193. flevdbo. f UmUL t MU 21 IKKh BIL xuu. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12 — četrt leta ...... . 6-_ na mesec.......2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta ..••••« . 11*— četrt leta.......550 na mesec . 190 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon *L 34. aeaelfa ln Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd. to je administrativne stvari. stavaka velfa 10 vinarja*. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta ....»». . 13*— četrt leta.......6*50 na mesec.......2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravniitvo: Ko af lov a ulica **L 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon s*L Se. Atentat »Gospodarske zveze" in klerikalcev na kmetske interese. Povsodi na Kranjskem je letos občutna suša, ki grozi uničiti dober del poljskih pridelkov. Najobčutnejšo škodo dela suša otaviT katere se ne bo nakosilo cisto nič ali pa zelo malo. Res je, da je bila letina sena dokaj izdatna, toda seno se daleko ne zadošča potrebam. Ako pa se uvažu-je, da je mnogo sena pokvarilo slabo vreme, ako se nadalje upošteva, da otave letos skoro nič ni, je treba že sedaj računati s tem, da bo letos pri nas na Kranjskem veliko pomanjkanje krme, morda prav tako, kakršno je bilo pred par leti. Za našo živinorejo utegne to biti usodepolnega pomena, saj vemo, da primanjkuje našemu kmetu že sedaj živine. Ker pa se je upravičeno bati, da mu bo letos nedostajalo tudi krme, je toliko kakor gotovo, da bo marsikateri gospodar primoran prodati Še to živino, ki jo danes še ima. Napoveduje se nam torej pomanjkanje krme in kot posledica tako tega kakor tudi zgrešene gospodarske politike nase klerikalne stranke občutno pomanjkanje živine. Da bo to oboje imelo znaten ■vpliv tudi na cene živilom ter povzročilo znatno pooštrenje že sedaj vlada joče draginje, nam pač ni treba še posebe razkladati. Kdor se zanima za gospodarstvo, ve vse to ne morda od danes, marveč že tedne. Ta neugodna gospodarska konstelacija, ki se nam obeta za prihodnjo zimo, mora seveda biti znana tndi našim klerikalcem ali vsaj tistim njihovhnh organizacijam, ki se bavijo z gospodarstvom. Takšna organizacija je na primer »Gospodarska zveza«. Nad vsak dvom je vzvišeno, da mora biti ali bi vsaj morala biti »Gospodarska zveza« temeljito poučena o uspehu letošnje košnje. In če je vkljub tej svoji poučenosti zagrešila dejanje, ki se mora proglasiti najblažje za pravcati atentat na interese naše dežele, pred vsem pa na koristi našega kmeta, je to neovrjrljiv dokaz za to, da nimajo klerikalei, osobito pa ne gospodje, ki se zbirajo okrog »Gospodarske Zveze« prav nobenega smisla, še manj pa srca za ljudske interese in koristi. Stvar je taka-le: »Gospodarska zveza« je sklenila z neko tvrdko pogodbo, da ji bo letos dobavila 1000 vagonov sena, ki se ima izvažati na Bavarsko. To je vzpričo sedanjega položaja v deželi, ko je pričakovati splošno pomanjkanje krme, nekaj tako nezaslišanega in škandaloznega, da se ne da dovolj ostro obsoditi. Pomislite samo: 1000 vagonov, to je okroglo 1 milijon 200.000 kilogramov mrve se ima iz naše dežele izvesti v tujino v času, ko nam samim £*rozi najobčutnejše pomanjkanje živinske krone! Kaj se to pravi? To se pravi našo deželo, našega kmeta spraviti na rob gospodarskega propada! Uvaževati je namreč treba, da je naš kmet v pretežni večini še jako lakhomiseln: on mnogro trpi pod posledicami splošne draginje, za to -^leda, da spravi v denar, karkoli more, ne da bi premislil, če ne bo kasneje tega. kar je sedaj lahkomiselno prodal, še živo pogrešal. Že sedaj lahko trdimo, da je »Gospodarska zveza« nakupila muogo sena pri takih kmetih, ki že v par mesecih ne bodo imeli toliko krme, da bi mogli preko zime prekrmiti svojo živino. Vsled tega bodo primorani živino prodati za slepo ceno. a v tem oziru jim ne bodo čisto nič pomagale zaprte državne meje. Saj vemo. kako je bilo pred leti, ko je bilo pri nas tisto silno pomanjkanje mrve. Malodane za polovično ceno so morali kmetje prodajati živino, dasi se takrat niti repek ni smel uvesti iz Srbije in Romunske in da si je bil takrat zabranjen uvoz argentinskega mesa. In letos se obeta prav takšna, ako še ne slabša konstelacija in ven to večinoma po krivdi »Gospodarske zveze« in klerikalcev. Seveda je »Gospodarska zveza« računala, ko je sklepala to kupčijo, da bo napravila ogromen dobiček. Toda tudi v tem oziru se je v rezala, kar izpričuje to-le suho dejstvo: Ona je prevzela dobavo sena za 5 K SO vin. meterski stot. dočim je seno že sedaj po 6 K 50 vin. »Gospodarska zveza« ima že torej sedaj pri vsakem stotu 1 K efektivne izgube! Da pa bo ta izguba še naraščala od tedna do tedna, je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Potemtakem bo »Gospodarska ZA*eza« oškodovala nrav občutno ne samo kmeta, marveč tudi samo sebe, dežela pa bo kar dvakrat udarjena. Z izvozom krme bo namreč »Gospodarska zveza« povzročila silno draginjo mrve v deželi in pomanjkanje živine. Pri tem bo seveda sama prišla, kakor smo zgoraj razložili, na kant. In ker klerikalna večina deželnega zbora podpira vse klerikalne organizacije in če še tako brezvestno in neumno gospodarijo, ni izključeno, da bo »Gospodarska zveza« ob koncu koncev dobila še deželno podporo, seveda za to, ker bo povzročila s svojo nepreudarno in brezvestno »kupčijo« ogromno škodo kmetu in deželi. Sicer pa dobiva ta zavod že sedaj redno deželno subvencijo in sicer pod naslovom, da pospešuje — kmetijstvo. Kako »pospešuje« »Gospodarska zveza« kmetijstvo, je razvidno iz zproraj povedanega. Trdi se torej lahko do cela upravičeno, da dobiva »Gospodarska zveza« deželno podporo za to, da • trs podporo povzroča škodo deželi in kmetu. Tako se gospodari v deželi in tako ?e »rešuje« kmeta na kršeansko-katoliški podlagi v času. ko krmarijo deželno ladjico klerikalci, ki so taki prijatelji kmeta, da ga bodo požrli — od same ljul>ezni seveda! Nemci o ptulsftl nemški kliki. V Ptuju, 21. avgusta. Prepir med rauteriti in maliki-janci še v našem mestecu nikakor ni potihnil. Obratno, v časopisju in pred sodni jo se z veliko vnemo spira umazano perilo vladajoče nemške klike v Ptuju. Rauteriti gredo v svojem sovraštvu do malikijancev tako daleč, da mečejo slednje celo iz dobrodelnih in obče koristnih društev, kakor n. pr. iz požarne hrambe. Mali ki janci jim seveda takih ljubeznivosti ne ostanejo dolžni in »Marbur-gfer Zeitunjar«, znano Malikovo prlasi-lo napada sedaj v vno tako divje vladajočo rauteritsko kliko v Ptuju, kakor jo je svoj čas proti slovenski in socijalistični kritiki zagovarjala. Samo popravljati še Ornig ni začel kakor je to v potu svojega obraza delal 1. 1906 v »Arbeiterwille«. Ker se morda mi Slovenci iz tega bratov-skega prepira v nemškutarskem taboru lahko nekaj naučimo in da bo- de obenem tudi naša javnost videla, s kako pravico smo zlasti v »Slov. Narodu« že hudo prijemali Orniga in njegove oprode, podajemo tu dobesedni prevod člančiča v »Marb. Zeit.«, naslovljenega: »Vom Cliquen-vvesen in Pettau«: »Poslovna doha ptujskega občinskega zastopa je potekla dne 5. marca 1911. Ker je bivši župan Josip Ornig odložil svojo čast, bi se za še ostali del poslovne dohe starega občinskega zastopa moral v 14 dnevih po Ornigovem odstopu voliti novi župan in njegov namestnik. Ko je tisti čas nastopil županov namestnik Janez Steudte dopust, ste bili županovo in podžupanovo mesto prazni. Kaj se je zgodilo? Nekaj, kar je le v Ptuju mogoče; Predno je Steudte nastopil svoj dopust, je predlagal občinskemu zastopu, naj prevzame Ornig začasno vodstvo uradov. Na ta način je postal Orni^ zopet župan in podžupan obenem. Dasiravno je odložil Ornig že ponovno svojo župansko čast, so ga vendar bakljade in podoknice ter prošnje njemu iz različnih vzrokov udanih občinskih svetnikov še vedno pripravile do tega, da je županova-nje zopet prevzel. Zakaj kopra tako siliti, če noče in noče! Znabiti navedemo se natančnejše vzroke, zakaj se Ornig vedno zopet odloči za težavno župansko službo. V prej opisanem nepostavnem stanju so se delale občinske volitve, volilni imenik je proti obč. statutu autonomnega mesta Ptuj podpisan od podžupana Steudteja mesto od pravega izvoljenega žnpa-na. 2e to bi bilo povoda dovolj, da bi se razveljavile občinske volitve z dnevov 7., 8. in 9. julija, pri katerih so dobili ornitrijanci nad sto ženskih pooblastil. Na kak način so se ta dobila, to se more zgoditi samo v tako policijotskem mestu kakor je Ptuj, kjer se grozi vsem, ki niso Or-nigovi in Steudtejevi pristpši, z zaporom. To dokazujeta slučaja Zech-ner v Kasinu in Furthner v skladišču požarne hrambe, dalje Ijubez-njivo straženje hotela Osterberger na dan zma-zovitih volitev za Mali-Ita. Tista fraza, da mora imeti Ptnj javno (ustmene) volitve, da bi ne bili izvoljeni Slovenci ali soeiji v občinski za stop, je gotovo več kot prazna, posebno ako človek vidi in Čuti na lastnem telesu, kako se politično borijo Ornig, Steudte in Plaehkv. Vse tiste, ki so osumljeni, da so volili Malika ali ki so pri občinskih volitvah glasovali za opozicijonclno li- sto, oškodujejo sedaj rauteriti, kjer le morejo. — Kdo pa se ti ljudje? To so zavedni nemški meščani (?). ki plačujejo ravno tako, kakor večina svoje občinske doklade. le da se jih hoče, ker niso z vsem zadovoljni, ukrotiti in gospodarsko uničiti. In pri tem oškoduje jo nemštvo mesta kjer le morejo. Ornig je rekel na požara iški slavnosti v Ptuju, da je sedaj ptujsko nemštvo nekaj >:razdrapano«, a le po krivdi farjev (čujte g. dr. Napot-nik!) in advokatov. Mož ej je s to resnično izjavo gotovo prenaglil. De se povrnemo k junaškim činom Or-n igo vi h pristašev pri občinskih volitvah. To ti pride gospodine Toplak (kadar je v službi, je c. kr. deželno-knežji - kameralni ekonom) k emiri tukajšnji post i 1 ni čarki in ji pripoveduje, da dobi veliko skozi Ptuj potu jočih vojakov na stanovanje; od tejra ji bo občina plačevala visoko odškodnino. A najlepše pride! Hotel je imeti pooblastilo za občinske volitve, dasi živi gostilničarkin mož. uživa vse državljanske pravice in je celo sam hil občinski zastopnik, seveda ne ornigijanec. In trebalo je ponov no zahtevati pooblastilo nazaj. Kaj so pravzaprav hoteli s tem poobla stilom? Ali naša občina ne ve, da sme le živeči mož voliti za svojo zrno. Opozicija sicer sumi različne stvari in jih je v svojem volilne«:i protestu tudi izrazila. Sedaj pa ie I neki drugi točki. O priliki so hoteli ptujski peki oferirati pecivo na Madchen- in Studentenheim. Go*po<* župan Ornig, ki je že dalje časa dobavitelj za te zavode, kar ni mogel razumeti te drznosti, saj gre za 16.000 K prodanega peciva na leto! In če je človek pek in župan, dobi lažje take reči ko drugi navadni peki. Na dobavo speeerijskeera blapra za te zavode ova imela šele izlet, izlet da bo kaj prida. Kaj boš s filistrom: vleče te na izlet, pa ti je, kakor bi te peljal na vislice. No, ali ni res tako, preljuba moja »pijavka«? — Pa ne zameri; glej, razpoložen sem, da še ne kmalu tako... Ali ti si nekam moder danes; to ni tvoja navada. — Pa ne, hm — pa ne, da si se zaljubil v krčmarjevo hčer? — Pri zlodju!« Pijavka je tudi sedaj molčal. »Torej se je vendar zateleba!,« je sodil na tihem Strnad, ki ni hotel več nadlegovati tovariša. »O, Bog se usmili, spet ne bo miru nekaj mesecev, če se je hudir vjel v njene oči. Noč in dan bo samo Fani, Fani in Fani. Prokleta ženska, kako ti obsede človeka. Na, tako vesel fant je bil zdaj nekaj časa, zdaj pa že vidim, da ne bo nič ve6 z njim.« Tako je govoril o Strnadu, ki je poznal tovariša, kako hitro se je dal upreči v ljubezenski jarem. Poznal ga je tudi, kako z velikim plamenom vzljubi, toda s plamenom, ki se prav naglo ugrezne v pozabnost. Neznana mu pa tudi ni bila njegova občutljivost v takih urah in dasi je bil prijatelj neprita-jenih besed, ali vendar je potiskal v dušo prave besede in govoril je potem samo z jezikom. Bila sta že blizu prvih hiš. »Tak povej mi vendar, kaj 1i je, prijatelj, da ne črhneš? Morda ti pa ni prav, da sva se vrnila, ali kaj?« »To ne, dragi moj, ali...« »Ali — zaljubil si se, kaj ne?« »Recimo — Fani je krasno dekle.« »To se pravi, da si se zateleba 1 vanjo. Pa saj mi to lahko priznaš.« »Recimo — da!« Ta »da« je vskiiknil v blaženi zadregi. »No in kako ti sodiš o njej?« »Hm, prijazen deklic, toda vsake oči po svoje gledajo.« »Ali me misliš žaliti, Strnad f« »Bog varuj! Povedal sem ti staro resnico. Vsak človek ima svoj okus. Meni vsaj se zdi ta uredba čisto pametna, kajti če bi imeli vsi ljudje enak okus ter s tem enakim okusom oboževali samo eno žensko, vnela bi so hujša vojska kot na Katalonskem polju, da, to bi bila svetovna vojska, kajti milijonske žrtve bi padale... Sicer pa eem ti rekel že prej, da sem nocoj izredno razpoložen, to je, govorim menda, da je krajša pot, ali žaliti te ne mislim.« Prišla sta v vas. Prijazno je sijala luč iz krčme in jima razsvetljevala pot, zakaj ko sta stopila v vas, je bila že trda tema. Pijavka je odprl vrata. Žive duše ni bilo v sobi razen Fani, ki je sedela pri mašini in čitala. Ko sta se pokazala študenta,se je nehote nasmejala vzhičenosti. Sedla sta za veliko javor je vo mizo v kotu, in ko je odšla Fani v klet, se je namuznil Strnad skoro šepetaje. »Medpotom sem jaz govoril, zdaj daj pa ti. Dobro se drži, dekle je zares prijazno.« Poznalo se mu je, da je govoril neodkrito, ali Pijavka tega ni opazil. Njega so pobožale te besede, zadovoljno je mežiknil in ves obraz mu je objel srečen nasmehljaj. Fani se je vrnila, postavila je pred študenta liter in tri kozarce, kakor je velel Pijavka, ki se mu je zdaj razvezala duša. Zagrnila je okna in sedla poleg Pijavke. Dekletu bi bil prisodil kakih sedemnajst let. Niti v kretnjah, niti v besedah in ne na plemenitih potezah njenega polnega obraza bi ne mogel zaslediti zlahka, da je to hči kmečkega krčmarja. Poznalo se ji je, da je bila skrbno vzgojena in izobražena. Prav tako je bilo ie na prvi pogled lahko brati v njenih živih očeh, tla ji ni tuja umetnost, uklepati v mrežo ljubezni moška srca. Študenta sta se bila predstavila. Ker je bilo Pijavki nerodno, izdajati svoj okorni priimek, predstavil se je bil pod psevdoimenom Prostoslav i Prostran. Strnad pa je zagodel s svojim votlim basom svoje ime tako odločno, da bi ga človek ne izgrešil nikoli več. »Ali kaj je vendar gospoda vrnilo?« je radovedno vprašala Fani. »Vrnilo — menda sama ne veva, kaj. Izgubila sva se od družbe, no in — vrnila sva se.« Tako je v zadregi jecljal Strnad. Tako nerodne besede še morda nikdar niso ostavile njegovih ust in skoro, da se jih je sramoval. Oči vidno ga je ublažilo, ko ga je rešil iz te zadrege Pijavka, ki je sprožil svojo pesniško zgovornost. »Težko se je pač ločiti od kraja, ki se človeku oklene srca s svojo ljubkostjo. In tak kraj je ta vaš domači kraj, gospodična. Ah, skoro da vas zavidam zanj.« »Morda pretiravate, gospod Prostran, morda celo namenoma,« je ugovarjala Fani.. »Nikakor ne pretiravam, gospodična. Nasprotno, govorim isto iz srca, če tako sodim vaš rojstni kraj. Resnično lep je. Na mnogi lepi zemlji so se mi že pasle oči, ali nikjer mi še ni poreklo hrepenenje: sin moj, samo vprašamo, zakaj je vlada tako tankovestna tudi tedaj kadar se gre za nemška autonomna mesta? In končno, čudna so pota usode. Da gospodari sedaj vladni zastopnik na ljubljanskem magistratu, je poleg drugega tudi dalnja posledica sep-temberskih dni. Sedaj pa zahtevajo Nemci sami vladnega zastopnika na — ptujski magistrat, da se čuvajo pred nasilnostmi one klike, ki je vprizorila septemberske škandale v Ptuju in izzvala odgovor v Ljubljani .. . ne da bi bila doslej za to od nas ali vlade kaznovana. Bic bodo za ornigijansko kliko v Ptuju spletli »Volksgenossen« sami. 0 uspehih I. avstrllsReio shoda proti toteSoloft posebno 3 ozirom na otro-Sbo uarstva. ni. Med živahnim razgovorom, k: se je razvil po predavanju dr. Ham-burgerja, mogel ?em z zadoščenjem naglašati, da postopa »deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem« že nekaj let tako, kakor je zahtevati na podlagi gori navedenih zaključkov. Kjerkoli smo imeli posredovati v mestu ali na deželi, bila je naša prva skrb ta, da odstranimo zdrave otroke iz nevarne okolice. V ta namen smo — koder Se je to le dalo izvesti — odstranili jetičnika iz rodbine, bodisi da smo ga nastanili v kakem zdravilišču, v bolnišnici ali hiralnici. Žalibog so nam v tem ozirn roke zelo vezane, kajti bolniški zavodi izdaleka nimajo potrebnega prostora, da bi mogli sprejeti vse jeticnike. tudi ce bi se omejili le na najpotrebnejšo slučaje. V tem pogledu so razmere povsod enake. Pri nas na Kranjskem pa so razmere vsled pomanjkanja hiralnic posebno neugodne. Kroničnih jetič-nikov. ki so neprestani vir okužbe, skoraj ni moč oddati v kak zavori. V takih slučajih smo torej morali postopati tako. da smo ogrožene otroke oddali k drugim zdravim rodbinam na rejo. Uspeh bil je popoln: ne eden teh otrok nam ni obolel za tuberkulozo, akoravno so bili vsi iz hudo prizadetih jetičnih rodbin. Ta boj, ki obeta v vsakem pre-skrbljenem detetu rešeno človeško življenje, se mora zanetiti po celi Kranjski, predstraže v tem Ikvjii pa naj bodo naša društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. kojih naloga ni le. nravno skrbeti za mladino, tem ver ohraniti jo tudi telesno zdravo. S tem. da so ta društva ustanovljena po vseh sodnih okrajih, eo lakoreknč že organizirana za ta boj in ker imajo v varstvene namene po posameznih občinah svoje zaupnike, jim ne bo težko, poizvedeti za vse »lučaje, v katerih bi bilo treba posredovati v srori navedenem smislu. A se nekaj je. radi eesa moramo na s4 -delovanje teh društev polagati prav posebno važnost. Društva za mladinsko skrb so nekako v.vezana s sodiščem kot varstveno oblastjo in aa čelu jim po navadi stoji sodnik. Radi tega leži v ukrepih teh društev neka posebna avtoriteta, ki jo občinstvo pripozna — to bo velike važnosti v onih slučajih, v katerih zcrolj zdravstveni argumenti ne bodo v stanu, prepričati starše in jih pri- praviti do tega, da skrbe z« ohranitev svojih otrok. Kako pa nam bo postopati pri tem boju? Kakor hitro izvemo za rodbino z majhnimi otroci, v kateri se nahaja kak jetičnik — in naj se je jetika lotila očeta, matere, katerega izmed otrok, sorodnikov ali poslov, je naša naloga, obvestiti starše o grozeči nevarnosti ter jim razložiti, da otroci do 4. leta neizogibno ohole za jetiko ter v velikem številu zapadejo smrti, če se okužijo. Naša naloga je v vseh teh slučajih pred vsem, da skušamo jetičnika spraviti iz hiše. Po njega odstranitvi treba je sobo, v kateri je bival, perilo, ki ga je rabil itd. razkužiti, kar ima po obvestitvi ukreniti občina. Gledati bo ua to, da si vse občine nabavijo razkuževalne aparate ali saj razkuževalne tekočine, saj so te že v obrambo akutnih nalezljivih bolezni in raznih ljudskih kug potrebne. Ako pa jetičnika ui moč odstraniti, iz rodbine, bodisi da se gre za kroničen slučaj, bodisi da je obolel oče, ki še opravlja svoj poklic, s katerim vzdržuje rodbino ali da je obolela mati, ki opravlja hišna dela, tedaj je naša ualoga, starše pripraviti do tega, da izroče mlajše otroke drugim zdravim rodbinam v rejo. Posebno strogi moramo biti glede dojencev, čeprav je navidezno brezsrčno, odstraniti dojenca od matere. Toda pomisliti moramo, da se dojen-ce na prsih jetične matere ali v neposredni bližini jetičnega očeta ali kogar koli tuberkuloznega prav gotovo okuži. Čuli smo, da 90 odstotkov takih dojencev že v 1. starostnem letu ugrabi smrt. Upoštevati moramo pri tem, da so življenjske navade našega kmetskega ljudstva skrajno nehigienične. Po navadi leže vsi člani rodbine v eui sami, nizki in shibo zračeni sobi, otroci v neposredni bližini očeta in matere, ki večinoma skupaj ležita na postelji. V takih razmerah se mora hitro razpasti vsaka kužna bolezen, prav posebno pa tuberkuloza. Vse izkušnje pa nam kažejo, da otroke lahko rešimo, če jih v najbolj ogroženi dobi od 1. do 4. leta odstranimo iz te nevarne okolice. K sreči ta boj ni pretežaven. Kmetski starši, osobito iz ubožnej-Ših in delavskih slojev, v katerih so tudi higieniške razmere najneugodnejše, se po izkušnjah »deželnega pomoenega društva za bolne na pljučih« ne odločijo pretežko, dati otroke od doma, če vidijo, da ostanejo v domačem okraju in da se pri rejnikih odgajajo prav tako, kakor doma. Pri drugih rodbinah mora izpozna-nje in pa prepričevalna beseda po-sredujočega društva doseči to, kar provzroea drugod beda. Vsaka mati, ki resnično ljubi &voje otroke, jih bo rada /a nekaj časa dala od doma, č£ jim s tem ohrani zdravje in življenje. Saj otroka pogostoma lahko vidi in obišče, le pest ova t i, poljubljati ga in v njega bližiui kašjati ne sme, če je sama jetična. Pri tej priliki bodi poudarja no, da so glede odgoje otrok še pred par desetletji veljali čisto drugačni nazori kakor dane«. Odkar je vprašanje varstva otrok stopilo v ospredje, se je vedno bolj poudarjalo, da mora vsaka mati svoje otroke rediti in odgojiti sama. To je naravna dolžnost in naloga matere, ki pa v slučaju bolezni ne velja. Naši predniki pa so bili drugačnih misli. Se pred par desetletji bi'o je saj v premožnejših ljubljanskih rodbinah v navadi, da so vsakega novo-rejenea takoj oddali na deželo v re- jo. Ne vem, iz kakega razloga so to delali, brezdvomno eo pa s tem rešili marsikaterega otroka, ker je pač v mestih tuberkuloza dosti bolj razširjena, kakor na deželi. Toda, da se ono prav razume: dolžnost zdrave matere je, da redi otroka sama, ker za materne prsi ni enakovrednega nadomestila; če je pa mati sama jetična ali če se sploh v rodbini nahaja kak jetičnik, rešimo otroku življenje le s tem, da ga odstranimo iz te nevarne okolice. Tudi stroški te prevažne varnostne odredbe niso previsoki. Po izkušnjah »dež. pomožnega društva za bolne na pljučih« sprejmejo kmetske rodbine otroke enakih slojev za primeroma majhen denar na rejo. In če pomislimo, da je treba to ukreniti za sorazmerno kratko dobo — pri dojencih najdalje za 4 leta — pač izdatki niso v nikakem razmerju z dejstvom, da smo s tem rešili človeško življenje. V marsikaterem slučaju ho prizadeta rodbina sama rada prispevala k izreji otrok, saj se ji s tem, da jih odda od doma, iz-manjšajo stroški. V vsakem slučaju, v katerem bi sredstva društev za otroško varstvo ne zadoščala, bo rado prispevalo »dež. pomožno društvo za bolne na pljučih«, v kolikor mu to pripuščajo dohodki. Z ozirom na znano blagodarnost in milosrčnost našega občinstva pa tudi ne dvomimo, da se ho na tem polju močno razvila privatna požrtvovalnost. Kakor je bilo dosedaj običajno, ustanavljati na pr. v obliki takozvanih posteljnih ustanov prosta mesta v otroških in drugih bolnišnicah, tako bodo odsihdob milosrčni ljudje založili primerno vsoto, da s tem rešijo toliko in toliko otroških življenj. Osobito ho v teh slučajih apelirati na milosrčnost sorodnikov m znancev, s čemur se našim marljivim društvom za otroško varstvo odpira širno polje nove v svojih uspehih prekoristue delavnosti. Stvar je tolike važnosti, posebno za našo po jetiki hudo prizadeto Kranjsko, da sem sklenil o njej obširneje govoriti, in jo objaviti v informacijo naših društev za otroško varstvo in premnogih plemenitih someščanov, ki delujejo na tem polju, še preden izide ofieijalno noročilo o T. avstrijskem shodu proti tuberkulozi. O ostalih razpravah tega shoda poročam naj le na kratko. V diskuzi-ji o dr. Hamburgerjevem predavanju naglašal je prof C hi a r i potre bo, paziti na žreine in nebne bezgavke otrok. Osobito zdravnikom za vratne bolezni je znano, da so te bezgavke često vstopni organ tuberkuloze, ki se po limfatičnem aparatu potem hitro razširi na druge organe, posebno na pljuča. Otroke, ki imajo vnete in povečane žreine is vratne bezeravke, je torej treba primerno lečiti. Pr. Jerusalem je poročal o zdravljenju s solnčnimi žarki ter je svoja izvajanja podkrepil s fotografiČnimi slikami. Slučaji kostne jetike, posebno jetike sklepov, na pr. kolka, dalje fistula, ki se vkijub vsem zdravilnim metodam že leta in leta enoje, se čudovito ozdravijo, če se jih skozi dalj časa izpostavlja solnenim žarkom. Najprvo so to terapijo izkusili v Levsinu v francoskih alpah. V višjih legah ima Bolnce posebno mogočen vpliv. V Levsinu leže otroci celo pozimi, ko pokriva okolico sneg, na prostem in sicer tako razgaljeui. da more soln-ce direktno vplivati na bolne dele. Predavatelj pa je tudi v okolici Du- naja dosegel naravnost čudovite uspehe. Tako nam je pokazal slučaj kostne jetike v poskočnem sklepu, ki je bil tako razvit, da «e ga niti kirurgi niso upali lotiti. Po večmesečnem zdravljenja e solnčnimi žarki ee je bolezen popolnoma ozdravila in kar je največje važnosti: sklep je ostal pregibčen, dočira bi bil po kirurgi-ški terapiji izgubil gibljivost. Docent dr. Sorgo, ravnatelj zdravilišča Alland, poročal je o zdravljenju e tuberkulinoni. Le to se posebno obnese v kroničnih slučajih in popolnnje zdravljenje v zdraviliščih. Profesor Sternberg je poročal o tuberkulozi v javnih bolnišnicah. Naglašal je, da se je ločitev jetičnih od nejetičnih bolnikov, vpeljana že leta 1004., prav dobro obnesla. Vender bi bilo glede tuberkuloze bolj kakor dosedaj paziti na zdravilno nalogo bolnišnic. Tudi v klimatiškib razmerah večjih mest dajo se doseči dobri uspehi. V ta namen bi bilo želeti: Težko obolele jeticnike je ločiti od ozdravljivih slučajev; bolniške sobane je izboljšati i ozirom na solnčno lego in na velikost oken; preskrbeti je primerna kopališča in priprave za hidrote-rapijo; ustvariti je naprave, ki omo-gočujejo zdravljenje na prostem zraku, kakor balkone, verande, odprte paviljone; ambulatorije bolnišnic urediti je tako, da se morejo odpuščeni jetičniki dalje zdraviti, tako tudi s tuberkulinoni. V diskuziji o tem predmetu je prof. M a i x n e r iz Prage ostro grajal navado, da se na manjših bolnišnicah po vsej sili nastavljajo le kirurgi.ki so z raznimi operacijami v kratkem tako zaposleni, da se ne morejo zadostno posvetiti za notranjimi boleznimi obolelimi in tuberkuloznim. Vsled tega te bolnišnice glede tuberknlov nikakor ne zadoščajo svoji nalogi. Z ozirom na ta pojasnila prof. Maivnerja sprejela se je nadaljnja resolucija, da imajo oddelke za notranje bolezni voditi specijalno izvežbani internisti. Resolucije glede popolnitve bolnišnic so se vposla-le osrednji vladi ter vsem namest-ništvom in deželnim odborom. Slednjič se je shod bavil i socijalnim zavarovanjem, ki ima v boju proti tuberkulozi izpolniti važno nalogo. Tudi tozadevne resolucije so se predložile c. kr. vladi. Nadejati se je, da bo po T. avstrijskem shodu proti tuberkulozi tako uspešno započeto delo krepko uspevalo. 0» 25 letnici Kmetiisbe iole na Grma. Z Dolenjskega, 20. avg. Dne 20. avgusta t. 1. so praznovali učitelji, nekdanji in sedanji učenci poljedelske šole ua Grmu "25-letnieo obstanka te Šole. Praznovanje te obletnice bi imelo biti za vse prebivalstvo Kranjske važno, za Dolenjsko pa posebej. Bilo je to praznovanje vrednosti kmetskoga stanu, kmetske obrti, ki je po izreku pruskega kralja Friderika Velikega: prva vseh obrti, umetnosti; brez nj« ne bi bilo trgovcev, pesnikov, filozofov; le-to je prvo bogastvo, kar zemlja proizvaja. — Škoda, da je bilo to prazuovanje obletnice osnovano v preozkem okviru. Slovenci sni o po večjem poljedelci, dobrih b0rr je pri nas še kmetov in ta kmet po večjem daje prebitka svoje kmetije meščanskim obrtnikom. Ljudska slavuost na najširši podlagi bi imelo biti praznovanje 251etnioe Šole na Grmu. Na tej šoli se je u Čil o dosti slov. fantov iz vseh slov. kronovin praktičnega kmetovanja, pa tudi teorije. Dasi ljudska šola na Slovenskem kmetskomu fantu ne daje še dosti one splošne omike, ki jo zahteva uspešno učenje na kmetijski obrtni šoli, so vendar bili uspehi poučevanja na tej soli dobri. Ker se je spoznavalo, da ljudska šola še ne daje zadostne omike in naši fanti s kmetov tudi ne pohajajo daljne napredo-valne šole, kakor se to dogaja drugod, se je dadal še poseben pouk v predmetih splošne omike na zavodu samem. Imamo na Slovenskem štiri in če štejemo tudi koroško pet takih obrtnih šol za Sedanje v kmetijstvu. Naša na Grmu spaja poduk v vseh panogah kmetijstva. Te šole so šteti med najvažnejše, ker kmetijstvo je podlaga vsega drugega; ono proizvaja živila in marsikaj drugega, ono daje čvrste ljudi vsemu meščanstvu. S kmetom se je začela kultura. Ko je Kajn Abla ubil, — kmetovalec nomada, pastirja se je začelo življenje, ki je omogočilo familijarno življenje, življenje v občini in državi. »Od tistega časa naprej, ko je navadna palica pastirja razpraskala zemljo in je človek tej zaupal »sveta zrnar, nastopil je v zgodovini človeka važen preobrat, ker kultura zemlje je izvor in vir kulture sploh; le-le, ko je človek postal poljedelec in s tem stalen na koščku zemlje, je bila dana možnost, da je nastala država. S tem je nastalo življenje v večjih zvezah ljudi, v občinah in iz njih so nastale državne tvoritve. V teh naselitvah pa se je rodilo čuvstvo ljubezni do domače zemlje in zavest vzajemnosti. skupnih koristi. N"a kmetskem temelju so nastale višje pravne in gospodarske uredbe živ-Ijenskih razmer s posebnim lastninskim, dednim pravom, kar pastirji, ribiči, lovci ne morejo udeJstvOVatL S tem je kmetija podala. podlago za večjo omiko, iz katere se lahko raz vije še večja kultura po pristopil meščanskega obrtnika in učenjaka. Veliki TJehig, eden važnih izmed najuglednejših preobraziteljev kmetijskega poduka, je pisal: >V vseh deželah stoji blagostanje, bogastvo, moč dežele v razmerju z vsoto omike, katero si je pridobilo dotično ljudstvo.« In prijatelj kmeta. Gnsiav Frevtag, pravi: »Besnita! vse omike, to kar uči učenjak, kar neti Ulje umetnik, industrialec. to vse mora v času, v katerem deluje kak narod v polnera zdravju, biti pristopno tudi kmetu z zdravim razsojanjem, vse to mu mora biti razumljivo in doka.; vredno.« »Proizvajanje blaga (Giiterher-stellung) obstaja iz dejanj, s katerimi ustvarja blago proizvajajoči s\ib-jekt iz elemeutov, podanih po zemlji, pa tudi po solncu stvari, ki jih današnji kulturni Človek v zadoščenje svojih različnih potreb rabi in zahteva.« »Proizvajauje teh hlagrov je temelj vsega delovanja, kar se zove gospodarstvo in narodno gospodarstvo in s tem je tudi podana podlaga gmotnega in precej tudi dnŠe\ -nega blagostanja kulturnih narodov.« Človek dela v produkciji, proizvajanju hlagrov, v cirkulaciji, prometu istih, v razdelitvi in konsumri-ji istih. Prvo tlelo je najvažnejše. To delo je tehnično gospodarsko in temelj tega je izkustvo in znanost. Izkustvo lahko vara, gotovo jp, to, kar se romaj več dalje; ustavi se, glej in uživaj, zakaj prinesli so te koraki v paradiz. Strnad se je ob teh besedah naklonil ob mizo, stegnil svoje dolge k rako in zadri z njim Pijavko. Re-sen obraz je kazal, v mislih pa se je Široko smejal: »Glej kanaeijo, kako mu gre. O, ti hudir, ti, tak to se ti je prej plelo po glavi!« Fani so te visokodoneče besedo Pijavki no oropale vsakršne pripombe in skoro bi jo bile spravile v ^a-drego. da ni nadaljeval. »Gos?M)dična, spodobno je, da napijem tej pestri zemlji in da obrnem napijem vam, ki ste krona tej krasoti, ki ste ji to, kar je solnce nebu, kar je luna zvezdam.« Trčili so vsi trije. Potem pa jc povzela Fani: »Gospod Prostran, govorite, ka-kof bi med pretakal vaše besede. Vidi se vam,da ste pesnik,ker samo pesniki imajo tako izbrano govorico.« »»Pijavka' je, .pijavka', pa ne ?>esnik!« je zarenčal Strnad hudomušno. Pijavka ga je srepo }K>gledal, hotel je baš nekaj robatega odvrniti, pa ga je prehitela Fani. /Veste kaj, gospod Strnad, s takimi psovkami pa vendar ni dostojno žaliti tovariša, slasti v družbi ne. Na mestu gospoda Prostrana bi vam jaz kaj takega ne odpustila izlepa.« Pijavka se je ob teh besedah še bolj jasno zavedal nerodnosti svo- jega priimka iu očitalo mu je: tedaj je celo psovka tvoj priimek. Ko bi vedela, da zagovarja laž? Strnad se je zakrohotal, stisnil je ustnice, kakor da je tako zajezil pot rezkemu odgovoru, nato pa je prijel kozarec. > Med prijatelji se ne tehta besed z analitično tehtnico, mislim vsaj . .. Sicer pa sem nocoj dobro razpoložen in da ho to razpoloženje večje, pa ga dajmo!« Ko so spet stali kozarci na mizi, se jc oglasil Pijavka, ki se mu je znova sosveti] obraz v blaženosti. >Zdi se mi, gospodična, da si ne mislite, kako vdana prijatelja sva si s tovarišem Strnadoin. Odkar sva študenta, se poznava, poznava se, kakor bi videla najini duši razgrnjeni prek dlani. Tudi med prijateljskimi vezmi pride marsikaj do kritičnega trenotka, ali baš ti trenotki okrepe j noč prijateljstva. Pregovor pravi, da se zlato v ognju čisti. Resnica je to. Dragi Strnad! V znak najinega neomajanega prijateljstva izpijva ta kozarec nama na zdravje. Izprazniva ga do dna!« Ko sta pila, je Fani mislila: ;>Č7ndna človeka. Psujeta se, pisano se gledata in obenem obnavljata prijateljsko vez. Čudno prijateljstvo to---« V tem času se je odprla stenska lina iz kuhinje in prikazal se je sta-rikav ženski obraz ter zaklical: »Fani!« Fani je odšla. Zdaj sta bila nekaj časa, študenta sama. Oba sta bila že znatno vinjena, zakaj vino je bilo močno in vabljivo. Medtem ko je Strnad le tupa tam zagodrnjal s svojim pijanim glasom, je Pijavka samo takrat prekinil z govorjenjem, kadar ga je Strnad pozval, naj pijeta. Slikal je tovarišu udobnosti življenja, ki bi jih bil takole deležen, ko bi postal kdaj v tem paradižu veleugleden posestnik, čez čas morda župan in naposled še morda državni poslanec. In vse te časti, vse zasluge bi daroval samo Fani, svoji ljubki, »nezasluženi« ženki. »Ah, dragi moj,« je vzdihnil ves zavzet, »to bi bilo moje izveličanje! V mraku hi slonela s Fani pri oknu in takrat bi ji improviziral najlepše verze, o posla vi jajočih se sencah, o umirajočih zvokib sred polja . . . Poslušala bi me, kakor so poslušali zadivljeni RLmei Bernarda Aecoltija. kadar je improvoziral na forumu.« »Pijva, pijva,« je zamrmral Strnad, ki ni bil nič kaj dovzeten za poezijo, da bi Pijavka nehal sanjati. Pila sta, ali Pijavka je govoril Še dalje, pol pijan, pol navdušeu. Začel pa se mu je polagoma zapletati iczik, da so se mu trgale besede iu nazadnje je govoril brez smisla. - Fani še ni bilo nazaj. Ko so se spet odprla vrata, pogledal je Pijavka z zamaknjenim nasmehom proti njim, ali v tistem hipu ga je skremžilo začudenje, zakaj prizibala se je bila v sobo krčmarica. »O, dober večer, mamica!« je pozdravljal Pijavka jecljaje. Videlo se mu je, da se skuša kazati treznega, ali oči so se mu zibale, oči,ta prokleti alkoholometer. »Tako se nama do-pade tu pri vas, da sva se moraia vrniti . . . Toda kam ste deli gospodično Fani, da je ni več nazaj t« »Fani pa je odšla že spančkat,« je dejala krčmarica s tisto ponosuo nežnostjo, s kakršno govore v obče bogate kmetiške matere o svojih hčerah, na katere so ponosne zavoljo lepote in izobrazbe in ki v njih vidijo samo in edino popolnost. To je tisti ponos, ki se premnogokrat prelevi v prevzetnost in v oholo bahavost, od česar se prevzame še hči, da potlej izbira in izbira in jo nemalokrat šele gubice postarnega de visiva pOf* ljejo pred altar, toda dostikrat z možem, ki se ženi samo za denar. »Pa tako zgodaj?« sta se začudila studenta. »O, saj bi ne bila šla, saj sam jo komaj spravila, ali jutri mora zaraua vstati, ker se peljeva v Gradec kupovat pohištvo.« »Pohištvo,« je ponavljal Pijavka s topim pogledom, kakor da s a je doletelo velikansko presenečenje. »Pohištvo, da. Kaj mislite, saj je že zadnji čas. Prihodnji mesec je že poroka.« Kakor bi ga strela ošvrknila, je učinkovala zadnja beseda 'na Pijav- ko. \ sa kri je usahnila v njegovih licih in oči so se mu izbulile, da bi mu jih lahko s palico odklatil. »A, poroka, m-h,« je godci Strnad, ki se je pri tem cinično ozrl v Pijavko, gledajočega v tla, kakor da je okamenel. Se vedno so bile v njegovem obličju tiste motne črte razočaranja. »Plačala bova, kaj, tovariš!« je dejal naposled Strnad, ki je videl veliko tovariševo pobi tost. »Nc, ampak še eno merico ga bova!« je odvrnil trdo Pijavka. »To je moška beseda, bogme.ie udaril zadovoljno Strnad po mizi, presenečen od nepričakovane odločitve tovariševe. >To je beseda,« je nadaljeval navdušeno. »Tristo hudir-jev, na to bova pa eno rekla, saj je še nisva nocoj.« Dva hripuva glasa sta se pričelo lomiti: »2e rož'ce na polju cvete jo. o-ja, o-ja cvetejo, že fantje na vojsko gredo...« Se sta hreščala, ko se je krčmarica vrnila in z zadovoljnim nasmehom postavila liter pred njiju. Izpraznila sta ga skoro v dušku, Struad od zidane volje, Pijavka od gneva, ki se mu je pa kmalu začel umikati iz duše pred razpoloženjem, ki sa je spet začelo seliti vanjo. Se dniR Utvr sta iztrcsla, tudi skoro v dušku, potlej sta plačala in odšla brez slovesa in opotekajoča se skozi vezo. (Dalje aiiseaajAiJ podaja znanost. V starih" Časih je vladalo kmetijo izkustvo, v našem časa je pristopila znanost naravoslovnega spoznanja, to je, zakaj se kaj dogaja v naravi tako in ne drugače. Govorimo sedaj že o kmetijski znanosti. S tem znanoetnim spoznanjem na kmetiji se vršeči h naravnih dogodja-jev je dobljena podlaga, na kateri se je kmetija v naših dneh popela na visočino tehnike, katere ni dosegla tudi v najboljših časih Rimljanov. Znano je, da so bili Rimljani najboljši kmeti, ki so s svojimi vojaki kultivirali vso južno in osredno Evropo in so jih šele novejši, znanostuo omikani kmeti prekosili. Torej je treba zdajšnjemu kmetu šole in šole za negovanje svojih kmetijskih ved. In na Grmu imamo že 25 let kmetijsko šolo, ki uči mladino izkustva v kmeto-vanjah. ki pa tudi kolikor toliko goji kmetijske vede. Dosti teh slednjih ne more, ker naša ljudska šola ne podaja take vsestranske omike, ki bi mogla biti podlaga za sprejem znanstvenega pojmovanja, delovanja v praktičnem življenju, ali glavne poteze kake vede se dajo učiti. Naši fanti so se dozdaj z uspehom učili kmetijstva v šoli na Grmu. Iz vseh krono vin slovenske zemlje so prihajali v to šolo in so v praktičnem delovanju pokazali, da so prevzeli dosti naukov te šole. Kaj lepega bi se dalo izgojiti iz naših fantov, ako hi prinašali v nase kmetijske šole podlago naukov, kakor jih podaja n. pr. meščanska šola! Pa bo že tudi to pri-Slo — in doma bodemo imeli zadostno število dobrih zarlednih kmetov, ali učenih delavcev na kmetiji in dosti njih bo lahko šlo v bogato zemljo na drugem slovanskem jugu. v Bosno, Hercegovino, da tam prenovijo kmetijo in pomagajo bogatiti dotični narod. Bilo je veselje, gledati mlade bivše gojence grmske šole, ki so prišli na omenjeno slavlje. 130 jih je bilo in prišli so iz vseh slov. krajev. Ljubezen do tega vzgojevališča jih jo privela v času, ko je največ dela na polju, sem v osrednjo T>olenisko. Razlikovali so se pač vidljivo v dobrem oziru od drugih nešolanih mladih kmetov v obnašanju, — ogladili so si marsikntero robato stran na tej Šoli. In veseli so bili, ko so mogli pogledati po prostorih tega zavoda in ve«eli. ko so videli starosto nčitolj-stva. starega vodjo — Ribarda Dolenca. Aklamirali so ga, kjer so ga videli in pri banketu so mu ti mladi možje dali zadoščenje za vse, kar je doživel na tem zavodu in pozneje nemilega, kakor le mogoče lepo. »Stari vodja« razven srečnih dni v familiji ne more imeti lepega dne. kakor je bil ta, ko se mu je čez sto njegovih bivših učencev z vso odkritosrčnostjo in poštenostjo zahvaljevalo za njegove nauke, za njegovo vodstvo v letih šolanja na tej obrtni šoli. Ginlji- vi so bili prizori, ko so ti mladi možje vodjo v penziji aklamirali v nai-'ep^om navdušenju. Bravo mladi možje, to je bilo uprav krasno I Pokazali ste s tem tudi, da je za procvi-tanje tega zavoda dosti storil »stari vodja«. Dež. odbornik dr. Lampe je prisostoval tem prizorom. On je včasih kot sofrudnik »Slovenca« tegn vodjo porogljivo z val »deželnega užitkarja.« Da bi jih imel ta zavod le več takih v bodočnosti! Vse slavlje je bilo lepo, le več ljudstva bi imelo prisostvovati, k?ne-ti, meščani, saj je veljalo prevažnomu edinemu, pa tudi nohr^mu vzgo jevalnemu zavodu za kmetski naraščaj na Kranjskem. Dež. odbor je bil zastopan po odbornikih: dr. Lampe-tu, dr. Zajcu in Jarcu. To so možje, ki prav nič ne razumejo kmetijstva; meščanski otroci so bili. To naše edino in dobro delujočo kmetijsko šolo na Kranjskem bi bilo Pač spodobncj-še počastiti od strani dež. odbora. Bi vsaj poslali Povšeta ali grofa Barbota sem. Glavar sicer nič ne razume o kmetijstvu, dasi je dež. glavar po večjem kmetijske dežele, ali zaradi tega, ker je glavar, bi le imel tudi on priti. Seveda v mladih bivših učencih te šole je živel drug duh, kakor ga hoče pomagati ucepljati pl. Suklja. Bali smo se te mladine, dr. Vošnjakov duh, ki je pomagal usta-novljati to šolo, živi v teh mladih kmetih. — Bog jih živi! Politična kroniko. O stališču Nemcev napram Gautschevemu kabinetu objavlja »Deutvschbbhmische Korrespondenz« daljši članek, v katerem poudarja, da se nikakor ne sme spravljati v zvezo sporazum na Češkem z even-tuelno parlamentarizacijo. Nadalje se poudarja, da dosedanje vladno delovanje barona Gautscha ni vzbudilo pri Nemcih na Češkem posebnega zaupanja. •a ■ O pogajanju z ogrsko vlado glede uvoza argentinskega mesa namerava avstr. vlada dati v novem zasedanju državne zbornice natančna pojasnita, opisati svoje postopanje, obenem pa tudi situacijo glede apro-vizarije z mesom, kakor se bo do takrat razvila, • e • Dunajska, liberska in broška trgovska in obrtnika zbornica so energično zahtevale od vlade, naj od pomore veliki draginji mesa. Zahteva se pred vsem uvoz žive živine iz balkanskih držav, zvišanje mesnega kontingenta iz teh dežel in prost uvoz zmrzncnega in ohlajenega mesa iz inozemstva. Iz tega se pač vidi, da se avstrijski trgovci, industrijalci in obrtniki prav nič ne boje Ogrov, kakor pravi »Slovenec«, temveč, da so klerikalni poslanci tisti, katerim je ropotanje Ogrov dobro došlo. * Stranka čeških avtonomističnih soc. demokratov je imela kongres, katerega se je udeležilo 134 delegatov. Po živahni debati o politični taktiki se je soglasno sprejela resolucija, v kateri se naglasa nujnost ustanoviti avtonomistično češko organizacijo. Poljsko - rusinsko spravno pogajanje se še ni začelo in že se oglašajo tudi gališki Nemci s svojimi zahtevami. Zahtevajo vse ono, česar nočejo drugje privoliti narodnim manjšinam. Pred vsem zahtevajo zastopstvo v gališkem dež. zboru, zajamčenje razvoju nemškega šolstva in gospodarske organizacije in končno jezikovno in narodno enakopravnost v javnem življenju. e e V ogrsko - hrvatskem državnem zboru opozicija še vedno neprenehoma obstruira. Poslanci se vsled neznosne vročine le maloštevilno udeležujejo sej. V kulnarjih se govori, da bo zasedanje v najkrajšem času zaključeno, državna zbornica pa na to razpuščena. * Bivši predsednik ogrsko - hrvatskega državnega zbora J u s t h se je izjavil z ozn »m na današnje razmere v parlamentu in z ozirom na opozicijo proti brambni predlogi, da opozi-cionelne stranke te predloge, ki zahteva nezaslišane žrtve od Ogrske, ne morejo dovoliti. Uzakonjen je morajo z vsemi sredstvi preprečiti. To se bo tudi zgodilo. Te predloge se torej ne morejo rešiti potom kompromisa; odstaviti se morajo z dnevnega reda. Potem je prosta pot za moderno volilno reformo in po volilni reformi naj se Ijndski parlament bavi s času primerno brambno reformo. * * Pogajanje Francije in Nemčije o maroškem vprašanju 6e bodo težko zopet začela pred koncem meseca avgusta. Kakor poroča »Agence Ha-vas<\ se vrne francoski poslanik C a m h o n 28. t. m. v Berolin. V političnih krogih pričakujejo, da se bodo pogajanja ugodno končala. Rešitev je pa odvisna od tega, da Nemčija prizna pravice Francije v Maroku in da odneha od svojih zahtev, naj se razširi njena posest v Kongu. Turški državni zbor bo sklioan že 14. oktobra 4. št. št., da pospeši posvetovanje zakona o vilajet ih in sankcionira koncesije, ki so se dovolile Albancem. Kongres mladotur-škega komiteja se sestane 1^. septembra v Solinu. Kongresa se udeleži 75 delegatov. Posvetovali se bodo najbrže o razdoru v stranki, o agitaciji polkovnika Sadika in o kabinet ni krizi. Senatska skupina že živahno agitira za kandidaturo Said - paše. Radikalna zbornična skupina hoč? imeti kot velikega vezirja bivšega ministra Džavida, disidenti bodo najbrže skušali obdržati kabinet Hakki-jcv. Stulersto. Občine in slovenske pravice. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je pred kratkim ukazalo vsem občinam naj mu nakažejo do 15. avgusta t. 1. po 4 K, večje občine po (i do 8 K za napravo novih razvidnostnih seznamov za neohoroženo moštvo c. kr. stalne vojne. Naše občine naj tu ne pozabijo pri nakazanju zneska od glavarstva zahtevati, da se mu denar nakaže le s pogojem 1. da bodo ti seznami samo slovenski in sicer v pravilni slovenščini, 2. da se bodo dali tiskati in vezati v slovenski tiskarni, sicer se ne bodo sprejeli in bode moralo glavarstvo občini nakazano vsoto vrniti. S tako zahtevo se doseže, da državni urad ne bo preziral slovenskega jezika in da občinske zadeve ne bodo služile jačenju nemških tiskarn. Slovenske občine k slovenskim tiskarnam, nemške tiskarne se naj naslanjajo na svoje občine. Takšna dva pogoja je stavila občina Kokarje na okrajno glavarstvo, naj bi našla mnogo posnemovalcev! Občine, ki so denar že nakazale brez teh pogojev, naj naznanijo te pogoje naknadno, sicer bode de- nar slovenskih' občin podpiral nem« ške tiskarne, iz katerih se poziva nemstvo na poboje proti Slovencem. Ako želi c kr. okrajno {glavarstvo za naš denar enotnosti, mora biti ta enotnost slovenska, ne pa slovensko-nemška ali nemško-slovenska ali celo samo nemška. — Končno še pripomnimo, da ni dolžnost občin si te tiskovine naroČiti in jih spisati; kajti v smislu točke 4. § 15. ukaza ministrstva za deželno hrambo z dne 28. novembra 1890 drž. zak. štev. 207 mora okrajno glavarstvo napravljene razpregledne spise (razvidnostne sezname) izročiti občini v shrambo, občina jih le ob izpremembah popravi. Če je treba, jih mora glavarstvo na novo spisati, torej lahko občine nakazanje teh zneskov sploh odklonijo, oskrbeti jih mora glavarstvo na svoje stroške ter spisati za slov. občine v slovenskem jeziku, sicer jih občina popravljati ne more in jih lahko kot v jezikovnem oziru nezakonite zavrne. Mi pa vendar svetujemo, naj občine zahtevano vsoto nakažejo, toda le pod pogoji kakor občina Kokarje. Iz Žalca nam pišejo: Včerajšnja »Straža« prinaša čisto zveriženo poročilo o dogodkih minule nedelje v Žalcu. Kakor je bilo pričakovati, je »Straža« takoj pripisala uspeh, ki so ga dosegli odborniki hmeljarskega društva v zadevi predprodajnih pogodb na petkovem posvetovanju, »spretno vprizorjeni akciji Slovenske kmečke zveze !«Tak knif dela sicer vso čast kakim izurjenim — konjskim mešetar jem, pobožnim poslancem Slov. kmečke zveze pa gotovo ne! Vrhu tega je tudi nepotrebno ljudem kaj takega lagati, ker se je itak vedelo za dogovor med hmeljarskim društvom in hmeljskimi trgove* že poprej, ko je d osel dr. Korošec »zmagoslavno« v Žalec! Svoj poraz na zborovanju skuša dr. Korošec sedaj zaviti v »Straži« tako, da »klerikalni poslanci sami niso hoteli na zborovanju stopiti v dotiko s hmeljskimi trgovci« temveč da so to prepustili libeT-aleem! Kako potem more trditi »Straža«, da je spretna akcija S. K. Z. kaj doseerla, ker je vendar edinole od hmeljskih trgovcev in njihove dobre volje odvisno, če se kaj doseže ali ne! Pesek v oči! Kako neumno in demagogieno postopa dr. Korošec, kaže med drugim poročilo v »Straži«, da je »odločno zahteval, naj vlada vstraja na zvišanju cen za vnaprej prodan hmelj.« G. dr. Korošec, ne le juri dično izobraženi ljudje temveč zadnji neuki hmeljar se smeje, če sliši tako, milo povedano, aslarijo! Vlada zamore v tem vprašanju ravno tako malo napraviti kakor mi, hmeljarji in dr. Korošec! Faci t celega hrupa v Žalcu je ta, da so ljudje videli vso nezmožnost dr. Korošca in njegovih tovarišev. Pameten poslanec bi se v tako zadevo, ki je izključno trgovska, niti ne vtikal, ker bi moral naprej vedeti, da ga čaka sama blamaža. Savinčauom sedaj nič drugega ne pomaga kot — denar. Tega rabijo in dr. Korošec kot njihov vodja in dobrotnik, naj da dober vzgled drugim s tem, da daruje ubogim hmeljarjem recimo vsaj one državnozborske dijete, ki jih v počitnicah zastonj dobi. Prepričani smo, da bodeta Korošecvemu vzgledu takoj sledila dr. Verstovšek in Benkovič, saj tem ljudskim prijateljem in idealnim rodoljubom nic ni za dijete. Glavna stvar jim je blagostanje in napredek naroda. Potem predejo na vrsto z dobrotami bogati fajmoštri brez rodbin. Ne dvomimo, da se bodo potem tudi »trinogi in mogočni grašČaki« v Žalcu z veseljem pridružili rešilni akciji za hmeljarje. Kajti cvenka ti rabijo ne pa lepe besede in hnjskajoče govore mariborskih političnih goljufov. Prošnja. Odbor slov. akad. fer. društva »Bodočnost« v Ptuju se obrača na cenjeno slovensko javnost s prošnjo za knjige in denarne prispevke v svrho izpopolnitve toliko potrebnih društvenih ljudskih knjižnic. Veliko slovenskih knjig leži brez vsake koristi zaprtih v omarah, ki bi lahko storile za ljudstvo veliko dobrega, če bi jih daroval dot i en i k kaki knjižnici na meji. Dobro došle so nam vse knjige pripovedne aH gospodarske vsebine, posebno pa iz starih letnikov »Slov. Matice« ali »Mohorjeve družbe«. Vsak bravec naj blagovoli pregledati predale svoje zasebne knjižnice, če bi mogoče kak pripoveden spis lahko pogrešal, ali pa naj vsaj daruje kak belič v ta namen. Imena darovalcev se objavijo. Blagohotne pošiljatve je naslavljati na: Slov. akad. fer. društvo »Bodočnost« Ormož le prispevke za pokritje stroškov za spomenik f P. Plohlu na: Slavko Šumenjak, abs. iur., Polenšak. — Odbor. Iz Celja. Žena gostilničarja Je-zernika v Lokroveu se je preveč nagnila na studenec in je padla vanj. Mesto da bi takoj postavili v studenec kako lestve, so jo hoteli ven potegniti s požarno kljuko. Pri tem je ženska padla dvakrat nazaj v studenec in si je tako razbila glavo, da so ji gledali možgani ven. Sele potem so postavili lestvo v studenec in spravili mrtvo žensko ven. Hmeljska letina. Obiranje gol-dinga je v polnem teku in bode koncem tega tedna končano. Množina bode zaostala za itak že znižano cenitvijo. Zdravi hmeljniki so dali izborno blago. Pozni hmelj prehaja le iščaši v kobule in se bode njegovo obiranje pričelo prihodnji teden. Poznega hmelja bo primeroma še manj, nego goldinga. — Društveno vodstvo. Društvene prireditve. Kmet. podružnica v Št. J u r j u ob J. ž. priredi v nedeljo dne *k septembra po rani maši v novi šoli predavanje o živinskih boleznih in kužni postavi. — Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi v nedeljo 27. avgusta oh S. uri popoldne poučno zborovanje pri Ant. Ar-nugi v Novi vasi pri Ptuju. Predava g. Jurančič o čebelarstvu. — Vojaško veteransko društvo pr; Sv. Marku nižje Ptuja priredi v nedeljo 27. avgusta po večerni -cah v markovskem leščju pod cerkvijo društveno tombolo. — Pri V u r-b e r g u se vrši v nedeljo 27. avgusta na vrtu g. Goloba veselica z gledališko predstavo. Čisti dobiček gre v prid ubogi šolski mladini. Slov. akad. fer. društvo »Bodočnost« v Ptuju je imelo svoj 10. redni občni zbor 12. vel. srpana v ptujskem Nar. domu. Zborovanje je bilo od dijaštva dobro obiskano. Iz poročila starega odbora se razvidi, da je društvo v preteklem letu živahno delovalo ter tako ustanovilo pogoje za svoj nadaljni krepki razvoj. Predsednik tov. Šumenjak Slavko je podal kratko sliko društvenega delovanja v preteklem letu in poročal, da so se 4 društvene javne ljudske knjižnice deloma preosnovale in pomnožile s knjigami. Izrazil je željo, naj bi društvo ravno na tem polju nadaljevalo svojo začrtano pot ter o priliki loletnice stopilo pred javnost z 10 ljudskimi knjižnicami, kar je pa le mogoče, če bo našlo krepko oporo v slov. javnosti. Nadalje se je notranje uradovanje popolnoma preustrojilo, se nabavile blagajniške in tajniške knjige ter se v živahno obiskanih sejah obravnavalo o vseh društvenih zadevah. Tajniško poročilo je biležilo v tem letu 51 prejetih dopisov in 154 odposlanih, večina v zadevi knjižnic. Blagajnik je prejel 164 K 61 v, izdatkov je imel IN K 67 v. Društvo je postavilo tudi 1" tov. Plohln v Pragi umetniško izdelani spomenik, čigar stroški so že izvzem-ši 20 K pokriti. Po poročilu knjižni-čarjevem o stanju knjižnic na Ptujski gori. Sv. Trojici. Sv. Ani na Krembergu in Mariji Snežni se je dal staremu odboru na predlog preglednikov absolutorij s pohvalo. Nato se je prešlo k novi volitvi (per aeclamationem) in so bili enoglasno izvoljeni predsednikom Ciril Žižek, cand. iur.. Ormož, podpredsednikom Anton Horvat, cand. iur., Juršinci p. Ptuju, tajnikom Franjo Štamberger, ahit., Središče, blagajnikom Ferdo Crepinko, ahit.. Spodnja Polskava, knjižničarjem Drago Senca r, abit., Ptuj. Preglednika sta Šumenjak Slavko, abs. iur.. Polenšak in Tašner Joža, abs. iur.. Mala Nedelja. V slučajnostih se je obravnavalo delovanje v novem poslovnem letu, desetletnica in udeležba z lastnim šotor-jem na narodni slavnosti 10. septembra v Ptujn. Drobne novice. Kolere ni v Mariboru. Preiskava dejektov žene magistra t nega pisarja Hoba-cherja je dognala, da nima kolere. S tem je ta afera končana. — Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Andreja Sterna v Racah. — Tatvina. 16. avgusta po noči je nekdo ukradel posestniei Peterffi v Rogaški Slatini 30 kur v vrednosti čez 80 K. Roroiko. Strela. Iz 6v. Mohorja poročajo? Včeraj ob dopoldan so poklicali tukajšnjo požarno hrambo, ki je morala takoj oditi v Gorico. Med nevihto od poln 8. do s/48. je udarila strela v neko hišo in jo zažgala. V kratkem času je bilo 8 poslopij v plamenu. 2e lansko leto je zgorelo * Goricah par poslopij. Letos je začek goreti tik pod lanskim pogoriščem. Prodajni raspis. C. kr. državne-železniško ravnateljstvo v Beljaku razpisuje prodajo stare železnine in medenine. Ponudb je predložiti pri državnoželezniškem ravnateljstvu v Beljaku do 15. septembra t. 1. ob 12. opoldne. Natančnejši pogoji so razvidni iz »Wiener Zeitung«. Gozdni požar pri Beljaku. V soboto nekako ob 3. popoldne je izbruhnil nad Beljakom velik gozdni požar, ki je do večera uničil ie 60 do 70 oralov gozda. Ker v Beljaku sedaj ni vojaštva, so zaprosili v Celovec, da pošljejo vojake od tam. V nedeljo zjutraj je bilo videti, kakor da je požar že pogašen, opoldan pa je začelo iznova goreti. Vsled vročine in pomanjkanja vode se je posar hi- tro razširil. Goreči gozd je bil lastnina bel jaške tovarne za celulozo. Sumljiva smrt. 27letna potnikova žena Zofija Fahrenberger je umrla 16. t. m. v Celovcu pod sumljivimi znaki. 17. t. m. so raztelesili njeno truplo in našli znake za str upi jS-nja. Zaradi tega so uvedli preiskavo proti babici za celovško okolico in >-i zaprli ter oddali deželni sodniji. Primorko. Odlikovanje. Častno svetinjo za 401 etno zvesto službovanje je dobil g. A. Le ban. upokojeni nad učitelj v Komnu. Županska zveza. Za sodne okraje Gorica, Ajdovščina in Kanal se snuje županska zveza. V soboto so v Gorici zbrani župani in podžupani iz teh krajev sklenili zasnovati to zve-70. Izvolili so pripravljalni odbor f> članov, ki bo storil vse potrebno, da se zveza ustanovi čim prej. Letina na Goriškem. V&led velike suše kaže letina po celi deželi od dne do dne slabše. Drevje vene in se goli, sadje pa pada še nezrelo z dreves. Tudi trta je močno prizadeta, posebno v plitvi zemlji. Tam je pričelo listje že odpadati, grozdje pa vene. Otava se je izvečine že posuSi-la. Najbolj prizadeta pa je turščiea. ki se v veliki suši niti oplodila ni. Ajda in repa se ne moreta vsled pri-manjkanje vode razvijati. Posebno slabo stoji po Krasu. Vojaški vzleti. Vojaško povelj-ništvo v Gorici je sklenilo pripraviti na Velikih Rojah vse potrebno za vojaške vzletne poskuse. Vzletne postala bodo delali odbrani častnik' goriške posadke. Nova ladja. V Tržiču spuste Q. septembra t. 1. veliko novo ladjo. Cesar Fran Josip T. v morje. Ladja jc last »Avstro - Amerikane«. Botra ji bo nadvojvodinja Marija Jožefa. To je prva trgovska ladja, ki bo nosila s cesarjevim privoljenjem njepov«, ime ter bo največji in najhitrejši parnik v Jadranskem morju. Na par-niku bo prostora za loO potnikov T. razreda, 470 potnikov II. razreda in 1344 potnikov III. razreda. Osobji> bo na ladji 314. tako da bo lahko na ladji potovalo 2278 oseb. Tržaški občinski svet je dovolil za grndhe in adaptacije v komunalnih ljudskih šolah v ulici Giotto in ulici della Rafnncria 1027 K 83 v za adaptacije prt mestnem stavbnem uradu pa 1144 K. V seji se je prebral tudi sklep pravosodnega in finančne ga ministrstva, s katerim sprejmeta oba podrobni načrt in proračun za zgradho nove jnstične palače in jat-nišnice. Stavka nastavljencev električne železnice v Trstu. Kakor smo le izročali, je bil včeraj ves promet električne cestne železnice popolnoma ustavljen. Ker uslužbenci niso pr< j naznanili stavke občinstvu, je bil pc-Iožaj precej kritičen. Sele tekom dopoldneva so dali uslužbenci prilepiti plakate, na katerih so naznanili, da so začeli stavkati, ker jim njih želje, ki so jih že od novembra 1- 1- neprestano klicali družbi v spomin, niso izpolnile. Včeraj donoldne se je vr^it v Sedi riunite shod stvkujočib, na katerem je govoril tajnik dražbe Todeschini. tajnik 7veze transportnih delavcev Remišek in neki uslnbene«-tramvaja. Ravnateljstvo tudi včeraj ni odprovorilo na zadnji memorandum delavcev. Končno je govoril poslanec Oliva, ki je obljubil podporo delavskih organizacij, če bi se stavka na dolgo raztecrnila. Stavkajoči so sklenili, da nadaljujejo stavko. Popoldan ob 5. je bil drugi shod. Kolera. Kakor smo že poročali je Trst prost kolere. Tudi v zadnjih 24 urah se ni zgodil noben nov slučaj. Pa tudi iz Reke in Sušaka ne javljajo nobenega novega slučaja. 21. t. m. končana bakteriologična preiskava je dognala kolero na nek ladji, ki je zasidrana v Novem gradu pri Poreču. Na ladji ^Mimo«, ki je odplula 18. t. m. iz italijanskega pristanišča Rimini, ter dospela 20. t. m. v Novi grad, je zbolel 19. in umrl 21). t. m. sedemletni sin nekega mornarja Marin Pelicchini. Ladjo in moštvo so spravili v pomorski lazaret. Požar v Skednju. Preiskava zaradi postanka požara v Skednju je skoro z gotovostjo dognala, da gre za zažig. Iz drugega nad strun ja. Jakob Gerbuš, star 52 let, iz Skednja št. 918 je bil že dva tedna v Trstu v mestni bolnišnici zaradi bolezni na obistih. Te dni so ga operirali, bolnika pa je njegova bolezen tako potrla, da je sklenil končati si življenje. V noči od nedelje na ponedeljek okoli polnoči se je oblekel ter skrivaj odšel iz sobe v drugem nadstropju. Zapazila ga je sicer post rež ni ca in stekla za njim, Gerbuš pa je šel naravnost k oknu in skočil iz drugega nadstropja na vrt, kjer je obležal z razbito lobanjo ter bil takoj mrtev. Z vrelo smolo, 121etni Gino A. je nesel predvčerajšnje™ opoldne kosilo svojemu očetu, ki dela v, tovarni mila s ulica Limitaneo ts Tr- •tu. Med tem, ko je oče kosil, se je deček približal preveč kotlu, v katerem je vrela smola. Deček se je iz neprevidnosti dotaknil kotla in goreča smola se mu je razlila na nogi ter ga močno opekla. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zaradi tatvine. Ludvik Perme, star 19 let iz Bosanskega Broda, je stanoval v neki sobi v ulici Majoli-ca št. 1 skupaj z natakarjem Ivanom Sanderlichom. Ko je bil Sanderlieh odsoten, je Perme šiloma odprl njegov kovčeg ter ukradel iz njega -tO kron in denarnico ter nekaj perila in Žepni nož. Drugi dan je šel stanovat v ulico Acquedotto št. 19. Predvče-rajsnrm je našla kuharica Pranica Svetee, zaročenka Sanderlicha, Per-rueta in ga dala aretirati. Preiskali so njega in njegovo sobo ter našli pri njem ukradeno denarnico, v kateri je bilo še 28 K 50 v, našli so tudi nož in srebrno uro z zlato verižico. Od pošte. 25. t. m. otvor i jo v Knnfanaru telefonsko govorilnico. Vale pa dobe brzojav. Uradne ure bodo ob delavnikih od 8. do 12. in od 2. do ti., ob nedeljah od 8. do 10., ob praznikih pa od 8. do 12. in od 5. do f>. Telefonska govorilnica v Kanfa-na-ru bo dostopna ob nedeljah do 12. in oh praznikih od 8. do 12. ter od 2. do 4., sicer veljajo navadne uradne ure. Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sestjan so zaključi z 3L avgustom 1911. Dnevne vesti. -f- Slovensko vseučiliško vprašanje. Pod tem naslovom piše dunajski »Deutsehes VolksblatU: »Slovensko vseučiliško vprašanje še ni odstavljeno z dnevnega reda, pač pa se v Ljubljani sedaj vodi druga taktika. Pod sedanjimi razmerami se ni nadejati, da bi se slovensko vseučilišče ustanovilo. Vzrok za to leži mnogo globlje, kakor samo v parlamentarnih razmerah. Za ustanovitev vseučilišča je potrebno profesorsko osobje, a tega sedaj vobče ni na razpolago. Češki in poljski vseučiliški profesorji niso radi jezikovne različnosti prav nobeno nadomestilo. Slovenski politični voditelji se tega do-cela zavedajo, vendar pa zasledujejo svoj cilj, ki temelji na ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani, s sigurno trdovratnostjo in z vztrajnim potrpljenjem. Potrebni slovenski profesorski materijal se vzgojuje v Tragi in v Lvovu. Slovenske dijake pošiljajo smotreno v ti dve mesti ter jih požrtvovalno podpirajo. Čim bo potrebni materijal pripravljen, bodo z vso energijo jeli delovati za slovensko vseučilišče ter s pomočjo Čehov in Poljakov tudi izvojevali. To vseučiliško vprašanje se ne sme smatrati kot samo .specijalna zahteva Slovencev. To je docela napačno. Slovensko vseučilišče je narodno vprašanje vseh Jugoslovanov, ki v enaki meri zanima tudi Hrvate in Srbe, V nekaj letih se ho izkazala popolna resnica te trditve. Prometna zveza z Dalmacijo ho Jujro&lovane še tesneje združila ter povzročila. da se bodo še bolj zavedali svojih skupnih interesov. Z imenovanjem slovenskega docenta dr. Bostoharja na češki univerzi v Pragi je storjen prvi korak k uresničenju slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Če »Slovence« na podagi informacij na in<*ro-dajnem mestu koustatuje, da ni to imenovanje v prav nobeni zvezi z bodočo slovensko univerzo, marveč da je to samo osebna stvar dotičnega docenta, ne odgovarja to dejstvom.« — Priohčujemo to informacijo brez vsakega komentarja. + Kako klerikalci sleparijo javnost. V ponedeljkovi številki Slovenca« čitamo v notici »Blamirali« med drugim tndi ta - le stavek: »Vr-hutega pa skrbi (klerikalna stranka seveda) tudi za izboljšanje pašnikov in planin in pravkar je deželni odbor določil 248.000 K. Tako S. L. S. za blagostanje vsega ljudstva dela, liberalci in socijalni demokrat je pa )e kričijo in potrpežljivi papir maže jo.« — V isti številki na prvi strani v članku »Zboljšanje planin« pa sloji črno na belem to - le: »Vsa ta d> la (namreč zboljšanje planin), ka-trrili stroški se razdee na državo (60 odstotkov), na deželo (15 odstotkov) j n na upravičence (25 odstotkov), bodo stala 248.000 K.« — Kako se sedaj strinja prvo i drugim? V notici trdi -Slovenec«, da je za izboljšanje planin določ il deželni odbor 248.000 kron, v članku pa pravi, da se bo za zboljšanje planin sicer porabilo 248 tisoč kron, da pa bo od te vsote 60% plačala država, 25^ upravičenci, a samo 15X dežela. Potemtakem je trditev, da je »dež«dni odbor določil za zboljšanje planin 248.000 K« čisto navadna laž in sleparija, zakaj za to zboljšanje planin bodo plačali upravičenci sami in država skupaj 85 dežela pa bagatelico 15 Jfc, torej niti toliko n«', kolikor je dala dežela za avtomobil, s katerim se sedaj na de« želne stroške vozi okrog kruljavi Lampe ter tako krade davkoplačevalcem denar z žepa. Vse planine in pašniki niso za klerikalni deželni odbor toliko vredni, kakor dr. Lampetov avtomobil, za katerega so žepe davkoplačevalcev olajšali za 40.000 do 50.000 kron. 4- Za revne slovenske visokošol. ee. Slovenska narodno - napredna mladina namerava s pomočjo narodnih dam prirediti dne 17. septembra cvetlični dan ter prodajati cvetke v korst revnim slovenskim visokošol-cem. Nedvomno je namen najblažji. Toda ljubljanski Nemci nimajo toliko poštenja, da bi priznali pravi namen te ureditve, temveč govore, da bo to nekaka demonstracija, pri kateri se bodo pobijali ljubljanski Nemci. »Grazer Tagblatt« spravlja to prireditev tudi v zvezo s septembrskimi dogodki in apelira na vlado, naj kar kratkomalo prepove to človekoljubno prireditev. Ko so na Bledu prodajale vsiljive nemške fraj-Iice bonboučke, se ni niti en Slovenec nad tem spodtikal, temveč je vsak posegel v žep. Ko pa gre tukaj za slovensko humanitarno prireditev, tedaj pa že tulijo in rujejo nemški kulturonosci v kazini. Čudno in jako sumljivo se nam pa zdi, da govori »Grazer Tagblatt« tudi v imenu naših klerikalcev. Sicer pa naj ho ta gospoda potolažena, da kazine ne bo prestopila nobena slovenska dama. -f- »Domačo živinorejo bomo mi podpirali,« kriče klerikalci. To je skrajno demagoštvo. Kdor le nekoliko pozna razvoj naše živinoreje, mora priznati, da je naša živinoreja ravno v času, ko so klerikalci v deželi na krmlu, nazadovala. Vzroka temu sta dva. Pri nas se zelo malo mlade živine vzredi. V nobeni deželi se morda toliko telet ne proda, kakor ravno na Kranjskem. Vzrok temu so visoke cene, ki zapeljejo kmeta k prodaji, in pa bližnji tržaški trg. Število živine se v naši deželi manjšali! čisto gotovo se naša živinoreja toliko časa ne bo povzdignila, dokler bo naš kmet primoran vsled nižjih cen in vsled konkurence na živinskih trgih živino doma vzrejati ter razpe-čavati predvsem živinske produkte, torej v prvi vrsti mlečne izdelke. V naši deželi pač še nimamo predpogojev za vzrejo klavne živine. Drugi vzrok pa, da nazaduje naša živinoreja, je, da hoče klerikalni deželni odbor uničiti najboljše in največje živinorejce v deželi. Dejstvo je namreč, da so ravno najrazumnejši in največji kmetovalci naprednjaki. In tem je napovedala klerikalna stranka bojkot. Če pa zdaj kak Legvart, ali kak drug »strokovnjak« prireja še tako drage južine na deželne stroške in če kupuje »strokovnjak« grof Barbo za deželni denar še tako drage mrjasce ter jih zamenjuje za mršave kakega svojega plemenitega prijatelja, s tem naše živinoreje ne bo^te podprli, pač pa popolnoma uničili naše najboljše živinorejce. Torej le ne takih farbarij! + Klerikalni junaki. Pogajanja avstrijske vlade z ogrsko zaradi uvoza argentinskega mesa je prekinjeno ali bolje rečeno, pokopano. Ogri so gospodarji velike Avstrije, mi pa smo ponižne sluge madžarske imper-tinence. »Lepo je biti Avstrijec!« je še v petek navdušeno vzkliknil »Slovenec«. Kako je govoril in kričal pred štirimi leti v »Unionu« na klerikalnem shodu par dni pred volitvami za državni zbor dr. Šusteršič: Sedaj, ko ni liberalcev in ima slovenska ljudska stranka moč, ne bo šlo več tako, da bi Ogrska nas komandir la. Mi hočemo biti popolnoma neodvisni od Ogrske. Ogrska se nam mora vkloniti v vsakem oziru. Ako pa tega ne bo, bomo pa šli proti njej, magari I oboroženo silo v imenu 26tih milijonov prebivalstva.« Tako je kričal takrat Ivan Grozni: >Mi in samo mi sami, mi se ue bomo dali Ogrom pod noge tako, kot so se dali liberalci.« In sedaj, ko je treba pokazati tisto moč in ko se gre za avstrijsko prebivalstvo, ko mora stradati, pa molče klerikalni komedijant je in pošiljajo papirnate proteste baronu Gautsehu. Tako se rešuje domovina! -f- Uboga sestradana duhovščina. Kranjski duhovniki so začeli grozno hujšati. Prej debeli in tolsti kakor bivši Predovičevi gojenci, so postali suhi in mršavi. »Duhovščina trpi pod draginjo,« toži včerajšnji »Slovenec«. Nam se le čudno zdi, da kranjska duhovščina še ni napravila kolekte prostovoljnih doneskov za prazne želodce kranjskih duhovnikov. Stvar je pa vendar-le nekoliko drugačna. Vsaka nesrečna, vsaka vremenska nezgoda je pravi blagoslov za žepe naših duhovnikov. Če je suša, tedaj bere naša duhovščina drago plačane maše in prireja za drag denar procesije, ki toliko hasnejo kakor Blažev žegen — če je preveč dežja, dela ravno isto. So res reveži ti naši sestradani duhovniki! -j- Kako naša duhovščina vzgaja mladino. K občinskim volitvam v-Šenčurju pri Kranju je pritegnila duhovščina predaseljske, velesovske in šenčurske župnije poleg dveh medlih klerikalnih »vi&okoeolcev« in enega mlečezobega lemenatarja iz tuje občine tudi srednješolsko mladino, V hiši poleg volišča so odprli pisarno za ta dan, kjer je ta mladina služila kot pisarniško osobje. Kaj so vse notri počeli, se ne ve; konstatirati zamoremo le štiri dejstva: 1. da je bilo falsificirano pooblastilo na ime neke odlične narodne dame, prineseno iz te hiše pred volilnega komisarja. (»Pooblaičenca« je po njegovi lastni izjavi pred volilnim komisarjem pooblastil gospod župnik!!), o čemur bo še govorila sodni ja; 2. da so gori omenjenega mladoletnega in i uji občini pripadajočega lemenatar-ja poslali iz te hiše na volišče z nekim pooblastilom volit; 3. da se je vzdrževala med to hišo in pa ono klerikalnega župana trajna zveza in 4. da se je ta mladina v Olševku bahala: »Premejkršenduš smo goljufali, pa nam ti hudiči ne morejo nič!« — Vsa čast taki mladini in duhovščini! + Napredna zmaga. V veliki občini Ovšiše pri Podnartu so pri občinskih volitvah na vsi črti zmagali naprednjaki. V I. razredu so dobili naprednjaki 58, župnikovi pristaši pa 38, v II. razredu naprednjaki 106, klerikalci 59, v III. razredu pa naprednjaki 210 glasov, klerikalci pa 114. Naprednjaki so torej zmagali naravnost sijajno. Od zadnjih volitev so naprednjaki napredovali na vsi črti, klerikalci pa so nazadovali v vseh treh razredih za 258 glasov. Ta zmaga je tem pomembnejša in važnejša, ker so Ovšiše domača občina klerikalnega državnega poslanca in podpredsednika državnega zbora Josipa Pogačnika. Ta napredna zmaga dokazuje, da se že tudi na črnem Gorenjskem polagoma dela dan. Živeli vrli napredni volilci v Ovšišah, naj bi našli mnogo posnemovalcev v ostalih gorenjskih občinah! ~r Čukarsko zborovanje v šoli. V »Domoljubu« je bilo citati, da je kaplan Krische imel dne 28. maja 1911 zborovanje »Orlov« v šoli v Prežganju. Člankar se hvali, da je bila šola natlačeno polna. Ali je znano to deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani? Enaka pravica mora biti za vse! če podite Sokole iz šolskih telovadnic, morate dosledno tudi Orlom zabraniti zborovanja v šoli. — Okrajni šolski svet v Litiji ve o tem zborovanju. Ukrenil seveda ne bo ničesar. Dekan Rihar bo že skrbel za to, da se bo stvar potlačila. -f- Maša za dež. K nekemu župniku na Gorenjskem pridejo kmetje, hoteč plačati mašo za dež. Ponujali so mu 20 K, a mož je zahteval najmanj 50 K, češ: »Še za 50 K ga ne bo dosti, nego le par kapelj!« — O ti ubogo, nevedno ljudstvo! Kdaj se iznebiš takih pijavk! + Imenovanja. Davčna upravitelja Fran Kavnikar in Adolf Ruda sta imenovana za višja davčna upravitelja v službenem okrožju finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Za pogorelce v Mokronogu priredi v nedeljo koncert srestilničar Avg. Zajec v hotelu »Bellevue«. Pri koncertu bo svirala Slov. Filharmonija. — Zlorabljena dobrodelnost. Mnogo je res bede, pa tudi dobrodelnosti je mnogo, in če bi se dobrodelnost vsa obračala na pravo si ran, dober del gorja bi olajšala. Zal se dobrodelnost rada izkorišča. Žive v Ljubljani in najbližji ljubi ianski okolici ljudje, zlasti ženske, ki tako-rekoč obrtonia izrabljajo milosrčnost. Hodijo po hišah snažno oblečene, najrajše v črnem, in ne prosijo za običajne vinarje; kaj še! Kronice potrebujejo za najemščino ali za zdravila, ali pa obleke za deco in za moža. Sladkih besed udarijo pač tudi, kakor kaže, na uarodnostuo, politično ali versko struno, pripovedujoč kaj o krivičnih preganjanjih, ki jih trpe od nasprotnih strank, in žanjejo navadno prav lepe uspehe. Zadnji čas se je pripetilo par slučajev, da so se take ženščine lažnjivo sklicevale na voditelja tukajšnjega sodnega oddelka za mladinsko -krh, češ, ta jih je poslal. — Priporočr. se opreznost in preudarnost tudi pri dobrih delih! Izkušnje kažejo, da v premnogih slučajih naklonjena da rila niso prav nič zalegla; podarjena obleka se proda starinar ju ali pa neporabljena t rohni v posteljah, denar se obrača za prazne vžitke. Ločiti je bedo in zanikarnost. Zoper obe jc treba pomoči, a pomoč je raznovrstna in zahteva veščih rok, predvsem vestnih poizvedb in točen vpogled v razmere ljudi, vzroke in kakovost potrebe, potem je šele moč zadeti prava sredstva za čim trajnejšo pomoč. Drugače se dobri namen lahko obrne v zlo. Take poizvedbe so včasi neprijetne in vsakdo jim ni kos. Poklicana so zanje v prvi vrsti razna dobrodelna društva, ki so s svetom in dejanjem rada na razpolago dobrotnikom. Zastran bednih in zanemarjenih otrok se priporoča zlasti »Družtvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, ki hvaležno sprejema tndi obleko, perilo, obutev, živila itd. in pošilja svo- jo sirotinako skrbnico po take predmete na dom. — Sirovost in plačilo. V ponedeljek zvečer ob 7. sta dva vojaka 27. pehotnega polka v Wolfovi ulici pred Aurovo gostilno srečala nose-co žensko. Eden izmed vojakov je žensko meninič tebinič sunil v trebuh, toda žena ne bodi lena je siro-vežu prilepila tako zaušnico, da se mu je kar zavrtelo in da mu je kapica odletela par metrov stran. Kakor polit kužek je potem klavrni junak odnesel pete. — Razpis ustanov. Kakor se nam poroča se odda meseca septembra 1911 v c. kr. vzgojnem zavodu za slepce na Dunaju dvoje mest ustanove dvornega svetnika viteza Zhisebmana. Do teh ustanov imajo pravico slepi ubožni otroci obojega spola brez razlike veroizpoveda-nja v starosti od 7. do 12. in z dovoljenjem e. kr. nižieavstrijskega na-mestništva celo do 14. leta in sicer najprvo takšni ki so rojeni na Kranjskem, potem takšni, ki so rojeni na Koroškem in naposled takšni, ki so rojeni na Štajerskem. Prošnje, ki jih ob dokazanem ul>oštvu ni treba kolekovati, je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. vzgojnega zavoda za slepce (Direktion des k. k. Blindener-ziehungsinstitutes) na Dunaju II'2 Wittelsbaehstrasse 5 najkasneje do 15. septembra 1911. Prošnjam je priložiti krstni, oziroma rojstni list, domovinski list, spričevalo o cepljenih kozah, uradno zdravniško spričevalo, da je prosilec popolnoma ali skoraj popolnoma oslepel, spričevalo učitelja šolske občine o .sposobnosti za izobrazbo in od c. kr. glavarstva potrjeno spričevalo o uboštvu slepca in da sredstva domovne občine ne zadoščajo za pokritje s približno 1000 kronami na leto določene o<=kr-bine, kakor tudi reverz, s katerim se zavezujejo starši ali njih namestniki, da bodo gojenca, ako se sprejme v zavod pripeljali na svoje stroške, ter po dokončani izobrazbi ali če poprej pride uradno naročilo, prišli ponj ter ga prevzeli v nadaljno preskrbo. Težke opekline zadobil. 19. t. m. je več otrok na pasi na Preern v borovniški občini zapalilo otrenj. Pri tem je prišla oletna delavčeva nči Antonija Luglio preblizu ognia. Vžgala se ji je obleka. Z največjo težavo se je posrečilo ostalim otrokom pogasiti gorečo obleko in jo rešiti gotove smrti. Vendar se je pa tako opekla, da so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljani. Iz Vač, dne 22. avgusta t. 1. Cenjeni gospod urednik! Dene«. \ am sporočam zopet važno novico. Le edino vi imate še poslušna uše>a, oblasti so menda gluhe. Poslušajte! Pri nas službujeta po odhodu preganjanega nadučitelja Blagajneta dve učiteljici, Zakotnik in Miserit. Prva je voditeljica. Vedno smo slišali, da mora biti vodja šole moška učna oseba; pri nas je dvorazrednica, pa i*rra vlogo nadučitelja provizoriena, komaj 20 let stara učiteljica Zakotnik. Ubogi učitelji, kako se iz vas norčujejo oni, ki bi morali čuvati od cesarja samega potrjene postave! V Avstriji, sosebno na Kranjskem so menda postave — zlasti šolske — samo zato, da se jih ne izpolnjuje. In kako vodi ta učiteljica Mol Dotranje delovanje ne moremo ceniti, ker nismo zato poklicani, pač pa poglejmo to voditeljico od druge strani. Pri šoli je vrt. Pravijo, da gledajo šolske oblasti sosebno na to, kako obdeluje vrt Šolski vodja. No, pri nas je malo drugače. Voditeljica je kar na svojo pest oddala vrt v obdelovanje kaplanu. Lepa je ta! Kaj pravi k temu okrajni šolski svet? Pa Zakotnik je klerikalka in — mirna Bosna! Stavimo, da na Turškem ni takih razmer- Pričakujemo le Se koliko se bodo naučili otroci cepiti od kaplana. Druga učiteljica Miserit jo tudi provizoriena, a poštena gospodična. Vse jo spoštuje, le voditeljica jo dosledno prezira, menda po nalogu dr. Lampeta. Sedaj pa čnj slovenski svet! Razpisani sta bili obe učni mesti na Vačem v definitivno nameščenje. Dolgo časa nismo vedeli, kdo je kompetent, dasi smo povpraševali. Iz »Slovenca« smo izvedeli, da je imenovan za nadučitelja neki Bezeljak in za učiteljico pa prej omenjena Zakotnik. Kdor ne pozna razmer, bere to imenovanje brez interesa. Ali mi smo izvedeli, kaka niz-kotnost se je zopet napravila. Gospod nadneitelj Bezeljak, ki službuje tam nekje v Št. Vidu pri Cerknici je oženjen in njegova gospa soproga je tudi učiteljica. Oba sta bila kompe-tenta in edina prosilca. Čujemo, dn sta oba nad vse marljiva, ki se ue brigata za politiko, ampak živita samo za šolo. Živita v srečnem zakonu. Pa se je zljubilo zopet gotovim gospodom ta srečni zakon razdru žiti. Take reči se srode za kulisami — na kranjskem pozorišcu. — Stoprav sedaj kapi ramo izjavo voditeljice Zakotnik, Češ, ona ne bode šla iz Vač. ampak ostane definitivno pri nas. Torej je bilo to imenovanje že prej odločeno. Čemu pa raspisujete služ- be in jemljete kronce iz žepov borno plačanega učiteljstva! Kar napravite vse pod roko! Poizvedujemo še o tem famoznem imenovanju in slišimo naravnost gorostasne reči. Ko bomo popolnoma na jasnem, takrat bomo govorili tudi mi jasno in storili korake, pri poslancih, ki naj v državnem zboru ožigosajo to kranjsko korupcijo. Vačan. Kobilčarjevega Jurčeta , posili župana v U t i ji je zadela nesreča. Imel je v hlevu lepo kravo, ki mu je vrgla tri zdrave teličke, 6flma pa je takoj po otelitvi poginila. Z vsakim človekom imamo usmiljenje in bi tega dogodka niti ne omenjali, da se ni rogala mati Jurčetova g. Damjanu, posestniku v Litiji, kateremu se je ponesrečil vol in so ubil. Rekla je ta »častivredna« mati: »Damjana je bog kaznoval, ker je liberalec«. V Smartnem pa se je JurČe norčeval iz liberalcev: »Letos imajo liberalci slabo letino, zato naj napravijo prošnjo za podporo na deželni odbor.« Jurče! Vse kaže, da boste vi prvi prosili podpore pri deželnem odboru. Nič niso pomagali voščeni telički in prešički, s katerimi vaša mati vedno zalaga sv. Antona. Vaša prošnja za podporo bo gotovo uslišana in mi vam privoščimo 600 K, katere sigurno dobite, saj ste vi pri deželnem odboru prva oseba, kakor ste se že večkrat pohvalili. Čebelarski shod v Ribnici m vrši v nedeljo, 27. t. m. po litanijah v ondotni šoli. Xa shodu bo predaval g. nadučitelj Likozar o čebelarskih podružnicah, o premakljivem satov-ju in o pravilnem ozimovanju čebel s posebnim ozirom na letošnjo čebelarsko letino. Požar v Harijah. 15. t. m. je izbruhnil v hiši posestnika Fr. Vičiča v Harijah, obč. Trnovo, požar, ki je uničil hišo in vso opravo z živili vred. Škode je okoli 5000 kron. zavarovan pa je bil Vičič samo za 1(500 kron. Zažeral je najbrže oletni sinček, ki se je igral z vžigalicami. Poroka. Na Planini pri Vipavi >e je poročil ondotni nad učit e\i g. Ivan Vuga z gdč. učiteljico Milko Kazafura. Bilo srečno! V Varaždinskih Toplicah je bilo dosedaj 7579 gostov, med njimi tudi mnogo Slovencev. Navihana goljufica. V ponedeljek je prišla k delavki Mariji Poto-carjevi na Poljansko cesto Št. '58 neka neznana ženska ter ji začela praviti, da je kuharica pri župniku v Prečni na Dolenjskem, kateri jo je poslal v Ljubljano i naročilom, da .:» pove, da je prišla iz Amerike v žup-nišce večja vsota denarja, katero ji je zapustil nek sorodnik. Ker pa žup nik ve, da ima Potočar že itak nekaj denarja v hranilnici, ji sporoč*, da naj mu po ti žensk: (njegovi kuharici) pošlje hranil nično knjižico, na katero bode naložil is il Amerike poslani denar, potem ji pa poslal knjižico nazaj. Ker je Potočar jeva trdila, da nima sorodnikov v A mer*' ki, ji je neznanka natvezila. da jib ima, toda daljnje, katerih niti ne po zna, pozna jih pa župnik. Govorila ji je tako zvito in prepričevalni), dl ji je naposled Potočar jeva, r aajbol veri izročila h ranil nično knjižico / vlogo 1000 K. Po izročitvi te >tn ^e šle Še v gostilno nekoliko pokrepčat nakar je kuharica odšla, češ. da se mora takoj odpeljati domov. K" jf PotoČarjeva potem povedala n •>;» hišni gospodinji, kaka sreča jo je do hitela, ji je ta prinomnila, da to nv bode bržkone vse skupaj nič resnice marveč, da ji je ueznanka pod tr pretvezo knjižico le izvabila. Po'o-carjeva se je seveda silno prestraši la in takoj Šla v hranilnico prepove* dat, a je bih) žal le prepozno, kajt» denar je bil takrat že dvignjen. Prestrašena je hitela na policijo i u zadevo ovadila. Takoj so se začel* to meljite poizvedbe in kmalu so se dobili podatki, ki so služili v izsledbr goljufiee. Vsi podatki so govorili to, da je navihanka znana goljufica krojačeva žena Ana Kranjčeva, roj 8. oktobra 1886. v Žužemberku tei pristojna v Moste pri Ljubljani Kranjčeva je rekla tudi v hranilnici ko je dvignila denar, da je kuhnr;ei» pri župniku v Prečni ter dn se pišf Marjeta Oevirk. Ker stanuje parček v Vodmatu, je poizvedovalni organ o zadevi takoj obvestil tamošnjf orožništvo, katero je še isti večer go ljufico aretiralo in izročilo deželne mu sodišču. Hkrati je izvršilo pri nji hišno preiskavo, kjer je naš i o šr 1007 K Potočarjevinega denarja, te daj je bila od dvignenega dene rja 1010 K zapravila samo 3 K. Areto vanka jc bila zaradi goljufije in tat vine že trikrat predkaznovana in jf silno zvita. V Vodmatu jim je take »priljubljena«, da ji je ueki hudo mušnež za odhodnico napravil na harmoniko Še koračnico »Zdaj gre mo, o zdaj gremo . . .« Zatekel se je dne 19. t. m. v La, ze srednje velik, lep, bel pes. kateri ima črna ušesa. Na ovratniku Ima dve znamki in sicer eno z leta 1910, druga pa je letošnja s številko 549. Lastnik ga dobi nazaj pri Jožefu Terpinu ▼ Lasah. 5 ceste. Včeraj je nek hlapec po Fran Josipa cesti tako neprevidno vozil, da je zadel v kandelaber pri katerem se je vgled sunka razbila plinovka. — Na Poljanskem nasipu je pa nek po imenu neznan vojak-kolesar zadel v neko gospo, katero je podrl na tla in jo na tilniku lahko telesno poškodoval. Mestna policija je predvčerajšnjem napravila mali pogon ter v tivolskem gozdu aretirala tri delomrž-ne moške in dve ženski. Ena izmed teh je priznala, da je doma v Griesu pri Bolcan1' ukradla svojemu bratu 44 K denarja iu pobegnila od doma. Delavsko gibanje. Včeraj se jo odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Slovencev in 15 Hrvatov; iz Amerike pa je prišlo 39 Hrvatov. Izgubila je g. Uršula Podkraj-škova hranilnicno knjižico -Ljudske posojilnico*'. Preselitev trgovine. Alfonz Brezuikova trgovina s klavirji, glasbenim orodjem in raiv/ikalijnin: na Kongresnem trgu Št. 23 se je preselila na Kongresni trg št. 15 nasproti nunske cerkve, kjer še izpopolni svojo velikansko zalogo. Več današnji inserat. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Iv. Strlič iz Godoviča 5 K. katere je nabral na veselici Sekola v Sp. Idriji. Hvala! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Metliki. V nedeljo, dne t), avgnsta je priredila tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda ^kup-no z Belokranjskim Sokolom \rtuo veselico na sturoznnnem Pimgertu, katera se je v najlepšem redu izvršila. Udeležba je bila velika, ^Strežna dobra. Kar se tiče telovadbe, gre največja čast in zahvala na trudu g. tehniku bratu Karlu Fuxu, kot na-"olniku. ki je vso telovadbo vodil in podučeval telovadce. Pohvaliti moramo tudi naše narodne dame, kakor n. pr. gospo Kato Guštin, predsedni-eo podružnice sv. Cirila in Metoda ter članice g. Podgornik. g. Kopinič, gdč. Trampuš Matilde, kakor pa tudi vrle gospodične Pnjuter ter Kine Salloker, ker so z vso vstrajuostjo »Ielale na to, de se je veseliea tako • astno izvršili:. H koncu gre zahvala pa tudi vsem, ki so pripomogli, da je veselica tako lepo usocla, dasi so Zagodu« raznovrstnim in bogatim sporeći >m. Pomnožen pevski moški zbor Delavskega bralnega društva« za-poje sledeče zbore: I. Bartl: Mi vstajamo ... L. Ženic: Je pa davi . . . Zd. Svikaršič: Koroški- narodne pesmi: Snoči sem dobu pisemce . . . Oj 'r mlinar . . . Deeva, tvoje ličice . . -V. Novak: Planula zora . . . Te točke vrstijo s proizvajanji »Godbene-ga drušLva<-, ki izvaja te orkestralne torke: Fnčik: Triglav: Ambrožič: V tihi noči, serenada; J. Zadražii: Dvoboj; Ambrožič: Pozdrav iz gorenjskih planin; Janaka: Vlastenič-ko. — Poleg tega je na sporedu sre-v" z lepimi dobitki, ples itd. — V nju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo, dne 3. septembra istotani. Cisti dobiček je namenjen knjižnici »Delavskega bralca društva« in podpornemu društvu za slovenske visokošolce. — »Svobodna Misel.« 7. številka e izšla ter izkazuje sledečo vsebino: Dr. Th. Bartošek: Kaj hoče -Svobodna Misel«? — F. V. Krejči: Verstvo in moderni ideal človeka. — Dr. Ludvik \Vahrmund: Premoženje katoliške cerkve v Avstriji. — Ignotus: O re-eenju svetnikov in njihovih ostankov. — Josip Bernhard: Ljubljanski veleinkvizitor. — Stanislav Przv-/ewski: Satanova sinagoga. — svobodomiselno gibanje. — Raznoterosti. Razgled po ;iovan;Keni svetu. — Ruski urednik — milijonar umrl. Te dni je umrl v Moskvi Nikolaj Ivanovič Pastuchov, urednik in izdajatelj »Moskovskega Listka«. Rodil se je 1. 1822. v vasi Perov pri Moskvi kot sin siromašnih staršev. Dobri ljudje so mn pomagali, da se Je izšolal. Ko so ga Marši vzeli iz šole, so ga poslali v Moskvo, da bi se sam preživljal. Deček je rad čital, posebno časopise. Poskusil je napisati neko lokalno vest v »Sovremennv-ja izvest ja«. Ko je bila natiskana, je pošiljal večkrat kake prispevke. lu končno je dospel do tega« da so ga nastavili kot lokalnega reporterja. Urednik je spoznal njegov talent ter ga je pozval, naj napiše podlistek. Poskus se je posrečil in Pastuchov se je popolnoma posvetil pisanju podlistkov. Ko si je prištedil nekaj denarja, jel je izdajati svoj lastni list, katerega je urejeval do svoje smrti in s katerim si je pridobil lepo premoženje čez milijon rubljev. — Koliko je na Ruskem visoko-šolcev? Po najnovejših datah je na Ruskem okoli 70.000 visokošolcev. En visokošolec pride na vsakih 2000 prebivalcev. Najbolj obiskana visoka šola je petrograško vseučilišče, ki šteje 10.000 poslušalcev. — Grob prvega ruskega kneza. Blizu ladoškega jezera iščejo ruski arheologi grob prvega ruskejra kneza Rnrika. Do zdaj so našli »bratov-sko gomilo« (skupni grob), o katerem rodijo arheologi zaradi bogatih in umetnih okraskov, da so bili v njem pokopani staroruski boja rji. \ grobeh so našli različno orožje, med katerim vzbujajo posebno pozornost sekire in stari meči. Suzne stvor!. * Kolera. Poročila nekega bu-dimpeštanskega lista, da je izbruhnila v Karlovih varili kolera, so popolnoma neresnična. Cela vest je zlobno izmišljena. — V Skoplju sta zbolela za kolero neki Bošnjak in neki Cigan; oba sta umrla tekom par ur. V Solunu se ni pripetil noben nov slučaj, iz Bitolja pa javljajo, da je tam na novo zbolelo 8 oseb. " Ukradena slika. Iz Pariza poročajo, da je izginila na zagoneten način Leonarda da Vinci mojstrska slika Monna Lisa, ponos muzeja v Louvru, včeraj par minut pred 12. uro iz salona carre. Izpočetka ljudje tem vestem niti verjeti niso hoteli in so mislili, da jo je dal eden zmed fo-tograiov, ki so imeli dovoljenje sliko fotografirati, prenesti v boljšo luč. Iskali so sliko povsod, najti pa je niso mogli več. 9 Afera Helene Seitz v Pragi. Splošno pozornost vzbuja proces Helene Seitz v Pragi, ki je hotela ogoljufati s pomočjo ponarejenega podpisa veleposestnika dr. Janovvskega češko hranilnico za 250.000 K, kar se ji pa ni posrečilo vsled paznosti davčnega uradnika v Slanih. Vedno več tal dobiva domneva, da je imela pomagača. Samo, da izve, kako se legalizirajo podpisi, si je dala ligalizirati svoj lastni podpis. Na vprašanje, kje je dobila denar za stroške, ki jih je imela, je povedala, da je imela ljubimca, ki jo }• zalagal z denarjem, katerega pa ni brnela vprašati za njegovo ime. Pravi tudi, da je imela pač namen izvršiti goljufijo, da pa se je v zadnjem tre-notku skesala, česar ji pa seveda niso verjeli. Včerajšnja obravnava je podala prav lepo kulturno sliko. Pri poskušeni goljufiji je pomagal Heleni Seitz rezervni častnik in bivši pravnik Ivan Seipt, njegova žena Marija in njegova -jubica sobarica Salzer, katere so vse tri aretirali. Seipt ima dve hiši v Tur-nu pri Topbcah in kamenolom, vse pa je hudo zadolženo. Helena Seitz je z njim skupaj ponarejala menice na škodo lekarnarja Zoula, ki dosegajo vsoto 20.000 K- Od tega denarja je obdržala Seitz 14.000 K, drugo je dala Seiptu. Vsi so živeli zelo razkošno in so se vozili samo s fijakerji. Pri aretiranih so našli vsega skupaj samo 300 K. '* Velik legat v narodne reške namene. »Narodni Listv« poročajo iz Solnograda, da je tamkaj umrli posestnik Hubeš zapustil velikanske legate v češke narodne namene. Tako je zapustil 30.000 K za ustanove češkim tehnikom, 30.000 K za ustanove češkim enoletnim prostovoljcem, 24.000 kron raznim šolskim zavodom. 3000 kron praškemu mestu, 10.000 kron »Češki šolski matici«, 2000 K >Severočeškemu obrambnemu društvu«, 2000 kron >Južnoče-škemu obrambnemu društvu« in 0000 kron »Komenskega društvu« na Dunaju. * Mirovni kongres v Rimu. Od 25. septembra do 3. oktobra se ima vršiti v Rimu devetnajsti svetovni mirovni kongres. Takoj po kongresu bo otvorjena v Rimu med parlamentarna mirovna konferenca, ki ho trajala do 11. oktobra. Letošnji svetovni mirovni kongres v Rimu bo jubilejni kongres. Pred 20 leti, to je leta 1891. je bil v Rimu tretji svetovni mirovni kongres, ki mu je predsedoval R. Borghi. Ta kongres je osnoval mednarodno mirovno pisarno, ki je pri poedinih narodih organizirala mirovno gibanje in kateri je bila za istega na korist svetovnemu miru dodeljena Nobelova nagrada. Dne 26. septembra bo otvorjena v Rimu mirovna razstava. Častni predsednik kongresa bo bivši italijanski ministrski predsednik Luigi Luzzatti. V odboru se nahaja tudi Češki učenjak dr. Fr. Drtina. * Bomba se je rasporila. Te dni &ta y Petrogradu brata Litvin našla na niiei bombo. Viela sta jo seboj in jo skušala doma odpreti. Nakrat so je bomba ob groznem poku razletela in napravila veliko opustošenje. Štiri osebe so bile težko ranjene. 5 Cvetečo dekliško lice, zdrav deški obraz, kakor nas razvedri tak pogled, kako hudo pa smo razočaranj, če vidimo v ustih, ki se odpro k smehu, vrsto slabih in od bolezni razjedenih zob. In vendar je tako lahko obvarovati zobe pred obolenjem, Če uporabimo prava sredstva. V to služi najboljše čistilo za zobe, ki ostane vedno sveže in se ne razkroji in des-inficira usta in zobe. Vsa ta sredstva združuje čistilo v tulcih, kakršno je Sargov kalodont, poteg tega pa je čistilo tudi zavarovano priti vsakemu onesnaženju po prahu in dr., česar pri drugih čistilih ne najdemo. Kalodont osveži usta, čvrsti dlesno ter ohrani zobe snažne, bele in zdrave. Telefonska in brzojavna poročila. Češko - nemška sprava. Praga, 23. avgusta. Knez Thun-Hohenstem pride začetkom prihodnjega meseca v Ischl, da poroča cesarju o predpripravljalnih delih za češko - nemško spravo. Spravna pogajanja pa se bodo začela najbrže šele v drugi polovici septembra, ali pa šele meseca oktobra. Češki avtonomni socijalni demokrati. Brno, 23. avgusta. Tu so imeli češki avtonomni socijalni demokrati sestanek, na katerem je govoril tudi poslanec Vančk o zahtevah delavskega, stanu in org-anizacijah. Potres. Rabclj, 23. avgusta. Včeraj ob 9. je bil tu kratek, a zelo močan potres. Povod nji na Tirolskem. Inomost, 23. avgusta. Na severnem Tirolskem so bile hude nevihte. Med IVanzensfeste in Mitte\valdom je odtrgala voda tri mostove. Promet z vozovi je popolnoma nemogoč. V dolini pod Otztalskimi alpami je voda tako narasla, kakor leta 1848, ko je odteklo jezero. V mnogo krajih stoje hiše pod vodo, poštni promet je popolnoma ustavljen. Mnogo cest je zasulo, da bodo za dolgo nerabne. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 23. avgusta. V ogrskem državnem zboru se nadaljuje obstrukcija. Več peticij je bilo vloženih, tudi ministrski predsednik grof Khueu je podal poročilo o prekoračenju kredita leta 1910. Ob 11. dopoldne je bila seja proglašena za tajno in so razpravljali o ogrskih tiskovnih razmerah. Kolera na Sušaku. Reka, 23. avgusta. Na Sušaku je obolela na sumljivih znakih kolere Ljubica Cargonja. Hišo, v kateri je obolela in v kateri stanuje 13 oseb, so izolirali. Takisto je izolirana tudi krčma Fučakova na Orehovici, kjer se je Cargonja zadnje dni dlje časa mudila. Zaradi kolere ne gredo na vaje. Reka, 23. avgusta. Pretekli teden sta v Ilirski Bistrici obolela dva vojaka 13. stotnije Jelačicevega polka. Bolnika so prepeljali na Reko. Sedaj jc domobransko ministrstvo v Budimpešti brzojavno odpovedalo nameravane vojaške vaje, ki bi jih domobranci morali imeti v reški okolici. Vaje so odpovedane radi onih dveh slučajev kolere. Ministrstvo si da dnevno poročati o zdravstvenem stanju obolelih vojakov. Papež. Rim, 23. avgusta. Papež je bil danes prvič zunaj palače v svojih vrtovih; splošno so opažali, da je zelo bled in upadel. Zrak ga je prevzel tako, da po tem, komaj četrt urnem izletu, ni mogel sam iz nosilnice. Proti draginji. Belgrad, 23. avgusta. Med Avstrijo in Srbijo se baje vrše pogajanja glede povišanja kontingenta uvoza prašičev v Avstrijo. Taka ureditev pač ni izključena, toda Avstrija zahteva baje, da stavi Srbija za izvoz avstrijskih industrijalnih izdelkov ugodnejše pogoje. Srbija pa je te zahteve Avstrije kratkomalo odklonila, vsled česar so se pogajanja razbila. Obe te vesti oficijalno ne priznavajo kot resnične. Inženir Richter najden. Solun, 23. avgusta. Inženirja Richterja, ki so ga svoj čas vjeli grški četaši, so našli na grško - turški meji popolnoma zdravega. Turške oblasti so mu šle na roko in je inženir Richter sedaj že na potu y( So* lun* »Pro Albauia.« Carigrad, 23 .avgusta. Seat italijanskih anarhistov komiteja »Pr* Albania« se je izkrcalo dne 15. avgusta v Krf u, da ae napotijo v Albanijo. Pobegla anarkiatka. I^diugiad, 23. avgusta. Anar-histka Marija Skolnik, ki je izvršila januarja meseca leta 1908. atentat na guvernerja v Črnigovu in je bila sa celo življenje obsojena na prisilno delo v Sibiriji, je pobegnila iz ječe. Omogočila ji je beg baje socijalno* revolucijonarna stranka. Ukradena Monna Lisa. Pariz, 23. avgusta. V zbornici je interpeliral neki poslanec zaradi ukradene Leonardove slike Monna Lisa znane pod imenom »La giacon-da«. Mere slike so 140 cm in 115 cm. Podrobnosti tatvine niso še znane. V Parizu vlada zaradi te tatvine veliko razburjenje. Okvir so našli na nekih stopnicah v Luvru. Splošno sodijo, da je tatvino ivzrsil rutiniran tat slik ki je moral svojo tatvino že dolgo prej pripraviti. Razne okolnosti govore za to, da je izvršla tatvino vešča roka. Maroko. Pariz, 23. avgusta. Francoskega generala Moniera so v Maroku napadli domačini. Monieru se je posrečilo napadalec razkropiti. Pri tem so bili 4 domačini ubiti, 10 Francozov je bilo ranjenih, med njimi štirje težko. Perzija. Tebris 23. avgusta. Na v Scra-bu bivajočega guvernerja iz Marage so izvršili atentat. Guverner ni bil ranjen. Napadalce, 3 Armence in nekega Tatarja, so usmrtili. London, 23. avgusta. »Mori«ing poste poroča, da so vladne čete obkolile vojsko bivšega šaha. V vojski eksšaha se dogajajo dan na dan de-zercije. Nemško - francoska pogajanja. Paria, -3. avgusta. -Agente Hu-vas« poroča: Francoski poslanik v Berolinu, Cambon, ae vrne na svoje mesto 28. t. i V političnih krogih so mnenja, da je imel razgovor ?ned državnim tajnikom Kiuderlen-Wacehterjem in poslanikom dober uspeh. Pariz, *2o. avgusLa. Ministrski predsednik je imel včeraj dopoldne in popoldne 5 ur trajajoče konference z zunanjim ministrom, vojnim, mornariškim in justičnim ministrom ter s poslaniki iz Berolina, Londona in Rima glede maroškega vprašanja. Železničarska stavka na Angleškem. London, 23. avgricia. Na severovzhodni železnici nadaljujejo želez ničarji stavko. Vsled tega trpi tudi delo v rudnikih. Vsi na sta vijenci v severovzhodnih rudnikih stavkajo. Stavkujočini so se pridružili tudi delavci v jekla mah. V več krajih je prišlo do velikih nemirov. London, 23. avgusta- Delavci pri bagrih, ki čistijo Tbemso, so začeli stavkati. Ker morajo Themso neprestano čistiti, da morejo veliki oceanski parniki v londonski pristan, je promet vsled stavke v veliki nevarnosti. , Dublin, 23. avgusta. Prea ekspedicija m i časopisov je prišlo ponovno do hudih izgredov. Posredovati je morala policija, ki je rabila tudi orožje. London. 23. avgusta. V dolnji zbornici je poročal notranji minister Churchil o stavki. Nato se je odgodila zbornica do 24. oktobra. Gospodarstvo. Pred prodaja hmelja v Savinjski dolini. K tozadevnim razmotri van jem v sobotni številki dr. K-n. pripomnim, da ni tako jasno, da bi bile predpro-dajne pogodbe z večine veljavne in obvezne in da jaz mislim, da mnogo teh pogodb ni obveznih. Slišal sem nekega trgovca, ki je v konkurzu, da gre v Savinjsko dolino kupovat hmelj in da postane v kratkem zopet bogat. Jasno je, da bi bile vse pogodbe neveljavne, ki bi jih sklenil tak kupec. Znano mi je kot kmečkemu sinu, da prodaja pridelke navadno mož, ne da bi vprašal poprej ženo. Za navadne slučaje so take pogodbe tudi za ženo obvezne v smislu § 1238 o. dr. z. Pred prodaja hmelja pa nosr v sebi značaj igre in ne spada k navadnemu rednemu gospodarstvu. ČSe sta torej mož in žena solastnika posestva in torej tudi bodočega pridelka in je prodal mož ves pridelek brez ženinega privoljenja, je pogodba glede ženine polovice pridelka neveljavna. Dr. K-n je naziranja, da to mnogo ne izpremeni, ker je potem rooz odgovoren sa škodo, da je pogodba glede polovice neveljavna. Jaz pa sem nasprotnega nazira-nja. Izgubo dobička sme kupee la terjati, če prodajalec ne izpolni veljavne pogodbe. Moža pa ne bodo za« dele najbrže niti posledice »malae fidei« niti »culpaetc. Mala fides se ue more možu niti sa slučaj su oponirati, OS ai je bil sumii da na ame ženine polovice bodočega pridelka v slepa prodati, ker je upal, da žena njegovo pogodbo pozneje odobri. Isto velja glede »culpa«. Ce pa moža zadenejo tudi posledice »cul-pae« § 1324 o. dr. z., so iste malenkostne. Vem pa tudi iz izkušnje,da so navadno vse take pogodbe zelo nejasne. Naša postava pa zahteva v $ 869 o. dr. z., da mora biti pogodba popolnoma jasna, ker se drugače pogodba sploh ni sklenila in so dogovori neobvezni. Jaz sem prepričan, da sta v mnogih slučajih dogovorila pogodnika popolnoma nejasne dogovore. Težko je namreč misliti pred-prodajo bodočih pridelkov v jasni obliki. Obema pogodnikoma je nejasna mera bodočega pridelka in pri hmelju še posebej njegova kakovost. Za take vrste kupnih pogodb je ustanovila postava v 1275 in 1276 o. d. z. posebne oblike. V smislu paragrafa 1275 se sklene veljavna kupna pogodba le, če kupi kupec natanko določeno mero bodočega pridelka za primerno ceno. V smislu ^ 1276 o. dr. z. pa sklene kupec veljavno pogodbo upa, ee kupi povprek bodoče pridelke kake stvari za natanko določeno povprečno ceno. Po mojem naziranju ščiti iorej postava z določilom ^ 1275 »za primerno ceno« (»verhaltnismassigen Preis«) prodajalca bodočih pridelkov s tem, da mora biti kupnina primerna, z določilom ^ 1276 o. dr. z. pa a tem, da zvali vso bodočo nevarnost na kupca. Ko so se sklepale te nesrečno predkupne pogodbe, je obetal biti pridelek hmelja dober. Potem je prišla suša in pridelek se bo skrčil pod polovico. Prodajalec je mislil prodati dobro obetajoč pridelek za pogojeno ceno in se mu ne bi zgodila tudi nobena krivica, če bi zadela sedaj kupca posledica poznejše suše, kakor to zahteva ^ 1276 o. dr. z. Ker pa kupec ni prevzel nevarnosti v smislu § 1276 o. dr. z. na-se, ni tako jasno, da bi bile te pogodbe veljavne in obvezne. Res je sicer, da je po trgovinskem pravu nedopusten ugovor zaradi prikrajšanja čez polovico. Trgovinsko pravo pa ima pred očmi veljavne pogodbe in določa v čl. "JIH trg. z. izrecno, da je volja pogodni -kov odločilna, ne pa besedilo pogodbe. Če zdaj prekupei velikodušno zahtevajo samo pridelano množino pridelka, ne pa vse kupljene, oziroma prodaue, ne koneedirajo nič. ampak s tem sami najjasneje dokumentirajo, da se zavedajo, da so bile pogodbe drugače mišljene, kakor ao zapisane. Kupec je namreč vprašal kmeta: »Koliko hmelja pa l>odete letos imeli?« — Ta je odgovoril na pr. 50 q. Nato je kupec rekel: »Jaz kupim ves vaš hmelj (50 q a 400 K> za 20.000 K.« Pogodba se je pravzaprav sklenila v smislu § 1276 o, dr. z., zapisala pa se je drugače. Po trgovinskem pravn stali sčo prodajalcev ni slabše, temveč celo boljše. Pri trgovinski kupni pogodbi je za veljavnost iste potrebno: 1« določenost blaga; 2. določenost kupnine; 3. določenost kakovosti. Ce pa kakovost blaga ni določena, mora se izročiti in sme se zahtevati samo blago srednje kakovosti. Ker pa je cena hmelju zdaj tako grozno poskočila, mora biti isti izredno dobre kakovosti, drugače bi ae rajši kupoval hmelj stare zalopre. Kupec je torej kupil hmelj »red nje kakovosti. IV torej hoče sedaj imeti hmelj izredno dobre kakovosti, mora kakovost doplačati. Ce pa noče, pa zakrivi on, da se pogodba ne izpolni. Jaz bi torej prizadetim svetoval, da potom zadruge v Žalcu pojasnijo vsebino pogodb in jx>sebne okoliščine, pod katerimi so se dogovorile. Ta pa naj najprimernejše ukrene, da zamore čim več juristov stvar preštudirati. Potem se šc-le zamore dati pravi nasvet. Končno še opozarjam, posebno revne, na določilo 1, 2, 10 zakona z dne 28. maja 1881, ki pravijo: »Ce izkorišča isti, ki dovoljuje kredit, ali ga podaljša, lahkomiseljnoet, stisko, slaboumnost, nevednost, ali razburjenost prosilca, v preveliki meri, je pogodba nična. Dr. Klorijan Kukove*. — Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče vj Ljubljani je poslalo trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani zakupni razglas c. in kr. intendanee 3. voja v Gradcu glede zagotovitve sena. »lame, drv in premoga za leto 1911/12. Ponudbene razprave se bodo vršilo v različnih krajih v času od 25. avgusta do 23. septembra 1 l. (med temi v Ljubljani dne 26. avgusta). Zakupni razglas, ponudbeni vjorei in splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtne zbornice v I jnbljani interesentom na vpogled. — Petrolejski kartel. Od 1. avgusta deluje provizoriČna organizacija v petrolejski industriji in že se je pojavila tendenca po zvišanju cen. Napram ceni 27 K, ki se je plačala za metrični stot petroleja po razpustitvi poslednjega kartela, se bliža danes tržna cena 32 K. Kakor znano, mora plačati rafinerija, ki dela za domači konsum, polovico od zvišane cene nad 27 K v eksportni fond, tako n. pr. zdaj 2 K 50 vin. za metrični stot. Ta prispevek je pa omejen na najvišji znesek 4 K in dosegel bi torej že* maksimum, če bi cena doma znašala 35 K. Toda dočim je situacija cen za konsumente tako neugodna, konstrukcija kartela še ni popolna. Pogajanja z gališkimi rafinerijami se vlečejo in tudi za pogajanja zAme-rikanci še ni pot pripravljena, kajti predpogoj temu je sporazum z ogrskimi rafinerijami. Če pride do tega sporazuma, tedaj bo še le mogoče misliti na to, da se pridobi tudi Va-errom Oil Companv za paralelno postopanje s kartelom. Predpogoj temu je odstranitev prometnih ovir, katere vlada hote dela družbi, in to tembolj, ker mora ravno kartel delovati na to, da postopa z Vacuum soglasno v časn, ko se železniško ministrstvo pripravlja izpremeniti tarife za petrolej v škodo rafinerij. Kakor vse kaže, se pripravlja za konsumen-Ui tudi glede petroleja novo razočaranje — neznosne cene. Darila. Dpravru*jtvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: G. c. kr. notar Prenirou v Krapinskih Toplicah 20 K. koji znesek so zložili iia cesarjev dan gg. Bianchi — Lo-kar -— Papež in Prenirou — in Fr. Schmit, Št. Jernej, Dolenjsko, 1 K 70 vin. pod geslom: Spomnili smo n Cirilove družbe in slovenske domovine tužne. V Goriškovi gostilni smo delo dopolnili! — Skupaj 21 K 70 vin. Živeli darovalci in nabiralci! Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšck. Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidlirt-praska", ki se dob: za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno oa vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvomi zalagate!j na Dunaju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deieli je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 18 postaja elektr. železnice. Ccz ga nI! Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli! Zahtevajte izrecno „FL0R1AN"! Zavfafeajte p on; dbe! Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost „ „ 4*80. Naslov za naročila: „FLORJAN", Ljubljana. Proti prahajem, luskinam in izpadanja las delale B4jb«Uie p■>!»•■• Tajno-cli Mtora katera okropouje* laalačo, odstranjuj« lusk* in prepreAuJa Izpadanja laa. t at^ailanlaa a navadam a kraaa. Razpošilja m s obratno posto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medioinal. vin, ipeollall-tat, najfinejših parfumov, kirurg isklh obvoz, svežih mineralnih vod Itd. Del lekarno MIlana Leasteka v Liubljan! Ruljm cesti it, L poleg novozgraj enega Fran Joiefovega inbli. mostu. 169 ▼ tef lekarni doblralo zdravila radi člani bolniških blaga|n Ivane železnice, c kr. tobačne tovarne In okr. bolniške blagajne v Llnblfanl. Borzna poročila. LJobllanaka „Kreditna banka v Ljubljani*. Urtđat karti d majske bone 23. avgusta lili. Oeiani 92*10 ■•laleeal aaalHI. 4f , majeva renta . . . . 4'2°/o srebrna renta. . . . V 'a avstr. kronska renta . . ***/• ogt. „ m . . 4« , kraniako deželno posojilo 4 % k. o. češke dež. banke . Spačka. Srečke Is 1.1860 ', . . . M H M 1864 . g . • . „ tlak«...... „ zemeljske I. izdaje . M M H* t* *j M ogrske hipotečne . . „ dan. komunalne „ avstr. kreditne . . . „ ljabijanske . . . . „ avstr. rdeč. krila . . ii bazlilka..... turške...... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne želemlce . . . . Državne železnice . . . Alplne-Monten .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . . Valvta. Cekini Marke Franki Ure . Rublji. 95-85 9210 91-05 94-10 9365 410 — 600 — 309-75 293 50 280-65 24850 506 — 501 — 86 — 70-75 48-10 36 — 247*75 477-654 40 S47-75 12215 743-25 83450 318-50 281*— 11-37 117-32* 95*25 94 65 253-75 Biagofiii 92*30 9605 92-30 91-25 95*10 9465 422-612-— 321 75 299 50 286 65 254 50 518 — 511-92-76 75 5410 40 — 25075 480-655 40 548 75 12315 744 25 835 50 320 — 282'— 11-41 117*52* 9535 94 85 254-50 Žitna eene v Budimpešti. Dne 23. avgusta 1911. Termin. Pšenica zaoktober 1911. . za 50 kg 11*75 Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 977 Koruza za sept. 1911 . . za 50 kg 838 Koruza za maj 1012 . . . za 50 kg 820 Oves za oktober 1911 . za 50 kg 8 97 Besnik dr. Ing. ttrsek, Olomne. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je pSajdUsr* prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Meteorolosično poročilo. Viliaa nt* w*\tm SOt-2. Srednji iratnl tlak 7M'*mm avgusta || Cis opazovanja Stanje baro-iretra v mm s.-B Z fr- — Vetrovi Nebo 22 2. pop. 731-6 28-2 sr. jzah. del. jasno *§ 9. z v. 7325 224 sr. zahod oblačno 23. 7.zj. 7320 18*5 si. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 22*9*, norm. 182J. Padavina v 24 urah 0 0 mm. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, stric in brat, gospod 2871 Franc Zupane kleparski pomočnik danes ob pol 6. zjutraj, po kratki in mučni bolezni v 68 letu preminul. Pogreb dragega rajnika bo v četrtek 24. t. m. ob pol 5. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 23. avgusta 1911. Žalujoči ostali. v slovenskem jeziku. s I. zvezek: Bazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1862 št. d. Z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan 6 K; po posti 6 K 20 fin. jfarodna knjigarna v LJubljani. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naSa iskreno ljubljena mati, sestra in svakinja, gospa 2865 3vana Zomšič roj. Steinmctz ▼dOTa c kr. šolskega nadzornika po kratkem a težkem trpljenju, previđena s sv zakramenti za umirajoče' danes ob pol 7. zjutraj v 59 letu svoje starosti blaženo zaspala v Gospodu" Pogreb se vrši v sredo dne 23. t. m. ob 5. popoldne iz hiše Žalosti Sv. Petra cesta 5t. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Mar. Oznanjenja. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1911. Rudolf, sin. — Pavlina in Olga, hčeri. — Fran in Alojzil Stalaaaatz, brata. — Silam Stoteaaata roj. Pengov, svakinja. — Taodor ToaaŠle, pastorek. — Martja Likar in Antonija Petro tcIc, pastorki. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj raznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoČimi se 94 vplačili. odvračalno sredstvo proti »Ollnisn. težkočam v srn dota tala— ter kot z vodo ali slatinami zredčena, izvrstno služijo KONJAKI Oro! Kogloviok Istva* uttdai — (Grofa Štefana Keglevicha nasl.) == ti konjaki so bili v tuzemstvu in inozemstvu odlikovani izključno s Častnimi diplomami in se dobivalo povsod. 2807 predaja ii poia pi poštiei wii% I v. Bonač v Ljubljani Cona sliki 9 kron. 273 V slovenski in nemški stenografi u popolnoma izvežbanega 2869 ev. stenografinjo-strojepisko sprejme najkasneje s 15. sept 11. odvetniška pisarna t Trillerja v Ljubljani. Išče se mladi 2828 2£cl ki je vesc enega slovanskih jezikov- Prva Hrvatska stolarske Umi Zairtb. v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne ulege od K 2— do K 100.000— proti 5- obreste vanju, ter povrača zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249 Za varnost hranilnln vlog in n|in obre- stovauje jamci občina Drnia. Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno 240 trgovino 2 galaoteniskim in vseh vnt kramarskim blagom io pleteninami. 354 Devoclonallje in vse vrste blago za boija pota. Trnitfka obu kartam iMKiv. -/foton Škof Emeit Jevnikarjev naslednik DniajAa testa, t hiši gostilne it. 6. i n bili pri velikem akcijskem podjetju, izurjen tudi :: v pravnih stvareh, vešč več jezikov, :: teli premestiti elnibo. Nastop ev. s 15. d. m. ali pozneje. — Cen j-ponudbe pod „Zanesljlva moč" na uprav-niStvo „Slovenskega Naroda". 2866 Učenec55 kateri bi imel vso oskrbo pri starših, se sprejme v trgovino I. Krivic, Dunajska cesta 4. Proda se 300—400 2861 lepih stoleuh smrek. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. 2862 Učenca s primerno šolsko naobrazbo sprofme :: l Sinil. MIHE Zaloška uda.: Prodajalka se sprejme s 15. oktobrom v glavni tobačni zalogi na deieli. Prosilke, ki so vešče šivanja, naj to v ponudbi pripomnijo. 2829 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Enonadstropna za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom se po nizki ceni proda. Natančne podatke, da Tomaž Čeh, lm nlica, Pot v Rožno dolino štev. 237. 2702 Za L september iščem 2858 obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta ali v dvorskem, kolodvorskem okraju aH na Poljanah. —■ Ponudbe z navedbo cene do 25 t. m. na upravn. »Slov. Nar« pod ,učitelj'. tm i • g a aa 2870 dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in krepak učenec ae sprejmeta pri tvrdki Ivan Raiborick v s Šmartnem pri Litiji. ss Službe išče 2867 absolventinja trg. šole, vešča slovenskega, nemškega in češkega jezika Ima nekolikoletno prakso in najboljša spričevala. — Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda« pod št „2867". Ženitna ponudba. Nadučitelj, star 33 let, v lepem kraju in z dobrimi dohodki, bi SC rad seznanil S simpatično in izobraženo goapico, ki ima tudi nekaj premoženja. — Pisma pod naslovom „Nadučitelj*4 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. " 44 • ■ ■ a vzajemno ..varovalna banka w Pragi fosUU n fa,T9a.tasi4. — laplacaaa odWhoa>ntma te akapltaUia S 119,9f0.e03*ei. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovaasko-narodno opravo. —mmmmmm——— »M pO|a«aila daj M —^— wr fintmn aMil i USjal SUS^U f Haial nJrd flw. 12. -mm Zavaruje poslopja in premičnine proti poZarnim Škodam po najn»2jih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantnejc UZiva najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in obČnokoristne namene. Postavno varovano. 61 3111 40^3 32043^298980 18^7 6261 2697 Ttjlafon fttev. 10. Lata 1837. ustanovlj delniška dru*ba 427 KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo | pisarna za arhitekturo in atavbnotehniika delni dela § opekarne m strojnim obratom v Kosezah in na Vtonj kamnolomi v Ped o in ml podi In v Opatiji. rstvo s strojnim obratom stavbna in fina stavbna dela vsake v star 28 let, neoženjen, vešč popolnoma nemškega in slovenskega jezika s petletno prakso, išče primerne službe. Nastop takoj. 2325 Ponudbe pod naslov: „Zvestoba 20" poštno ležeče, Jesenice, Gorenjsko. J. Zamijesi čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245 Pristen dober brinjevec se dobi pri 4220 l npsn i mm sst : lili odpolffiiiia ti tin piodsste: •1 • 1 eve 2864 ZZmZ Najboljša in najzdravejša ™ barva za lase je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se sveda, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri S. STRftiGL! Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj. z velikim sadnim vrtom ter manjša gostilna z večjim vrtom. Več se pcizve v restavraciji pri »Zvezdi1 f, Spodnja Šiška št. 22. Važno za vinske trgovce- lil isi hi : n . !*! 151 več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrdki jI Kositer S 62 v Ljubljani, s: Važno za vinske trgovce 1 ta o < l?l ajec umetni in trgovski vrtnar | naznanja s!, p. n. občinstvo, da se nahaja njega« cvetlični salon Pod Trančo. Izdelovanje šopkov, mm, trikov itd Okusno delo in zmerne cene. Zunanja naročila točno. OPttoi znBd Ju a MM Llubljana, Po« trančo 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 Ga&tilint Satna fn p ti po toča Zctltti &to6ufii veSfto pzi-piavifcnt. čJaAc tudi venci o faa/lovi iti za&ne cvetlice Soma izsaoiovlfcnc. I Jfaroflna I knjigarna v fjnblfani Prešernova ulica štev. 7 I priporoča I kanceliski, koncept ni, nokn-raentni, ministrski, pisemski, ovftni in barvani papir Kasete s pisemskim papirjem. trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Oaiemalne knjižice **£tE* Zaboga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za nraBe • vseh velikostih. — * *» -Velika izber---- n Jarve za šole in umetnike. vseh svinčnikov, radirk. poti rtimćliii - Razglednice- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših. jflbnmi za slike in dopisnice, vezane v pili ta v usnje. -Poezilske knige. — Podobice za otroke. ■am 4» lesni okvirčki a razglerake. Risalne oeske, trikotniki, palete, risabu ravnila, tnse, čepice. Jfotcst In tfartniki. t i k i i i i Uodnl elamtođl (čropalo na vratom) za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje J. K. Rudolf I c kr. dvorni dobavit«.) v Plznji. nadi opuatlt¥0 podjetja se oddajo takoj aii za novembrov termin ▼ sredini mesta 2844 pripravni za vsako obrt, posebno pa za skladišča, kolarstvo, mizarstvo, kle-parstvo itd. — Vprašati je pri Jos. Škorl|v Komenskega ulica, u v bivši meščanski pivnici. jI Rosner & C° : Kttliin sadoeoa žgaiia:: v Ljubljani priporoča v lastni žganjarni kuhano 2544 siivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje unoaljlvlh kakovosti, j ~ 24M išče premogokop „Adria", Brltol pri Divači. Iščem za svoje izdelke, proti proviziji Zagreb, Trst in Reko« Tovarna barv« Franc Povc9 Dol pri Ljubljani. 2841 na prodaj! 2794 Vsled preselitve nameravam svojo brivnico :-: v Radovljici v kratkem prodati. :-: Interesenti, dobe na zahtevanje ustmena ali pismena pojasnila, obračajo se naj neposredno name. — Alojstj Bizjak, brivec r v Radovljici.------ Kino! Razprodaja najfinejših vin samo iz lastnih goric začela se je pri Ivanu Malusu posestniku goric na Dizelskem, postaja: Dretioe. Komur ni pri nakupu za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov-njakov bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljica posebne kakovosti v tem času. Zaloge je zdaj še preko 1000 hektolitrov. Cene so od 60 v. do 80v. po letniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678 Tehnična pisarna in stavbno podjetje Ingenieur H. UHUft 3801 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Stolnu imffln mi mt nafrtn in pnnlnoi. stokom, zundmi iziili. nrevztfja zgradil, ANTON ŠARC, LJUBLJANA Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. ,TETRA* srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago s in po meri izdelano perilo.:: Vzorci na razpolago. 1977 X lil X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X 0 X Stopnice. 5825 15 6 Priporočamo našim :: gospodinjam :: KOLINSKO CIKORIJO w iz edine slovenske tovarne v Ljubljani ALFONZ $ BREZNIK g. kr. Izvedenec in učitelj Glasbene Matice. Največja In najstarejša trgovina ln iiposojevalnica klavirjev in kar-monilev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun In mniikallf. ^»Illi&k Ljubljana, Kongresni trg št. 15 mgff^jfff^ _---------- —---—wm%m (nasproti II Klavirie dvorne tvrdke BOsen-dorfer, Czapka, Hdlzl a Heltz-miwn, Stelzhammer in Man-borg (amer. harm.) imam le Jaz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem „poletan", osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najni±ii ceni ali na Čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. . niita.Popravila in nglasevanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zaloci Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po to-6* varniških cenah. — Ves dan odprto! Izposoievalntna naj- AlpiNA ure Priznano največja, resnično domača, ie 25 let obstoječa eksportna tvrdka, I Fr. Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu ;-: on torej lahko po originalne tisroiUili cenah :-: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .-. regulatorju regulirane, svetovno znane /. Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jeklu :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Fran ?ox £jubljana, gradišče 7 »»Pri kroni11 slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. Uva]a: električne naprave Za luč in mOČ (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; eiektr. zvonila, telefone itd. :: Strokovnjak za strelovode. :: Blago samo prve vrste na razpolago ! o c s ■ o e e o S '« e a o a H cd H e: - I 1 ■ ■ ■ Krasna umetniška reprodukcija v več barvah -. znamenite Groharjeve slike .-. Primoža ustanovitelja slovenske književnosti visoka 06 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci = Cena s pošto X 3.20. —-- I Ljiliiijuuu, Sf alf S ti| ŠlŽV. Krasne BLUZE, fine KOSTIME, KRHA, plašče, pelerine, ločne halje, predpasnike, perilo, tudi po meri, otroške oblekice, čepice, potrebščine za novorojenčke, moderce, pasove, nogavice, rokavice, moške srajce, ovratnike in drugo modno blago. Fošilfa se na ogled po pošti Kralj jlliatjaž. Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec. Cena 2 E, s posto K 2-20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje. Čez trnje do sreče. Spisal Sen čar. Cena broš. K 1-20, vez. K 2-20, s poŠto 20 ▼ već. Zdo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena bros. H 1-40, vez. H 2-40, s posto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena bros. K 1*50, vez. 2a50, s posto 20 v već. Ta odlični roman podaj"1 zanimivo in pretresljivo sliko iz naroc iega življenja in priča, kako nemška zrna uničevalno vpliva na slovanske.! moža. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena 90 v, s poito 10 v već. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. V Mntovii ulica Roman; spisal Fr. Remec. Cena bros. S 1-50, ves. K 2-50, s poŠto 20 v već. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. H! K 3 HI. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1-40, vez. K 2-20, a poŠto 20 v več. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. Zadnji rodovine genalja. Spisal Fr. Remec. Cena K f-50, s posio K 1*70. VeJezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Lira in ianaštva I Cena —«80 v, ves. K 1-00, s pošto 20 v već. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. Strahovalci dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. S 2-—, vez. S 4*—, s poito 40 v već. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. S 1-30, vez. S 2-50,. s posto 20 v već. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. lam Roman; spisal Fr. Remec. Cena broS. S 1-50, ves. X 2-50, s poŠto 20 v već. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Mali lord. Spisal F. H. Burnett. Cena bros. S 1-60, vez. 2*60, s poito 20 v već. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi Šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. o Spisal Valentin Zun. Cena K 3-—, a posto S 3-20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojil nI carja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena bros. K 1- , ves. K 1-80, s pošto 10 v već. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja- Ljubljana o Prešernova ulica 7 # Ljubljana Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. _ KD .MU 60