovtJ Sejer, stavbni, umetni in konstr. ključar.
□i
Šolske
v najnovejših predpisanih izdajah ter
XI i
v  najboljši  kakovosti  priporoča po zmernih cenah
L iOlUENTHBt
8
87
00