Jntruja Izdala. (08. Steviltaa. V UnUlanl, v ponetelleK. dne Zl. novembri ino. Ceu 4 vtaurla. letnik xun. Jntranfa izdaja ¥ Mnbl|aal: vsc leto.......... •• . . . K 12"— pol leta......... ......» 6* - četrt leta.............. » 3* — aa mesec.............■ » '"10 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisl $c ne vraćtjo Uredništvo: Knaflova ulica st. 5, (v pritličja icv«), telcftn it. 54. Izhaja vsak dan zjatr*]. Pesameu* itsvllka 4 vtaarl«. Utserati: 65 mm Široka petit vrsta 14 vftn. Pri vcčkratnl lnserdjl po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne ^poslatve narotnine se ne oilra. Jatraala lida|a po poitl u Avstro-Ogrtkoi vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— Četrt leta...............M 450 na mesec.............. . „ 1*60 Za Inozemstvo ćelo leto...........28 — Upnvilitv«: Kotflovi ■lica 5, (spodaj, dvorišće kvo), telefoo it 85. Najnovejšo vestL — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Lev grof Tolstoj *j\ B. — A stapova, Hl. novembra, Lev grof Tolstoj je veeraj zjutraj ob 6. uri 5 minut umri. Brzojavi, ki ja vi ja jo o bolniko- voin stanju v zadnji li urah pred smrtjo, so naslednji: B. — Astapovo, 21. novembra. (Ob 1. uri 40 minut zjutraj): Ponoći so napadle grrofa Tolste-tra nove slabosti. Po napadih je Tolstoj za trenotek zaspal. Rodbina je zbrana okoli smrtne postelje velike-ga pesnika. B. — Astapovo, 21. novembra. (Ob 3. uri 26 minut zjutraj.) Grof Tolstoj je dobil injekcijo z morfijem, na kar je zopet zaspal. B, — Astapovo, 21. novembra. (Ob 5. zjutraj.) Sreno delovanje je jako slabo, stanje brezupno. B. — Astapovo, 21. novembra. (Ob 5. uri 50 minut.) Grofica Tolsta je bila pripušče-na k smrtni postelji njene ga moža. Grof Tolstoj je pa ni vec spoznal. B. — Astapovo, 21. novembra. Zadnje besede Tolstojeve so bile: »Nad milijone ljudi . . .« Nadaljne njegove besede se nišo več slišale. Pupila bolnika je bila do zadnjega trenotka jako občutljiva za svet-lobo in luč, iz Česar je sklepati, da je bil grof Tolstoj do zadnjega pri zavesti. Ko so zdravniki konstatirali smrt, so truplo umili in mrliča ublekli v njegovo tipično obleko. B. — Petrograd, 21. novembra. (Jrof Tolstoj je umri neskesan. Ni se torej si>orazumel z rusko cerkvijo. Zato so tuđi prepovedane žalne maše za umrlim pesnikom. Državna obla-stva bodo, kakor se javlja, pripustila zalna zborovanja in spominske sho-de za grofom Tolstim le tedaj, če ti ne bodo imeli značaja »političnih de-inonstracij«. B, — Astapovo, 21. novembra. Grof Tolstoj je, kakor se zatrjuje, se končno pred svojo smrtjo želei, da naj bi bil pokopan na Jasni Poljani, in sicer na onem griču, kjer se je kot otrok naj raje igral. Tolstojevi prijatniji propagirajo misel, da naj se hi-ša, v kateri je grof umri, proklamira za narodno svetišoe. B. — Astapovo, 21. novembra. Danes Ik> posne 1 kipar Giinzburg posmrtno masko Tolstega. Škof Parteri je iz A stapova zopet odpotoval v Kalugo, ne da bi rešil svoje misije, namreč, si>orazum Tolstega z rusko cerkvijo. B. — Astapovo, 21. novembra. Tekom včerajšnjega dne je prišlo na tisoče in tisoče ljudstva v Aetapovo. Zlasti veliko je število kmetov, Jki so prišli iz bližnjih vaši gledat umrlegra pesnika. Vsak ima doetop k smrtni postelji pesnikovi in tuđi dolski otroci smejo priti gledat mrtvega pesnika. Otroci, kakor tuđi kmetje, prinašajo k mrtvaškemu odru sinre-kove vejiee, katerih je soba, v kateri leži mrtvi pesnik, polna. V kraju sainem vlada popolen mir. B. — Astapovo, 21. novembra. Truplo mrtvega grofa Tolstega pre- peljejo danes i>oiK>ldue ob 3. v Jasno Poljano. Dosedaj še ni bila brana no-bena zadušnica za grofom Tolstim. B. — Astapovo, 21. novembra. Vsak srne v sobo, v kateri leži umrli grof Tolstoj. B. — Astapovo, 21. novembra. Obraz Tolstega je neizpremenjen. Grof Tolstoj j<* pred smrtjo želei, da naj ga pokopljejo brez vsakih cere-monij in brez cvetlic, toda njegova rodbina se je izrazila, da ne bode ni-koinur zabranila, izkazati mrtvemu pesnik u zadnjo čast na način, kakor smatra to za najlepše. B. — Astapovo, 21. novembra. V torek zjutraj ob 6. prepeljejo truplo umrlega grofa Tolstega na postajo Sasjak. Od tam odpeljejo truplo na Jasno Poljano, kjer bo Tolstoj še isti dan pokopan. Mnogi fotografi so že fotografirali umrloga pesnika. B. — VarŠava, 21. novembra. Grof Tolstoj je pred kratkim izpre-meriil svojo oporoko, ter določil te-stamentaric.no, da naj vsa njegova dela pripadejo ruskemu narodu. Ve-liko vsoto je zapustil grof Tolstoj tuđi sekti duhoborcev. Zdravniki po-udarjajo, da je neposredni vzrok Tol-stojeve smrti prehlajenje, ki si ga je na kopa 1 vsled tega, da je tako zgoda j z doma pobegnil, ter se potem medpotoma prehladil. Akoravno je grof Tolstoj takoj po svojem begu obolel, je vendar hotel nadaljevati svojo pot v pustinjo. Le na dolgo-trajno pri^*»varjanje zdravnika dr. Makoveckeua, se je grof Tolstoj od-ločil, da sta ostala v Astapovu. G. — \eapolj, 21. novembra. Maksim Goikij je v svoji vili na otoku Capri ravno praznoval poroko svojega sina, ko mu je došla vest o smrti grofa Tolstega. Gorkij se je onesvestil od same žalosti. Pozneje se je izjavil napram nekemu poroce-valcu, da Tolstojeva dela ne kažejo le njegovega idealizma, temveč da so Tolstojevi nauki vzeti iz resničnega življenja in da pomenjajo za ruski narod toliko, kakor nauki, ki jih je proglasil slavni Dante za i talijanski narod. Grof Tolstoj je svetovni ženi in nikdo se se ni tako, kakor on, po-jrlobil v najtemnejše kotičke člove-&ke duše, G.__ Petro^rad9 21. novembra. Iz Aatapova se brzojavi ja: Ze v »o-boto proti večeru so izjavili zdmvni-ki Tolstojevi rodbini, da je vsako upanje na okrevanje grofa Tolstega izključeno. Ze te^om večera je tralz ponovno prenehal in pacijent fc je zopet onesvestil. Ob bolnikovi poste lji sta bila njc«wa hči Tatjana in njegrov prijatelj (5erpkov. Zdravuiki so morali dati grotu Tolsiemu ponovno injekcije, da ao ga na i* način obranili kolikor niogoo*4 dolgo pri življenju. PojK>ldne med 2. in »k»1 *\. uro je napadla grofa Tolstega slabost in bil je skozi 20 minut nezave-sten. Zvečer se je bolnikovo stanje nekoliko zlM)!jsalo in zvečer je pacijent tuđi nekoliko fantazirah Njegov duh se je še vedno pečal z nacrtom njegovega bega v juistinjo. (irof Tolstoj, ko se jt1 prebudil za treiioti1;; in se zavedel, je bil ogorčen nad hik-tsusoin, ki ga obdaja, ter rekel: )>Tak.> ne uinira kmet!« Zelo ga je vzradc-stilo, da je prišel k njemu tuđi njegov j>rijatelj Cerpkov, ki inu je v so-boto poi>oldiie Še čital časopise. Ob r). zjutraj je pričela agonija. O Tolstojevi smrti je bil ministrski predsednik Stolvpin takoj obveščen. Q# — Astapovo, 21. novembra. V soboto popoldue je grof Tolstoj na prošnjo svoje hčere Tatjane ponovno brzojavil grofici Tolsti. o katori je mislil. da se še vedno nahaja na Jasni Poljani. Ob 5. zjutraj je bila crro-i'k*a Tolsta pripuščena k smrtni |x>-oziial. Grofica Tolsta je bila popolnoma obupana ifi je strastno poljubljala obličje in rol:e umirajočega. G. — Petrograd, 21. novembra. Sele včeraj ob 8. zjutraj se je razširi-lu na Jasni Poljani vest, tla je jrrof Tolstoj umri. Takoj so razobesili veliko crno zastavo in na stotine kmetov prihaja pred grad, prlasno plaka-jo ter kleče inolijo za dušo njibovesra prijatelja. G. — Petroffrad, 21. novembra. Sveti sinod je ]K>slal opata samostana Optina k jrrofu Tolstemu. da pra pregovori k obujenju kesa. Še-le v tem slučaju je bil sveti sinod pripravljen preklicati ekskoiminika«-i.ij>. Opat pa je prišel pre]K>zno. G. — Petrograd, 21. novembra. Dosedaj st* še nikjer na Ruskem nišo smele brati maše-zadušnice za sto foni Tolstim. Kmetje so strašno raz-burjeni ter izjavljajo, da bodo, če ni* pripusti sveti sinod brati zadušnii, udrli v eerkve ter pope prisilili brati maše. G. — Varšava, 21. novembra. Astapovo je postal v zadnjem rasu pravi romarski kraj. Na tisoče in tisoče ljudi je tam zbranih in oble.crajo liišo, kjer je prrof Tolstoj umri. Ljud-je jokajo, kleče na kolenih ter n»olijo za mnrlejtra y>esnika. Popreb na Jasni Poljani se bo najsijajneje izvrši 1. Ministrski svet. B. — Dnnftjf 21. novembra. Včeraj popoldne se je vrsil pod pred-sedstvom miniatrskega predsednika barona Bienertha skupni ministrski svet, v katerem se je raspravljalo o proračunu za leto 1911. Ta proračun je bil sprejet. Prihodnje dele|?ac!.»e bodo sklicane h kratkerju zajedanju med božicem in novim letom, da s-prejmejo biid|retni provizorij. Redno zasedanje del^flr«cij se prione ia-nuarja 1911. V Elsnerjevem duhu. Novi veter v justici na Kranj-skem jt; že začel pihati in prva znamenja Elsnerjcvega duha &e žo \n>-javijajo. Pred kratkim snio poročali, da se je nek absolviran pravnik ii^lasil za vstop v sodnijsko službo, a da ni bil sprejet. Zdaj se je U) novič /godilo. Zoj>et se je c*Klasil absolviran pravnik in zopet je bil odklonjeu. V obeh slučajih se je reklo, da ni prostora, da so vsa niesta zasedena; će bi bila justična ^ros]ioda hotela pro-voiiti re,snici*, bi bila morala reći: prosilca sta bila zavrnjena, ker sta Slovenca. Izjrovor, da ni prostora, je sme-sen. Pravni praktikant dela zastonj in za^tonjske službe nišo nikjtr si-steuiizirane. Tuđi če bi se oglasilo dvajset praktikantov, bi jih justična uprava lahko sprejela, saj justični upravi ni treba skrbeti, kako dolgo bo praktikant moral čakati na službo. A'edno se čujejo tožbe, da so sod-niki strahovito obremenjeni in da morajo avskultantje toliko delati, da kar omag'ujejo, a sedaj naenkrat ni nic dela in nič prostora za nove praktikante. Vedno so čujejo tožbe, da pri justici ni naraščaja, da je justična uprava v najveejih skrbeh, kje bo dobila slovenskegra jezika resničnu zmožne uradnike, a zdaj naenkrat ni za naraščaj nič več prostora. Prav do zadnjega časa je pri justični upravi zavladala vselej veli-kanska nevolja, če je kak avskultant zapustil siHlnijsko službo in je pre-stopil k advokat uri, češ, kaj pa bo, če bo vsak naraščaj pobegnil od sodnije. Zdaj naenkrat pa je toliko naraščaja, da š*» novela praktikanta ne morejo sprejet i. Kam j>es taco molif Tegu pač ni tcžko uraniti! Klsner je bil izbran za deželno-sodne^a predsednika, da bi jrerniani-ziral sodišea na Kranjskem. Med njegove prve naloge spada dolžnost, ml pravit i slovenske sodne uradnike9 kolikor se to more zgoditi in jih na-domestiti s »kurzovei«, ter preskrbe-ti neniški naraščaj v justični službi na Kranjskem. Hochenburger in Pittreich sta prepričana, da to izpo]-ni in mi o tem ne dvomimo. Elsn'^rja sicer še ni na Kranjsko,a njegov duh ie ueinkuje, kakor kaže dejstvo, da je bilo dveina slovenskima pravniko-ma odrečeno sprejetje v preznameni-to službo sodnih praktikantov. Zace-tek kaže, da moramo biti pripravljeni na temeljito pometanje. »Natan in Portugal«. Nič se ne čudimo . . . Kakor so &e klerikalci drug-od zbali rimskega župana Natana, špam»kega svobo-ilomisleea Ferrerja in portu-galskih »revolucijonar-2 e v«, tako je bilo pričakovati, dn ^ te trojice aboje tuđi na^i klerikalci Seđein zastav smo videli včeraj na IKHJiju »Uuionove« velike dvorane, ugledali smo tainkaj poleg klerikalnih velikašev in mogočnežev kot le-po dekoracijo in dober privlačni inagnet ćelo tuđi premilostncga našega knezoškofa — nič čuda, da so iklerikalci drli kar v procesijah v »Union«. Kar so kaplani in župniki mogli v cerkvi in zunaj cerkve agitirati za ta shod, storili so vse — ali vendar smo meščanstva in inteUgen-ce ugledali bore malo, ako odšt jemo majliiio število klerikalnih koritar-jev in takih, ki bi to radi postali. Predsednik je bil komercijalni svet-ldk Povše, ki je, kakor je bilo za j>rej domenjeno, dal besedo dr. Š u -steršiču, kijez znanim svojim patosom s pa])irja cital stvari, ki smo jih že stokrat čitali v »Slovencu« hi drugih slovenskih in neslavenskih klerikalnih časopisih. Kimskega žu paua Natana, zida in svobodoiuisle-ca, si je ]K)sebno privoščil. Očitai mu je, da je silno žalil pai>eža in da jj govori 1 ne samo kot rimski župan, nego tuđi kot zastopnik vesoljneg«* svobodomiselstva in i'rainazoastva. Zastopnike tega framazonstva in ta-ke župane, imamo ne samo \ Rimu, nego tuđi drugod po svetu, lm I i na Slovenskem, zato je pa treba tu di slovenske Natančke spraviti ob nioč. Sv. cerkev s papeštvom stoji in pade! Španskenm ^vohodomislecu Ferrerju je privoščil, da je zasluženo .prestal smrtno kazen (-kaplani: R"s je!), vendar ira je še četrt ure dolgo sam ubijal in mu med drugim očitai ludi, da so se njegovi učenci učili iz-delovati bombe, ki naj bi jih rabili proti ubogim nedolžiiim duhovnikom, redovnikom in redovnicam. Ko so bile navzoče kuharice že pre-ce j solzne sočutja, je vso stvar po ozki brvi jezuitskega zvitoslovja speljal na slovensko polje in je — (v Ljubljani bodo v uoglednem ča«u občin-ske volitve! Op. ur.) — hinavsko pri-pomnil, da imamo takih sovražnikov sv. cerkve, takih Ferrerjev, tuđi na Slovenskem, in končal s patetičnim vzklikom: Ferrerstva mora biti tuđi na Slovenskom konec! (Čudno je to: klerikalci so Ferrerju vzeli glavo, in vendar se ija še vedno boje kakor živega hudica! Op ur.) Ker je zad-mjič »Slovenski Narod« ]>rav dobro povedal, da ImmIo klerikalci na tein fchodu delali »vodo« za obeinske volitve, je hotel dr. Šusteršič to raz-kritje izpodbiti, češ, da se je član kar ujel. Ujel se je pa pravzaprav sam dr. Šusteršič, ki .je sicer na zvit način, pa vendar zaras delal razpolože-nje za bodoče oln-inske volitve, jx> un-čelu: Calumniare audacter . . . Xa }>o rt u galski li rermblikancih turh ni pust i 1 poštene dlake, kar vse pa samo ob sebi razume, in naj>osled y>redla-gal, naj se papežu ^kralju vseh kraljev«, sporovi vdauost vseh ljubljanskih klerikalcev. Xa g. Povšeta prošnjo 3? nato g. knezoškof ix> srdito gc- stikuliranem nagovoru podal vsem navzocim svoj blagoslov — tuđi li-beralcem, socijalnim demokratom, radibibilikoritarjem — pa je bilo vse stvari konec. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke se je na včerajšnjem sestanku odbora zaupnih mož izpopolnil in sicer so bili iz voljeni: načelnikom stranke dr. Tavčar, I. podpredsednikom dr. Švi -gelj, II. podpredsednikoin dr. Triller in blagajnikom Adolf Ribnikar. Na novo je bil izvoljen ražen Ribnikarja in dr. Šviglja članom izvrševalnega odbora tuđi iknjigovez g. Breskvar. — S tem je torej kriza v stranki tuđi formalno poravnana. Iz deželnega odbora. Brat [>oslanea Hladnika je imenovan živinorejskim nadzornikom. Prošnji okrožnega zdavnika dr, I>e-francesehija v Novem niestu, da bi se ga upokojilo, se ni ugodilo. Eksku-lendo v soli v Podlomku se zviša na 000 K. Kdo je kriv? Prejeli smo ta-le glas »iz občin-stva«: »Letos, zgodaj spomladi so pričeli prenavljati staro »Strelište« v takozvani »Ljudski dom«. Ta stav-ba je bila vsi okolici vir križev in te-žav. Pasantje Streliške ulice so se morali izogibati v cestni graben, bloditi po blatu, ali pa so rajši po dol-gih okolpotih hodili doiuov in z doma. Se hujša se je godila prebival-cem »Lončarske steže«; ti dolgih ie-dem mesecev nišo imeli miru. Otroci uiso nikdar mogli na cesto, okna so morala biti čez dan vedno zaprta, da so vsaj obrani pohištvo, če so tuđi sami morali pozirati prah in apno. — Zdaj je ta, zdaj oni podjetnik zagra-dil pot s svojim materijalom, težki vozovi so v enoruer zapirali cesto, da se mnogokrat niti mimo ni moglo. l*o nepotrebnem je dolgo trpelo to zidanje, ker so se gospodje vedno spomnili kaj novega in ker je zadnjih pet mesecev celih pet zidarjev krpalo to staro podrtijo in belilo ta grob — Dii, avertite omen! Ko so jeli pođi ruti odre in odvažati odpadke, se je oddahnila ćela soseska z vzdihljajem: Oopohijeno je! — Kar se konec oktobra prikažejo mestni delavci in za-čnočno podirati škarpo pod Lon-carsko stezo. Brez ozira na kočijivo \ prašanje, ali je bilo potrebno, da 1 nešto sezida škarpo, ki so jo drugi podrli, ali razmajali, je bilo silno ne-spametno in skrajno neobzirno zače-njati tako delo pozno na jesen. Xe-spametno zato, ker vsak ve, da ob tem času vedno zmrzuje ali dežuje, kar neprimeroma podraži delo in tuđi zid ne more biti dober; neobzirno pa zato, ker se je moralo vedeti, da bo zlasti ob tem neugodnem času in vsled zamudnega dela promet po ne- potrebnem dolgo zavrt. In res so v treh tednih dozidali komaj štiri metre. Vsa pot je po ćeli širini zasuta z visokim kupom prsti, katare niti ne odvažajo, s kamenjem, peskom itd. Stanovalci gazijo blato do gležnja; vozovi — kjer morejo bliza — vozijo po privatnem »vetu.Velikim vozovom pa sploh ni mogoče blizu. Včeraj se je imela priseliti neka stranka, pa mora čakati, da dobi delavce, ki ji preneso pohištvo mimo te rotovške groblje. Drv in premoga sploh ni mo-goče dovažati. In zdaj nas je še sneg jel zapadati! Ali bo vse, kar ima opraviti v našem, prej tako mirnem in čednem koncu, moralo ćelo zimo lomiti noge in mazati in trgati čev-lje in obleko zaradi te zauikruosti. In zaikaj? Komu na ljubo? Vsled če-gave krivde! Će so gospodje tastniki »Ljudskega doma« ćelo leto gledali to mečkanje, pa naj bi zdaj vsaj po-čakali do drugega leta. Ce jim pa že kdorkoli na uslugo dela, naj vsaj preneha s tem šikaniranjern ćele okolice ! Slovenci v Ilorovljah na Koroškem. Cenjenim odjemalcein »SI. Nar. < bo gotovo še v spominu, da se je pred meseei v Borovijah vi-šil občni zbor tamošnjega konziunnega društva. Ker ima to društvo lepo Jastno \>*)-slopje sredi trga in j(^ tuđi sicer ::elo dobro situirano, hoteli so spraviti nemškutarji in Nemci pod v(Mlst*'Oin še iz Tržiča znanega liiegerja v odbor same zagrizene neinškutarje. in Nemce. Tedaj so Slovenci in socijalni dcinokratje še ob pravem času sp -znali pretečo nevarnost. Združili s<> se i 11 uspeh tega složnega nastopa proti neznačajniin renegatom je bil naravnost preseiu^tljiv; na občne?i: zboru so dobili skupni kandidat ie Slovencev i u socijalnih deinokratov po .S00 glasov, neinškutarski pa niti 100 glasov ne. Za predsednika je bil izvoljen )>uškarski dobaA-itelj P. Mi-ši<\ narodno - naj>reden Slovence, v odbor pa, ki šteje razun predsednika 12 članov, j>olovica narodnih Slovencev, med njimi večina narodno - in-prednih, polovica pa socijalnih de mokratov. Ta poraz sicer vedno zmn ge vajenim ncmškutarj*1!!! ni (hil miru. Začeli so na vse mogoče in n*ino-goče načine delati |>rnti novoizvoljc-finmi odboru; preprečili so slovensko registracijo društva; izdali so v 15.000 iztisih okoli 40 strani obsega-jočo brošuro, v kateri so klicali ves nemški svet na pomoč, zraven pa do!-žili nemškega voditelja lK>rovskij> socijalnih demokratov narodnecra iz-(Jajstva. Končno so dosegli, da je oblast razveljavila volitve tor znnkn-zala, da se niorajo vršiti nove volitve društvenegn odbora. Te nove volitve so se vršile v nedeljo, dne 6. i. m. Zf!ruŽ4»ni Slovenci in sor jn>d predsed-etvom narodno - naprediiega Slov(*n-ca. Ta zopetna zmaga združenih Slo vencev in S4x?ijaluih demokratov je v aaroduem oziru za Borovlje in okolico velikega poinena. Kajti konzum 110 društvo je največje in naj važne j-še gos[M>darstko društvo v ogroženein Spoi : katerih se ne moti že navzoč** ob'"#iii stvo z zajKjzuclim iirihajanjeiu, glavni del je sestavJjeu iz skladb naj-t*oljših skladateljev, polovico slovan i»kih, jKilovico drugoro btev pravi konecrtni de!% to je rred uji. SlLŠali smo Mozarta, s svoj • overturo k operi »Figarova svatba , ki je napravila na obćinstvo glolx»'. \tisk. Dalje se nam je nudila razlik med Dvofakom in Griegoin, ki st največja mojstra v svojih Kvetovn^ znanih slova uskih, oziroma norv< ških plesih. Dvorakove skladb«- n , polne kipečega, mlađega in ves^lt-^.. življenja, med tem ko preveva pie>. slavnega Gricga otužna melanholijn V instrumentaciji sta [>ovsem razli/ na. Dvorak dela s polniin orkestrom, medtem ko v|K>rabi Grieg samo Icn* na pihala kot vodilne instrumente, ., ostali s]>remljajo melodijo v krasni!, akordih. G. Kabala smo občuJovai: kot mojstra krasne tehnike v C'ajko\-skega »Kanconeti« in Hubajeven »V Csardi«, ki je občinstvu nara\ nost im]K>niral, tako da je moral k<> ve<* navreči. Nekaj jKV}K)inoma nov g*a bili so to pot »Slovenski l>is>*ri<-, pot puri od Jakla. Ta skla-datflj se 4'dlikuje s to posebnost jo, da združuje z eleganco razne narodne )K>pevkr \ eno celoto, ki s svojo harmonijo imponujoče vpliva na {x:slušalca. Ta točka bi prišla še mnogu 1k>1j do \. ljave, če bi ]>oznal kapelnik Czaja-iiek našo dušo, narodno pesem, in da bi vedno zadel nje pravi ton. A kl ju1« temu bil je koncert na najvišji stopi-uji. Slov. Filharmonija naprc:luj' vidno in njeni 'koncerti so ]x>stali pn- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Grospodična Elvira se je vrnila; zamudila se je pri postajenačelniku. Dobro, je dihnila Olga, ki je že čutila učinkovanje zaužitega strupa. Večerja je tuđi že pripravljena; gospod iu gospodična sta že v sobi. Jaz ne bom nič većerjala, je odgovorila Olga. Pusti me zdaj in pridi pozneje. Marijanica je vrgla dolg i>ogled na Olgo in zmajuje z glavo, je zapustila sobo. Strašno je slaba . . . še nikoli je ni&ein take videla . . ., pa ne da bi bila že smrt v hiši! Dekle se je pri ti misli streslo in groze je kar bežalo v kuhinjo. Običajno je Olga legla ob desetih v posteljo. Marijanica jo je vselej razpravila in ji pocesala lase. Še pred to uro pa je bolestno kričanje priva-bilo Marijanico v sobo. Zagledala je Olgo, zvijajočo se v strašnih krČih na zofi in vsa iz uma začela klicati na pomoč. Vsa hi£a je letela skupaj, vse se je treslo groze, vsi so mislili, da je za Olgo prišla zadnja ura. Svetlin je ?>oslal takoj po z»!ravni-ka in i>o župnika. Slednji je kmalu prišel. Sedel jh poleg 01g*» k postelji. ]K)slal vse iz sobe in začel Olgo pozi vi jati, naj ^e izpove. A odgovora ni dobil. Sod«-<% da nastopi smrt vsak hip, je ukrernl kar je bilo potrebno, da bi Olgi p"delil zadnjo popotnico, a tuđi to ni bilo mogoče. Omejil se je na to, da je tolažil Sveti ina z običaj* nimi besedami, katerih Svetlin niti poslušal ni in je potem odšel. Zclravnik se je pripeljal prav naglo. Pokličan je bil pač le v za-dregi in rad tuđi ni prišel, kajti od-kar je pri Valjavkinem sinu pokaza 1, da v zdravniaki vedi ni posebno pod-kovan, se je rad ogibal nieščanskih liis vobče in zlasti Olge. Cudil se je, da ima Olga krče in kakor bi se hotel opravieiti, je Svet-linu rekel: »Veste, jaz sem še mož stare sole in mogoče je, da se motim, ali zdi se mi, da ti tkrči nišo posledica bo-lezni, ki jo ima gospa. Ne! je etrmel Svetlin. Kaj pa naj bo vzrokt Tega sam ne vem, je menil zdravnik. Zdravil sem že mnogo ljudi za to boleznijo, mnogo ljudi seru že videl umirati za jetiko, ali se no-benega, ki bi imel take krče. Vse resnejši je poetajal zdrav* nikov obraz in plaha no bečali njego-vi pogledi od enega do drngega. Morda je gospa kaj takega uži-la, kar je provzročilo te krče, je končno dejal zdravnik in poznalo se mu je, kaiko težko je te besede spra-vil iz sebe. Mogoče je to že, a verjetno ne, je dejal Svetlin. Saj si labko mislite, da čuvamo z največjo skrbnostjo nad ujo. Sicer pa mene ni bilo ves dan doma; bil sem v Trstu. Najbolje bo, če pokličemo služkinjo. Marijanica je povedala zdravni-ku, kaj je Olga vžila. Dopoldne je piia mleko, opoldne je zavžila juho, popoldne malo kave in zvečer čaj. Popoldne je bila gospa še prav dobra, je menila Marijanica, in se je dolgo z menoj pogovarjala. Kvečje-mu,če ji je skodoval čaj, ki ga je ma-loprej pila. A tuđi to ni mogoče, saj sta tuđi gospod in gospodična pila isti čaj, pa jima ni nič. Na mizi je stala še posoda. — Zdravnik je pogledal skodelico, jo vzel v roke in jo stresel, ter skrbno ogledoval na dnu ležečo lužico čaja. Zopet je njegov plahi pogled prele-tel vso družbo, a rekel ni ničesar. Caj je bil prav lahak, se je no vic oglasila Marijanica, delamo ga na-lašč takega, da bi gospe ne pregnal spanja. Stari zdravnik je zmajeval z glavo. S© enkrat j© njegov pogled pre-letel vse navzoće in jih premotril oštro in opanijoce, a vsem se je bralo na obrazih, da imajo mirno vest. Je pač konec, a hud konec, jt> komaj slišno dejal zdravuik Sveti inu. Jaz ne vem nobene pomoći. Brzoja vii sem pa vašemu hišnemu zdrav-niku v Trst, naj priđe takoj, morila bo on pomagal. Čim se je zdravnik umaknil *h! ]X)stelje, je planila El\4ra k njej. Obupno ihteč je padla pred zofo na kolena in poljubljala Olgi čelo in roke. Oh, Olga, uboga moja Olga, ti ne veš, kako mi je hudo . . . Kdaj jV prišel ta napad! Olga se je zganila. Odprla ,k oci, pogledala Elviro in Svetlina i u razločno in glasno rekla: Ko sem izpila čaj, mi je postalo slabo. Pošteno je zopet zamižala in ^ ni ganila, Zdravnik jo je že enkrat preis-kal, potem je pozval Svetlina nn stran. Ni pomoći in upanja tuđi ni nič. Ko priđe zdravnik iz Trsta, bo že mrtva. Tuđi zdravnik je potem če rekel Svetlinu nekaj tolažilnih In sožainih besed in nato odšel s pretvezo, da ima še v vaši težko bolnega pacijenta. Svetlin se je vrnil v sobo in po-slal Marijanico in Elviro ven. Poeloviti se moram od svoje te« ne ... Ljubila me je iz vsega srca..* (Dalj* prlfcodajie.) treba, ki združuje nebroj oWin>tva in gn naviiušuje za njen napmlek. Končno naj opozoriuio vodstvo !jotela, naj se drži reda iu prei»ove osobju servirati med rosnim koncertnim de-lom. b Slovensko gledaliSee. Z uprizoritvijo »Ekvinokeija« proslavila se je, ka&or je bilo na gle- daliških listih debelo tipkano, petin-dvajsetUtn»CH dramaturga na za-grebškem gledalisču, pisatelja Iv. pl. Vojnoviea. »Ekvinokcij« je četrto slovonsko delo v letošnji seziji. Neka j iKxsebnega je, kar dviga pisatelja nad vse sodobne jugoslovanske dramatike in ta posebnost je gotovost in prepričanje za uspeh. Jako dobro pozna razvade sedanjega gledališke-ga obeinstva in tem razvadam postavi nasproti namenoma protiutež. ki se izrazuje v dobri neoporekljivi tehniki in v izvanrednih sceničnih efektih. Najbolj razburljivim me-htom slede imvaduo ublažujoći po-menki v karakteristični dikciji. Kot Dubrovčaii i>ozna predobro ondotno ljudstvo, iz eigar življenja je zajeto to delo. Na dobro sujetu so izborne posamezne vloge, ki so prč težavne za interpreta in zahtevajo od njega kar najvec\ a kot platilo mu nudijo bvaležnost. Obcudovanja vreden je način, kako zna Vojnovu; ugajati v iiionologih. Prekrasna je n. pr. scena prvega dejauja, ko opisuje Ivo svojo g]olx>ko ljube/.t'ii do in:itere. Pa bi nam podal pravi pojedi strahote vi-harne noči ob niorju, stopil je v zve-zo s koiuponistoni Iv. pl. Zajcem in ta je uglasbil simfonićni interinezzo. Godala naznanjajo v lahUeiu pianem \alovanju, da je začei pihati veter. V vedno večjein kriseenuu narasča njegova moč in zanu»lkli udarci na pauke pomeli ja jo bliža joei se grom. Oster veter sika in godala ga oznaeu-jejo s podečimi se skalami do kvinte, grom robni in skozi grom se slišijo v srce segajoče molitve nesrečuikov, lesena pihala prosijo v vzporednih tereah milosti za one, ki so sedaj na niorju. Nevihta pojenjuje in molitve se ne glase, v blagozvočnem molu ostane le sj>omiii na ujo. Xa ta interinezzo sledi izredao dramatski tretji akt, v katerem leži višek tragedije. Jele pove sinu Ivu njegovo žalostno usodo, v kateri leži tragična krivda Zelina, ki se mora kaznovati. Za sinovo srečo ubije v četrtem aktu nje-govega očeta Nika in za to dejanje jo obsodi ljudski sod v za njo grozno kazen, da ne srne nikdar več videti Iva, ki je odpotoval v Ameriko. Jele yblazni in umre vsled živčnega napada. Kakor je razvidno iz tega, je delo nad vse pričakovanje izvrstno. Ali če bi videl pisatelj sam to uprizorite v, moral bi se razjokati in ne znal bi si razložiti, če je mogoče napraviti večjo persiflažo na njegov »£kvi-nokcij«. Viharna noč, razburkano morje in tako mirno plavanje, igral-eev namreč, zasluži vso grajo. Cast-na izjema je seveda ga. Danilova, ki je bila vsej uprizoritvi vodnica. Ce bi bila na njenem mestu kaka druga, padlo bi vse skup v vodo in raz-burkano morje bi z veseljem pogolt-nilo tako uprizoritev »Ekvinokcija«. To je bila tako nekako tretja skuš-uja, kateri bi jih pa moralo slediti najmanj še pet. Nad vse nerazumno je, da si pusti g. Verovšek, ki naj v t^m konstatiranju ne vidi nobene zlobnosti, suflirati od soigralke ge. Danilove iz enega kota v drugega. To je višek nemarnosti. Tako, kakor se je tu igralo, igrajo v vsaki dalmatinski vaši. Dosti o tem. Kakor že T>rej omenjeno, je častna izjema ga. Danilova. Njena Jele je tako na visoki stopinji, da ji je nemogoče očitati le najmanjšo stvar. Premisijena, fina igra, pravo pogan je učinku jocih efektov, njarusirano izražanje srčnih čustev, en pojmljivo materinstvo, sila spomina, neznane slutnje, vse, prav vse, je prišlo do največje velja-ve. Kot zamaknjeno jo je gledalo ob-činstvo in se divilo njeni Jeli, ki je dosedaj njena naboljša vloga. Naj nam dovoli, da se ji poklonimo v znak našega odkritosrčnega priznanja, Dober je bil g. Nucič, Jelin sin in pa g. Danilo kot Niko. O ostalem po reprizi. b. Kot popol danska predstava v prizorila se je burka »Sladkoeti rod-binaike#a življenja« od Hennequino, ki je lansko leto vzbudila preeej senzacije. Sicer se v popol danskih preJ-stavah ne izplaea mnogo govoriti, alt kar je potrebno, mora biti. Igrralo se je prav dobro. Humor, ki ga vsebuje ta burka prišel je pri občinstvu do polne veljave in če se enkrat to zgodi, je bil cilj dosežen. Igralo se je živahno, vsak je znal svojo vlogo in je ^kušal vtelesiti kar največ bistvene-ga, brez vseh improvizacij, ki ne sto-re drugega, kot da pokvarijo eeloteu vtisk. Ce je burka lokalizirana, je po-tem to čisto nekaj drugega. Vse dame 6o resile svoje vloge vrlo dobre, posebno ga. Buk&ekova, ki je bila res tasČa vseh ta^č. Izboren kot vedno bi i je g. Bohuslav. To je res izvanreden talent. Naj se mu da ta ali ona »l»>ga, vsako završi mojstrsko. Njega vreden drug g- Povhe ne zasluži nie manj pohvale. Isto tako g. Nučič hi K- Danilo. Pozabiti ne smenio ua g. Mi>lka, ki sicer poea&i, a z vstraj-nostjo vidno napreduje in bode sča-sonia prav porabna nioe. Gledališče j* bilo slaba obiskano. b Rešilni oddelek ijubljanskega gasilnega in roševalne-g:i društva je v času od 12. novein-1 ra di> 19. novembra interveniral v 10 slučajih in sicer je imel 4 vožnje \ bolnico, 1 v blaznico na Studence, 4 vožnje iz bolnice v hiralnico, 1 iz bolnice doniov, v 1 slučaju je moral voz na deželo po l>ohiika. Vra*c na zatožni klopi. Zgodilo se je to-ie nekje na našem jugu. Pred sodiščeiu je stal ob-ti//enec, obdolžcn umora. Predsjednik sodiŠča je jel staviti na obtoženea razna vprašanja. Med drugim g.'i je tuđi vprašal, zakaj da je izvrši! umor. Ohtožencc je irloboko vzdihnil, na to pa se mu je izvil iz prs lM)lc*ten vzklic: »Sam šent (hudič) ino jo spravil na to misel.« Državni pravilnik, ki, ininiogrede povedano, ni bil dobro podkovan v jeziku, ki ga je govoril obtoženec, je sevexia paznr) posluša! na odgovore, ki jili je dajal obtoženec na predsednikova vpraša uja. Ko je obtoženec na predsedniko-vo vprašanje, zakaj da je izvrši\ umor, odgovoril, da ga je sam ^ent k temu zapeljal, je državni pravdnik I)laiiil ]K> konci, prosil predsednika za besedo ter nato slovesno izjavit: > Kor je obtoženec prizna], da ga ie Šent zapeljal k zločinu, raztezam ob-tožbo tuđi na Senta ko-t gla\Tiefra so-krivca.« Tako je spravil brihtni dr-žavni pravdnik na zatožno klop sa-lnc^ra hudiča. Povodenj v Vi pa vi. Gornji del Vipave je ves v vodi. Vipava je prestopila bregove in drvi )K) travnikih, ki so kakor daleč oko šega vsi v vodi. Bližno gorovje j^ po-l>eljeno od snega. Kovk je pobei.jer., kakor se nikdar, letos. Tuđi na Nano su, nad Vipavo, kakih 500 m je sne^r ] recej /a]>a<1el. Voda se vedno nara vsča in bat i se je, da lmc'ournik Bela ne pokaže svojih gro/ovitosti. Tuđi \- trgu je začelo snežiti, toda tako neznatno, di je sneg kmalii izginil. Srecen padec. Ko je šel pred\ cerajšnjeiu po-j.oldne n* k ^idar pri zgradbi zavoda »Mladika« po 12 m visoki, z opeka kriti strehi, na kateri je bil Se sneg, mu je spodrsnilo in je pa-del na tla. Mož ni dobil pri pade u nobenih vidnih poakodb in je bil pri polni zavesti. Tuđi za kako notranjo bolečino ni posebno tožil. Na zdravnikovo odredbo so ga odpeljali z izvoščkom v de-7f Ino bolnico, odkoder upajo, da se v kratkem povrne popolnoma zdrav. Za res sreeen padec. Ni šio. V soboto popoMne je prisel v neko gostilno na Sv. Martina cesti de-lavec Franc Marn iz Zadobrove in naročil li ter vina. Ko ga je popil, je prebrskal vse žepe, a ni našel drugega, 'kakor neko kovinasto plošco, podobno petkronskemu tolarju. S to je hotel plaćati in ker natakarica ni bila kratkovidna, je »tfosta« izrodila poli-cijskemu stražni^P* Na^la smrt. Predsnodnjem je prifiel na 4vt>-rišce na Marije TereBije ceati nek neznan človek ter t»m obleial. Sele vče-raj zjutraj proti 9* ao to naznamli policiji, ki je poslala pa odgwnki vw, s katerim so ga odpeljali na oerednjo stražnico. Ko so ga djali iz voza ter položili na tla, je globoko vzdihnil in umri. Takoj na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner ga ni ino gel več spraviti k življenju in ie konstatoval, da ga je zadela srčna kap. Policija ga je a|tno»kovala za samskega dninarja Ivana Župana, roj. 24. jun i ja 1849 v Oš*nku pri Kranju ter pristojnega v Ljnbljano. Njegovo truplo so prep^ljali v mrt-vaAnico k Sv. Krištofu. Razne stvari * Nevesto umoril. Stotnik Mev nier v Parizu je obvestil predvčerajs-iijem pismeno policijo, da je umoril svojo ljubico. Dostavi 1 je še, da bodo v nekaj urah dobili tuđi njega, čim bo izvedel svoje maščevanje, mrtve-ga. Policiju je udrla v stotnikovo hVjl novanje in res našla truplo haroiiicc Olivier d' Ambricourt, ki jo je stotnik oči vidno zastrupil. Policija je ninenja, da je izvršil morilec sa-aioiuor. * Sivi lasje. Po neki arabski pravljici je dobil Abraham prvi ^ive lase. Izak je bil namreč tako do piči-ce enak svojemu očetu Abraham u, da ju ljudje nišo mogli raz!a to za oba ni bilo dobro, j<* sklenil lx>g, da naj t>Č4ktu Abrahamu l»rada posivi. In zgodilo se je to čez noč. Zjutraj, ko je Abralmin vstal, je imel že belo bi-ado in ljudje se nišo i noti U več med oče* tom in .sinom. * Žrtvi nesmiselne stave. Blizu Berolina sta šla stavit dva prij-it**-ija, da sne eden košče^k mila, če «Ta povabi drugi potem na šamjianjca Res je zavžil mladi trgovec milo, 3 umri je vsled jedkosti mila. Njegov prijatelj se je pa ustrelil iz obupa nad nesrečno stavo. * Boj med cigani. Predvčerajš-njem se je vncl v Berolinu na Kel-morajnski cesti boj med eigam. Padlo je nad štirideset strelov, zadet pa ni bil nobeden. Štiri cigane so za-i)i li, nekaj ]>a jih je ušlo. * Še enkrat Censtohova. St ud i se človeku že kar v&e, kar se ikkvrih pod krinko vere. Čenstohovski slučaj je odprl trezno niisleeim ljudem oči in začeli so opazovati tuđi druprod dejanje in nelianje posvećenih služab-nikov cerkve. Računali so jk>vso(! na f-lepost in nevednost ljudstva in go-ljufali so to dobro ljudstvo, kjer so lc mogli. Zdaj pa, ko ljudje nišo ve? tako zaupljivi in ne več tako laliko-verni, da bi slepo verjeli }>es»?daiv. svojih pastirjev, pa pridejo na dan najrazličnejši zločini. Podobno kak ir v Censtohovi so namreč izginil i iz krone matere Imžje v Czerwinsku 1>H 7u Ploška vsi dragulji. Da bi storil-ceni pa ne prišli tako lahko na sl^d in jih okrcali po tatinskih krempljih, so nadom est ili kam nje s ponarejeni-mi. In vendar 1k> vpil ves Izrael, da tega ni mogla storiti posvećena roka * 15,000.000 za sole. Iz New Yorka poročajo, da je obljubil An-drej Carnegil ob priliki svoje petin-sedemdesetletnice darovati 15 i»iili-jonov za tehnične sole v Pittsbur-gu. Do sedaj je razdal Carnegil že 800 milijonov kron za ustanove. Za kratek čas. Dobra vzgoja: »Kje je pa danes komteea Maryf« — Odgojiteljica: »Ta je morala danes doma ostati, ker je po-noči sanjala o nekem lajtnantu. Iidajatol] la ođgoTorni urednik: Rasto Piutoftlemiek. „Slovenski Jfaroi" izhaja bnevno ivakrat. Anton Šare Ljtiljaii Selnliriiva ulica \l 5. u ngiii liaflm ilin (uunti |lmi piiti) prtstne švicarahe mm najcenejSi oakap 1& oprem za neveste. ----------1 T I f I K 0 T 0 T Namollia uro sedonlostl: zlato, srebrno, tnlo, nlkelloute lo Jeklioo se dobi samo pri H. SUTTHER Unbllono, Mestni tri. Laitu tovana ■r v ftilcL TmniSki ftntfaa znaka I E 0 7 I T I K 0 T 0 T Raznašalko za Spodnjo Šiško sprejme „Slovenski Narod44. Zglasiti se je w itNar. tiskarni". Delnice stavbiDsfte dražbe „UNION" ▼ Ljubljani dnre emisije) se kopijo lakoj. Ponudbe z navedbo cene je nasloviti na dr. Alojzija Kokalja odvetnika v Ljubljani. 833 3 Dva dobro liveikaa« dacarja sprofovo mtltelasko odlrapalitvo sa okraj Corlndoo. — Prošoje je ▼lagati do L dOOOMhra t L na pod- pisanega. IVUI Stff^VlOOp načelnik. Resljeva oesto Resljeva oesta do dne 26. novembra velik sejem zo posodo: Kario«wfaHlka po*o*tmmmm*mt stoM.ua, ptoSmrlna.to !■ ■ta pMrti, ».l.aa vas in n.aizdnlh praintlo«. 257 -- LIM* JL BaUtk. Velika zalog« 1W domaćih in touornUkiti čeulleu Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici. MATEJ OBLAK, Kongresni trg *t. 6. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 glavno zastopstvo M to' iitnsto zavanivaliice. najcenejsi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantoo |eV~ vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. , Jrgovsko - ohrtna banka v Liiiani" reglstrovana i&druga i ometenim janstvoam IiaH piosioii: blnkiipia da ft. 7, aasgroti ilavne pošte. Sprejetnt vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4l /' ; rentni davek plačuje zadruga sama. Sprejeui vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. Daje posojiU na najraziičnejše načine. — »avnotam atoii|alnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrcdnostne papirje, srečke itd. Nakazila v Amerike — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaju nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisaroi. u llMdne ore vuk dan donaldBe Dd I do \L nonaldne itd i li 5. Jhjveija, najtarnejša slovenska hranilnica mutni huilia ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 918 mUlJOBOT K| obstoječe vloge nad 38 BallllOttOV Kf a rezervni zaklad nad 1 million kron. Vsaka lsguba vloženega denaria je 06nO0OČaa Wer je pn tej hranilnici lzkl|ntoma TSAkm ipekulmciia * tem denarjem. Vloge se obrestujejo po ^J * a brez vsakega odbitka. Ima vpeljane domafie hranilnike in kreditno društvo. Posoja na posestva po 5%, obresti in proti odplačilu po najmanj V,% na letu. Ustanovij«na Ut* 1S82. 2< Kmetska posolllnua lintljanslie okolice r«ftazrovMUi la^raga s atoaeieno %mw%zo t lastu« alnžncn 8om ▼ L|nbllani na Dunajski cesti U. 18 je imela koncem leta 19u*^ dc«ar-,tga prometa.......K 83V116.1 21-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 41|2°lo UrmK Vtak«g« odbitka r«ntn«ga davka, katerega fklačuj« poavojllnleji •««■» sa vloitnlke. Spr^lema tudl Tlof« na tekoči raćan v iv©xi m iekovnim prometom In |lh obrestnje od dne vloge do dne dviga. Stanje hramlnth vlog nad .............K 2 0,000.000 ^•sojmj« na ■•mljl4oa po §' 4° s 1V" nm amertlsaeljc ali pa po S1 tu 0 bro« ao^ortlsaoljo | tta monlco po 6 • Posojilnica sprejem& todi vsak drngi natrt glede amortizovanja dolga. UBaVDHB DBI: VJiak dan ed 8. 12. in od 3.—4. Uven nedeij In prasnikov. Telelen ŠL IM. Pettae hrmallalce raćan ftt. 828.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami. Sprelema vloge na kn|itice in na tekoii raion ter |lh •broatn|« od dne vloge po 4 72% cisto. — Kupuje in prodaja «rodnostae --------------- papirie vseh vrst po dnevnih kurzih. ——^—— pnporoea Stritarjeva ulica štev. 2. priporoča Rezervni zaklađ: K 450000*— Delniška glavnica: K 5,000.000-— Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Leta 1873. ustanovljena delniška družba Kranjska stavblnska družba v Ljubljani Stavbeno pod|etnlitvo; pisana sa arhltektaro la ftaTb#noi#kaUkn daU; totanlvo Ia mluntro i itro)nlm obratom sa ita¥bena In Una dola; opokamo u itrojnlnt okratoa w KMOsah la na ¥l£a; kaauoload w Podpoil la ▼ Opattfl. Priporoča se za stavbena dola vsake vrsto. it>3 Tolefon štev. 16. Telefon štev. 1S. Član dunajskih in berolioskih pre-voznikov pohištva. — Sprejemt y$c v spedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po nijnižjih tarifih, — Prevaža pohiStvo v novih patentovanih pohlStvenih vozeta na .-. vse kraje, tuđi v inozemstvo. .-• Spedicijsko podjetje ummmm JUJ. jKtKU V HlIlDI tmmnm Sprejema na zalogo razno blago, po-hiStvo itd. Krasna, šaha in čista skli-diiča so na razpolago. — Nabiralni promet Dvnaj-Ljabljjuu in obratno zasttpan v vseb vee}ib mestih. Moj zastopnik na Dnnajn je Earl Lavi, špediter, Damaj 1.. Schnlhof Itev. 6. Solžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi sa Življenje, ali pa proti požara le pri slovanski banki .SLAVIJI**. Podpirajmo torej doma£ alovanaki »Tod? da more nalogo, ki ai jo je stavil, izpolniti ▼ najširAem obsego. vzajemno zavarovalna banka v Pragi je umjfcčji slovanski zavarovaloi avod v Avstriji. OejroMfltl rosorvfil fftMH K 40pO1t.I0f•— tmmbiim sa pe>paiaa ftraui Dfmlrff f I Bili IB11 ima posebno ugodne in prikladne KaiilUI njLAVUel načine za zavarovaajc življenja. ■fmkH f IRDI ia^ razpolaga z najcttiejiUBi cenlki a BUniUl naLAVUel preskrbQenje za ataioa^ ia aluCaj smrti fođiteljev, ta 4ok> ottokom. Dflnbfl f I BIH iau tazdeljuje ves Cisti doMček svo-BODIIiI ^LAVIJA jim članom. mmmfrm ti BDI1B" ^ ™* >*" zavarovalnica z vse-PHHU n4UlwUJi »kozi slovansko - narodno opravo. lmthil ff BOI IBa **"**<> podplra narodna društva, BUHI ttSUIVlJI organizacije in prispevi k narodnim dobrodelnlm nameaom. »Mnhw flBniBM stremi sa izboljšanjem In oaamo-MUUDI gslUIflJl tvojIMjo narodoega go^odarstva. fa mani bit trn m imm m m jubt t ama. ____________________________- .._____________________.________________________________ — - - - ■ ------------■---------^^—.—„ S ■ f l«B|«a«* LutalM !■ tlik »Narate« tUkmrm—,