30. številka. Ljubljana, četrtek 6. februarja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. IeIihjh vsak dan, izvzemSl ponedeljke in dneve po pniAnikib, ter velja po pošti prejeman za Bvstro-ojjerske dežele za celo leto Ki fflcL, za pol 1 ta H gL, $M četrt leta 4 glft. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za celo leto 1,1 glcL, u fietrt leta 3 gld. i o kr., za en meaec 1 k1«1 10 kr. Za pošiljanja na doni ae raćuiia 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt. leta. — Z a t u j o deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in »a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano M četrt leta 2 gUi. fa) kr., po pošti prejemali za četrt leta '.i tfld. — Za oznanila ho plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., 6e bo oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat, in 4 kr., će so tri- ali večkrat tiska. DopiBi nuj se izvole niuikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej kisi št. 3 gledališka stolba". OpravniAtvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznaniia, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmano\ej hiši. ških ali političnih prestopkih po.stav porote. — Toda za nuvadno zločine to ue velja Pri navadnih zločinih porota nij svobodnostna naredba, ako ne štejemo mej svobodnostne naredhe tudi jnavico, da ljulje s:abe pravne zavesti oprost o tatu, /ažigalca, morilca, golji.fi. Pri navadnih zločinih so porotne Bodbe popolnem nepotrebne, ako je učeni, od države postavljeni sodmk svoboden pri razsodbi. To je pri nas. Nikomu se še ni j primerilo, da se bi bil zameril višjim svojim, ako je koga zarad navadnih prestopkov po&tav po svojem prepričanji obsodil ali oprostil. Po novem kazenskem zakoniku sodi sodnik po svojem prepričanji in pri navadnih zločinih je politika popolnem brez pomena; ljudi, ki družbinski red kalijo u svojimi deli, sodimo Slovenci, Nemci, in „nemčurji", tudi „nem-škutarji", vsi enako. Tu gre za žuljeui pravni čut, za upor zoper splošno človeške naprave, m samo ua ve fcjo ali BianJBO pravno zavest bode se obirati, kadar vprašamo, kdo bolje sodi. Ii učeni, sku sem sodnik gotovo bolje spozna, ali je stori tev, ki je v razpravi, kazen zaslužila ali ne; ali je storilec vreden povruoti se neoinudeže-vaa v čioveško družbo, ali pa uij vreden. 1'repričdu aeni vsled tega, da ne bode dolgo, da bode sploh se govorilo, da n.jso po trebne porotne sodbe, ako imamo Bvoboiue sodnike, pač pa da so pri svobodnih sod nikih porotne sodbo hudo breme naroda, in da razsodbe porotnikov ne dosegajo glede pravičnosti sodeb državnih Boduikov. Breme so porotno sodbe porotnikom, breme soduikom, ki se ves čaB obravnave z različnimi sredstvi mora,o truditi, da pripra vijo porotnike na svoje prepričanje, — čudne pravne uke smo slišali v mnozem številu ! — breme obsojencu, ki mora razen vsega dru-zega tudi še potnine porotnikov plačati, in ako ne oiore plačati, plača jih zopet narod. I)c'la|iuo terej za odpravo porot, pri navadnih zločinih, pa za njih p r i d rža nj e v tiskov-uihin političnih pregre&kih! Pol i lir m razgled. !\<»l rtui ji» «!«>>«*!«'. V L i u bi lani 5. februarja. /Planini cftor je v aeji 4. februarja sklenil vse predmete, ki so mu bili na dnevnem redu, za tako dolgo odložiti, dokler ne bode novo ministerstvo imenovano. — Na ta način je teda vsak dan pričakovat', da nam uradni dunajski list prinese imena novih .provizornih" ministrov. Po šlesvik holst:4Jnskoj vojski in po vojski s Prusijo I. 18G0 je Avstrija v takozvauein p t-1 :.*■>: v nt tti 11 ti V poglavji si prihranila pravico, potegniti se za Dance v severnem Slezviku, da se od Nemčije odtrgajo in k Dan-ske| pridiuzijo. Z laj uradni listi berlinski, du-najski in danski priobčujejo, da se je Avstrija te pravico odrukla. Da bi je rajša mkob i kila ue bila! v ii u u jo iii ah re. Iz Kotora se javlja 2. febr., da so priSli 31. jan. k «•#•##O0O**#AfClttN knezu v Dani-lovgrad Mobatnedauci iz Podgorice in Spuža luvtt mu, da od tam in iz zgornje Albanije nij nihče pri albausktj ligi bil. Podgorica se ima vsak čaB Črnogorcem izročiti. O «»/#/«iM##i«»/ vojski poročajo „Times" 3. tebr. iz Dželalabada 31. januarja: Jakub K han je odgovoril majorju Cuvugnariju od« ločno odbijajoč angleške terjatve, in je rekel, da je skleni po povelji Šir-Alija mesto Kabul braniti. — Pa k oda j so uže angličanski listi poročali, da je »fgauska vojska uže toliko kot končana. Porotne sodbe. (Iz slovenske Štajerske.) Pet let je preteklo, odkar iuiumo v Avstriji porotne sodbe za navadne zločine, daljši tas pa uže delujejo porotne sodbe o kažnjivih delih storjenih po tisku. Imamo li uzroka, biti zadovoljni z rezultati porotnih Bodeb, iu imajo pred zdravim razumom pravico živeti V Na to vprašanje bodem v naslednjih čr'.ah objavil mnenje, katerega bo mnogi razumni uio žje, dasi ne vsi, 8 katerimi uem se razgovar jal. Postave, katere smo Avstrijci dobili, v ustavoveruej, „svoboduostnej" dobi, imajo mar Bikaj, kar je popravka potrebno. To je splo-Šdo prepričanje. Iu postava, po katerih delu jejo porotne sodbe, nij zadnja, katera je po spoznanji mnogih potr^bua, pa ne poprave, nego po prepričanji pisatelja teh vrst, in mnogih drugih pravnikov, odprave. Ona postavu nij pO potrebah uzornega pravosodja, uiti po potrebah ljudstva. Sploh bo nas učili, ko so nam dajali po rotne sodbe, da nam dajejo uvobodnostno naredbo. Potrdim, da je porotna sodba svobodnostna naredba, ako ima soliti o storit vab po lih k u, ali o tako zvanih političnih prestopkih postav. O takih storitvah naj sodi narod s aui , m mora na ro d sam bo d i ti, ako mu državna oblast resnobno svobodo namenja. Ako ima tisk javljati narodno in ne nj e, in ako državna oblast Sploh narodno mnenje javljati pušča, tedaj mora naravno narod sain soditi, je li tisk javil njegovo mnenje ali ne. Vselej in povsod torej, kjer se javlja* nje narodnega mnenja pri pušča, na hujali budemo za sodbe o tiskovnih pregre- Pot v gornje strani. Pisma Stanka Vraza Dragoj ili Stau-duarki, roj. Krizmanice vej. (Poslovenil Andrej Fe konju.) III. (Daljo.) Na poŠti v Košentavru (Kil-cheutheuer) predpregli ho ueutiujeue konje. Jaz sem me, tem začel z jedno koroško Svvovveuko po govor, da sledim svoj lmmeu. Po mojem okusu je Korošica sltbeje oblečena, nego-h Kraiijiea. Nosi največ vise Črno ali temno. Kapa črna, jopa trna, predprt čru, janka temna, ruta največ žolta, vse uže ua nemški način. A najmanje se mi dopa da kiobuk- Predoči si grobi škrljak (klobiik) lir vaiskega moža, pa imaš klobuk tvoje sestre Korošico. Ta klobuk se samo iu- i na potu, kadar se gre ali v cerkev ali v mesto, in domu se nosi omenjena črua kapa. Ta klobuk jim jeden glavni del njihovo lepote kvari — namreč lase, kateri DO |>od tem debelini klobukom zamotajo, ter dolgi m močni zrasli ne morejo. A se \ečjo £kodo dela nemške) daini te pokrajine. Nein-kej Koro.V.ci namreč klobuk • edno sedi na gtnvi, iu o:;a pere, prede, kuha. vodo nosi (morebiti tudi tipi, česar vendar potrditi ne morem) v klobuku. Za to tudi no i lase od jedne nedelje do muge, d i se ne raz češe, da izgleda kot kaštrun. Pa zadosta o teh gušustih (krof*stih) dudah. — Polovici se od Košentavra, od moje sestre Sloveuke, od Brca juko odkritega, sel sem na voz, t^r zagledal zi dve uri mej somrakom predmestje Ce lovca. Mirno jo šla gruča mladih delavcev, katera je pojoča z lepim glasom pesne slo venske korakala proti mestu. Iz tega vidiš, da tudi v glavnem mestu Korotana ilirščina še nij oinolkmla. OJsel sem na pošti v ono isto sobo, v katerej se je pred tremi tedni nastanil IzmaiJ, ter sem na večer legel v ono isto posteljico, v katerej je spal Izmail; ko bi zual sanje Izmailove, menda bi ti tudi mogel povedati, da Beiu one iste sanjal, katere on. Drugi dan sem šel v semenišče, kder sem tri (rodoljube uašel, kateri precej dobro ilirski govoriti znajo. Plaiivši na stanovališču du'g, kateri je, hvala B.)gu ! iz mnogo krščanskej->ega računa prišel, u?go-h v Kranjskej — Dapotil sem se v IMatograd (Moosburg), da ob:šči m i>r. gosjioda J a r u i k n, gorojeilirskega opata Krizman ću. Pot iz Celovca proti njemu okmčau je tč slovenskimi vesmi, a vesi s slovenskimi lipami Kadar sem koga ua potu došel, voščil sem mu po naše božjo pomoč. A da ti je videti radosti, b katero so ljudje sprejemali moj pozdrav! Postali bo na potu, začeli mene izpra^evati na prav homerski uačin: Kdo sem V od kod sem V katerega roda in kolena? Ko sem jim rekel, da iz Hrvatske blizu turške granice, nijso se mogli čudom načuditi, kako je mogoče, da se tam še tako razumljivo slovenski govori. Tako bo ti tu f^rmtfoMki novi predsednik republike Grevy je 8 februarja v Elvsoe sprejel angleškega, nemškega in španjskega poslanika. Trdi ee, da je novo ministarstvo VVad-dington Marcere uže gotovo. Sloveči »/»<«/#/*%« republikanec K a stolar s 100 tovariši poslanci od leta 1873 razglaša oklic na demokratično volilce, naj se na podlogi zdaj obstoječega volilnega zakona udeleže volitev, da demokratičnoj stranki v zastopstvo pomorejo. Oklic rob volilce, naj se ogibljejo nezakonitosti, in le na podlogi zakona agitiraio. IV&mJka berlinska „National Zrg.° piše o ruskih notranjih razmerah in jih tisa, kako so despotične, nesvobodi«, črne ud. To je vendar smeha vredno, da iiemšk list o druzih državah tuko piše, ko so vend«r ves izobražen svet skandalizira nad grdim bin-štvom v Hisniarckovej Nemčiji. Pa ravno Nemec je znurom tak, da ne more pred svojim pragom pometati. Dop INI. |E IlIrNkC RlMtriCC 3. februarju. [Izv. dop.] Po več letih dočakali smo včeraj zopet narodno veselico, iu sicer veselico v spo min Valentina Vodnika. Hvala gospodom, ki so se trudili za njol Črez domačo veselje ga nij. Udeležba te veselice je bila živahna; tudi iz okolice je bilo prišlo več narodnjakov. Veselica sama vršila se je v občno zadovolj-noBt. Posebno pohvalno je treba omeniti go-Bpodične S., katera je prav lepo dekla muvala Bilčev „Prolog*, — gospoda M., ki je z deklamacijo Stritarjeve „Stare Bolgarke" po kazal izreden talent, — ženskega kvarteta in gosp. pevovodje, kateri je dokazal, da se da z vnetim in marljivim delom v kratkom času mnogo doseči. Po petji in deklamacijah se je prav pridno plesalo. Ko bi bil naš lepi spol tako tidno naroden, kakor je vztrajen pri pleni, potem bi smeli mi še bolj pum sni biti, kakor se nam pravi, da smo. Pogrešali pri tej veselici Brno govora o Vodniku. Žalostna resnica je, da se še tak mej nami dobo, katerim je o življenji in delovanji naših največjih dušnih korenjakov malo znanega. In kje je lepša prilika, slavo naših budileov in vodnikov širiti, kakor pri veselicah, katere napravi jamo njim v čast in spomin V Ker se snuje čitalnica, in ker je ravuo včeraj o začetku veselice predsednik osuoval-Dega odbora naznanil zbranemu občinstvu, da bo pravila potrjena, smemo se v kratkem zo pet veselega večera nadejati. Stalni odbor, kateri se bo v kratkem volil, bo gotovo to slovenskemu občinstvu prijavil. Iz /a.i chu 4. februarja, i I v. dop.] Devetnajsto stoletje, stoletje narodne ideje preobrazilo je nže precej Evropo; a to veli kauBko preobraženje še nikakor nij pri kraju, vrši se še pred našimi očmi sicer počasno, ali tem Bigurne|e. Narodi, razdrobljeni vsled sa inovolje posameznih mogotcev, začeli so bo dramiti iz svojega spanja, začeli bo uvidevati, da jim je sreča, bodoč no t, osigurana samo teda], ako se zjedinijo istokrvni, so rodni življi v veliko, močno skupino, ako združijo svoje ■ i u < v ne iu telesne moči v s vrbo zajedničke hram be proti vuaujim sovražnikom, ter v prtnpeh vlastnega blagostanja. Zvezda, ki pojedinim narodom kaže pofc, po kojej imajo hoditi, je ideja narodnosti. Ta je zrušila uže inansikateri kouglomerat, ter ustvarila namesto njega narodnostne skupine, katere jedino steje na čvrstem temelju, ker veže njene članove mogočna vez narodnosti, ki je v.iak mu pobteucmu človeku sveta. Na rodna ideja ustvarila je zjediujtuo Nemčijo, ustvarila je zjedinjeuo Italijo. V bodočnosti je vsled te ideje obstauek osiguran samo veli kim narodom; zatorej vidimo, kako vse lire peni po narodnem jedinstvu. A kuj bole z nami Slovenci? Majhen na Pisatelj teh vrstic zna to iz lastnega izkustva! — Zdaj je ta neprilika odstranjena, ker tef živej potrebi hrvatsko Rlovnice za Slovence zadovoljil je g. Franjo Mam, profesor na zasrebškej gimnaziji, b tem, da je spisal tako slovnico, katero je založila slovenska matica v Ljubljani. Profesor Marn spisal je pred nekol ko leti uže jedno jako dobro češko slovnico za Slovence; zatorej je Slovencem uže znan kot pisatelj na tem polju. A kdor pregleda to hrvatsko Rlovnico, mora reči, da j« še boljša od češke, ter da si je gospod pisatelj dal truda pri nabiranju in razdeljevanju gradiva, in da sh mu je vrlo dobro po-sre'ilo sestaviti knjigo, ki odgovarja vsem zahtevam dobre slovnice v teoretičnem in praktičnem obziru. — Pridodano je tudi malo berilo z latinico in cirilico in svrhi odgovarjajoč slovarček. B. Ik (Vlita 4 februarja [Izviren dopis j Na*a čitalnica je 2 febr. tudi praznovala spomin Valentina Vodnika. Pri tej priliki je govoril g. Slanec sledeči govor: „Čestita družba ! Vsak izmej vas je uže fcedaj tje gori pogledal v prekrasne gore, tako lepe naše lavinske doline. Vsak izmej vas je kedaj videl te gore, ko iih je temno večerno solnce pozlačevalo! Ali gledal je po tem prelepem kosu zemlje, po katerem Savina Bvoje valčke rod smo, komaj jeden iu pol milijona nas je, jn valove vali, ko je mirna luna svojo sve-od vseh Htrauij nas stiskajo mogočni sovraž tlobo razlivala po gorah in planjavah! — Kaj niki, na Beveru Nemec, na jugozapadu ltah- ne, lep prizor, katerega tu narava očem po jan, oba zjedmjena, krepka, oba na našo daja! In kdor je daljo hodil proti jugu, videl krasno domovino prežoča, kakor gladen volk je nebeško lepo bleško jozero, videl do neba na mirno jagnje. Kos je, da smo Slovenci kipeče veličastne gore, ki ta tihi kraj obda-žilav narod, da zuamo odbijati tuje navale, da jajo, videl vso krasoto gorenjske strani, in Še Be branimo z vspehom uže dolga, dolga sto I dalje doli proti jugu zašumolo mu je ljubo, letja, ali ravno tako je tudi resnica, da nas l tako ljubo jadransko morje, in prikazalo se mu sovražniki naši še nikdar nij.so tako ljuto na jo tako briljantno to morje jadransko! Lepi padali. Kaj nam je torej storiti? Čeravno je ho ti kraji, krasna, prekrasna je narava v tem te ko naše stanje, a pomislimo, da uijsmojkosu zemlje, je marsikateri izmej nas vskli-sami na tem božjem svetu, da imamo OBemjknol! In ko je pogledoval ljudi, ki na tej deset milijonov bratov, bratov po krvi zemlji Živijo, videl je ljudstvo, ki tej naravi, in jeziku, mej kojimi so nam gotovo naj bližnji I tej lepej naravi sramote ne dela. Telesno je Hrvati in Srbi, — po geograličnem polo I čvrsto in lepo, in milje njegov značaj. GoBto- žuju in po jeziku ljubno, prijazno je to ljudstvo, ki v teh lepih Upoznavanje z njihovim jezikom in z nji-1 krajih Bavinskih in girenjskih gorii, posavske hovo literaturo mora t >rej biti prva briga I in dravske ravnine, in ki tam doli na obabb vsakega izobraženega Slovenca. Iu ako Bi I temno zeleno Adrijo biva, simpatičuo je to je hotel dozdaj Slovenec postaviti tO zadačo, I ljudstvo slovensko! — To ljudstvo pa, ki da se uči hrvatskega jezika, iskal je prikladno ima doma v avojej zemlji vse, in toliko učevue knjige, dobre slovensko hrvatske bogatstva, to ljudstvo slovensko, ki bi slovnice; moral je v tej žalo.stnej nepriliki tuko lepo prijetno žvelo v svojem zemolj- .segati celo po nemško hrvatskih gramatikah. pravi Slovenci. A kadar sem do el Nemca ali ponemčenega Slovenca, ter mu neznajoč po naše božjo pomoč dal (pozdravil ga), ali je mrmrajoč odgovoril: Frftteh ni bindiseh! ali brez obzira dalje šel. V obče sem se prepričal, da je tu skoro vsaki prosti Nemec neobtesan. Tudi Slovenec grabi takoj, ko bo ponemči, za privilegium „deutscher Geradtheit", katera se v Hrvatskoj imenuje grobijan-Btvo. Na večer som prišel v B atograd v hišo pr. g. Jarnika, kateri je, mene več ne poznavši imel za ruskega profesorja Preissa Ali ko sem mu rekel, da nijsem Rus, temveč Ilir, začel me je starec objemati in poljub ljati, kakor da bi b:l dete njegovega srca. Starec je bil pred teden duij na smrt bolan, še slab na nogah, ali nič manj izpraševal me je pri mizi do črez polnoči: kaj dela Gaj V kaj Iliri? itd. Drugi dan sem mu zopet rno ral pripovedovati, ko sem prišel k zajutreku, pripovedoval sem do poludne, od polu dne do | rikem raju, nij srečno; kljubu svojemu tubutu, kljubu bogatej naravi njegOVO zemlje je ubožec, pozne noči, a tako tri dui zajedno, t. j. dol kateremu bogataši, njegovi sosedi dajejo milo-denes. On bi me še izpraševal, ko mu ne bi dare. — Ubogo je to ljudstvo, m resnico je bd rekel, da moram jednej blagej rodoljubki njegov pesnik govoril, ko je rekel, da ima pisati, ter me je on, držeči Be besed: Ehret slovenska domovina komaj grob za svoje si- die Frauen, detin......odpustil k pisalu nove. Žalostne strani razkaziva zgodovina tega (pult). Hlatograd (Moosburg) je za našo zgo slovenskega ljudstva. OdloČilo se je od svojih dovino znamenito mesto. Tu je stoloval Ar- bratov druzih Jugoslovanov, in samemu nulf, vojvoda korotansk', kateri je vzpevšilje bil boj za bvoj obstanek mej močnima se na prestol nemški poklical našim dedom dvema sosedoma, Italijanom in Nemcem. Pre-na vrat Magjare. 0 1 starega mesta stoji ko-1 uinjheno, preslabo je b lo, da bi se priboriti maj jedna polovica stolpa, od katerega sem o l- moglo do onega stala premoženja, omike, ka-kršil relikvijo za Husaka. B »g če dati, daltero njegovi sosedi zavzimljejo, premajheno, tudi od Magjarov kmalu isto toliko ostane. Ida bi se moglo iztrgati iz objemajev njegovih Bodi zdrava 1 Iz Bistrice več. Zjutraj bo- sosedov, in tako je lehko mogočo bilo, da je dem Be napotil v Belaški okraj. Pozdravljajoč vse, kar mi J® pred sto leti še bilo duševno življenje aloven-imlo inlekega barodiča tiho, pretiho, da celo mrtvo. drago, a tebi roki poljubljajoč, ostajam tvoj, V tem času uij bilo Človeka, ki bi Be tako zlata Dragojilal odkritosrčni pobratim (Dalje- priti.) daleč zdramil, da bi bil videl, kako je vse tužno, mrtvo, kar se zove rojaštvo slovenskih Stanko. | krajev. Nihče, ndiče uij ljudstva budil iz nezavesti, iz spanja na delo, da si ura bistri, đa Bi Brerlstva pripravlja, b kojim se lepše stanje pripraviti da, nihče, nihče ne nij zmenil za to, ko je bil jezik tega naroda uboga sirota za vrati, tujščina pa za mizo, nikilo, niklo slovenskih rojakov se nij pop-d na višje etalo, kjer bi videl, da mora to njegovo ljudstvo postati v tako duševno mrtvem stanju le gnoj, s katerim drugi narodi svoja polja eno jijo, in nikdo, ki bi toliko srca imol toliko usmiljenja, da bi kaj storil za to ljudstvo, storil v njegov prid, storil v to, da se reši, da ga živega ne pokopajo! — S'nnvi tega naroda so hodili na visoke Sole, pridobili ci omike, pridobili si premoŽenja, visoka mesta, ali kdo teh se je pred sto leti spominjal, da je Slovenstva, ubozega zaničevane^a Sloven tva u-1! — Ah, najtužnejša, najuina-zanojša stran naše zgodovine je, ki nam pravi, da su je pred sto leti, in da se Se po sto letih Sloven sramuje, da ga je miti Slo venka zib da ! — Pa na blaz:nah bogatstva ne iščimo velicega Brci, mej uboštvom ga iščimo, in tu ga res najdemo pred sto let'. Vse je tiho v duševnem življenji našega naroda pred Bto leti; temn je, in jok robote se sliši iz nje, ali to tdioto drami jeden mož, baklo duševnega dela drži v roci in jasno, v čistoj materinščini kliče v tiho, m rno nuro dovo Življenje. Izpod ruševin starega časa izkopal je ta mož slovenski jezik, in s tem bu dil, dramil je rojako svoje do bdenja, na delo, budil jih kot učitelj mladino, budil kot duhoven, budil kot pesnik, budil kot žurnalist! Kdo uze nij videl jutranjo zarje, ki hitro priplava i/za go-uV lu v takem prvem svitanju vidimo Valentina Vodnika na duševnem polji Slovenstva, prvi je, ki tilioto mrtvega duševnega življenja sovenskega naroda pred sto leti drami) prvi je v tem Času, ki rojakom svojim kaže jutranje zlatenje Bolnca omike, ki druge evropske narode nnlitja užo na delu, prvi je, ki kot Slovenec v 1!) stoletji to jutranjo zarjo z vsem navdušenjem patrijotičnogli srca pozdravlja! Dani se, rojaci, klical je mej zaspance, na noge, na delo vi vsi brez izjeme! lu kl cal je razumljivo ljudstvo do bdenja, klical ga je v njegovem jeziku, n ljudstvo je metliške poleli za njegov več- Občni zbor c. k. kranjske kmetijske družbe. (Koni«c.) Na predlog podružrvce se učitelju Janezu Bor let u krat kmetom podeljevani kmetovalski poduk ptameno priznanje. Odbornik g. L a s s n i k inroča zarad uprave drnžbinskega vrta na Pol umih in nasvetuje, naj se uprava izroči definitivno g. Skaletu, ka teremu predlogu zbor pritrdi. Dr. P oklu k ar poroda o osnovi začasnih loterij, pri katerih bi se i/srečkovnla dobra plemenska živina, dobro kmet'jsko orodje, se mena itd. s posebnim ozirom na ude družbe kmetijske. Zbor naroči centralnemu odboru, da vse to nameniva no izpelie. Odbornik Seunig poroči o obnovi po sebnt'ga odseka '/a k' njerejo, ki bi v smislu dopisa si. c. kr mmisterstva kmetijstva od 10. avcusta 1878 št. (idil prevzel tista opra vila, katera je dosihmal izvrševala c. kr. deželna komisija za konjerejo in katera imajo v prihodnja pripadati ali družbam kmetijskim ali pa v nekaterih deželah uže obstoječim konje rejskim družbam. Vladni zastopnik želi, da bi se za konje rejo niipnivil poseben odsek. A eg. dr. Blei wds, dr. Poklukar in predsednik dr. Wurzbach temu ugovarjajo, če?, da obstoji itak uže odsek za živinorejo. Končno se sklene, da sa ima centralni odbor v tuj zadevi z minister-stvom pogajati. Dr. Poklukar nasvetnje, naj se sklene po- rani redni občni zbor. Društvo se hoče razširiti prihodnjim letom na vse slovenske dežele: upodnje Štajersko, Koroško in Primorje, in pride dotični predlog na vrsto razgovorov, — (Tiskarsko izobraževalno društvo) je imelo v soboto 1. februarja svoj letni občni zbor. Kakor je razvidno iz blagaj-nikovega računa, je društvo v desetletnem lelovanji veselo napredovalo Dohodkov je bilo t pretečenem letu v oddelku za bolne, onemogle in potujoče tiskarje 711 gold. 55 kr.f in stroškov 300 gold. 7f> kr., v blagajni izobraževalnega oddelka dohodkov 890 gld. 40 kr., in Btroškov 370 gld. 92 kr. — Društvenega premoženja je 5207 gold. 02 kr. v oddelku za bolne, onemogle in potujoče tiskarje, in '20 gold. 2 kr. v izobraževalnem oddelku, torej skopaj 5227 gold. 04 kr. — V odbor so bili na novo izvoljeni sledeči gospodje: Valentin Arselin, predsednik; Avg. Pucihar, predsednikov namestnik; J. Koželj, glavni blagajnik; E Spatzek, blagajnik izobraževalnega oddelka; L. Bros k v ar in A. Bonač, zapisnikarja; F. Hribar in It Seber, knjižničarja. — (Slovenska Matica) razpošiljate dni dve kniigi in sicer: 1 Potovanje okolo sveta, francoski spisal Jules Verne, poslovenil Davorin 1lastnik, 145 strani j m II. .Letopis Matice Slovenske" za leto 1878. III. in IV. del. Obseg te druge knjige je: 1. „Tomiiž Chronu, od P. pl. lt-idiča. 2. Slovani v Andaluziji. Prevod Fr. Ilubad. 8. Zakaj Slovani spoštujejo lipo. Po hrvatskem posneto. 4. Oroslav Caf, *p. Bož. Uiič. 5. Tomuška i» Timuška, prevel Štiftar, 6. Dvoje (!) imenitnih štajerskih mest, slati do inini-derstva prošnja, da se kolikor (Ptuj, Ljutomer) od J. L 7. Crnogorski in mogoče hitro razdele občinski pašniki. Meriio, j Brbski zdravniki samouki, J. Navratil. K. Drob- pravi govornik, ti pašniki na Kranjskem nad 800 000 oralov in bi donašali vsako leto nad pol milijona dobička. Ta razdelitev bode podpirala tudi komasacijo, kadar se bodo začela izvrševati, kajti marsikateri bodo dobil pri tem razdeljen* i kak kos, katerega bode potlej lahko zamenjal. Zbornica jeduoglasno odobri ta n u s vet. V odbor ko izvolijo gg. J. Murnik, kup- čulo ta klic, bil je klic plemenitega moža, bil lijake zbornice tajnik, fupnik Jerič in deželni je klic prijatelja ljudstva, bil je klic nnvdu Še nega patri jo ta ! GO let, ko so na lenima Voduika. menih, uli veliko duša je bil, in z — 8. februarja tega leta bo večno zamižale oči tega Va-Pnprost je bil frančiškan k srce bilo je v njem, močna veliko svojo strastjo, Ijuhez nijo do svojtga slovenskega ljudstva, z \elicim svojim talentom stOji ta neznaten menišič velik mož v slovenskoj, v eelej jugoslovanskej zgodovini, tako velik, kakor prvi buditelji druzih narodov. Velikansko je bilo početje, narod, ki je bil skozi toliko sto let suženj na vse kraje, spravljati do tega, da se začne kot človeška družba ceniti. Narod, vsemu svetu nepoznan, mali, zaničevani narod ljubiti učiti, bilo je težavno delo; ubozemii, ožuljeiiumti narodu oči odpirati, da tudi on vstopi v areuo, kjer se drugi naredi potegujejo za boljše, Človeka vrednejšo stanje, bilo je nevarno, — jezik, s tujščino pomešani jezik tega naroda čistiti, poiskati pri čistem izviru, in ga najti, tuj bilo delo jednoga dneva, jedne noči, leiik talent, močno srce Val. Vodnina se uij v.trušdo L ga VBega, iu dovršil je tega v&eg.t dosti, lu tako Btoji ta mož v inidej slovenskoj zgodovin: kot rojak, ki se bo tudi v poznih časih videl kot kulturni heroB JugoalovaiiBtva. (ttoneu prdi.) poslanec L. It »bič. Za častne ude se volijo: grof Jelačifc, predsednik hrvatsko bIhvoiiBaO kmeti iste dni žhe, gref C ronini državni poslanec in pred sednik gorske kiued jsk-.- družbe in deželni predsednik vite« K/, lun. Itizen tega se vedi še VOfi dopi.sovalnih udov. Predsednik baron Wurzbach se z« h \ ali uje. vsem itavzočnim udom za udeležbo iu proglasi, da je zbor končan Po zboru BO pokušali udje kmetijske družbe raz-tavljeno slapško v no in so močno hvalili izvrstni pridelek. Domače si vari. — (Gospod Vest« nek) je, kakor baš pred koncem uredovanja lista čujemo, svoj mandat kot deželni poslanec kranjski odložil. Če ima ta korak tak-eu pomen da Vesleuek iz nase delale odhaja, obvesebla se bode te novice vsa dežela, ker malo Ijudij je mej nami, ki bi bili — tako slabo spoštovani, kakor ta Ves te ne k. Bog ga odnesi daleč i.', naše domovine proč mej brate ion N.uiicol — Vivat seipiens! — (Trgovsko bolniško in pen/i j s L u društvo) v Ljubljaui ima v nedeljo 0. t m. ob 11. dopoludue v magistratnej dvo tinice iz Intre. J. V. 0. Obrazci iz prirodo in života na Tatralt, priredi L. Gorenjec 10. P-amao Bosni io Hercegovini, J. Navratil. 11. Bibliografija slovenska od 1877 do 1878. 12. Poročilo iu imenik MatlCO. — Pač bi bilo želeti menj „prevodov" in „priredenju, a več originalov. — (Imenovanje.) Gozdarski adjunkt v Trstu Anton llozsipil je imenovau za gozdarskega komisarja v Tolminu. — (Vabilo k veselici,) katero napravi čitalnica v spodnjej Šiški v nedjjo dno 0. feb. v svojih prostorih pri .Gu/.iju". Program« jo l. „11 boj*, zbor, vglasbil lv. pl. Ztjec 2. Slavnostni govor. 3. „Danici", zbor, vglasbil dr. B. L'avec 4. n Železna ceata", deklamacija. 5. -Tausend und eloe Nsoht", valček za gla 80\ir, vglasbil E. StTdUSB. 6 „Občutki popot u.ka na Kumu", deklamacija. 7. „Kranjska dežela", samospev za bariton s spremijcvanjetn g asovra, vglasbil A. Ne lved. 8. „Bratovska ljubezen**, deklamacija. 0. „Mirche aux Plam beauxu, za glasovir vglasbil S. Gibson. 10. „Ilirija probujena", deklamacija. 11. .Domovini", zbor, vglasbil dr. B. Ipavec. 12. Tombola. 13. Ples. Cisti dohodek tombole je namenjen za nepravo čitalniško zastave. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K tej veselici prav ul.udno vabi odbor. — (Bralno društvo „Sloga" v Kropi) napravi, ker jo .Vodnikovo besedo44 katera bi se bila imela vršiti 2. febr. okrujuo glavarstvo v Radovljici svoje prepovedi vredno Upoinalo, dne 9. febr. veliko predpustno veselico s sledečim programom: 1. „V spanji", vedela igra v enem dejanji. 2. Deklamacija nPevčeva kletev". 3. .Brati ne zna", burka v 1. dejanji. 4. Petje: a) Ilirija oživljeua in Banovci, čveterospeva, poje moški zbor. b) Ljubezen do domovinu in Zvonikarjeva, pojeti se trigiasuo z mešanim zborom, c) Sarafan (dvo-epev). d) Iludnica „Hej Slavjani", čveterospov, poje mesu u i zbor. 5. Tombolu, s prav primernimi dobitki. 6. Ples. — Vesela igra .Strup," katera se bode baje ravno ta večer tudi na nekem drUgfttD ililetantiShem odru igrula, upustila m bo iz piijaznosti. Godbo preskrbi nekdaj zelo sloveča ravno sedaj zopet opomogla ei domaČa godbena družba pol vod etvoin g. Fr. Kralja. Začetek ob G. uri zvečer. Vstopnina udom prosta, neudom 10 kr. K ©bilnej udeležbi vabi najvljudneje odbor. — (Slovensko literarno društvo na Dunaj i,) o katerem je govoril naš včerajšnji dopis iz Dunaja, ima v soboto 8. febr. svoj prvi rtdni zbor. Dnevni red je: 1. „Naj-manjša bitja", bere Jos. Ilubad, prof. naravoslovja, — ali pa: „L it era t ur a v Do n ni'', kulturno zgodovinska črtica, bere Ant. Terstenjak. 2. „Pesni", zložil K. Štrekelj. — (Knjiga „Svečanost ob priliki sedemdesetletnice dr. J. lilei-vveisa") dobiva se tudi pri vseh 1;ubijan skih kujižarih po 70 novo. — (Me d ve d j i lov.) Iz Ribnice se nam piše: V tukajšnjih graščinskih gozdih, tako imenovanem »Smrekovem žlebu" je gozdni iuvnj Avstelj 3. t. m. ustrelil medvedko ki tehta 2 centa in zraven tudi dva mlada me dveda — ujel. Dne 1. t. m. je pa neki gozdni čuvaj ravno na tem kraji vstrelil enega medveda. — (Tat v pasti ujet.) V Zagrebu dal se je tat zapreti v klet nove hiše ker je vedel, da je tam shranjena svinina ali slanina, po katcrej bo se mu posebuo sline cedile. Z drugimi tatovi je bil dogovorjen, in tem je skozi okno posamne kose suhega mesa izdajal. Koncem se je pa zdelo tatu v kleti primerno, da odnese svojo kožo po istem potu na prosto, po katerem je romala ravno kar svinina. Ali morda nij šlo — ali radi tega, ker je bilo njegovo truplo pretoluto, ali pa ker so se ho teli njegovi tovariši žnjim šaliti, — s kratka, prepustili so ga njegovej osodi tolažeči ga, da se bode zjutraj uže kako ven zmuznil. Tatu postalo je dolgčas in tužno pri srcu, in skle nil je tužnost si z zlatim vincem odpoditi, kojega je bilo tudi dosti v kleti. Bog Bubus hotel je imeti tudi svoje pustno veselje, za to je nesrečnega tatu opijanil. Ko mu je vino nže glavo segrelo, pozabil je, kje da je, in ne ozirajoč se na to, da je zdaj užo pozna noč, začel je po vratih razbijati, zahtevajoč da naj ga iz kleti izpustijo. Ljudi je prebudilo to močno ropotanje, dekle so belile kakor bla/ue okolo meneč, da Btraši t koncem so pa veruler poslali po dva policaja, in odprli vrata. — Pol ure pozneje odprla bo se dobremu možu vrata v ječo, kjer bode premišljal o treznem kradenji. — (Asekurančoo.) ,,Pester-L!oyd" od 30. januarja 1870 poroča v gospodarskem pregledu Ogerske z*t leto 1878 o zavarovalni cah, da „iV.tansko zavarovalno društvo" katero je tudi pri nas razširjeno, in kutero zastopi za Kranjsko in slovensko Stajer.-ko g. Fr. Dremk v Ljubljani kot drugo večje domače asekurančoo društvo, opravičuje zaupanje, katero uživa. To društvo posebno gl da na povišanje poroštvenega zaklada, in je pretečeno leto zopet napredovalo, ter bo za leto 1878 delilo višje dividende od lani ; vendar je pa tudi reservne zaklade zvijala na 180,000 gld. — Pretočenega leta je zavarovalščine sprejelo društvo gld. 2,750.000 Od postanka do I. 1878 je „leštansko" gld. 19.404.417 odškodnine plačalo. Premoženje „Peštanskega društva" se je dobro narastlo. Delnice so se podražile ter dosegle polno veljavo, kar je prav redko znamenje. B»tr* «iio. Vsem čestitim obiskovalcem tombole pri sv. Jurji pod Taborom dne 2. februarja 1870, kakor tudi vsem blagim dobrotnikom, ki so darovali dobitke ali pa gotovi denar, izreka se v imenu ubogu tolike mladine, katerej na korist se je nabrala znamenita svota 00 gld., najtoplejša zahvala. Posebno hvalo pa smo še dolžni onim gospodom Vranšeanom, ki bo nas pri vršitvi tom bole tako pridno podpirali, ter k sijajnemu vspebu ne malo pripomogli. Bog plati 1 Krajni šolski sv61 pri sv. Jurji pod Taborom dno 4. februarja 1879. Franc Šorn, Franc Natek, učitelj. načelnik. Uaaarll v JLJutolJkanl. 3. februarja : Janez Klovnr, doto železniškega dola*, ca, l*L L na av. Petni cesti it. (5, vsled vodenice v možjundi. — Franc Cermvec, deta mlinarskoga delavca, 10 iu., na poljanskoj cea t i Bt. 53, vsled božjasti. V c. kr. vojalkej bolnici: 15. januarja: Jakob (Jriguljak, nadkanonir 12. art. polka, vsled vroćnico. 22. januarja: Franc Rolok, žandanu, vsled pljučnice. 1860 dr*, posojilo......113 , 35 m Akcije narodne banke .... 778 „ — a ■xr >.! Hi. Akciji-.......213 „ - ^ r.ondon..........11H „65 . trabfo..........loo , — . ».»pol........... „ .T-' B 11 kr o«kin"-........6 „ B*i „ i )rf,:ivn#. mark* f\l 6» T Vlcil. S eliir. dr. Franc Illner, bivši zdravnik v Pragi, emerirani asistent piirodniš-nično klinike v Celovci, stanuj*) na mestnem trgu štev. 10, II nadstropje, ter ordinira vsak dati od S>. do 10. um dopolnilno, in od 2. do 3. ure pnpoludue. Uboire hfi*Bpla#BO (31 —8) Hiša blizu Ljubljane, po zahtevi z zemljiščem ali brafc tega, se 0(1 sv. Jurija na 3 ali .r> let da -v ra-stj ena-To posestvo bi se porabilo tudi lehku kot gostilna. Ponudbo sprejema F. Miillerjov „Annoncen-Bttreab" v Ljubljani. (35—2) AAiWl4 ' iyH¥*JIMU 1114 jVlOUUjj katera je vrtnina okolo 10 0(H) gold., pa nese ti do 7 procentov na leto čistega dohodka Tistim, ki so resni kup i, pove. iz prijaznosti več uredništvo „Slovonskega Naroda" od li. do 1*2. um dopoludnn, r27—3) Naznanilo. V nekem prav prijetnim kraji želi nekdo celo svojo posestvo, namreč: hiša, mlin, žaga na 2 rezi,. 2 ko/olca, potašonco, blev, njive za 8 mernikov po-setve, travnike, in lep vrt okolo luđe za več let s prav ugodnimi pogoji v najem dati. Kuj več o tem poizve se iz prijaznosti v administraciji „Sioven.sk.-ga Naroda". (34—2) i Puške na prodaj. t F J ubijani 5. februarja t 1. Pienioa hektoliter 6 tdd. d i kr.; — rež 4 gld 55 kr.; >— ječmou 4 gld. 06 kr.; — oves 2 gld 76 kr.; — ajda 4 gld. 55 kr.; — proso 4 gld. 83 kr.j - koruta 4 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 ,.,d 03 kr.; — fižol boktoliter 7 gl. 50 kr.; uiaab cilograin — gl, 90 kr.; — mast — gld. 76 kr.- — fpah triaon— gl. 54 kr.: — špeh povojen — gl. 70 k.; — jajce p t, 8Vi hr.; — mleka Utor 7 kr.; — g vt dume kilogram f»4 kr.; — toeinirie 50 kr ; — svinjsk" rnoao 48 kr.; — sena 100 kilotfrmuov 1 gld. 94 kr. ■- slamo 1 gold. 51 kr. —drva trda 4 U v . meti o v 8 jrold — kr.: — mehka B tfld f)() kr. I X (83-2) puškar i i i i Anton Sodia, i ir v 11 ar ovij ah (Ferlach) X na Koroškem. m H»«aW»«aV»«M»«HaVi Prav lepo in poskiišeno puško so dobijo: IiUnknHlcr dvocovka, gld. 2J, 85, 35. ■iWuk»Mt«r „ za kuge, gld. 35, 4i, 50. ■ ■eluii«li<-iiv dvocevka, gld. 17, BO, 26. U^T~ lz predunk prodoiavajo su ročno tudi '/..idiinke. NMzmdttiik« na l.miliitsler, gld. 15. i.ef aii<-li<-u\, gld 10. »redanke, gld. 10, 14. Tini i so dobijo vsakovrstno reči za ^ puskarjo in lepši puške. 4> Za dobro delo sem porok. »»rltt Wir empfelil« h gnscliut/.t. ■■ ajs Besteii und Prei8wiirtllris1e8 Die Regenmantel VVairenddoken (Plnrhon), Belltinltgtn, J.pIisiuITp >l''t k. k. pr. Pithrik ..... ,-' von M. J. ESsinger & Sbhne in Wicn, Neubau. ZollrrpaaRe 2, š UUi&AJaUMh 06wa 5 februarja, t Ev rio togiu:irT0 i_or«>M<> Knotni . februarja (88—9) • v Ljubljani, na tesarja Jo/.tfa trnu, mi javnej dražbi. m Deset Icoi^ia.ca.o-v Sedmograškili obligacij, *w ki blizu 7 (,/0 ncs.. se prodajo po kurzuej ceni. prijaztinsti v administraciji „Slovonskcga Naroda" Natanemje so izve iz' I8SI-8) Očitna dražba. Cela fe velika ealoga blaga Andrej Se. hrey er-je ve kon-kur/ne mase, obstoječa iz ninnbei'6kega, kratkega, igračnega, J.eJez-nega, medenega, plehatega blaga, ra/nega orodja in posode, se bone od 'il. januarja t. i. naprej dO popolne rasprodaje, vsak dan dopolu-dne iu popoludue v prodajaluici v »pitulHkih ulicah v Ljubljani po ocitnej dražbi na vel ko in na drobno proti gotovej plači razproilajala, iu >ubi k miiogobrojnej udeležbi (24—6> Opnmiištvo And. 8clirc>er-jcvc konkurzne mase. iaoaiejj in ui ..um Joo.p Juiut Lastnina in tiak „Narodne tiskarne' 2573