Z8I ittffta.
lUlLieto.
■Metati vci>aiju   peiero&kjfMU prttl vrata za enkrat po 14 vin., aa dvakrat po 12 srn, u u ikra t ali večkrat po M via. Pri većpa Snascajsa pa dogovoru. Lpcaviiistva naj m: pusil>a)i> naiornaar. feaiaoiaa|e, ssMiail itd. u* |t .iai..ini>U*utnc »uan
Na
fuivcUa brez laioUntme tpoatarve naročnine se ac ozua
lniiMhii
za Av$ax>-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
poi leta.......• 13"-
četrt lete........6 50
.......230
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Nemčijo:
celo leto.......K 23*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"
Vprašanjem piede faseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
■lica SL 9, (spodaj, dvorišče levo), teleian it Si
Častilec bojo Potasol.
P >ina družba so ti kračmaaki «o-
eijalei. Luearer je pobral var. kar je uobil: nič ni bil izbirčen« ne pri sredstvih, ne pri ljudeh, ki jih je potreboval. Tako ae je zarodi I o. da ae je zbralo okrofj njega vae polno sumlji-vih elementov.
Koj po Luegerjevi mu rti se je • glasil eden prvih mož eijalne stranke. <Wna roka dunajskega župana in obdolžil je celo vrsto    krščanskos<s ijalnih v«
na <r> nmazauii *e^?cnezi f iHrtmni k 11 in s*eparji. 2> srečno izbrano besedo jih je ožiarosal kot ča--filee boga Pobaci j in ae ponudil, da ji in >!• »kaže opravičenost svoje >bdol-▲ - barem.
?.e tetiaj se je pokazalo, da mo-r a kršrauasko-socijalni voditelji sila mnogo masla na glavi. Poravnava, katero so sklenili s H rabo in vse kar je prišlo pri tisti priliki na dan. je svedoeilo. da imajo ti voditelji krščanskega Ijndstva silen ^trah pred resnico.
V tem strahu preti resnico so krščanski socijalei najprej žrtvovali iržavnega in deželnega poslane* \xinanna. Temu možu. ki je bil eelo kandidat kr^čansko^oeijalae stranke za ministrski portfelj m je v stranki izral vodilno vlofro. so se dokazal* *ake sleparije in defravdacije. da so ca morali odstraniti prenno so še nasprotniki dobili sploh priložn -t -e lotiti njegove osebe.
Potem je zadel hud poraz bivše-sra ministra dr. Ge*smanna. ki je od Luegerjeve smrti dejanjski voditelj k r^čanskosocijalne stranke, ki pa se mora z vsemi silami boriti za svojo |H>litir-no eksistenco. Ta nekdanji preganjale*- siiekulantov je bil postal sam eden najdrznejših špekulantov.
-*anoriI je dve banki Baukredit-bank in Beamtenkreditanstalt«. Pred sodiščem so bile razkrite \ se njegove mahinacije in prišel je na • ian tak smrad, da je moral Gess-ann od obeh bank odstopiti, -amo C3 -e je rešil.
Zdaj pa -rdi   na   zatožni klopi an-koe»oeijalni   državni poslanee •n deželni odbornik BielohIawek. To e pravi tip   krščanskega soeijalca. Mož ima dve odlični lastnosti: dola* ezik in dolge prste.   Med tistimi, ki Bieloblaareku njeirovo   usodo gotovo privoščijo, utegne biti tudi dr. Krek,
LISTEK.
nebo] o poljubu m poljubovonlu.
Spisal Ivan V a n d o C
(Dalje,)
Pri živalih nahajamo obe vrsti poljubov.   Pri nekaterih samo ljub -anje. pri večini pa tndi poljub. Ta akt pa izvršujejo zlasti z onimi orga-ni. ki jih imajo na niavi; s tipalkami, ■mom. gobeem. jezikom in ustniea-Pa tudi s eelo glavo, z nogami truplom se ljubkajo živali. Prav istovrstna ki prešine ma-
*r. da poljubi drago dete. prav isto-rstna «ila prevzame tudi oveo. ko jublja svoje jaamje   Kako ljubki - božkajo   mravlje   in kljunčkajo robne |>tiee! Gotovo je že vsak opa-al tudi druge živali pri polju bova-njo, saj to se vidi vsak daa v pisani i ara vi.
Pred nedavnim so nekje na Nemškem -pustili skupaj dva sim-nanza. ki ^ v svojem življenju še ni koli nista videla. Nekaj časa sta ae molr> gledala, potem pa sta se obje-a in se dolfro poljubovala. Nato sta se obrnila k nebu in svečano vpitje je vrelo iz njih grl*   P^* oblakom.
ki ara je svoj čass Bšaioblaarek v poslaniki zbornu-1 grdo nabrali I Bie-
lohlamek je > proeesu, ki »*> zdaj vrši, prav za pra\ tužitelj, \ reMi:n pa -i >aaj| M antanM k. >pi n , .f 1* *? -itve. ki m* izrečene proti njrtnu »o lora stranka tega moža anv iti, re se koce rešiti. Pobaaaj   nima vatftejseaja
patrom, ki se je proslavil z i a Buachel aieu. bab i arnon irTresaen- m ki je Tolstoja imenoval »an alt»-r Tepp«, je bi i branjevec in ira je morala njegova ljubica vzdrževati, -nih »ti-skak je bil. J"»e leta l*i*. m imel ni i-esar. A p*>tem je prišel hitro naprej. Postal je dobroplačan član me^tneara *\ •••a. liežebrni in državici p«w|ane«-. držrlni odbornik, oskrbnik Kran«-Joa^efove ustanove itd. -<!. In ooKa.-^al je, kjer je kaj dobil. Kakor lačeu volk za svojim pI»-noui ^ >• p*»dil za <!obir*kom in za krivičnimi profiti. Kdor je hotel pri mestni občini ali pri deželi dobiti kako službo. >• moral Biclohlawt»ku za to kaj plačat*. Kdor je hotel pri mestu ali pri deželi kako delo dobiti, je moral plačati ciraare inserate v Bielohlawek< »v»mu lističu, ki fra noben človek ne bere. Bielohlasrek je nesramna zlorabljal svojo moč. da si je polni! žepe. Volil-ci «o mn poverili mandate, da bi skrbel za občni bfaaror. Bielohlaw^k pa je mandate izkoriščal, da je nalovil kar mofToče denarja. Celo iz blazni« ♦ Steinhof si je dajal po izredno nizki ceni pošiljati živila in * tem oškodoval zavod. Na dmsri strani pa je živel kavalir^k". šampaniziral cele noči z vlačuirami — kar je za oženjene-jra vršitelja kr^an-k»ca ljudstva gotovo jako primemo - in "ploh igral velikejra a*ospoda.
Kakor ria^er -e je do^l^j Bielo-}.law**k branil, -topiti pred sodi-* in tamkaj dokazati, da mu delajo krivic--. * ki sra dolže nepoštenih dejanj A naposled se je moral vrmdar udati. Ze prvi dan obravnave j* hu -enzaeijonalen, a če bi Bie|ohlawek -edaj ne izanibil b*lav*-. mu Tr» na \ za m f Hraha. ki -tr»j: «V vf Itio v . i ^ svoiim materijalom.
Tako pa^iajo   drua^ za driiL m kr*^*-an-ko*iOcijalni možikarji. i <--Kljubili    ljudstvu pomoč in r» -i te v, pa so le ča-tili   Kojr« Pobasaj   n sleparsko polnili la-tne .
Prav i-*, }^u»^. ki trn tolikokrat vidimo v romantiki človeškega življenja.
Poljub ni pri vseh živalskih vr-staii enako razširjen Nekatere vr^» k |«r»IJTifiovanjn >k»1j nnfrnjpn* kot drutt*e in r-*-|o med živalmi iste vr*t • se nekatere raje p-»l ju Kujejo. nea;» drnif* Zla-ti pa kaže pri vseh živih • • h ri-ki 1 - « liko nacnenfe »lo poljubovanja. Je pač mehka ženska narava bolj naamjena k ,iživanju raznih slasti kot mr>ška Sploh pa velja pravilo« risa krotkejše so živali in čim l»olj -o v»>zane ?m drnžabnr» življenje, tem hol j je pri njih razširjeno poljulK»vanje kot čutna slast družabnost] (m»- živali pa. ki iz naravnih vzrokov ne žive skupno, se le redkokdaj poljubu je jo. kar j** <-isto naravno; kajti one ne potrebujejo prijateljstva in družabnosti niti z isto-— niti z dnia*ovr*tniki. ampak na-ra\n^» narobe Njih življenski posvoji zahtevajo, da se oarihljejo med sabo in zato vlada med njimi naravno *ovra-tvn. Tu pr»ljubu>*jo samo še različni spoli med sabo in še ti večidel samo nb arotovih časih.
Ker torej naletimo na ljnbkanje ir poljub pri \ živih bitjih od amebe do najbolj razvitih živalskih vrst. je popolnoma jasno, da poljub ni iznajdba Nihče si ara ni izmisji! in vpeljal v človeško družbo, ni se razširil med njo vsled poaasf msnja in spoštovanja do svetih tradicij. Tndi
PtSlVDO ItJulMCI il)ltll
železnici m socttlu im-knciH.
r radnik i m   isnluradniki južne
»•l»*zni«*e so lameli a paa^vao rezisten-am Trn ablika boja  za  zvišanje plač m mezd i n<t i.ik,. čuden izvor Pred ajaj  ti • '.ni^ke -In 'Ah        uamn••• na-■aalTio i,,, mor« ju t/vajan dolH*M-din».
* naj      promet ueovirano vrši. N >ta\ ljenei  ž»*lezniee so obvezani, držati ^e |rretl|u>«>\    Prakti«-n.,  / lezni -•s.i - užba  [»a  /.jl.»va.    da zjzodl Pač.    nearo   zahteva to mrtva črka predpi«m\   Železnica je na to nasaza-
• i ■ • • • ■ -i-\ ! ». nei it-- lirže mrtvih paragrafov in j>rt»dpisov, temveč ii|N»šte\aj<» pri svoJ4*ni dtdo-\an.Mi ti p. - n!m nei" .^r»"iti»- ]>o-trebe in koristi. !'a*i\na rezi-t.Mi« a je ono po-Mdmo >tanje, ki nastopi, če na>ta\ Ijenei kake zeleznn-e natančno t«» <le!ajo in sicer le to delajo, kar jim predpisujejo tiskani ukazi. Ne stavkajo, ne ustavijo dela — ostanejo uradniki, ki izpolnjujejo iiredpise. K»! - elezniške uprave :/<laI»- preil-l«.*e. ki nikakor ne zadoščajo velikanskemu modernemu prometu in obratu, tedaj izvira iz te oficijalne 1 a/. Milka za ta moderni aoeijahii boj. V^lerl tejra boja je oviran ves rromet. Ker je pa občinstvo v najožji zvezi z zele/niškim prometom, tedaj ne trpi zaradi te pasivne rezi-
- • - ♦ smio i*»djetje južne železnic:*, temveč tudi '»bč,tistvo kot tako, in si-eer produeent, kakor tudi poslednji konsument.
S tem pa nočemo obsojati s*-«ia-njaajBl ari banja uradnikov in drujzejra oaobja južne železniee. Prepričani *>mo. i\n ^<> \ sedanjih neznosnih jaro-I sfsodarskib razmerah te zahteve že-lezniškejra o^ohja popolnoma opravičene in 'i taloara uprave južne železniee, da ust reže tem opra\ ičenim zahtevani. Skrajno <-r. «Utvo je bilo. I :• *• •••ira poprijeli     Iti nastav-
ljenei juŽTU- /eleznie«'. ki ^e udeležu-jejo pasivne resisten<*e so **e tudi pra    »lohro z.a\e«|»li. \  kakšnem času
- . : [»rij« i> za orožji To skrajno sredstvo v en-ui največje drajrinje bi moralo \ prvem hipu vzbuditi med prebivalstvom nevoljo. Toda to se ni zjrodilo. TMjro že bijejn na-tavljenei JUŽIM železniee z Zele^ziii^ko upravo boj za svoje življenske potrebe to-
ni poljub ztrolj brezpomembna navada ali razvada živih hitij. ampak je postulat živeče -ulistance. je ena kardinalnih lastnosti, ki *e z njimi javlja živeča sub^tanea. In ko je nastala ta. je z njo nastala tudi potreba po-Ijubovanja. nastal je polju In^va ln t nnjroti
In ker se dalje javlja i»«»ljn>>oval-ni naaron pri vseh živih bitjih, mora imeti poljub čisto določen in pri vseh živih bitjih ravno isti namen in vzrofc Saj je znano, da ie narava skrajno varčna gospodinja. Nobenea*a orarana. nol»ene lastnosti ni dala or-panizmn. ki ne bi bila |>otrebna za uspešnejši razvoj in srečnejši obstanek dot i enega organizma In tako tudi poljiibovanje ni odvee.
Poljub ima v družabnem življenju ve|*»važen in dalekosežen soeijal-ni namen, namreč namen vzbuditi v aktivnem in pasivnem bitju neko nežno čustvo, neko blagodejno opo j-no slast - imenujemo jo poljnboval-no slast da se v opojnosti te blažene slasti topi in drhti ves organizem, srečen in zadovoljen. In ravno ta blaarodejno-opojna slast, ki prešinja rri poljubu vso živečo substanco, ravno hrepenenje po tem blaženem užitku je tndi vzrok, da se ljubijo družabna bitja med sabo in teže po skupnem bivanju. Različni naravni naaron i imajo namreč nalogo, ohraniti živečo substanco ter ji lajšati grozo eksistenčiieara boja in za izvršitev
da uprti v.i .j siijki « din odg/ovor, naj potrj* Prebivalstvo pa uvidi težko -talisee že|eziii>k» ^ra osobja. njihovo velikansko odgovornost, vsled eeaaur je tudi prepričano. <ia ijeasave aaliteve ni-o pretirane, temveč popolnoma opravičene. In smelo Miteino tnlitj. tia so -linj>atije občinstva na strani bojujoče^a se železni-♦ ts ■ -/bja To vprašanje železni-ških nastavljeneev je postalo na ta način vplošno gospodarska rpga^a-nje, katerega uprava južne železnice mora ugodno rešiti, če noče priti v na1 je z večjim delom prebivalstva, ki oUioeuc, simpatizira z osob-jem.
Zelo žalostno    \ logo    pa igra v tem boju soeijalna    m-mokraciJa —
oziroma \rwJitelji te so*-ijalne demokracije: Tomšik. \Veigl, Kopač i: imiin rte-.. Ta -"rai.- t namreč d< -mišljuje. da je edinole ona poklicana valiti v>ak mezdni boj- Vsi soeijal-i o demokratski listi priznavajo. da so razmere železniškega osobja nedostatne in da je razpoloženje med osebjem razdraženo in pripravljeno za uporaltn naj^krajii*.*ra bojnega sredstva, vendar pa socijalni demokrati odpovedali vsako podporo tistemu železniškemu osobju. ki se nahaja dane-* v opravičenem boju za svoje eksistenčne zahteve. Da se je ^'>ei/(alna demokracija postavila na to žalostno stališča, je pač glavni vzrok ta. ker ji ne ugaja in ker je užaljena, da ona ni dala inicijative za ta boj. T'žaljen o je samoljubje raznih Tom sikov in Kopačev. Toda če pa človek nepristransko gleda to postopanje socijalno - demokratskih voditeljev, ki se sicer vedno vnernajo za najskrajnejša bojna sredstva v mezdnem boju. se mu a zbudi neka čudna slutnja in sumnja. Nekako preozke in preintimne so ti<Te zveze, ki vodijo od s«v-ijalnodemokratiČnih voditeljev v pisarne uprave južne železniee. Večkrat se je že očitalo raznim voditeljem soc. demokracije, da delajo pod eno odejo z raznimi kapitalisti. Pred kratkim sinu imeli pred ljubljanskim |>orotnim sodiščem tipičen slučaj takega soc. demokratskega voditelja, seveda boli en miniature. Toda vseeno pa jako značilen. Ne bomo se zmotili, če kar naravnost trdimo, da tudi v tem boju osobja južne železniee sklepajo nekateri voditelji nad glavo delavstva in uradni-štva kravje kupčije z vodstvom južne železnice. Dokazano pa to sicer danes popolnoma ni      dejstvo pa je. da so-
eijalna demokracija noče podpirati pasivne rezistence.
Iz tega dejstva bodo pa tudi tisti nastavi jene i južne železnice, ki so udeležujejo pasivne res;stence. izvajali napram socijalni demokraciji potrebne konsekvenee. Bojujoče osob-je je spoznalo, da socijalni demokraciji ne gre za koristi delavstva in. uradništva. temveč v prvi vrsti za samoljubje in osebno korist posameznih »oe- demokraških voditeljev. Iz tega pa popolnoma naravno sledi, da se to osobje — čeprav s> ga marsikatere simpatije vezale s to stranko —• ne more niti posredno približevati socijalno - demokratični organizaciji. To postopanje je pa cd pri o oči tudi marsikateremu železniškemu na-stavljencu. ki je slepo prisegal na rdeči prapor. Posledica tega pa bo, da se bodo vsi ti nastavijenci z vso silo oklenili jugoslovanskega železni« carskega društva, kjer se bodo delavci in uradniki ramo ob iami borili za svoje pravice.
OMlnske volitve na Tenorjih pri Cellu.
Nemškutarji so torej zmagali f vseh t^eh razredih; v drugem razredu je razmerje 33 nemskutarskih proti 2'2 slovenskim, v prvem 9 neinšku-tarskih proti 7 slov. glasom. Slovenci smo izgubili še drugi razred. Vzroki poraza tiče popolnoma v teharskih razmerah: na eni strani štorjanska tovarna z mnogimi slovenskimi od nje odvisnimi volile L nekateri nemški mogotci, kakor tovarniški ravnatelj Jellek. trgovec Peer in dr., ki -o med ljudstvom zelo priljubljeni, dalje razmeroma dobro ol>činsko gospodarstvo — na drugi pa z malimi izjemami klerikalna slov. stranka, katera odobrava gospodarstvo župnika' Cemazarja v teharski fari. Ta je sezidal novo cerkev z ogromnimi stnv ški t nad 300.000 kron), hoče sedaj popravljati podružnico in zidati novo« župnišče. kaplan i jo in gospodarsko poslopje. Povrh tega je osoren z ljudmi, ki ne trobijo v njegov rog in jiK koj prog-lasi za nemškutarje. Trgove« Peer v Atorah je sam dejal, da bi nemskutarjem hujše Šlo. ko bi ne bilo Cemazarja na Teharjih. Celjski Slovenci so se v teh težavnih razmerah lotili intenzivno agitacije, dasi niso našli pri domačinih prav nikako
teh naravnih nagonov je poplačana ista substanca z užitkom, z blagodejno slastjo, ki jo dela srečno in zadovoljno.
Popolnoma krivo pa bi bilo na-ziranje. da sta spolni in poljuboval-ni nagon, spolna in jvoljnbovalna slast identična. To nam že kaže dejstvo, da se poljubu je jo istospolna bitja med sabo. zlasti samice, kar nikakor ne izvira vselej iz spolne perverznosti. In človek ne poljubu ie samo živih bitij, ampak tudi mrtve stvari, ki so mu drage in svete, in tudi ta poljub je lahko spremljan s karakteristično slastjo. Istina je sicer, da se poljnbnjejo zlasti raznospolna bitja med sabo. To pa je nazadnje čisto naravno; kajti nikjer ni naklonjenost in zaupanje tako nujno potrebno, kot ravno med različnim spolom. Nobeno hrepenenje ni tako silno kot ono, ki hoče pokazati ljubezen in udanost do druge spolne polovice, in nobena slast ni tako blagodejna kot ona, ki se rodi pri poljubu raznospolnih bitij. Erotična čustva sicer lahko rode poljub in tudi poljub lahko vzbudi erotična čustva, toda to se ne zarodi vselej; kajti različna spola se lahko poljubnjeta z živim poljubom in nastalo čustvovanje je popolnoma prosto erotičnih čustev. In kdor vidi v živem poljubu vselej spolno strast, je pač na krivem potu. Spolni naaron ima končno nalogo ohraniti dotični individij v isto-
vrstnih bitjih, poljubovalni nagon pa vzbuditi prijateljstvo in ljubezen istodobnih bitij ter jih družiti v zaupno celoto brez ozira na spol.
Tako je polju bova 1 na slast vzrok, da se rodi ]>obratimstvo, ljubezen in zaupanje zlasti istovrstnih bitij. Na ta način se vodijo živa bitja k zaupnejšemu socijalnemu življenju in te socijalne razmere, sloneče na pobratimstvu in ljubezni, jim lajšajo grozo eksistenčnega boja ter pošljejo marsikateri žarek zadovoljnosti in sreče v trpkost življenja.
Tako je torej poljub čisto naraven pojav, je čisto naravno — soei-jalistično sredstvo za olajšanje tež-koč in utrjevanje vezi socijalnega življenja.
II.
Ker ima človek tako eminentno velik smisel za družabno življenje, je pač lahko razumljivo, da je ravno pri njem poljiibovanje tako razširjeno. In radi njegove fino čuteče duše je tudi poljubovalna slast finejša in intenzivnejša nego pri živalih. Poljub v ožjem pomenu, ki obstoja v pritisku ustnic na ljubljeno stvar, se nahaja pri vseh narodih, razen pri nekaterih; pri teh in tudi vseh drugih pa je v navadi poljub v sir jem pomenu — ljnbkanje.
Vse se na svetu ljubka. Vaje, kar živi, staro in mlado, vse se ljubka, lli prav je tako! To ljnbkanje obstojal
tnsslombe. ia dssnajii vanj čaaraa «ta-
•rik> slovenskih glasov. Z napakami t>ri rek lan «4*1 ja h •* ae bodemo ni*i bavili, aitotako ae i župnikovim — > odo vodo m. ki je »loži I za tako rapca no auri tac ijsko sredntvo neinskntar jeni. Za nove volit v,- pa ar bo »reba račeti pripravljati takoj!
Md OMU zNr
Sionu* Fnamnuc.
Catoarc.)
i ovo
Hlagnjnik a prokarist D r a e h-• I e r poda blagajamko poročilo: Dniv'' >e imelo \ flobi od Iti aonv te rab™ 1909 do l.V septembra 1910
prejemkov skupno K 7^.791 "94, T blagajni je bilo fuu>\ iue K 15^9*211. predujmov K 577.46. zaostali aaalu-*ek K 7L*6"46. torej skupno 7n,S±r> K S> vinarjev. Od zaslužkov je omeniti, da je gledališče plačalo ra sode I ovanje orkestra pri opernih in operetnih predstavah sa lansko sesijo K 15>141C>. i lomača narodna društva K WH7'71k vnanja društva K -.VWr9T. r Slovenska Filharmonija« sama pa v 4 koncertih samo K KW lU izdatki znašajo skupno za preteklo leto b\ 74 III §>, k tema je prišteti neplačane raenne v /m-ku & 246 - dolgovi pa znašaj«* I4.IM in-r Od dolgov je * meniti dolg rfe-zefnema urada »snnonnega pokojninskega zavoda v Trstu« v ssteaku K 271» ker mora *8lov Filharmonija« prispevati ts pokojnino sv«*-; **    godee      • k ••< *       V»| me
je v
p»—lovnem »viial 7a K Mi*>.-.7
»a dobo od f oktobra !•!#! ti :U marta 1911 jr *iedr«r: i'oCrr vsak nev«- znašajo K *M K jr pokritja »amo K "4H:t l«1 torej vnaša mesečni primanjkljaj 1-17 K B9 vin. Ta primanjkljaj •*» bo -kn<a! a prirejanjem koncertov in pnhranitvami raznih svot pokriti.
Preglednik g. Frnnrbetti pravi, da jr vse ra* • . v *-edu naš«4' ter predlaga, da **» izreče blagajni k t* in upravitelju zahvalo.
Ct dr. Mirovni k r prana, kaj bo z m**fn<* podporo.
:*-**d- ar. .ir. Ravnikar pra vi. i (a so aas*>tao p« * I noro stavili v proračun v «b»bri misli, ila »e razmere zpremene. IV pa ne. nastopi ona vrs major. v »led katere bodo trpela tndi druga društva
Volitev «»dbora.
ti. K r a n e h e i t i predlasra. naj ne voli z vsklikom. kar «e sprejme.
Izvoli ar stari od tor. namesto od |m»pivših m. Zehreta in g. Rokrman-na se izvolita prof. L-»v še in Josip Počiva v ■ i k. Za predsednika se izvoli z vsklikom dr. R a v a i h a r. Za revizorja se izvolita g F r a n -r h e 11 i in Frane T e r t n i k.
Slučajnosti.
Pri slučajnostih oglaai tajnik bVž. odbora K o r o » e e . ki pravi, sla riani zaradi tega o« U t o pa jo. ker je premalo javnih prireditev, kakor so i. pr promenada i koncerti itd. Izre ka zeljo, naj po u«fžnn~ti zopet or i reja jo promenadu i koncerti. Pred-a-«*dnik dr. Ravnihar pravi, da je odbor vedno uvaževal to željo — ni ji pa mogel popolnoma ustrezati, ker je odpadla deželna f-ipora. Ker pa »i pričakovati dežela«.
razviti energično   agitacijo za t »o m noži te v   števila   članov. Gosp. Drakaler pravi,   da se js odboru posrečilo dobiti godce,   ki Igrajo pa dva instrumenta, v sled česar bo mogoče prirejati promenad ne koncerte. U. F r a na h e t ta pravi« raje o in annratljiva,  sli ja nranim odtegnil svojo poajnoro, copra v slami   ravno   »8 lov, lllharnsaiiija knlttirnemn   napredku   vsaajn slov. naroda. Predlaga, naj nt i aBoalji posebna    if putnctja k dan. glavarju in k de       boru da lzpunlnja potrebnu podp*..   Predlog *** snglnano spre) me.   (i  K o r > s r    /rana željo, naj ss rsaj manični   dolg   plana. Gosp. Francke! t i upa, da se ho našlo gotov.- se nekaj takih članov, ki bo do vplačevali na mčun   staroga cio! ga    V tem oiiru na   se ustanovi po--el>cn zaklati, v katerega se bodo dajala tozadevna preplačila. G Orabs ler pravi, da je ta dolg naatal zaradi tega.   ker je imelo 1. 190o\ skrr. gin <la!itH> se vojaško   godbi,   in pa ker mora odbor plačevati   starostno zavarovalnino za godce. Ce bi pa dež. zbor dovolil    pod|»oro,   tedaj bi bilo «ii istvo r«tf ao.    G. dr    K a v niha r pravi, da ae bu «tolar splošnemu pok.   zavodu    plagrv al    v iin-m-nuh obrokih fvo 100 kron    Predlog; gosp. Fraaehett ija ar sog lasti«. <%pre.i-me. G. Kf ida ae v tanan u član-tva /ahvali    predsedniku    in   odboru aa t.jegovo nsrfr* v   \ alno delo   Pravi, da bi bilo morda vendarle umestno, izvoliti poseben an?Hnrijslri   sa%or za nabiranje novih članov O Drahs-1 e r a^lira na vsa društva, da ar ti-kl učno tega društva noalntujeio ter •J   -:«sr 4av1ja      1 » b,     M<m    !' !h«r man ija« v umetniškem ozira izpolnjevala svojo na rogo.   Predsednik g. dr    Ravnikar   predlaga upre-membo § 1? pravil, da je občni zbor - kb*pč>n   pol ure po pi vem otrfneiu vhom.   r>t nsH   n4 narvnseV *adootno
da znaša
število ottbornik«v samo **-deoi ti. Franehetti pravi, naj bo član .-•dbora tndi inatspnik dež. odbora, seveda če da podporo.
Predsednik prav;, da bi se moral potem izpremeniti tudi # In pravit. G Koroiee predlaga, naj Yo odbor takrat sklepe in-In- nn navzočih ncT članov in predsednik. G Oraebsler ieli. umj se izvol* tudi osji odsek. Predlog g K o r o s -e a s^ «prejme.
Ob pol 11. nnkljuei predsednik občni zbor in obljubi,   da   se   bo z i močmi   delalo   za razširjenje
Dnevne vesti.
Slovenec    in dvomi svetnik
Ploj.   N. ga danes gjornka. ki bi ga ■Janina *     .i/. .. >i
rnegn svetnika Ploja. Ta jt na-čelnik Zvene južnih Slovanov«, tiste parlamentarne organizacije, ki je klerikalcem najbolj na potu. in vrh nara pol i Uren talent, ki daleč pecka** vse slovenske klerikal.-e. In ker dr. Ploj neče biti orodje v rokah dr. ftu-zato ta brezam j na gonja proti njemu. Scve<U nimajr» ti izbrn ki nnbenega praktičnega pomena in
pr»-d Plojem.
Pomnožen je vojaštva ob meji
proti Italiji.   7.*  ~ daj mrgoli voja
i 'rici in sploh po t*Wieko-ttr^duaisnnskeiia.    Samo v Hrti •)>• slej sr ni bilo stalnearn vnjaatv; Zato pn pride v Brda vsako leto za   • me ssoev del novega gor**» ga p«  sa ia Ljubljane, in f»arer 1kx1" stacj nira
s p«»dajanju rok. v objemanju, bož-kanju. v tre|djanju po taoiak. v gu-gauju in ooannsn snvaojo z noarauo itd. itd. Toda s tem Ijubkanjcrn sc ne maram baviti, saj je tako nedolžno in neakodljivo. če izvira iz resničnih čustev, in tako blaarodejiK« vpliva na aečno trpe«i"*o mo^brno diisr». |>»pr»v 4>i bil. kdor bi hotel odpraviti to ljule Vanje. Tudi ne maram raziskovati tw>lj ali manj barbarskega ljubkanja pri nekulturnih narodih, pa naj *i že v tem. da si dva diglista tre drug ob drugega, ali v tem, tki si položita svoja nosova drug \*r\ drugega in - sa?n» vlačita po nosnicah njih vsebino gorindol K«/motrivati h<»-*ii\ -amo ljubkanja v ožjem pomenu, ki obstoja v oriti«k. n-*ni< in ki ara imenujemo v navadnem življenju niratko poljub.
V človeški družbi naletimo na test vr-f poljubov in sicer na živi poljub, mrtvi ali formalni poljub, laž rji vi prdjub in fioljub i a razvade in dolgočasja ali čavsanje. Zraven pa j r ~*»-\aiiM» t?ifm pf»ljub ./ daljave tu poljub v mislih.
Živi poljub izvira i? poljtihoval-fiega nagona, iz naravne potrebe. Hodi ga hrepenenje po prijateljstvu iti zaupna j u druge osebe nI i ljubezen žn spoštovanje do nje. Pri njegovem izvrševanju izpreleti pasivno in ak-t; t; . osebo *''>•■ blaž« m t ču«ti ■> *.n« Magodejno-opojna sla^t, ki jo imenujem poljubovalnn slast in ki se v ■jej topi vsa dn*a «rečn» in zndovolj-znv kar nafln jn cilj svojega h repe srrrja.
Sivi poljub je sam na sani - arvo-jinii specivnimi < - nekaj h pega, nsravaoat ranaWu' n pojav /ivee** substance. Obraz Ijnbkajočik *e ia-premeni. oiula^ii. olepša sa in osveži. Popolnoma karakteristične pr»teze v njem. izraz v očeh. !ahk<. drhtenje, vae javlja, da sa 11 ia v ninnii snb stanci neke |kwI»h* nerazundjiv»> izprensrmbc. ki so vzrok oneara opoj-nega čustvovanja Kako se sivi materi pri poljubu ^iiia omladi in osveži zariibano li<e in mb«dostni og» n i ji zažge sicer mrkle oči. Gotovo je /e kdo opazo\al brate pri tem poljubu ali moža in /eno. ali iskrene pri jate-
\   pa treba iim*IiTi.   dn manjka /a tj| |«oljub   romantike    v naeedoli n»'in  življenju; kajti  človeško življenje je v vsaki   dol»i enako p^dno romantike, samo videti jo je treba.
Na živi poljub naletimo med * spolnimi oa#*bami. največkrat ps ga ikibimo med različnim spolom, kar je iz i»oprej nave<|enih vzrokov * j^tr» naravno S spolnim nagonom r.ima   živi |>oljub čisto nič opraviti.
Še dandanes poljubu jejo kultur ni narodi tudi mrtve atvari z živim poljubom, zlasti podobe ljubljenih oseb ali apomine nanje. Pri tem pa igra glavno vlogo fantazija, ker to se ne godi samo iz spoštovanja do stvari, ki jo podoba predstavlja, ampak v živi fantaziji si vsaj tre-notkoma predstavljajo, da je dotična o*ebs v resnici navzoča. Tudi polju bujejo s tem nrdjnbon- stvar«, ki predstavljajo »vetn. naravo vladajoča bitja, n t-rni hoče člowk pokarati
ni v t a pa dnin Brdik blizu italijanske maja. V Gorico ima priti se en konjeniški polk. Vsa to radi toga, dn ka lasnim Avstrija orati aanji n Italije vsaj približno toliko vojaštva, kolikor ga ima Italija proti avstrijski meji r Vanmu m okoli Vidma Ur dalje gori ob moji.
+ ^franara ara raravai ftraanV vi ji v trafici« i g aicor •lovanjnke w laske, ja končno nnvannni \ inra. kav kor sum ia poiroaJI. 0raBci so že Vpisani v pnraielke nVnti ra je biln» ra bodo iiiarajali Lani, ali nadnji ran so »e z gtalrnvjanjem nonli, tako ra kodo na držami giniiaralji r Gnhei nr>bro obiskane aloveunkn in Inške pnraielke. 8 tem odpadajo vni projekti z zasebnimi gimnaaijnim.
f OJMianma vnfttve v Onrnnnr-ga nn Onfiftksra.   Politikujoči nune i 'iia.io delati občinske volitve. V Dorn-bergu  imajo sicer tudi župana, ali pravi župan je župnik Lovre Tr>čf>-brnii On in pa kaplan sta imela gla\ no besed«i v volilni komisiji Ter sta pustila voliti, kogar ata hotela. Pri M-*k s klerikalne strani je bil veli kanok, volilni imenik sestavljen pri -»tno po ktertfcadoo; in k^r je bil tup-nik celo \oiilua koui*»ija, ao »eveda /maifah  klfrikab-i. (e bi       t*- volit ve vršile pošteno, bi  bili klerikalci morda        f>ro)»«4ili na celi črti. aVat treba vedeti, da je vodil volitve katoliški  župnik   Lo\r«,     T«m-ohraii.  to je oni aloveči nit.ž. ki i.   r»r»*d dvema le toma aninov.diiio uničil t>7 glasov pri deželin./.Uu--. h volitvah \  kvar na pred ni stranki. Kar uničil jih je. pn jt bilo. Za tako lo|»ovsvino je sposo-Un samo p«ditikujor* katoliški narav Kleriksb-i  v  i>ornlH*rgu  s<» srna gali s slepariji* in   nasilstvom. Vse moč'i mi uai«eli. da so obvarovali, kar -o i m* 11   bali pa so *»«   da propadajo ra celi črti; to pn jih   čaka gotovo pri prihodnjih volitvah.
Nove  titulaturv  pri državai zeleanit-i. Kakor poročajo z Dunaja, knrejo \isum iiradiiikom državu* /*-leznice v seviiuem <inov nem razred.i *  jnndičito   in   tehiin-no   predi/, »bra/ (NMi^iil    na:i doMe«lali.;"g.i ha
slova inšpektor ali »nadzornik« naslov »ravnateljski svetnik«.
1 mrl je nagloma v M* ng*u i»n-ttotni stavbenik in posestnik Grego rec.
Planinske koce S. P. II. v Kam niskih planinah se zatvori jo: dne 19. septembra Kamniška koča na Kam nsskein tM-dlu in S«bmidingerjeva koča na Veliki Planini, dm _*i -septembra pa flolinska postojanka Bistriška ►v ■ i. katero   • obiskalo nad
Turs-tov in izletnikov. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo dne -Jr» -^otembra izlet v Kam-nisko Bistrico, kjer se vrsi /eaman.n*. ter se vabijo vsi prijatelji planin-\ h in pro«*t» ?>ar.<\» na prstni planinski »bob«.
Za Aljažev dom daroval je gosp. Gregor Klančnik. občinski odbornik NT   -»rani. 10 K Kkrena hvala!
SoUki obisk v Novem mesiu. Vpisalo se je v d»sko šolo leto« 2M i . . iv e\ i - v I razr- d 49. v II. razred 40. v III razred 75 in v IV. razred IJT> mencev V dekliško solo se je vpisalo lnTl učenk i. s.: v I. razred M. v II. razred 96. v III. razred 43. \ I\ razred 29. v V. razred 23 učenk.
l'mr| je dne 12. t. m g. Ivan Mi kiavčič, gostilničar   in   trgovec na Krakovskem  Dvoru  v   Malem Mra š4#\ < i. po dolgotrajni mučni bolezni. Pokojnik j*1 -lužil do I l°Oo pn orož nikiii. Bil je marljiv  11107: m naveden ■tai   In jak. ter dalj časa na«*elnik ^ kol*   \   S\    Križu, kateri se je tudi
pod njegovim vplivom ustanovil. Za* pušča soprogo in dva mala otroka. Pogreba, ki *e je vršil v Sv. Križu, ara a# udeležila Svetokrižki in Kostanjev iški Sokol ter godba iz Kostanjevice. Bodi vrlemu možu prijazen
I Dmra ari tuna mbari a na nam por ara: Pred desetimi dnevi sera vanl i*orainl. da pograianio pri nas storarja Adolfa TatnaU in da slutimo aesreoo. Danes so ga našli v na raatli Krki. Fant je moral v temni noni aalrati v vodo. ftkoda ga je, bil je tik ra miroljuben mladem•
Narai Je hodil. Frane.- Bizjak, doma it atake, j# delal v opekarni v Žabji vasi. Ker je bil si In«, len. so ga odslovili vendar aa j« klatil par dni vedno okoli opekarne. Dva dni po od puetu je vlomi) v pisarno, misleč da bo dobil denar, pa je odnesel le \ifcr-galu zlat ščipalnik. Tudi svoja sodelavca Miklavčiča in Ixmčariča je po noči v njuni spalnici obiskal in odnesel prvemu dežnik, drugemu pn bankovec za 10 K. Od takrat ga ni več videti.
Prekrižan račun. Martina Maz nika, posestnika iz Orehovice na Do-jenjskein.je tožil za malenkostno vsoto njegov brat Anton, » katerim ata v smrtnem sovraštvu. Martin Maznik, ki ima izvanredno trdo grlavo, je pridušil. da bratu ne plača vinarja. Gre v Novo mesto in izroči vse pre-moženje -voji ženi T'rši. T'pniki iz-podbi je jr> pog-i^dbo. I'ršo Mazni k ob-^odi sodišče v plačil«, moževih dolgov Pride rubežen. Oba Maznika branita prodajo - -iio. Pride orožnik in kazenska ovadba. Ko vidi Martin Maznik, da bo vendarle moral plačati Antonu Maznik u dolg. se polasti pregrešna zelja, i>okazati fige bratu Antonu in sodišču. T'kaže ženi nagloma prodati posestvo, seveda m no go nod pravo vrednost.V) in — hajdi in i#obrAse l vso družino v Ameriko. Ce je pa srečnr* utekel, še ni gotovo.
Hud hlapec je Jože Mežan. r služi na Mirni za ve]ikega<' hlapxa. dočim opravlja pri isti hi^i posle iiialega<' hlapea Vincene Krasove^-. Dne .*tf>. avgusta sta ^la zgodaj zfut-raj kosit otavo oba. Meian je kosil, kakor s*, mu spodobi, naprej. Krasove*- pa za njim. Ker pa Mežan Kra-šovcu ni dovolj naglo kosil, mu je in^tal Krašovee travo na pete. To je pa fak'- zjezilo Mežana. da se je obrnil, zamahnil - * — r,T" * Krasovcu in mu levo nogo pod kolenom gb ko prerezal. tako da so ga morali dati v bolnišnico.
Velika neareča v Trbovljah. V četrti etaži trbovljskega rudn:Ka se je kauinje odtrgalo, vsled <'»ar ■ zasuti trije delavci, ki so v dotie-rem delu delali. Čeprav so takoj začeli s rešilno akeijo. so našli vendar le enega delavca Dimitrija O rek . mrtvega, druga dva Ma bila le lahko ranjena.
I^etosnji manevri na   Krasu -
končali v torek. V sredo in včera; >e je vrnilo vojaštvo v svoje stalne gar-nizije. Vojaštvo je na Krasu izredam mnogo trpelo; tako težkih manevrov ni bilo kmalu v teh krajih. Trpeli so vojaki zlasti radi pomanjkanja vode ;n radi sJabc vode, kjer so jo sploh dobili. Nastala je bila pri enem bataljonu 47 pešpolka iz Gorice krvava griza. Bataljon so poslali v Gorico ter fca zaprli v vojašnico na Travniku. Bolnih je nevarno tudi par oficirjev. Vojaštva je hilo na Krasu okolu l.V« H m mož
1'mrl je včeraj v Perteoli bivši italijanski državni poslane*-, odvetnik dr Frane Vereegnassi v starosti 73 let.
1. Mil se bodo vršili najbrž na Hrvaškem. Kakor se poroča iz Zagreba, pride tja v kratkem   več višjih   generalštabu i li
časnikov v svrho rekognosciranja. To rek ogn ose i ran je se spravlja v zvezo s cesarskimi manevri, ki se bodo prihodnje leto vršili na jugu monarhije.
Zaklalo se je t mestni klavnici od 28. avgusta do 4. septembra 91 volov, 11 krav, 2 bika. 1 konj, 18:5 prnaičev, 258 telet in 63 koštrunov. Zaklane živine se ja vpeljalo: 1 prašič, 11 telet in 70 kg mesa.
Prijet goljuf. Mestna policija je voeraj aretovala onega goljufa, ki je pri duhovnikih po spovedi izvabljal denar. Tudi včeraj je prišel k »spo vedi« k Sv. Jakobu, kjer se mu pa naklep ni posrečil. Pri njem niso dobili nobenih izkazov, denarja pa le 52 vin. Možakar pravi, da je Rihard Holzinger, roj. 1874. leta na Dunaju ter da je po poklicu tiskar. Koliko je na njegovih napovedbah resnice, bode dognala nadaljna preiskava.
S kostanja je padel včeraj po* poludne Sletni šolski učenec Herom Smole na Opekarski cesti ter si zlomil desno nogo. Prepeljali so pa z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Aretovan je bil predvčerajšnjem na južnem kolodvoru 261etni dninar Martin M a h n i k iz Orehovice pri Novem mestu in njegova 301etna žena Iršula. ker ju okrožno sodišče v Novem mestu zasleduje zaradi hudodelstva nevarne grožnje.
Delavsko gibanje. Včeraj se j«3 odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 22 Slovencev in 28 Makedoncev.
Izgubljeno in najdeno. Hlapec Valentin F 1 e ž a r je izgubil 26 kron denarja. — Trgovčeva vdova Marija Z 1 i 1 a r j e v a je izgubla bankovec za 20 K. — Dijak Vladimir Prem-rov je izgubli hranilno knjižico z vlogo 40 K. — Stražnik Fran K o -k o v i č je našel žensko ročno tor bico.
Rarodna obramba.
Ljubljanska okolica za Ciril-Me« todovo družbo. V zadnjem času je pričela ljubljanska okolica prav pridno delovati za družbo sv. Cirila in Metoda. Podružnice kar tekmujejo med seboj. Tako nam je poslala vrla podružnica na Viču ravnokar čisti dohodek jubilejne veselice v znesku 610 K 10 v. Srčna hvala! Kodoljubje naj živil
Ženska podružnica družbe sv. Cw rila in Metoda na Jesenicah (Gorenjsko > ima v nedeljo, dne 1>. septembra t. 1.. ob 3. popoludne v gostilni Vis-rarjevi svoj občni zbor. Priporočani" sosednim in krajevnim podružnicam, da se tega zborovanja udeleže in p tem pokažejo svoje simpatije marljivi ženski podružnici in se skupno pokrepe za nadaljno intenzivno slovensko prosvetno delo. Na svidenje!
Pevska   društva,   dijaki, pevci, knjigotržnice. pozor! Konsorcij »Slovenskega Branika   je izdal in zal« 4. zvezek      Zirovnikovih narodnih pe^mi. Zbirke ni treba hvaliti, saj jo dovolj že ime > Žirovnik<. Pripomni mo le. da je tisk prav ličen, oblik.; knjižice   je   ista.   kakor prvih treh e.vezkov.   vezana v platno ter stan-1 K, po pošti 5 v več. Sezite po nji. dokler je kaj zaloge. — Naroča se pr uprav ništvu       Slov.    Branika« v Ljubljani. Tržaška cesta 33.
m« ' n i nje m <i.»*«'<-i nakloujenoat oimgM silnega, ki nns veliko ah v*o mo«* v roknh. dn hi čuval nad njim in ga podpiral v grozi c ksi*tencuoga l»oja Zlasti je ta poljub živ v nesreči ali ^mrtrn strahu, ko si človek ne ve m ne nune »< pomagati Koliko krat se zgodi, da pograbi bolnik v smrtnem boju za križ iu ga polju boje ter kot hipnotisirnn od hrepene n j* p<» prijateljstvu / lw»žanstvom 111 dotikanja ustnic « knzem umira v oni nlaarode no opojni *laj-ti živega poljuba.
Ni čuti. da se je človek »pkd1 kdaj priaadeval odpraviti živi poljub. Nikdar se mu ni proti vil. ker ni videl v njem ničesar nevarneg-a. niče-«ar ne«*|iodol»nega. Naravnost narobe. Videl je v njem nekaj let*ega, vnyi-»ienega in svetega, videl je v njem izraz t,i jinstreno-v eličastnih čustev človeške duše, ki so mu bila sveta in **e jim je klanjal kljub temu, da je tičal v barbarstvu in krvoločnosti. Simbol pobratimstva, simbol miru in sprave, simbol ljnbesoi in odanosti je bil poljub Se od nekdaj, kar popolnoma odgovarja njegovem« naravnemu izvoru. Zato je bil živi poljub v prejšnjih čosih svot in spo* štovan, kar je pokazal v leni luči Kristus sam. ko je užaljen ia Ogorčen radi skmnjevanja Svetosti poljuba tako tužno vskliknil nad Judo: 8 polju bora rada jas sinu človek ovegn!
Z razvojem kulture   pn   se je vpeljal ifvi   poljub v maliene ceremonije,  kjer je s I tržil kol  aaak po bratimatva, ljutnrtai ia uiianrtl. Od
začetka je brezdvomno odgovarjal MiMvoni. kojih viden znak je. bil je brerdvomno živi poljub. Toda sčasoma je postal — kot vsaka ceremonija - formalnost. Nič več ni izviral iz )H»trebe. niso ga rodila tista čustva, ki ga po naravnih zakonih rode in oatal je brez prvotnega naravnega vpliva. Tn tako se je rodil mrtvi ali formalni poljub.
Mrtvi ali formalni poljub je oni, ki ne izvira is potrebe, iz naravnega nagona in zato tudi ni spremljan s specivnimi čustvi živega poljuba. On obstoji samo v zonsnjosti. samo v pritisku ustnic, duša sama pa ni udeležena, lahko pa se v njej vabu-di negativno čustvo sTnju> in gnjev. Poljubi se samo zato. ker »e mora. ker je navada. Ts poljub nima goljufivega namena, pa tudi dobrega ne. ker sploh nima več namena, ampak samo zunanji formalni pomen. On je kot suho drevo, brez življen-akega soka, brez listja in cvetja, ki stoji na pusti skali kot mrtev svedok nekdanjih rodovitnih dni.
Mrtvi ali formalni poljnb je v današnji družbi jako razširjen. Na-h a jam o ara slasti pri ratnih k on ven-eljonalnih formalnostih in ceremonijah.
Prvi kristjani so se po! juho val i med sobo v znamenje pobratimstva. Socijalne razmere so bile takrat pač žalostne in človekoljubje omejeno. In kdor je vide! % sivimi očmi to socijalno miaerljo. je mora! pač priti do prepričanja, da se mom približati človek erarokti t ljubeznijo r aren.
V ta namen so se poslužili kristjar čisto    naravno-socijalističnega sr« stva — poljuba,   ki st> ga imenovali
i>oljub miru iu sprave   in ki je « začetka brezdvomno izviral iz potre be in odgovarjal speeivnim OMtrom živega   poljuba ter je imel res blatr. člov ekoljul>en namen.    Sčasoma p: je postal formalnost in kot tak se obranil v cerkvenih ceremonijah, v ruski   cerkvi   kot »velikonočni p« liub«.
Kavno   tako je sama gola brc * čustvena    formalnost poljubovan; rok. nog, prstanov itd. v socijalne: življenju visoko stoječih   ali spošT vani h oseb in poljubovan je svetih in resvetih podob ter poljub v potrdil storjene    pogodbe in dane obljube. Sem spada tudi poljubovanje pri slovesu aH svidenju, ki poboljem ne izvira is potrebe in je brez blagih čustev,   dovoljkrat pa združeno naravnost z negativnimi čustvi. Tudi v za konu je formalni poljub zelo v navadi. Od začetka seveda, zlasti v medenih tednih, se že še poljubujejo z živim poljubom, pozneje pa to večide! mine in poljubujejo   se   samo še iz formalnosti, zlasti vpričo ljudi, da bi tako pokazali, kako žive v zakonu v miru in ljubezni. V nekaterih rod binah je navada,   da morajo otroci poljubov a ti svoje roditelje pred jedjo in po jedi ali pa. ko gredo spat in ko vstanejo. In marsikdo vidi v tej navadi nekaj   lepega   in v pedagoškem   oz i m hvalevrednega^   kar pa nikakor ne odgovarja bridki resnici.
Omh> arfaoasJaV)
sv. Cirila ia Mssoua. Prenrnali kratko dobo glasovi iz ni ne doline in skoro bi kdo mislil, za-spaJi so. podlegli so. Nismo saapali in tndi se ne ndali. Delali *>mo mirno, vztrajno in dosledno brea hrupa in sovraštva. Letošnje leto je Kil oh-c* aro van &t. Ruprt z ua jlepaian in naj plemenitejšim novoletnim darilom, a d h" no Ciril in Metodovo lnsirulni eo. Bojazen na> je mučila, da smo šibki ia vrha t etra nam je vsostrac sko nasproti rvanje naših domačih bratov skoro vdahnilo r jnnaška sr-ra obup. Nemo pn smo zrli par trenutkov v megleno bodočnost in čakali boljših časov. Odločitev jr morala pasti takoj. Ali naj bode naša podružnica med delujočimi ali ne! Kocka je padla in hvaia bogu sireno.
V četrtek c, t. m. se je vršila uasa pr va veselica, ki je jasno pokazala, da ima podružnica vrlih, navdušenih in požrtvovalnih članov v obilici. Marsikateri nas je naravnost izuenadil * *?vojo vneto požrtvovalnostjo. Ne čas, m ne »redstva se mu nista smilila.
V Jeli smo pn tudi. da nismo tako osamljeni, kakor smo prej mislili. Sobojevnikov v soseščini imamo ve !iko. To so nam jasno pokazala dična sokolska društva, ki so nam izkazala brat»tvo v polnem pomenu be-ande. Prvi pogled na krepko iu vrle četo in pa besede brata staroste mo-kronokšketra Sokola, katere je jrovoril pri sprejemu in o« I hodu. so nas ganile do solza. »Sokoli »o prišli, kor jih je klicala domovina. In Sokoli bodo zopet prišli, kadar jih bo domovina n-drebovala*. To so bile njegove zadnje !«wde. Krasen na»top telovadcev je dosegel sijajen telovadrrv je izvajalo celjske vaje dokaj točno. Najbolj je seveda ugajala telovadba na orodju, kateri je sledilo številno občinstvo z nepo-pisnira zanimanjem. Vrsti Mokronog-At Janf in Trehnie «ts bil! svoji
asino rešili. Z vso dovršenostjo iu el^ganeo pn je nastopila novomeška vzorna vrsta nn d rosni in na bradlji. Prvič so bili brat te Sok.« fct. Ruprt u ali ne zadnjič. Vtisni » nam ca že pri prvem pri-; v *ree neizbrisno geslo: »Ne -e! Krepimo sc!<* O veeelie; ne b« >m trovoril več veliko, ker nam sokoUtvo najboljše jamstvo, da ie tudi zabavni del veselice dobro uspe! in da j«* vsakomur igralo vene lo sree. Prekrasne slovenske pesmi, '-afere > p»-l lovski od«ek mokrooo-škega Sokola. «»o dvigale veselje vedno vi«e in više in *T^na naša domovina- in Hej Slovani* pri slovesu *ta privedli veselje do vrhunca. Ves *»-g preti cerkvijo je mi gole 1 navdušenih pevcev in iz par sto grl je donela slovanska himna. Bili so to pre-? idki trenotki. ki nam ne izginejo Vikdar iz spomina. Tudi burka ▼Trije tički«-. katero so iarrsli domači di-letantje začetniki je imela len) uspeh. Kratko in mnln.bil je to najlepši dan. kar jih pomnimo v £t Rnprtu Naši dični družbi je prinesel 4o0 kron čistega dobička, kot jubilejni dar. Hvala *am najtoo|ejša vrli okoličani za odor'o sree. katero ste imeli za na- *   -?a\ nostni dan.
DfflttTOna naznanilo.
Slovensko pevsko društvo »Ljub-
1 jansk i    /.' op       v 1 judno naznanja v^m bratom pevcem, kakor tudi cenjenim gospodom podpornikom, da se \ soboto, line 24. t. m- ob K uri j\ečer.   v    restavraciji »Narodnega [na*« izvanredni občni zbor. Na ne vnem redu je: l.i premembn dru---vt-nih   pravi      J » raznoterosti. Z ♦ .roni na važnost prve točke prosi-mnogoštevilne udeležbe.
»usko     trgovsko društvo Merkur*   opozarja   še   enkrat vse zo\sk*   -otruduike. člane in nečla-
dne
17. t. m., ob pol 9. zvečer v društve-ih prostor h   Na sestanku >e bo razvijalo o prireditvi učnih tečajev, -Vih \aj in plesnih večerov. Idrijskega    odseka   »Piani tara ^snovni zbor se vrši 17. Lan* pri ga. \j ni Lafiajne s sledečim dnevnim rc-|M.iiHilo pripravljalnega ^bora. J.i  volitve. 3.> slučajnosti, 'rijatelji *Pr"*\ete". dobrodošli!
Celjske    podružnice .»Pro* veteranov ni občni zbor je preložen na ponedeljek dne 19. t. m.
Slnvansk! Jug.
-   Združitev frankovrev in klerikalcev nn Hrvaškem. Krankova ranka je na Hrvaškem popolnoma gospodarila, a klerikalci do sodnj jub    v*em    svi»jim   naporom niso oeii priti na {ršje. Zato se je med telji obeh strank porodil nnevt, ^ bi se obe stranki združile v eno ranizacijo. ki M bila na to dovolj • pka. da bi igrala kako vlogo v javnosti. Včeraj dopoldne so o te« rojektu razpravljali v ločenih zborovanjih frankovei in klerikalei. Na darovanju   frankovc-ev je bilo navzočih okrog 400 zaupnikov. ProaV ^doval je dr. Horvat, ki je v svojem
polaaaj ki
a kle-
odi ionih pri si nas v ttjikjov*
> pobijal bivat pnslaner dr. Končno se jr s večino glnaov g) Isnila
združitev Frankove stranke s klerikalei.     Skoda so js udalsmlo okrog un> tneh. večinoma sami duhovniki.
lVesWsk>vaJ jo župnik dr. K o ni o -t a r i č. Po kratki debati aa je *oglas-no sklenila fuzija » frankovci. Nn to so se vrni udeleženca napotili na sko
rovanje fraukoveev. Tu jr bila končno oficijelno proglašena fuzija okob
strank 4 Micijaleu ua«do\ stranke ho mUranka prava«. Njen organ bo »Hrvatsko Pravo«. Klerikalno glasilo Hr\atM\iu preneha izhajati Za »trankun*a;a predaednika bo izvoljen dr. Josip Frank, krščen 2id in bivat
— Hrv
\.oa -tranka. ki je nastala \ sled združitve hrvaške »Iranka prava in hrvaške napredne stranke, na bo imenovala hrvaška samostalna stranka.
r.ik.i    je    sklenilo preds«*WtVG nove
-Trtnke. ki je imelo \ čeraj sejo v uredništvu Pokreta« v Zagrebu. Kdaj bo ustanovni shod nove stranke. Še ni doh* *
B«dcarska maturitetaa spričevala valjavna v Neničlji.«i>r Nikolov je »pisal knjigo v nosnakasn janil n Da» bul^aris* .i.- Hildung»weson« . Z .tirom na podatke v tej knjigi uauie-ra\ a uaučua uprava v Nemčiji pri-znati veljavnost zrelostnih spričeval, dobljenih na bolgarskih srednjak šolah. \ Nemčiji. Tako poroča sofijska Večerna Pošta«.
P^lanec l*ani»e\H in Hr%as-ka stranka % IsalmacijL Frane Iva-ainevM* js bil kot kandidat hrvaške stranke izvoljen v državni zbor. Sedaj je izstopil iz hrvaške >tranke, a pridrža!   nvn^ man-
i je razpravljal iz-«r^valni rsibor hrvaške stranke ter skleni! pozvati Ivauiševi«*a. naj od-U : sv.>j državno/bi<r«ki mandat, ki ga je dobil omu kot pristaš stranke.
Rožne stvori.
Mrajk voznikov.   V Bremenu
aa vozniki sklenili. <la prično takoj a anšosniin štrajkom.
t ez pušča\ o Saharo. Francoz
Metrot namerava ustanoviti v Rlidi *>\o za letalce. Od rn hoče Metrot z zrakoplovom preletete |»Tiščnvo Saharo.
* Zopet učitelj in učenke. V Bero i in u «o zaprli učitelja rod 1 »e Ema-
nuela G o 11 n . ker ae je pečal s svojimi učenei in učenkami. Goli priznava, da je kriv.
Nevaren brivec. V Purkers-dorfu na Nemškem so dobili restav-■ r » K< e r j a in u.,^sr^ o -o-progo umorje-na in oro|»ana. Kot mo-rilea so zaprli 19ietoega briv« a Kr-ureina.
Državo isvleparil. Poslovodja - idK' ; s i trusta v NewYorku Ger-brneht je lul obsojen na dve leti ječe in   v   denimo r!-»no .>i00 dolarjev,
ker je slepar:! državo s tem. da j»-dajsl napačne podatke o toži sladkorja.
( udne živali \ Ameriki. Wil-!iam Lnmpkins ima na svoji farmi v -a. Okla. ver zelo čudnih iivali. Tako prešla - petelinjimi noiraini. cnonogo kokos, r »sratega petelina, govorečega ^ rab^s m Z* nn-. <]r jro ptico, ki ima srce /. u naj anaž,
* Velika od4k<stntnska tožba. Newyonan M r « Hen«- toži p* ne brzoja druzt^» za 125.000 d sr-iev r^l-V-rdiiiu« Ffenrv" je imel veliko prodajalno za obleke pa je orisel na kant. V tožbi zatrjuje, da ima toliko škode napake, ki jo jo zakrivil    brzojav ui urad na brzojavki.
Va* izrinila. Nad va«jo A ha nilla v |M»krajini Murna na ftuon--ut je utrgala velikanska pla-t zenilje. ki j«* po|*olnoiiia |«rikrila pod s-eboj b'žečVi vas. Po 30nrn»iu napornem delu so le nekatere \ a-čaiu- /j \e rešili izpod ruš»-<\ m Domneva se. da je najmanj mrtvih.
* Brst ii-tre|i| brata. V Bremenu je bil neki vrtnar obsojen  radi tal-
* čn«» jeć«.   <ti;«   ii-l obt*
žilna pricn je bil obsojence\ brat. Po končani obravnavi je šel rd»aojeni \ rMiar v stanovanj«* *.\oje>ra brata, pomeril nanj revolver ter gn takoj 'istrelil Vrtnar je na to še sebi po-trual krofrlo v glavo.
Slovit cerkven tat. V Rosen 'mm f'.;i' arskem so zaprli slo vitega eerkveneira tata Frnnoeta V e r d a n a , V i je p^s^ | mojster tudi v »imuliranju slalfournnosti. VVerdan je že večkrat polwgnil is blazni« e v Feldhofii pri (JradeA Kn Bavarskem si je Ml nadel napačno rnie, da je lažje kradel.
* Poostren nofkot. lio j kotni od bor v Srdiinu j** -kleiiil, da se odpra-%'ijo vse olajšave za izkrcanje j% grških ladij po turških *eih in da *e ima bojkot snpot a ostrostjo |«*»iioviti. fsslaveem ae
nntei^eanuje. Ta nklaa jg
po   vank tufnkik pri
fro    prepovedo je grških ladij tndi v slučaju diploma
ia Dtiaa^ki onrinnmi   srat Je dovolil za cest i u mostne kine povo-
eeaarja znesek sO.OOO kron.
* Ps^tngnlaki fapnblihanci. Re publika uska   stranka   ua Portugal ■kam postaja vedno niočm j>a To do kazuje zlasti dejstvo, da ne je začel ministrski predsednik pogajati i voditelji republikanske stranke Republikanci so pripravljeni odjenjati od noja proti dinastiji pod sledečimi pogoji: Samostani se morajo odpraviti. Cvasti se morajo nekatere notranje reforme in višji armadni poveljniki mora j« * priseči na u»tavo.   Pod temi j»»t?oji   ae   Im> nsjbrž dosegel apora-viiin    med republikanci in portugalsko vlado,
* Sleparja pri državnem izpitu. »Sin državnega tajnika K a z y j a v Hud im i*-st i je napravil na hudiui|'»-stanskem \ -»-ueilišču skržavm izpit, ne da bi se bil preje priglasil ali da bi bil vložil prošnjo. I sprašujoči profesor Hcrczegh je na željo njegovega očeta po nekaterih površnih vprašanjih zapisal, da je Kazy napravil izpit. Proti dijaku se je uvedla kazenska preiskavs r«i*ii !»!<* parije.
* Govoreč mrlič. I)a bi govorili mrliči, to je itak mogoče samo v Ameriki Tndi naslednji slučaj -e je prisodil v Ameriki in sioer v mestu Filadelfiji. Te dni je umrl v imenovanem mestu inženir Te«>dor B a y -♦ ey za vnetjem slepega črevesa. Vai trije zdravniki, ki so ga hodili zdravit, so izjavili, <la ni več življenja v njeiu. Žena m hči sta sami žalovali pri mrliču. Naenkrat je začel gibati /. ustnicama in slednjič je začel mrlič čisto razločno govoriti. Dal je ženi različna navodila, kako naj vzgaja svojo 15letno hči itd. Ko ze ni mogel več govoriti. je prosil za papir in svinčnik, \apisal i«- š»-> \.č stavkov glede »voje /mlnje volje, nato je pa inirno zopet umrl.
* Neverjetno. Pod naslovom Mala Sibirija r naoliodni Sviei<' prinašajo š\ icarski listi sledeči dogodek: V Villars-sur G lane. v trdo klerikalnemu okraju freiburškem. so imeli otroci preteklo nedeljo v cerkvi krščanski nauk. ki se .)»• pričel ob 1. fiopoludne. Oh pol 4. jo župnik spustil otroke za kratek ea.s na prosto z nar«»čilom, da m- morajo vsi jiovrniti v cerkev. Ravno tedaj pa je im-^la •amkajšnja požarna bramba veliko vajo. ki je otroke tako zmotila, da se niso več jtovrnili v cerkev. Co se pomisli, da so morali biti otroci že do-poludne pri cerkvenem opravilu, P"tem se jim pač ne more zameriti, ds se popoludne niso več vrnili k v »rskemu pouku, ki je itak trajal ze dveinpol ure. Župnik je bil seveda radi tepa silno žaljen. Napravil je proti 27 >taršem ovadim na prefekturo. In vsi starši, katerih otroci ni-s'. bili prišli v šolo, so bili obsojeni v denarno >f|oboi 20 frankov. Starši so se branili, da na pincajo, toda prefektura ji in je zagrozila, da bodo zaprti, če ne plačajo. Večina staršev se je te grožnje zbala in je rajše plačala, kakor pa da bi vsled take beda-
prisJa  \   /a|»or   Samo dva. župan in podžupan sta izjavila, da ne plačata.      Kmalu je bilo v vasi par zandariev. ki so pri hel.it; dnevu od vedli   Mipana in podžupana kot ne varna    hudodelca    v zapore v Frei bora*. Tu so jim« ječarji preobrnili v s.    žepe,    pobrali smotke in druge nt vari.   prav kakor navadnim hudodelcem, ter ju vtaknili v znpor. vsakega v drugo celico  Sel«. <*ez 24 ur so   moža zopet izpustili na svobodo. Tako kaznuje duhovščina  > nepokor-neže   tam. kjer ima moč.
Neprijetnim izkušnjam se ognete, ako se med mnogimi odvajalnimi sredstvi odločile za že ?o let klinično preizkus, ni, lahko pa zanesljivo delujoči Sajrrada Barhcr (odvajalne postil je j Ker pa Nagrada Barber« prirođen, cisto rastlinsk« izdelek,— v nasprotju s skoro vsemi umetno u delan i mi preparati - krepi želodec in čreva, se tega odvajila ni moči navaditi, nasprotno, ^e *««1«) želodci1 m čreva začneta delovati redno, tako da se por;«!** psstiij kmalu lahko zmanjša in nato popolnoma opusti »Kug;rada Barber p«, J K 40 v in 70 v po lekarnah ali Dunaj, lekarna hI. Geist, I. Operug. 16. Pazi se na ime ^Barber
ponižno
ivnn iissamnia na južni želeanicl. IHiuaj, In. septembra. Pasivna
•a se čuti \ rav iiiočuo povso-di, dnsi se je uslužbenei ne ndelefuje-jo. Pasiv ne rosistence se udeležuje 3600 nrudnikov.
16.  septembra. Tnkaj-in obrtna abornien je akksnim protent proti   pasivni resi-
16. septembra.  THidi tu-kajtuvja trgovska tbornica je sklenila vložiti protest proti pasivni resi •teaci.
Maribor, 16. septembra. Predsedstvo jugoslovanske železnica rake zveze je sklenilo, da se elani te zveze v. deleže pasivne resistence. Obenem je poslalo pismo češki zvezi, naj se tudi njeni člani pridružijo pasivni re-siatenci.
Gradec, 16. septembra. Društvo železniških uradnikov je imelo tu sestanek, na katerem se je naglašalo, da bodo uradniki zmassli brez pomoči socijalno - demokratskih organizacij. Najkasneje v lt dneh no na i eli progi  ustavljen ves promet.
Dunajsko Novo mesto, 16. septembra. Tukajšnji kolodvor je od tovornih vlakov že poj>olnoma zabarikadiran.
Maribor, 16. septembra. Tovorni vlaki dohajajo semkaj s 24urno zamudo.
Konference ininistr. predsednika. Dunaj, 16. septembra. Ministrski predseduik baron Bienerth ie danes sprejel bivšega ministrskega predsednika grofa Frana Thuni in grofa Clam - Martinima.
Posvetovaaja vojnih ministrov. Dunaj, 16. septembra. V palači domobranskega ministrstva se je danes vršila konferenca avstrijskega domobranskega ministra G^orgija in ogrskega h on vedskega ministra Ha-sava s skupnim vojnim ministrom Schbnaichom. Posvetovanje je trajalo izredno dolgo.
Namestnik nižjeavstrijskega deželnega maršala.
1 tuna j. 16. septembra.   Ce^ar je
imenoval za namestnika nižjeavstrij-skepa deželnega maršala dunajskega župana dr. Neumaverja.
kfera H raba. Dunaj, 16. septembra. Kršcan-sk< »socijalna k« respr>ndenca »Austrija« javlja, da bo nižje - avstrijski deželni zbor izvolil posebno komisijo, ki bo preiskovala afero Hraba.
Proces Hielohlawek.
Dunaj. 16. septembra. Danes se je razprava nadaljevala. Kot prvi je bil zaslišau deželni poslanec Hraba. ki je v bistva potrdil v*e podatke obrambe. Med drugim je povedal, da bi se pokojni dr. Lueger zelo rad iz-nebil Bielohlavveka. Ko je le-ta iz-stopil iz občinskega sveta, je Lueger vzkliknil: Hvala bogu, da smo se ga znebili!« O Bielohlawekovcm posvto-panju je rekel: Das var eine ekel-bafte Korruptionsvvirtschaft«.
Ministrova kuharica obolela na koleri.
Dunaj. 16. septembra. Danes so •prepeljali v l>olnieo kuharico trgovinskega ministra dr. AVeisskirchner-;a. krr ie obolela na znakih kolere.
Duuaj, 16. septembra. Tu se je prigodil nov slučaj azijske kolero. Konstatiralo *e je namreč, da je obolela na azijski koleri 3SJetna tesarje-va žena Travniček.
Češki deželni zbor.
Praga, 16. septembra. »Prager Tagblatt« javlja, da bo češki deželni zbor skliean dne 20. t. m. seveda samo v- slučaju, ako bodo spravne konference vsaj v t• »liko uspele, da bo mogoče določiti dnevni red prve seje.
Ruski mornarji — junaki.
R. - Reka. !6. septembra. Ko jo predsnočnim izbruhnil požar na Sušaku, so bili med prvimi ki so prihiteli na pomoč ruski mornarji s križarske »Rjurik<'. Pripeljali so sabo vse potrebne ognjegasne priprave vodil pa jih je podpoveljnik k riža r-ke sam. Čim so se pojavili, jih je prisotno občinstvo pozdravilo z navdušenimi klici: Živeli Rusi«. Ko so požar večinoma po njihovi zaslugi pogasili, jih je ljudstvo spremilo do pristanišča ter jim med potoma ne prestano prirejalo navdušene ovacije. Današnji Novi Listvr pripominja k temu: Ko so ruski mornarji došli tako pripravljeni na mesto požare, je marsikdo izmed nas pomislil na njihov heroizem v Mesini in ta hero-izem mu je bil jasne ji in bolj razumljiv. Naša čuvstva naj ion bodo izravna >* dveh besedah, ki sta se te dni tolikokrat slišali in ki jih naj spremljata v njihovo domovino: »Živeli Rusi!«
Nemški cesar na Ogrskem.
Budimpešta, 16. septembra. Danes pride v Karaponez nemški cesar Viljem kot gost nadvojvode Frideri
ka in prestolonaslednika Franci Fer-j diaooda.
Miiovaaujvirev sestanek i Iivoijsklm.
Relgrad. 16. sept. MtasiMer au-nanjih del dr. Milovan Milova^avic ar je včeraj vruil iz inosciustva. Popoldne ga j« sprejel kralj v posebni avdijenci. Nasproti nekemu ' asni kar j u se je Mi lov a novic iz r a lil o svojem sestanku z ruskim ministrom zunanjih del iivoljskiin. da je ta šesta nek veljal srbski zunanji in notranji l»o!itiki in da se je doseglo med nji mu v vseh vprašanjih bist^sno sosrlnsje. Krmeno jr mrntster naninsnt. d v knj posebnega ta sestanek ne pomeni.
junaki nt mlalstronl.
Rim, 16 .septembra. Oficijozna »Tribuna« javlja, da ae vrli sestanek ministra markiza San GiuUanO► r avstrijskim ministrom mnanjib del grofom Aehrenthalom koncem meseca oktobra v Torinu.
Volitev v nemški parlament.
Frankobrod, 16. septembra. Trt se je vršila do]>olnilna volitev v parlament. Potrebna je ožja volitev mecl socijalnim demokratom in nacijonal-nim liberalcem. Ta mandat je preje pripadal naciionalno-Iiberalni stranki.
Spor med turško vlado in grškim patriarhom. Berolin, 16. septembra. »Vosei sche Zeitung« javlja iz Carigrada, da je nastalo ostro nesoglasje med člani patriarhijske skupščine. Nekateri člani so za sporazum s turško vlado, večina pa je temu nasprotna. Med temi je tudi patriarh Joahim, ki grozi, da bo odstopil in da bo izroošl ključe od patriarhata ruskemu carju.
Roosevclt namerava državni prevrat?
London, 16. septembra. Angleški listi pišejo, da ima bivši predsednik ameriške republike Roosevelt načrt spremeniti   ustavo   v   toliko, da bo imel    potem    kot predsednik tako moč, kakor kakšen dedni vladar. Boji med Romuni iu Madžari. Szaszvaros, 16. septembra. Tu jo prišlo do krvavih spopadov med Romuni in Madžari.   Interveniralo je vojaštvo, ki je streljalo.   Ubit je bil en Romun, dva pa težko ranjena.
Gospodarstvo.
— V Bosni se je ustanovila akcijska družba ^Vila« za proizvajanje mila. Ustanovna glavnica znaša 300.000 K
— Zavod za pospeševanje obrtnega kredita obstoji od 1. januarja i. I. v področju e. kr. ministrstva za javna dela. Zavod ima namen sodelovati pri ustanavljanju obrtnih kreditnih zadrug in pri njih sklopijenju v višje organizacijske stopnje; izpolnjevati ima pa tudi svojo didaktično nalogo s prirejanjem raznovrstnih trgovskih tečajev.
— Država in trgovsko šolstvo. V državnem proračunu za 1. 1910. je vpostavljen znesek 1,763.161 K za jtrgov^ko in navtično šolstvo in sicer odpade na prvo 1.408.991 kron in 354.170 K na zadnje. V državni oskrbi so trgovske akademije v Gradcu, Brnu {2, češka in nemška) in Lvovn, potem dvorazredni trgovski šoli v Opavi in Spljitu. Veliko število zasebnih šol. akademij, dvorazrednih sol, pa tudi trgovskih tečajev je pa deležno državne podpore. Sploh se dela na to. da se podržavi čim največ trgovskih šol in je vpostavljen v ta namen vsako leto večji znesek (do 100.000 K). Kranjsko je deležno najmanj ]>odpore — 1000 K za trgovsko nadaljevalno Šolo in 8000 K za dvo-razredno trgovsko šolo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. septembra. Marija Vilfan, zasebuica, 89 let. Tržaška ce--ta 13.
Dne 15. septembra: Ivan Kinio-vec. delavec, 60 let. Ulica na Grad 1. — Servaeij Kernc, dimnikarjev sin, 4 mesece, Hilšerjeva ulica 12.
Dne 16. septembra: Vera Fides Trtnik, zasebnega uradnika hči, 6 mesecev. Poljanska cesta 60.
V deželni bolnici:
Dne 14. septembra* Marija Ar-tiič, drvarjeva žena, 40 let. — Tomo Agnič, posestnik, 73 let. — Ivan Ju šek, provizijski potnik, 68 let.
Izborao se počutimo
če si umijemo glavo z novim preparatom Pixavon. To je lahno tekoče ketraaovo milo sa umivanje las, kateremu se je odvzel nn poseben patentiran način zopemi kotranor dah. Gana steklenici Pixiron, zadostuje aa mesece, je K 2-50. Dobi ae ▼ raeh n>
V vaab bnljiOt tndi glavo s Fina-
■a p ra slajaki,1 * yt
Narodni akladl
kuharsko fa/igo zastonj
doti vsakdo po pošti prt
Prvi kranjski tovarni testenin v Jlirsk* Ostrici.
90 1
Heteorotoftitno poram
t lili mM cm raa-a
-     ta*   Sf"* 2^
•    VMJft    ****     E 5
>
Nebo
15 2 pop 736 9 186 si jrzh del. tasno _   9 rr    7376    136 slab jag jasno
16.   7. zj.   7392    103 ti s vi h megla
Srednja  včerajšnja temperatura 15 4*. Padavina v 24 orah 00 aan
Lepo stanovanje
v I. nadstrop ju s 4 sobami, svnncliaanai in ▼rtom aa nantn za popravno ceno, za 1. nsvtmbci t L v lepi, p n jaz m in senčnati •t. 3 3124
Dabra ohranjen
pianino
oro not I se ceno
i ske Sv.
na voga.u
cesta it 2. L nad
teli vstopiti ¥ pisarna ali t ari-
amaraa statva — Naslov se izve v npravništvu »Slov. Naroda«. 3135
Odličujak
dober risar s 5 gimn raz-- lita stekata pn geometru, odvetniku, le nt stro«!, tovarni. Nastop takoi. 3! 22
L A. pri L Kovačevte, Spodnja 160.
3.32
se takoj  sprejme o proti
plačila pn tvrdki
LM.ECKER v Ljubljani.
15  let stara, teli vstopiti ▼ več j o trgovino kot
učenka.
Kdo, pove upravu. »SI Naroda«.
lačei
1
Plača na teden ali od para ______
EJemencic, čevljar v it. Jtratta aa Dolenjskem 3130
Prostor v mestu s prodajo vina, žganja, piva = ter posode 1
aa e«lna la p*4|etn<
104
penzijonista
učitelju   ali   uradailru   proti  kavciji s •.-■■'i r najeam.     Pi-ma pod
na uprav n »Slov. Nj
Ženitna ponudba!
Vdovec, 44 let star s 5 otroci, v etonci
30 no 42 tet stara in da ima 4 na 5 tis «£ kron denarja m veselje do goni« in
m
Saroda« ped
31 IS
	
	1 ■ pPD
nransani r   mmmm JJJ	
Kje jk man	i i ■mVi o .Stovcankcga Naroda*.
Spretno	rvjeake trvavatasja tečaja liitanajt
Kje pove oprav  »SI Naroda « 3006	
)L J. Schaflcr	
1 x i	nadzornik c kr driav ne železnice v Beljaku prosi, da se mu doposlje 11 tkatel) tako izborno učmaruiočih 711 Sal m iako viti .*. pastil .*. mv|s »anan « LfnMafanntf c. aa Vt. dvornega zelotm!:a.
	
x 1 I	1 apeievega   d»o «fga založnika Kna »kutijica 20 v, 11 ikatliK: 2 K NaroČila  po povzetju
VE(<tOO
GODI
jabolko
ranke vrste v zabojih od 25 kg naprej. Naročila   oddajam   le   proti povzetju.
Naj»*>^i
T
uHumpoieu
M. S,
m!
Ksar teti asetj ara, aaj
JIM"
ser te are aa najbolj traetac ta Mtaačae. aaae ae
Pl
Fr. Čadno
taa w
Delaicar ia la&toaaik
svicar^ib to%am   Umor* v Siefa in Genovi.
pn najnižjih cona k.
aeallera caata star. 12, nad ntttelitscem
do dne 25. septembra
Zanesljiv, trezen, gosposki    31 ll
kocHaž
s izpričevali prve vrste, vešč nemščine , m slovenščine, skaM taka| sluibo. —
Samski prosilci imajo prednost
Kje,   pove   upravmštvo »Slovenskega Naroda«.
Priznano najboljša
barva u lase la brado
je dr. Dralleja 2261
Loteristinja
ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. — Dobiva se svetel (blond), rjav. temno-rjav in črn v steklenicah z vporabnim navodilom u 1 K >i0 vin., — večja 3 K 50 vin. pn
S. Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo št. 1.
Uoe pri-
sprejme tudi mesto Nastop takoj. Naslov : wI»n4afiatiafaM na upravmštvo »Slov. Naroda«. 3113
Praktikant
z dobro šolsko izobrazbo in iz boljše rodbine na SproJaBO v tukajšnji pisarni.
Lastnoročno   pisane  ponudbe je nasloviti na upravn. »Slov. Naroda«.
_3108
Madesoiselle Mm Prevot,
(Parisienne),
Irtatitutrice brevetee, avec f aide de Mademoiselle Charlemagne reprendra ses lecons de f ranpais le 1«p Octobre. S adresser a partir du 25 Septembre, de lOJL a Midi et de 4j*L a 6 heures, Bleiweisova cesta st. 9,11 nad. 3004
Sprejme se takoj
pri gradnji ceste na Gornjem Jezero
.-.  .*.  .-.  pri Rakeku  .-. .-.
.*. proti dobri plači.    .-. ,*.
Sprejme se le pridne in umne delavce, kateri so že vajeni delati pri cesti. 3102
[OliOllOjJOJlOj! 3 J f    i OJ ■ C J ■ O JIO Jf OJ |OJ |3J f OJ lCJ i 3j |DJ ID j IO f     '3j|nfiD||Q !!□ ![□]
Velik Selen ZČ POSOdo: g Oroslav Jezeršek I
Karfovovarika  porcelaaaata,  steklena,  pločevinasta in
vaz i« nagizdnih predmetov.
3113
It. Uppantz k A. Babllk.
IS
0
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel
fp)
[51
nit
JIIL
Šolske knjige
ia wm tele
v najnovejših predpisanih izdajah ter
vse iolske potrebščine
v  najboljši   kakovosti   priporoča pc zmernih cenah
L JOHOEHTHK
v/ Litabl ieotia
mam ilia t) (uslHii Jrtn ImilHt").
i modno trgovino Karla RecHnaselna i
na Mestnem trgu
3084
ter jo bo založil popolnoma z novim blagom. — Blago, ki je ostalo
OD
tal
UU še iz prejšnje zaloge, se prodaja po zelo nizkih cenah, na kar se jgj joj    opozarjajo osobito p. n. šivilje. [oj
H
■
[51
B^ago bo vedno najboljše, cene pa najnižje.
Valjčni mlin v Domžalah
1. BOttCAR, LJUBLJANA
Centralno pisarna in skladišče: Uegova ulica 6.
Telolan intermrb. it 129. Telefon interurb. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke«
Zastopstvo la nalaga v Gorici: Pater Građen Jb Coaap., Stolni trg 9.
Kljuna in tmoiina z mnzikalijami
v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo
popolno zalogo Tal
\ na tukajšnjih in zunanjih učiliščih uvedenih
učnih knjig
v predpisanih nakladah po najnižjih cenah.
učnih knjig ae oddajajo zastonj.
78