The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium !^exxiii.-_leto ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 10, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 213 prvi koncert Glasbene NA VIDIKU JE SPREJETJE Matice zborQa!h° ZV>Č6r Se Je Pevski naš; ql ena ^atica predstavil * slovenski javnosti !2,arrtompod s"ojim opernim n m diriSentom. Šiibljem m S- Antonom zdravni n °nCertom Je imel P°" ^ aloveZT^' ^"Zorman, teli v; , Pesmk in skladali DrioD^' 2avedaJ°č se napeto-IranTh l 0Vanja' v iratkih iz- Povedal. Žlasnik besedah Kot mnogo lepega nas najodličnejši nesmrtnega Can- ah našega. ki naP?merjal roži čudotvorni, kar- svoj še 0Do, d0lg0 dehti in širi Slovene; ^ med ameriški" sil lepoto «1 Pesnik J'e nagla- 6e koncerti r°Ve"Sk* pesmi' vrli" Wne sfr ^ocega zbora sti t«. str°kovnjaŠke dirigent eutrudljivo šublja. ** Oj%o!r^ ^ & S°Y°™iku ^8ede 7Qi rasno prednešene ^v2om Valil° 2 živahnim a- m zmožno-marljivost Anne Budan, Amelia Plut, Josephine Milavec-Levstik) je zapel narodno "Najlejša je mladost," arijo iz opere Čajkovske-ga "Evgenij Onjegin" (četvero-spev) in "Jaz pa vrtec bom kopala." Njihovo petje je splošno ugajalo. Zelo je ugajal tudi moški kvartet (Louis Belle, Frank Plut, John Nosan in John Lube), ki je v prelepi harmoniji glasov zapel "Jaz pa eno ljub'co imam," prekmursko narodno "Teče mi vodica" in slovensko narodno "Vinček, oj vinček moj." Ko se je kvartetu pridružil še dirigent Šubelj s svojim zvonkim baritonom in ko je nato vseh petero pevcev zapelo prelepo "V Šmihe-lu jaz hišico imam" in nad vse ljubko koroško narodno "Oj, ti mlinar," je prikipelo navdušenje navzoče publike do vrhunca. TAKOJŠNJE KONSKRIPCIJE Senat je odglasoval proti odložitvi kon-skripcije za 60 dni. - Izolacionisti potisnjeni v ozadje. REGISTRACIJA MOŽ V STAROSTI LETA OD 21. DO 45. Med vso to obilico krasnih pesmi, ki jih je odpela Glasbena Matica na svojem nedeljskem koncertu, sta se nam zdeli najlepši in najveličastnejši Š°slovarie] arJ0Vem govoru je ju- prelepa ruska "Gospodi pomiluj" j . bKl konzul g ^stavild KOnzu^ S- dr. Mally! in divna orkestralna molitev iz ^lika i r ^Bdimira Ribara,1 Mascagnijeve opere "Cavalleria s'aništva ^Soslovanskega po- Rusticana" — "Gospodi pomi-fVettdk je Vv.^7ashingtonu. G. luj" je eden najznačilnejših in Rjavil v u' ZlVa-hno aklamiran, | najbolj svojevrstnih spevov, ker niih86 ki se jim je sestoja celotna kompozicija tega ^ok („ °Z mehak primorski veličastnega umotvora samo iz ^ j® tud' ^ar je Tržačan), teh dveh besed, iz katerih pa sta tak i,1 ^Sam Pevec in je bil ustvarila Glasbena Matica in ^anovni Glasben^06 ™ ^an ti'ubljan- kestralno veličaatje, da je moral e Matice, zato s tem sleherni poslušalec občutiti vso clan tržaške njen dirigent tako mogočno or- %ko radost sestro Jo pozdravlja njiju borno ničevost človeškega črva, -»uen0 >, . clevelandsko prosečega ob zlo obetajočem pi-^jega Co» kateri želi čim šu vetra, naraščajočega v vihro Setici »vf6 vne samo med divjega orkana in vseuničujočih rWci, k ar^eČ tudi med Ame- prirodnih ujm: "Gospodi pomi-^tavi k Grim na^ dostojno luj, Gospodi pomiluj!" In glej: p ras°to slovenske pes-' molitev je uslišana! Besneče vi- ti. ?V| svetnik &aj ostanejo lojalni j hre se izprevržejo v vetrove, ve- ^e," Je Pozival navzoče'trovi v nežne sapice; nalivi ploh se izteko, bobneče reke uneso %ti a - ---".neju lojaim in ------ jig K erikanci, toda hkratu ter izžubore v tiho šumljajočih esede SvinPe°Zabij0 tudi svoje lepe potočkih preko zelenih livad, ki l1e bes' ° Pesnika Zormana: krasoti v zlatih pramenih pomladanskega sonca . . . Vsa narava se oddahne; — kadeča se prst hlapi pod nebosvod svoj o-pojni vonj božjega srda sproščene grude, v čije blagoslovljenih nedrih kali poginu oteto življenje nove posetve. Besedi čudo-tvorni: Gospodi pomiluj! . . . v ^acert —" »yiavz. Vredna vrstnica te prošnje bl°tvori ^last)ene Matice je preprostega ruskega človeka je pilijo »p z 2anosno ameriško bila tudi veličastna molitev iz ,°d bless America," j opere "Cavalleria Rusticana," v •eK sve<°Za' m^ada domovina, } tijen tet ^ Publiko - ki r Je zadivil k> dj Pel arijo iz opere 1? ^an marmoor" (Caro- v ^ik Josephine Milavec- L°uis Belle, Frank Plut C^tet rh in John L^be). 0 h- ^ zapel nato še ko- Qa Orodno "7, k JoSen, Gor čez jezero. Nhje ^pine Milavec-Lev-c0>, % au a s svojim krasnim, rk in °m Pavčičevo "ženji-*iv°i 'Z °Pere "Pikova C* Občinstvo ji je v>Vi. hiralo, kakor tudi 5 'k]j ,n Kmetovi v vodilnih (b^ki 5uSih spevov. ^tver° in peterospev udan, Vida Kmet, V bolnišnici Včeraj je bil odpeljan v Glen-ville bolnišnico Mr. John Rantt, 15707 Arcade Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje okrevanje. Poroča Stanley Pechaver WAUKEGAN, BI. — Topel sprejem, ki ga je bilo deležnih nad 500 delegatov in posetnikov 16. redne konvencije Jugoslovanske katoliške jednote, ki je pričela zborovati v Slovenskem narodnem domu, je še vedno v prijetnem spominu glavnih odbornikov in delegatov, ki so pričeli zdaj s svojim delom. Takoj po odobritvi poverilnic delegatov in konvenčnih uradnikov. je bil Frank E. Vranichar iz Jolieta, 111., izvoljen za kon-venčnega predsednika. Michael Rovanšek, Conemaugh, Pa., je bil izvoljen za prvega podpredsednika ; Anton Klemenčič, Cheswick, Pa., za drugega podpredsednika ; Frank Tomsich, jr., Ely, Minn., za tajnika; Anton Terbovec, Cleveland, O., in Anton Krapenc, Chicago, sta bila izvoljena za zapisnikarja. Konvencija je določila, da se bo vršilo zborovanje vsak dan od 9. do 12 dopoldne, in od 1:30 do 5:30 popoldne. Frank Previc iz Girarda, Ohio, je bil edini, ki je priporočal osem-umo zborovanje. V konvenčni odbor so bili imenovani: pravila — Joseph Ko-vach, Ely, Minn.; Frank Deže-lan, Indianapolis, Ind.; John Jurgel, Pittsburgh; John Ada-mich, Joliet, 111.; Louis Ambro-zich, Chisholm, Minn.; Frank Previc, Girard, O.; John Lipac, Bon Cargo, Colo.; John Jako-pich, Helper, Utah; Joseph O-blak, Chicago; Frank Kramar, Farrell, Pa.; Mary Gorjup, Ros-lyn, Wash., in Anna Walter, Cleveland, O. V odbor z3 pritožbe in prizive John Zivetz, Joliet; Frank Ma-sle, Little Falls, New York; Tony Orel, Imperial, Pa.; John Tanko, Cleveland, Ohio; Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis.; Joseph Mertel, Ely, Minn.; Jacob Prunk, Starkville, Col.; Louis Perushek, Ely, Minn.; Joseph Rudolph, Cleveland, Ohio; Anton Zgajnar, Gilbert, Minn.; Anton Stanovnik, Waukegan in M. Vogrich, LaSalle, 111. Resolucije: — Joseph Milko-vich, Ely, Min.; Anton Kosoglav Claridge, Pa.; dr. Louis Kompa-re, Waukegan; Frank Egress, Pittsburgh, Pa Cleveland, O.; Steve Mauser, Denver, Col.; Jennie Smith, Butte, Montana; Jurij Previc, Ex-, port, Pa.; Anton Tauzelly, Wind-ber, Pa.; Anton (Zaverl, Ely, Min.; Matt Strauss, Calumet^ Mich.; in Frank Krusich, Kem-merer, Wy. Plače in dnevnice: Filip Fister Eveleth, Minn.; John Zvezich, Chicago; Stanley Jakovich, Mor-ley, Col.; Louis Polaski, Can-nonsburg, Pa.; Ignac Zaje, Brooklyn, New York; Joseph Fayfar, Aurora, 111.; Mike Po-klar, Cleveland, O.; Anton Kova-čič, Export, Pa.; Joseph (Patsy) Krall, Cleveland, O.; Valentin Marcina, Rock Springs, Wy.; Louis Zgonc, Ely, Minn, in Kaje-ton Erznoznik, Red Lodge, Mo. Anton Trpin, pionir iz Wauke-gana, je bil imenovan za vratarja. Za nocoj je določena v zabavo delegatov oderska vprizori-tev "Noč v Sloveniji," ki se bo vršila v Slovenskem narodnem domu; na programu je tudi Prešernov kvartet, ki bo zapel v du-etu "Vandrovca", Joseph Fajfar in Anton Krapenc, ki ju bo spremljal s harmoniko Anton Gomi-lar. Dalje bo pel pevski zbor Slovenskega narodnega doma pod dirigentom P. J. Siflerja arije iz Foersterjeve opere "Gorenjski slavček." Po izčrpanem programu se bo vršil ples, za katerega bo sviral Gregorinov orkester. Naš slavni rojak, ameriški pisatelj Mr. Louis Adamič je poslal dr. Andrew Furlanu pozdravno pismo, v katerem pozdravlja konvencijo ter izraža svoje obžalovanje, da ne more o-sebno pozdraviti konvencije, ker ga njegove dolžnosti v službi Narodnega obrambnega programa zadržujejo v Washingtonu. Kultura Seja Člane dram. društva "Naša zvezda" se prosi, da se gotovo u-deležijo seje, ki se vrši v sredo 11 septembra ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Za rešiti je več zelo važnih stvari radi prihod nje igre, obenem se bo razdeli-Anton Baraga, lo vloge. — Predsednik. I ve I# • vel Iz življenja na sin ljudi po Ameriki Dne 17. avg. je v Joliet, 111. po daljši bolezni umrla rojakinja Katarina Judnich. Pokojna je bila stara 60 let, rojena v Petrovi vasi, fara Črnomelj. Njeno dekliško imen je bilo štu-kel. V Ameriko je prišla pred 33 leti in bivala ves čas v Joliet, 111. Poleg težko prizadetega soproga Matha, zapušča sina Edwarda, hčer Marijo, poročeno Kren, brata Jakoba in štiri sestre ter mnogo drugih sorodnikov. V Cliff Mine, Pa., je te dni umrla Ivana Debeljak, stara 58 let in rojena v Stari Ose-lici na Gorenjskem. Zapušča sina, dve hčeri in sestro. V Davis, W. Va., je zadnje dni preminil Andrej Arhar, doma iz Cerknice pri Rakeku. Dve leti ga je mučila rudarska naduha. Zapušča štiri sinove. V Indianapolis, Ind., je 24. avgusta umrl dobro znani rojak Anton Krapeš, star 72 let in rojen v Dolnji Otlici na Kovku nad Ajdovščino. Predno je prišel v Ameriko, v kateri je živel čez 35 let, je vodil gostilno na Ravbar-komandi nad Postojno. AMERIKA NE BO IZROČI-LA MINISTROV WASHINGTON, 7. septembra. — Pierre Cot in Guy La Chambre, bivša francoska ministra letalske sile, ki sta zdaj v Zedinjenih državah, ne bosta izročena francoski vladi v Vichy-ju v slučaju, če bi slednja zahtevala njuno izročitev. Oba bivša ministra sta marveč med onimi, ki jih je sedanja francoska vlada obtožila kot krivce francoske udeležbe v vojni. SREBRNINA Na izrecno željo nekaterih naših naročnikov smo naročili- še nekaj srebrnega pribora, katerega sedaj še lahko dobite do sobote 28. septembra, ko se ta oddaja nepreklicno zaključi. Poslu-žite se toraj te prilike! Nesreča LONDON JE ŠE VEDNO TARČA NEMŠKIH ZRAČNIH NAPADOV Na mesto treskajo že tri zaporedne noči težke bombe nemških letalcev. - Napadi se bodo podesetorili, pravijo Nemci. ANGLEŠKI LETALCI TRI URE NAD HAMBURGOM je avto Lušina, V nedeljo popoldne zadel rojaka Josepha starega 61 let in stanujočega na 1052 East 60th St. Nesreča se je pripetila, ko je šel na 62. cesti preko St. Clair Ave. Rojak je dobil težke poškodbe na glavi in zlomilo mu je tudi roko. Odpeljan je bil v Glenville bolnišnico. Zdravniki izjavljajo, da so njegove poškodbe težke in njegovo stanje nevarno. LONDON, 10. septembra. — Neka nemška bomba je zadela danes zaklon proti napadom iz zraka ter pokopala pod razvalinami veliko število oseb. Reševalci so se nemudoma lotili od-kopavanja, da spravijo na dan čim večje število oseb, ki so naj-brže žive pokopane. Nemški letalci so devet ur z vso silo bombardirali London, kjer so povzročili s svojimi bombami mnogo razdejanja. Škoda iti .izgube na življenjih gotovo niso nič manjše od onih v nedeljo, ko je bilo 600 oseb ubitih, okoli 2,000 pa ranjenih. Neka nemška bomba je prevrnila voz poulične železnice, toda pri nezgodi ni bil k sreši nihče poškodovan. Nemško poročilo o bojih BERLIN, 10. septembra. — Nemške oblasti naznanjajo, da so snočnjo noč odletele eskadre nemških letal vsakih 20 ali 30 minut nad London, ki bo zdaj deležen "desetkrat hujšega bombardiranja" kot dosedaj. V ponedeljek popoldne se je u-deležilo napada na London nad 300 nemških letal, ki so pripravljala položaj za nočni napad. Nemški viri pravijo, da se je zdaj komaj pričela "bitka za London." Angleži nad Hamburgom Nemci poročajo, da so angleški bombniki metali tri ure bombe na Hamburg, to pa samo zato, ker niso mogli prodreti do Berlina, kamor so bili namenjeni. Berlinčani so doživeli drugo zaporedno mirno noč, ko ni bilo napadov in jim ni bilo treba iskati pribežališča v zaklonih. Opisujoč napad na Hamburg, pravi nemško časopisje: "Ta napad dokazuje, da angleški nočni piratje še nimajo dovolj, kar jim dajemo mi v Londonu." Poroke V soboto 14. septembra se poročita Miss Mildred Kužnik, hčerka Mr. in Mrs Joseph Kužnik, 1214 East 168th St. in Mr. Anton Oblak, sin Mr. in Mrs. Frank Oblak, 1237 E. 167th St. Poroka se vrši v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. ob 8. uri zjutraj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. Mlademu paru želimo obilo sreče. V soboto v cerkvi Kraljice miru na E. 126th in Lake Shore Blvd. se poročita ob lfF. uri zjutraj Mr. Anton Zavrl sin Mrs. Angele Zavrl, 1282 East 167th St. in Miss Margaret Trubica, hčerka Mrs. Stephan Trubica, 2821 E. 168th St. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeležijo. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanju. V cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj se poročita 14. septembra Miss Vera Turk, hčerka Mr. in Mrs. Turk, 1046 E. 69th St. in Mr. Emil Kobal, 13501 Vash-ti, sin Mrs. Kobal. K poroki so vabljeni sorodniki in prijatelji. Naše iskrene čestitke! Smrtna kosa Kakor smo že poročali včeraj, je preminil v Lakeside bolnišnici Mr. Louis Krall, v starosti 45 let, stanujoč na 1177 Norwood Rd. Rojen je bil v vasi Šent Vid pri Zatični, odkoder je prišel v Ameriko pred 26 leti. Zadnjih 18 let je delal pri White Motor Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose in sina Rudolfa, v stari domovini pa sestro Mrs. Frances Krall. Bil je član društva Napredni Slovenci, št. 5 SDZ. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče iz A. Gr-dina in sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Rdeči Križ Vse ženske, ki so se registrirale pri Slov. društ. domu, da bodo šivale za Rdeči križ, so prošene, da naj pridejo gotovo v sredo ob 1. uri popoldne v S. D. Dom na Recher Ave. Iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila iz Glenville bolnišnice pripeljana Mrs. Mary Godec na svoj dom na 20755 North Vine St. Prijatelji jo lahko obiščejo. Vlada je naročila ogromno število bojnih ladij Med novimi ladjami bo sedem ogromnih oklopnic, ki bodo imele po 45,000 ton prostornine. WASHINGTON, 9. septembra. — Newyorski župan La Guardia, član skupnega ameriško - kanadskega obrambnega odbora, je dal razumeti, da bodo dobile Zedinjene države tudi v Kanadi na razpolago obrambne baze. "Diktatorji se bodo morali prej dvakrat ali morda celo desetkrat premisliti, preden napadejo zapadno hemisfero," je dejal La Guardia. WASHINGTON, 9. septembra. — Mornariški department je naročil v ameriških ladjedelnicah sedem ogromnih bojnih ladij, katerih vsaka bo imela 45,000 ton prostornine, poleg teh orjakov pa je bilo naročenih še 194 drugih ladij, v skupni nakupni vsoti $3,861,053,312. Zedinjene države hočejo imeti močno brodovje, ki bo moglo u-činkovito zaščititi oba oceana. Nov grob Včeraj zjutraj je preminil na svojem domu rojak Vincent Ko-vach, rodom Madžar, stanujoč na 14505 Thames Ave. v starosti 60 let. Bil je poznan tudi med Slovenci. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, sinova Jamesa in Eugena in hčer Helen, po-roč. Balogh. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. in potem na Euclid pokopališče. Naše sožalje. Seja balincarjev SDD Danes zvečer ob 8. uri se vrši seja vseh prijavljenih balincarjev za tekmo Slov. del. doma. Seje naj se udeležijo tudi ženski odsek SDD. Seja se vrši v novem bar roomu. — Odbor za tekmo. Seja Danes, v torek, se vrši seja gospodinjskega odseka Slov. društ. doma na Recher Ave. Seja se prične ob 7:30 Uri zvečer. ENAKOPRAVNOST 10. septembra, W UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..........................................-........................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$1.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: ga celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 v Evropi Ne verjemite dobro plačanim oglasom, ki se bodo Pryjj oblctllicžl VOjllC kmalu pojavili v časopisju, v katerih se bo udrihalo po Rooseveltu, Willkie-a, politično ničlo, o katerem ni pred tremi in pol meseci sploh še nihče slišal, da je na svetu, pa se bo poveličevalo v nebo. Zavedno, socialistično in ostalo progresivno in liberalno usmerjeno delavstvo, mora oddati svoj glas Rooseveltu! Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of Search 3rd, 1879. 1114 TVP j,' plTUMvrT£ Hms@sazKSBS UREDNIKOVA POSTA V nedeljo 1. septembra je minilo leto dni, odkar je druga svetovna vojna uradno izbruhnila, medtem ko se je konflikt | neuradno pričel že mnogo prej. 1 Lahko bi se reklo, da datira ta vojna izza japonske invazije v Mandžurijo, nakar se je kon-' flikt preselil v vzhodno Afriko. St. Clair Rifle in Hunting je prišel in prinesel en ko je Mussolini zavojeval Etio KAKO BODO VOLILI SOCIALISTI? pij o, na kontinentu Evropa pa Zdaj ne bo več dolgo, ko se bo pričela predsedniška volilna kampanja. Kandidat Willkie si prizadeva iz propagandnih motivov ustvariti neke vrste posebno vlado s lem, da pokliče pol ure po vsaki vladni akciji predsednika Roosevelta k sebi časnikarje, katerim naglo razloži, kaj bi on storil, ei bi bil na Rooseveltovem mestu. Njegove izjave pa očitujejo vedno večji politični diletan-tizem, zato bi njegovi svetovalci prav storili, če bi mu svetovali začasno daljši molk. V prihodnji predsedniški kampanji ho tvorilo važno vprašanje, kaj bodo storili in kako bodo volili socialisti. £:ališče Normana Thomasa, socialističnega predsedniškega kandidata z ozirom na današnjo vojno in z ozirom ra pomoč ali nepomoč, ki naj jo dobe od Amerike, je s )lošno znano, in o tisti resoluciji smo po njenem spre-j jtju tudi v našem listu komentirali. Kar se tiče slovenskih socialistov, vemo, da se ogromna večina njih ne strinja 1 tozadevno Thomasovo politiko. Zdaj nastane vprašanje: 1 ako bodo socialisti, zlasti slovenski socialisti volili in komu bodo oddali svoj glas ob volitvah, ko se bo odločevalo o izvolitvi Roosevelta ali Willkieja? Znano je, da prepričani socialisti glasujejo dosledno za svoje kandidate, ne glede na to, ali imajo slednji kaj upanja na zmago ali ne. Toda kakor so pri vseh pravilih izjeme tako so tudi pri tem. * Letošhje volitve se ne bodo vršile v znamenju svetovnega miru, kakor so se vršile prejšnje volitve, pri katerih sta se kandidata meščanskih strank komaj ža spoznanje ločevala drug od drugega; ko so na primer socialisti v takih lazmerah volili za velikega socialističnega kandidata Evgena Debsa, je njihovo glasovanje pomenilo koristno politično demonstracijo. Toda danes je pred nami vse drugačen položaj, in sicer, prvič, nevarnost vojne, in, drugič, zastran notranjepolitičnih problemov, ki jih bodo odločile letošnje volitve. Letos ima delavstvo kakor še nikoli doslej neposreden interes na izidu volitev; delavstvu ne more biti vseeno, da-li bo izvoljen Roosevelt ali Willkie. Zato je danes tudi vse drugega pomena demonstracijski glas, ki bi pomenil izgubljeni glas za Roosevelta in pridobitveni glas za Willkie-a. Glas, ki bo oddan za katerega koli drugega kandidata kot Roosevelta, bo pomenil izgubljeni glas za sedanjega pred sednika, glas proti W>gnerjevemu delavskemu zakonu in glas za velekapitalizem, udružen v National Manufacturers asociaciji. Zato je želeti, da bi socialisti, zlasti slovenski in jugoslovanski socialisti, ki jih doseže naš list, oddali svoje glasove predsedniku Rooseveltu, ki je pobornik tudi socialističnih idealov, dočim vodi Thomasova pot letos vse drugam kot k cilju, ki ga imajo vsi resnični socialisti in progresivci pred očmi. Po našem iskrenem prepričanju je glas za Thomasa letos za Thomasa in Roosevelta izgubljeni glas, s katerim se bo okoristil Willkie, kandidat one skupine, ki ni bila še nikoli naklonjena delavcu in malemu človeku. Kdor želi, da bo dobila Anglija, ta zadnja trdnjava demokracije in svobode v Evropi, še nadalje ameriško pomoč v svoji obupni borbi, ki jo bije z najstrašnejšim zmajem, ki ga pozna zgodovina, naj odda svoj glas za predsednika Roosevelta, kdor pa je brezbrižen za delavske pravice in svoboščine, komer je vseeno, če Hitler jutri zavoju je Ameriko in potepta v nji zadnje sledove politične in socialne demokracije in svobode, naj voli za Willkie-a. čigar stranka že danes pravi, da se bo treba pač sprijazniti s stanjem stvari, namreč z zmagovito Nemčijo, in gledati, da se dobi ž njo čim več "biznesa." Ampak če bo zmagal Hitler, bo prekleto malo "biznesa/' od katerega bi imelo dobiček ameriško delavstvo, kajti z regimentiranim delavstvom, ki je pod soldaško komando in ki mora delati po deset, dvanajst (in zdaj v vojnem času tudi po šestnajst ur na dan), ne bo moglo konkurirati ameriško delavstvo s svojimi produkti. To so zdaj vprašanja, ki so največje važnosti za ameiiško delavstvo in za njegove institucije, ki si jih je pridobilo za časa Rooseveltove administracije. Za-vejmo se nevarnosti, ki nam vsem skupaj preti, in obdržimo v Beli hiši moža, ki je z neštetimi dejanji dokazal, da je res velik delavski prijatelj in da mu ni deveta briga blagor "pozabljenega moža." £juk | cel bušel krompirja in ga tam ■spekel, pa na vse zadnje so mu ..... , , , Vkljub temu, da se je solnce tudi drugi pomagali pojesti ozi- se J.e dy|8nil zastor na to ra- skrivalo za oblake, je bilo še roma gpečti, tako da ni nič o- gedl:!° c °.ves ' precej občinstva navzočega na'stalo drugega kot kože. Dobro Nemčija lnfasisticna a 1- vn I . ,. . .°. v, . . . . ja s pasivnim odobravanjem za- K0, jesti m piti ne škoduje pri stre- , , ar™ nobli Vnčtr-nni nrirnmn M1,- • , 4. - : padmh Velesil dovolili Zavrat- smo pekli Kostruna oziroma ga ljanju kot se vidi iz seznama. Italija, ki je stopila v vojno areno v trenotku, ko je Hitler stri Francijo, ni imela do danes od tega še skoro nobenega dobička, in če bi zmagal Hitler, je jasno, da bo postala navadna vazalka mogočnega nacijskega rajhna. Sovjetska Rusija vse od začetka sovražnosti zasleduje politiko oportunizma, katero ji očividno narekuje strah, da je končni spopad med njo in Hitlerjem neizogiben, razen ako bi nacizem doživel odločilen poraz na zapadni fronti. Zatega-telj je porabila Hitlerjevo zaposlenost na zapadni fronti za dobavo kontrole na Finskem in ŠKRAT Žena (obuja spomine) danes je minila 10 let od ne; ^ ,. . _ .... . ^ , si me na kolenih prosil, na j prodiranje v Baltiku m na Bal- ; rila besed0i ki bi te * kanu. Za pridobitev strategic- je pekel Mr. L. Kushlan, a dru gi smo pa jedli in pili, da nas je bilo veselje gledati. Po južini je j bila zabava in drugo, na primer j streljanje, balinanje in igranje pinokelna. Kar se tiče pinokle igre, jih pa ni takih kot ste Mrs. Peterka in Mrs. Baraga. Te dve pa znate tako igrati, da sta Bucher in Kavčnik, ki sta igrala, nesproti tema dvema gospema, izjavila, da ne igrata več, ker sta bila o- ba suha in ker ni bilo drugih žrtev, ste obe odnehale igrat, nakar ie Bucher začel na meh: J i vlect, da tako pozabi svojo iz- '■ gubo. Kakor po navadi, tako je tu-; di to nedeljo bil Papesh druga-, čen kot smo bili drugi. On je pri- j nesel dve kokoši in jih je kar kosmate jedel in tako nisem i-mel priložnosti dobiti en kos kokoši, pa mislim, da so bile dobre, saj kikal ni nič. John Novak ........ .... 24 Šinkovec .............. ..... 18 Kosec ......... . 20 J. Pintar ............. ..... 14 J. Urankar ......... ..... 21 Sietz............... .... 19 A. Novak ............ ..... 23 Papesh —.......... .... 18 Podpadec ............. .... 19 R. Jelerčič ......... ..... 23 A. Jelerčič ......... .....21 Turšič ............. .... 22 Peterka ............... ..... 17 Baraga ............... ..... 20 Spenko ................ .... 20 Kaučnik .............. ..... 19 Antonin............... ...... 22 Cergol ....... . 16 Pavli .......... . 17 Mrs. Novak ....... ..... 16 Miss Urbančič ... ..... 15 J. Urbančič ........ ..... 17 F. Pintar............ ...... 13 Motte ........ . 14 Dickron .............. ...... 12 STAROSTNA MEJA ZA FRAN COSKE ČASTNIKE Več drugih članov se je zabavalo s tem, da so pekli koruzo in krompir. Koruzo je pekel Sinko-1 Francosko vojno ministrstvo vec, ki jo je menda dobil iz sta-1 je sporočilo, da bo treba starost-rega kraja, ker mi je rekel, da no mejo poklicnih francoskih talce koriize kot jo je on imel, ni; častnikov po vsej priliki znižati, mogoče dobiti tukaj v Ameriki, , To je v zvezi z določbami po-menda jo je prinesel iz starega 1 godbe o premirju, zavoljo kate-kraja. rih bo treba qdsloviti in upoko- Štampfel je pa gotovo bil la- j ji ti mnogo častnikov. i ni atentat na republiko špan jskega ljudstva. Izbruh konflik-i ta v velikem obsegu v septembru prešlega leta je bil prav ta-■ ko neizogibna posledica politike i "tolaženja" totalitanih sil od ' strani Anglije in Francije, ka-; kor je bil padec Avstrije in razkosanje češkoslovaške. 1 Nemški nacizem je v prvem letu vojne izvojeval ogromne uspehe. Zdrobil je Poljsko, pohodil Norveško, Dansko, Ho-landsko in Belgijo ter ponižal nekdaj mogočno Francijo kot ni bila še nikdar prej ponižana. Navzlic temu pa bi bil drzen tisti prerok, ki bi danes upal napovedovati končno zmago Adol-fa Hitlerja. Anglija, kateri prav za prav velja Hitlerjev boj, je še vedno neporažena. Ako se mu v teku nekaj tednov ne posreči zdrobiti odporne sile Velike Britanije, bodo prilike za končno zmago nacizma z vsakim dnem manjše. Za Anglijo namreč stoji—neuradno za enkrat —Amerika, katere materij alni viri bodo z vsakim dnem bolj odločilni v konfliktu. Zedinjene države pod vodstvom predsednika Roosevelta ne bodo dovolile, da bi Hitler slavil zmago nad narodi Evropi, ako se napad na-ci j skega orožja na Anglijo, ki je sedaj v teku, izjalovi. nih baz na Finskem je morala plačati visok krvni davek, medtem ko so Latvija, Litva, Estonija, Besarabija in Bnkovina padle v njeno naročje brez boja. V trenotku, ko mednarodni vojni požar stopa v drugo leto, se nahaja na natezalnici fašističnega osišča Romunija, kateri sta Hitler in Mussolini ukazala, da prepusti Mad j arom polovico Transilvanije. Romunska vlada je na ukaz sicer pristala, ampak romunske mase grozi je z revol-to, kar utegne povzročiti razširjenje vojnega požara na Balkan—nekaj, kar se niti najmanj ne ujema z računi, ki jih imata Hitler in Mussolini. Ako poči na Balkanu, bo v vojni vrtinec brez dvoma potegnjena tudi Jugoslavija, ki je srečno prevedrila prvo leto evropskega konflikta. la za vse življenje." Mož: "No, in ti si rila prav napačno besedo. A "Zakaj ne vzameš ^ ljivega moža v svoje podJe družabnika ?" vzela ^ Iz stare domovine MARSHAL FIELD IN OTROCI-BEGUNCI Marshall Field, predsednik odbora za oskrbo po vojni pregnanih otrok, sredi tnalih beguncev, ki so prispeli v Ameriko. Prostori na pamikih so včasih tako natrpani, da morajo otroci spati tudi v rešilnih čolnih, kakor kaže gornja, slika. MANEVRI AMERIŠKEGA VOJAŠTVA Odkrili so veliko kraljestvo kač Na nekem hribu v Humih pri Mostarju si postavlja hišp Ham- do Omerovič. Njegovi delavci so tam blizu našli na stotine kač različne velikosti. Nekaterp so bile posebno velike in težke preko 7 kg. Delavci so sklenili pobiti nevarne kače in njihova borba s kačjo zalego je trajala več kakor dve uri. Kače so silovito napadale delavce, ki so jih z naglimi in spret nimi udarci pobijali. Nekoliko kač je pobegnilo, pobitih pa je obležalo 180, vse same strupenjače. Borba s cigani V bližini Sremske Mitrovice je prišlo do borbe med občinskim čuvajem Dimitrom Radojčičem in cigansko tolpo, ki je potovala iz Tovarnika proti Rumi. Radoj-čič, ki je skozi turščico zagledal voz in pomislil, da so morda tihotapci, je stopil k ljudem vprašat, kam so namenjeni. V odgovor je cigan na vozu pograbil puško in jo nameril proti Radoj-čiču. Takoj so na čuvaja navalili ostali cigani. Radojčiču se je posrečilo ciganu iztrgati puško, nato pa so že prihiteli ljudje, ki so slišali pok in vpitje in cigani so pobegnili, brez voza in konja, ki so ga bili ukradli v Tovarni-ku. SSTT mm. 4 mm TV? r- -.*'" > ;■■ i£HM|4S ui tztsxsmt x_: waEmk. Na gornji sliki jc Jj.00 ameriških kadetov, ki imajo vojaške vaje v gorovju Orange Countyja v državi New York. PRIBEŽALIŠČE ZA ŠPANSKE LOJAUSTE Vlada predsednika Cardena-sa v Mehiki je po daljših razgovorih prišla do sporazuma s Francijo, da se v Mehiki dovoli naselitev 250,000 španskih lo-jalistov, ki so po zmagi generala Franka pri bežali v Francijo, da uidejo smrti. FAŠIZEM MED AMERIŠKI-Ml ITALIJANI Preiskava urada FLIS v New Yorku je odkrila, da 80 procentov italijanskih časopisov v Zed. državah simpatizira s fašizmom, 10 odstotkov jih je nevtralnih, samo 10 odstotkov pa je anti-fašističnih, OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" B: "Nemogoče. Bil je z mojo ženo preden je v ne, potem pa jo je zapust' ■ vendar ne boš zahteval ^ da vzamem v svoje p°dje *r,ij ža, ki je pametnejši od d® kai ^ špelca: "No, Jerica, rekla vedeževalka?" Jerica: "Rekla mi je> ^ šla na potovanje, da bolB moža in otroka." . Špelca: "Ali ti ni rekla vi' drugega?" Jerica: "Da, še PoS ceb°" me je, naj pazim, da se ^ te reči zvrstile v prave# PETA KOLONA V RIKI NA DELU Na drugem mestu v^, njem listu priobčamo ^ poročilo o delovanju ^ v pete kolone v Ameriki god. Kako točna in Pra analiza, podana v poročilu, je razvidno iz^\ ta, ki ga je uredništvo ka" te dni prejelo od n,jtf objavljena v omenjen^^l skem propagandnem P Sf * "Invazija Amerike J i nemogoča, bodisi z morja. To je predvsem1 ^ ako so njene oborožen®^ -obramba primerne in v j z njeno velikostjo, stvom, viri in industnP^,/, dukcijo, da niti ne ljudskega duh a " strah je absurden, Goering, potem Pa "Celo ako nas nimate Xl\^ nam vsaj nekaj kredita razum in pamet. • .. P nacijski maršal ' P "zdrava rekonstrukcij ^ pe in sveta mogoča le vanjem Zed. držav." To se zelo lepo je, ker ni mogoče P0' je Hitler enake k^'pollJ delal Avstriji, Češki, ^ ^ , Franciji in Angliji- P^1 poglejte, kje se nahaJ narodi. Delo bartend^,, Izurjen in zan esljiv '»"/i der, star nad 35 let, ^ delo. — Naslov se P1'8^^ tega lista ali pa se P° 5311. i lice se pošteno dekle za nis* q dobri družini; samo čil0' mora imeti pripore plača. — Pokliče se 10' septembra, 1940. H N A K O P R A V N O H * STRAN S, EMERSON HOUGH: 44 MOŽJE RDEČE KRVI ROMAN ka ' u da se poti-, či paštete in kruh. In ko sva vi- witft °koli. Pred nekaj! dela tam ob cesti tako ugodno kw!1;iam\ Sem ga videla, ko je! priliko, sva kar ostala. Povem vam, niti mislila nisem, da je na v"*1 nekakšnega črnca. Po-Vam> ^ tega dečka se raz- sem na^lj ^°jevita žival, ki Plan - tistem boju ob reki stega6 T °,V°llla' da si Privošči ti-njeg. n 1Jfnea' Je napravilo iz ka lv j°^° ma novega člove-% potega je oklal koči- ijemu n ^ M P^drzen proti gat.^,rUglČ vzel kamen in LaZ 7^ha% ker je ren- rem u ° Indijanca, o kate- koli ^ j* Pkzil °" mrtve! t -"M Sa je preden „ mu odri skalp, niti, da etn mu utegnila pojas-povsptv, 1,6• Indijanec najbrže sairio n miro^u^en in je prišel ha." Prosjačit za košček kru- je pazgnH?i Tetka Mandy, kje se , 'soailo vse to?" hotei^ kakor v našem dela, d m°^ in jaz sva vi-ta% "*e na tukajšnji strani, Wpraim1^ Se re^a cepi, ob cesti k v noi„a, rav_nica, pa sva odpr- svetu toliko ljudi, kakor je teh izseljencev. Nekega dne je prišel s karavano duhoven — tak, kakršni pač so. Prenočila sva ga zastonj in on naju je drugi dan zastonj poročil. Mislim, da je bila to poštena igra." Toliko da sem poslušal. "Kje je polkovnik Meriwether ?" sem vprašal naposled. "Notri," je pokazala s pipo. "On in dekle takisto. A kdo se pelje tamle po ulici v tistem lepem vozičku?" sem se nadejala, da pridete že danes; a vaša odsotnost je trajala več ko dva tedna del j, nego ste bili rekli." Iz gostilne se je že slišal Ste-vensonov presenečeni glas, Kit-tino žlobodranje in glas polkovnika Meriwetherja. Cul sem tudi še neki drugi glas . . . "Kdo je notri?" me je radovedno vprašala Sheratonova Grace. "Polkovnik Meriwether," sem "Še nikoli se nisem srečala z nikomer izmed Meriwetherjevih. Bodita, gospoda, tako prijazna in predstavita me." Pomagal sem ji z voza; takrat je prišel tudi sluga in prijel konja za uzdo. Stevenson se je o-brnil nazaj k vratom, zakaj moja navzočnost v gostilni še ni bila znana. V tistem trenutku, ko je stopil v hišo, se je pokazala na hodniku ona druga, ki sem že ne- odgovoril. "Nepričakovano je j kaj trenutkov vedel, da je tu in prišel z Zahoda. Mislim, da ga da se moram vsak trenutek sre- spremlja tudi hči. Doslej je še nisem videl." "Ta ženska!" je udarilo iz Sheratonove Grace. Oči so se ji iskrile, ko se je obrnila k meni. "O, zdaj mi je vse jasno! Bili ste z njima — sestali ste se z njo! Moj Bog, ubila bi vaju oba — povem vam, da bi vaju ubila!" "Poslušajte," sem dejal in ji< položil roko na zapestje. "Zblaz- eati z njo: Ellen! "To je gospodična Grace She- da sva si bila že midva obljubila ratonova," sem rekel Ellen —.zakon." nato se mi je utrgal glas. Poteg-1 "To ni resnica!" se je tiho in nil sem ju od vrat in s hodnika (umerjeno oglasila Ellen. Ona se ter ju odpeljal v senco dolge vr- j je vsaj brzdala in ne bi bila do-ste brestov, ki je spremljala uli- pustila nikakega ogabnega pri- Njen pogled je padel name. S šibkim vzkrikom je odskočila, se naslonila na zid in si položila roke na lici, strmo gledaje vame. Ne vem, kdo naju je potlej še o- . pazoval. Mislim, da je Steven- * ™ CO, da bi nas ljudje težje opazovali. Prvikrat v svojem življenju sem ju videl obe skupaj, tako da sem ju mogel primerjati. Ne da bi bil hotel ali želel, je usoda, priroda, ljubezen — kaj vem kaj — na mestu mene odločila izbero. Ellen še vedno ni izpregovori-la. "Gospodična Sheratonova je tista dama, s katero sem zaročen in katero mi je vzeti," sem naposled ponovil. Zlobna natura Sheratonovih son stopil v hišo, da bi govoril s polkovnikom Meriwetherjem, katerega dotlej vobče še nisem videl. Prva je izpregovorila Shera- neli ste. Odpeljite se takoj! No- , ^____v • • • r, J.....J . i tonova Grace. Zdela se mi je vi- ....... . l^e^'2™ed™u,^msem"-|Soka, shujšana in še temnejša Vzdignil sem o«. Bila je moja,del in tudi ne slisal o njem. Po-1 oči so se iskrile, nevesta Grace Sheratonova! |vem vam, da nisem vedel, da & n]kllL gt ila je k de. Zraven nje je sedel moj pr,- prideta!" ..........i ki je še vedno skrušeno ' Čujte, Cowles je zakhcal , , .___ . , J ' . . . .. J , 1 stalo na svojem mestu. Stevenson, ki je tisti mah ves, ^ gospodična jatelj, kapetan Stevenson, in na drugem koncu sedeža sem opa- v Reki kolibi w^i T t * bo val, da bi mi še bolj zavozlalo Hm plavali IzselJencl ^ UoL „,•«--- ali >.kor;r!tVef Pečenega kruha ko- daj Vr 6 °^eh. Morda se še ke- % iai ?m° tia. V nekaj letih /i k TU(j. 0 naPravimo kup denar- tri sto ri "laz *mam v žepu okoli a°larjev." ite tQe razumem vas, kako mi-ža?i. zastran svojega mo- za kos paštete % ta ■r tie ves? Pv moJ zadnjL Ali ca A ®' °a sem vzela tega Aube; ^°d okoli in iztika ^ klati ^oerryja? Mislim, da bi,"Wether 01tl zganja. Polkovnik , :« tem v meni' da utegnejo J)i. )^0v raJu kmalu nekakšni * j'ttia .m°Ž 'n s'n sta dejala, Pi>eve*>0S^a''a na Nahodu že Sbiti c m'rno, in sta sklenila Priliko." !' t>osie"rnisem slišal o tej va-y." Ji možitvi, tetka Man- ■Xvi • ^ ^ah!te' m^va sva se zme-'ili .. Potem, ko ste se vi dekletom. Ne I kako že itak dovolj zamotane niti moje pretekle usode. Videti je bilo, da me je Kitty prva opazila. Navdušeno mi je zamahala v pozdrav z rokavicami, dežnikom, pajčolanom in žepno rutico, kar vse je križem držala v eni roki. "Prrrr," je zacvrčala kakor škrjanček, da bi s tem zbudila mojo pozornost. "Kako se imate, človek ? V tla naj se pogreznem, če tole ni John Cowles. Matt, poglej ga, kako star je videti in kisel in slovesen!" hiše. %il nemirno, živahno postavo, ki j nasmejan in rdeč pritekel iz j ni mogla biti nobena druga kakor Kitty. Po tem sem uganil, da sta bila Stevenson in njegova žena prispela v moji odsotnosti in ostala na farmi Dixiani kot gosta. Nedvomno sta se zdaj peljala po svojo večerno pošto. Ničesar drugega nisem potre- Premislite, moj polkovnik je tu! Namenjen je čez hribe na VT* ^ 1 -j *iu i „ • u i dala roko. svoj dom v Albemarleu. Vsi bomo zbrani v Fort Henryju. Vidva sta se gotovo že srečala —" "Ne, doslej še ne. Tudi jaz sem se pravkar pripeljal," sem rekel. Meriwether jeva? Mislim, da bi vas morala poznati, se je pokazalo na obzorju moje neveste, je bilo več nego porog. "Prav dobro vem, kdo je ta dama," je dejala. Ellen je zardela in bi se bila zmedena vrnila na hodnik, da nisem jaz vzdignil roke. Grace Sheratonova je nadaljevala: — "Zaroka ne pomeni veliko. Rečeno mi je bilo, da sta živela kakor mož in žena, ne meneč se za to, zora. "Nikogar izmed vaju ne morem grajati za to, da to zanika-vata." "Gordon Orme ji je tako povedal," sem rekel Ellen. Ellen je samo zmajala z glavo in sklenila roke, kar je bilo pri njej vselej znak notranje muke. "Gentleman mora lagati kakor gentleman," je neusmiljeno nadaljevala Sheratonova Grace. "Prišla sem, da vama čestitam." Videl sem, kako se je pokazala iz Ellenine razgrizene ustnice kaplja krvi. "Kar govori, je resnica," sem se obrnil k Ellen. "Natanko ta- ko je, kakor je Gordon Orme pripovedoval vašemu očetu in kakor sem vam sam povedal. Bil sem zaročen z gospodično She-ratonovo in sem zaročen še danes ta dan." j Dotlej je imela ročice sklenjene, a vzkriknila ni, niti ni ugovarjala. A jaz sem nadaljeval svojo samoobtožbo. "Z vami o tem nisem govoril. Opravičiti se ne morem z ničemer drugim kakor s tem, da sem vas imel rad. Zdaj sem prišel po svojo kazen. Ved ve morata odločiti, kakšna bodi." Ellen se je naposled obrnila k moji nevesti. "Resnica je," je dejala. "Tudi jaz sem se imela za zaročeno z gospodom Cowle-som. O vas nisem ničesar vedela — niti slutila nisem, da vara tudi mene. A na srečo naju je (Dalje na 4- str.) IMPORTANT! Oba sva se obrnila k dekletu, ki je bledo in prepadeno sedelo v kočiji. Zaradi nje sem bil vesel, da se je mračilo! Natura njene rodbine ni niti zdaj zapustila Sheratonovo Grace. Videl sem, kako je šiloma skrivila svoje ustnice v nasmeh in napravlja veder obraz, ko se je obrnila h kapetanu Ste-vensonu. Naprodaj Proda se 1934 Hudson Coach, tajerji, motor in barva, vse v dobrem stanju; privatni last-Stevenson je skočil z voza in'nik; cena samo $125.00. Vpra-mi z nasmeškom prišel naproti, ša se na 19371 Ormiston Ave. off ko sem krenil s stopnic. Poma- gas^ 200 St., nasproti Roosevelt gal sem njegovi živahni ženici, gole da je stopila doL Vedel sem, da se mora vsa ta zamotana istori-ja v najkrajšem času nekako u-ravnati. Brez vseh obširnih besedi sem jo povabil, naj stopi z možem v IMAMO POLNO ZALOGO Philco radijev, kombinacije, je pričela in ji po- Lahko igrate gramafonske plošče brez šivank. Avtomatična premena plošč. ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. KEnmore 1299 Delo dobi fant, ki je vajen delati v gro-ceriji in mesnici. — Delo dobi takoj. Pokliče naj KEnmore 4325. F & J Market 3718 Fulton Ave. FL. 8922 Najboljše vrste meso po zmerni ceni. Se priporočamo vsem. Joseph Ewalski in Prank Crepinsek, lastnika. PRODA SE dobroidoča grocerija in mesnica. Nahaja se na lepem prometnem prostoru v sredi slovenske naselbine. Izredna prilika za podjetnega rojaka, ki si želi ustanoviti samostojno obrt. Vprašajte pri MATT PETROVICH 253 East 151 Street Tel. KEnmore 2641-J Naročila za premog od Erie Coal & Coke Co. sprejemam in se priporočam vsem Slovencem. Premog je sedaj $9.20 ton za neodločen čas. FRANK FENDE 19307 Muskoka Ave. KEnmore 1669 J medical tests reveal how thousands of WOMEN HAVE BEEN ABLE TO GET NEW ENERGY If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cross woman- All you may Teed is a good reliable tonic. If so, just try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially for women. Let it e stimulate gastric juices to help digest and assimilate more wholesome food which your body uses directly for energy to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout your whole being. Over 1,000,000 women have re-orted marvelous benefits from 'inkham's Compound. Results should deligU you! Telephone your at right now for a Dottle. ported m— ------ Pinkham's Compound. Results should dc~ druggist i .g,— ..— —------- WELL WORTH TRYING. © Išče se Slav, jI« gre mi „ -w E ste mogli miniti h ^od \?°' ko ste se vračali l% SeVže l3te' mal° naveli" »tiiMoža , tlste^a svojega bil4 ^°ma ■' Sem Sa bila pu- dost? ?di Auberryju ni idel v nJegove stare, ako dobro znam pe- Hiša naprodaj Proda se hiša s 14 opremljenimi sobami; garaža; lot 40 x 160; dohodek $130 mesečno; mora se prodati po nizki ceni zaradi bolezni. — Za več pojasnila Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 žensko za čistiti v pekariji; mora imeti izkušnje; plača $14 f""J ""j"*" " na teden. Vpraša se pri Webb's Pastry Shop. 1723 E. 5Sth St. pokličite EN. 3058. to sem se približal Sheratonovi | Grace, ki je še vedno sedela na j vozičku, sicer nekam zmedena, j ker se v prvem trenutku nihče i | ni zmenil zanjo, a vendar zadovoljna, da more na^ samem govoriti z menoj. "Niti besedice mi niste sporočili," mi je rekla očitajoče. "Ni- Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 fcfi* A io' jlš Co 1^e- .so zahtevale in May-' je kJ? izdelala pralni stroj, trpežen in 50% bolj Maytag pralni . Piacno preiskusnjo. P1'1 nas je sedaj samo $99-95 «1 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... WHAT A DIFFERENCE MIRACLE WHIR MAKES IN SALADS! ...its flavor is so So zestful! TRLUumo prefW- čt WOMEN! read how thousands have been able to GET NEW ENERGY IMPORTANT Medical Tests Reveal WHY Famous lydia L Pinkham's Vegetable Com-purniH Has Been Helping Weak, Rundown, Nervous Women For Over Halt A Century. If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cranky woman. All you may need is a good reliable tonic. If so try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate more whole- some food which your body uses directly for energy—to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is r<\ fleeted thruout your whole being. Over 1,000,OtK) women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should deb ah t you! Telephone your druggist right now for a bottle. nnrrnar'H^« Enakopravnosti' j. ža 3? dobite velik popust as stari pralni stroj. SWOOD APPLIANCE & FURNITURE ' CLAIR AVE. 819 EAST 185th ST. NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom---- JOHN RENKO 955 East 76th Street 4 % '"4 v HAIR BREADTH HARRY % io. V. i like tour cut, sir1 come to my office and let's see if i cany repay you somehow! i "Witnessed the RECENT INCIDENT,SIR-CHASED THE THIEF, ANO-WEU- HERE^ MtXJR WATCH1 AH! A MAN OF ACTION1. I'M IN YOUR DEBT, SIR.1 QUESTIONS! QUESTIONS!! AT A TIME vAiAT mm LIKE TMISI AND I WAS GONG TO HIRE ^ WU TČ INSTALL V UKE?y IN MY CAAIN OF (( « \ STORES.. PUALX3M.6IR! " WHICH < m THIEF E3. AyevMj'^tr? JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W 1121 JOHN East 68 Street PETERKA ENdicott 0653 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST JO. ETCu-srr *'• MOŽJE RDEČE KRVI (Dalje z 3. str.) moj oče našel, preden je bilo prepozno." "Prihranimo druga drugi te podrobnosti," je odvrnila She-ratonova Grace. "Krivico nama je storil obema." "Da, zlo je ravnal," sem začul Ellenin glas. "Nemara da delajo j tako vsi možje — mene to ne zanima. Morda jim niti ni moči o-čitati — kaj je to meni mar." "Ali bi si želeli takega moža?" je trpko vprašala Grace. Videl sem, kako je Ellen počasi zmajala z glavo. Slišal sem, kako so njene ustnice skoro neslišno odgovorile : "Ne, ali bi ga vi hoteli?" Ozrl sem se na Sheratonovo Grace, čaka je, kaj bo odgovorila, a ko sem jo pogledal, sem videl, da se je njen obraz kar pošastno izpremenil. "Moj Bog!" je vzkliknila in iztegnila roko proti bližnjemu deblu, da bi se ujela zanj. "Vaše odpadke? Ne. Ali — kaj bo z menoj!" "Tedaj si ga želite?" je vprašala Ellen. "Pot vam je popolnoma prosta. A zdaj ne vidim razloga, čemu naj bi vas še motila. Dovolite mi, da odidem." Ko se je obrnila, da bi odšla, je Grace Sheratonova nenadoma skočila ob njeno stran. Njen o-braz me je kar osupnil. Izražal je prošnjo, ne togoto. S spače-nim obličjem je pomolila Elleni obe roki. In videl sem, kako se je tudi Ellenin obraz izpremenil. Položila je svoje roke v njene. "Nu, čas zaceli marsikaj," je dejala, "Upajva — " Videl sem, kako jo je v tem trenutku stisnilo za grlo. _ Obe sta se umaknili nekaj korakov v stran; nato je Grace Sheratonova obstala in šepnila spremljevalki nekaj na uho. To je bilo njeno poslednje o-bupno sredstvo, a dosegla je u-speh, kakor ga drznost M vselej doseže, še bolj pa laž; zakaj beseda, ki jo je Grace zašepetala, je bila ogabna, premišljena, o-bupna in sramotna laž. Ko se je Ellenin obraz spet o-brnil k meni, sem videl, kako ga po malem prevzema globok srd. "Če bi bila prosta," mi je rekla, "in če bi bili vi poslednji mož na zemlji, vas ne bi nikoli več pogledala. Prevarili ste me — as tem ste samo uničili dano besedo, ne pa mojega življenja! Toda ona — ona se res lahko vprašuje, kaj bo z njo!" "Naveličan sem že teh u-gank!" sem izbruhnil, zakaj tudi mene je že obhajal gnev in nič več nisem hotel biti ženskam za norca. "Vaša dolžnost je jasna," je nadaljevala moja nova obtoži-teljica. "Če vam je ostala le še trohica moške časti, tedaj napravite svatbo takoj — še jutri. Kako se upate tako dolgo odlašati?" Dušila se je od gneva, ponižanja, besnosti, kaj vem od česa, in vsa žarela od sramu. Orme je imel prav. Zmerom sem bil bedak. Dokaj dolgo je trajalo, preden sem doumel resnico in uganil, s kakšno potezo je bila Grace Sheratonova dobila svojo igro. Ta poteza jo je veliko stala. Videl sem jo, kako se je vsa tresla in solzila od notranje muke. Obrnila se je k meni, čaka je, da jo obsodim in zapustim ali oprostim in rešim. Večina ljudi bi mi rekla, da bi bilo najbolj prav, če bi se bil obrnil in pustil obe. A jaz, ki sem bil vedno prostodušen in počasen v dojemanju, v tem trenutku pa morda niti ne pri zdravi pameti, sem samo čutil, kako mi ledeni kri po žilah, ko je prišel trenutek, da se odločim. Z grozo sem videl, kakšna krivica se godi z menoj. Nehote sem udaril v glasen grohot, ki dolgo ni hotel ponehati. Prej sem bil rekel, da sem prišel po svojo kazen; zdaj je bila tu, treba je bilo samo še, da jo sprejmem! Ormeu sem bil rekel, da mu kdaj plačam svoj dolg. Zdaj je bil čas, da se mu oddolžim za rešitev svojega življenja. Če to dekle ni bilo grešilo z menoj, je bilo grešilo zaradi mene. Kriv sem bil jaz; — gentleman mora plačati vsak svoj pogrešek, tako ali tako. Povem vam, zdelo se mi je, da je način, kako naj ga plačam, samo eden. Jaz, John Cowles, sem moral postati ščit dekleta, ki je trepetalo pred menoj, dekleta, ki je bilo priznalo sopernici svoj težki greh in se obenem zlagalo, ki je imenovalo sokrivca tega greha. "Res je," sem dejal in se o-brnil k Ellen. "Kriv sem. Rekel sem vam, da ne zaslužim milosti in je tudi ne zahtevam. Niti z besedico nisem prosil gospodične Sheratonove, da bi me odpustila iz moje obveze. Počaščenega bi se čutil, če bi zdaj sprejela mojo roko. Srečen bom, ako določi dan najine svatbe." Elle se je okrenila, da bi se vrnila k vratom. "Oprostite!" sem kliknil Grace in skočil za j Ellen. S "Z Bogom," sem rekel, moleč | ji roko. "Pustimo vse te težke ' stvari in držimo se dobro! Kje J je vaš soprog ? Rad bi mu častita!." "Moj soprog?" se je začudila. "Kaj mislite s tem?" Noč se je naglo spuščala, kakor da bi mogočna roka razgrinjala nad zemljo gost pajčo-lan. "Belknap —" sem pričel. "Oh, nizko me cenite," je rekla s trpkim glasom. "Tako nizko, kakor cenim jaz vas!" "Ali — vaš oče mi je sam rekel, da se bosta poročila," sem ji segel v besedo in v sleherni žilici mojega telesa in moje duše je vztrepetalo presenečenje, o-suplost, strah in nemir. "Oče me zelo ljubi," je počasi odgovorila. "Omožiti me pa ne more, dokler si tega ne bom sama želela. Ne. nisem poročena in tudi nikoli ne bom. Z Bogom!" Spet sem začul svoj strašni smeh. Z gora se je spustila gosta in težka noč kakor temna, črna o-deja. XLII. POGLAVJE Iz oči v oči S polkovnikom Meriwether-jem se nisva srečala. Odjahal sem po dolinici na svoj dom v Albemarleu in ostal tam samo tisto noč. Del drugega popoldneva sem porabil v to, da sem napisal pismo svojim agentom v Huntingtonu, proseč jih, naj takoj obvestijo polkovnika Meri-wetherja o našem poslovnem položaju. Bilo mu je na izbiro, ali da prevzame od upnikov obveznosti mojega očeta in jih napravi za solastnike, ali pa jim ustre-že s tem, do česar so imeli pravico; mogel je tudi storiti tisto, kar bi mu bil oče predlagal, to je urediti naš skupni račun in določiti vsakemu družabniku jasen delež pri dividend!. Vse to sem materi podrobno razložil. Povedal sem ji tudi vso resnico o tem, kar se je bilo sno-či zgodilo v mestecu med Meri-wetherjevo Ellen in mojo nevesto. Molče me je poslušala. "Vsekakor bi mi bilo najljubše," sem končal, "če bi mogel s teboj zapustiti ta kraj in pričeti kje drugje novo življenje." Pogledala je skozi okence po naši prelepi dolini vsa tja do konca, kjer je stala cerkvica Družbe prijateljev. Nato se je z nasmehom na obrazu obrnila k meni in odgovorila: "Reci kar hočeš, tega ne bom zahtevala od tebe, da bi poizkušal, česar ni moči napraviti. Tak si, kakor tvoj oče. Ne bom si prizadevala, da bi te izpremeni-la. Pojdi sam svojo pot. Samo to ti rečem: s slabim zakonom ne boš popravil tega, česar ni moči popraviti." To je bilo listopada meseca, v. petek zjutraj, tisti dan po narodnih volitvah 1. 1860. Novice so se širile takrat bolj počasi nego dandanes, a vendar smo v svoji dolini pričakovali poročila iz Washingtona že tisto popoldne. Če je Lincoln zmagal, so govorili ljudje, tedaj se bo Jug odtrgal. Nastala bosta neizogibno dva naroda, in če bo treba bo prišlo med njima do takojšnje odločitve, kakor hitro bodo voditelji določili svoje vojne načrte. To so vsi priznavali; prav tako je bilo obče prepričanje, da poj-de Jug1 v vojno, če bo nastala, z dobro opremljeno armado pod vodstvom najbolj sposobnih mož, ki so kdaj služili pod starim praporom — takih mož, kakršni so bili Lee, Jackson, Early, Smith in Stuart, s sto in sto ljudmi, ki so jih bili v West Pointu ali v Virginski vojni šoli v Lexingtonu izvežbali v orožju — z možmi, ki se bodo do zadnjega zvesto borili za svoje države in za Jug. Naša država je bila razdvojena, zlasti pa naša dolina, zakaj čut miroljubnosti ni bil v njej posebno razvit. Vsak kraj je bil kakor skladišče streljiva: samo iskrice je bilo treba, pa bi zletelo v zrak. Dogovorjeno je bilo, da opoldne zvemo, ali pride do te eksplozije, ali ne pride. Le malokateri izmed nas, uni-onistov in neunionistov, so imeli za Lincolna, tega nenavadnega moža z Zahodu, najveličastnejšo postavo naše zgodovine, ki jo je pozneje Jug enako ljubil kakor Sever, kaj več nego preziranje. V naši dolinici ga nismo poznali. Vsi, naj smo bili unionist! ali secesionisti, pristaši miru ali vojne, smo se bali poročila njegovi izvolitvi. kratka, zavaljena postava in si-1 "Ne, gospod. To ne spada v va, sršeča griva našega pri jate- moje področje," je suho odvrnil lja doktorja Samuela Bonda, doktor Bond, vzel ščepec toba-zdravnika dveh okrajev, samca ka in si z ogromno črno ruto ob-in dobrotnika vse trpeče okolice.j risal nos. "Halo, doktor!" je izpregovo-i Polkovnik Sheraton ga je gle-ril polkovnik Sheraton. "Evo. dal skoro minuto, ne da bi bil našega mladega prijatelja, ki se,mogel najti besedo. Naposled je je vrnil s poti. Zdaj vam lahko j zagrmel: "Prekleto, gospod, po- povem, da je veliko upanja, da Cowlesova rodbina zmaga v zamotani pravni zadevi, ki je zad-i jasnite svoje besede, ali pa se jih boste kmalu kesali! Kaj mislite s tem?" Besno se je obrnil nji čas ogražala njen obstanek! 'k meni. "Tako mi Boga, gospod, Tako vsaj ne bomo izgubili sosedov in tujci se nam ne bodo mogli usesti na kraj, kamor ne spadajo. Gospoda, naj živi stara Virginija, taka, kakršna je bila na vse veke! Pridružite se nama, doktor! Vidite, gospod Cowles," je dodal, obračaje se k meni, "doktor Bond se je spotoma ustavil pri nas, da je pogledal k moji hčeri. Videti je, da se gospodična Grace danes dopol-o j dne ne počuti dobro — a vseka-ko ne more biti nič resnega, Polkovnik Sheraton me je kaj? Vsi smo se zopet obrnili, zakaj velika vrata obednice so se bila odprla. Vstopil je Harry j te besede morajo imeti samo en pomen, kolikor jaz uganem. — Vprašam vas, kaj se je zgodilo ? Kdo je kriv? Vi?" Stopil sem predenj in mu trdno pogledal v oči. "Ona me je tako obdolžila," sem počasi odvrnil. "Kaj! Kako?!" Obstal je kakor vkopan. "Ničesar vam ne mislim prikrivati, Ni mi treba, da bi očital dekletu laž. Pravim vam, napra- vimo poroko, pa hitro. Tako s® se snoči dogovorila z o0S™ no Grace." 9 Po teh besedah je star# kor tiger skočil name, ^ daje okoli sebe, kje bi do1 ko orožje. Zagledal jj nož s slonokoščenim držaj ^ cizeliranim rezilom, k1 na kaminu, kamor se® položil, ko sem bil zadnji Doktor Bond je skočil ffl ^ kovnika in tisti nož. ^ sem zgrabil polkovnika tona in ga krepko držal. i "pl' "Počakajte!" sem rekel čakajte! Dovolite, da se % ^ jasno pogovorimo o vse Potem uredimo to kak ^ ^ Sheratonovi mislite, da J ba." (Dalje sledi'' OGLAŠAJTE V VNO' "ENAKOHRA> zve. zmaga ta črni abolicionist Lincoln, bo ustrelil na ulici in mi bomo to slišali. Če zmaga Jug, bo ustrelil dvakrat tako naglo zaporedoma, kakor bo le mogel nabiti. In tako, gospod Cowles, če začujemo samo en strel, tedaj bo vojna — vojna, vam pravim." "A pojdite, pojdite," je naglo dodal. "Kaj vas puščam, da čakate! Od hčere sem izvedel, da ste se vrnili z dokaj uspešnega potovanja in da se vaše razmere menda popravljajo. Tega smo vsi veseli. Evo moje roke, gospod. Moja hči me je obvestila o svojem in vašem sklepu. Vaše ravnanje, gospod Cowles, je bilo ravnenje pravega moža in vzvišeno nad vsak očitek. Boljšega zeta si ne bi mogel želeti." Njegove besede, ki jih je govoril srečal med vrati. Bil je rdeč, oči je imel mrke in polne politike. "Ali imate kake nove vesti?" me je vprašal. "Ali ste kaj slišali iz ^ Sheraton. Leesburga ali Washingtona?" j "Semkaj pojdi, sinko!" je I "Doslej ne," sem odvrnil, "a v, vzkliknil njegov oče. "Pojdi k | nekaj urah je pričakovati novic nam! Nalij nam dečko, na uspeh iz Leesburga." in zdravje obeh naših rodbin. Če "Domenil sem se s poštarjem, jaz kaj vem, dokler, niste vi nič da nam takoj sporoči, če kaj manj srečni od mene samega!" je rekel Sheraton. "Ako1 Nič- ni kazalo, da bi bil doktor Bond srečen. "Harry," je rekel, "poglejte v mojo sedelno torbo — mislim, da sem pozabil v njej skrinjico z zdravniškimi pripravami." Mladi človek se je obrnil, a ker ni videl pametnega razloga za to naročilo, je med vrati obstal in se nato spet vrnil k nam. "Ali smem vprašati, kako se počuti gospodična Sheratonova, doktor?" sem vljudno izprego-voril. "Da, kako je z dekletom?" se je oglasil polkovnik Sheraton. "V tem trenutku bi morala biti med nami — v trenutku, kakršen je ta!" Doktor Bond je še vedno resno gledal na naju. Od mene se je obrnil k polkovniku Sherato-nu in nato spet k Harryju She-ratonu, kateremu je strogo ve- v popolni nevednosti tega, kar lel: "Ali me niste čuli? Pojdite se je zgodilo, so me neznosno spekle. "Polkovnik Sheraton," sem odvrnil, "za moža je v vsaki stvari samo ena pot, ki vodi naprej, in ta je ravna. Reči pa moram, da moje ravnanje nikakor ni bilo tako vzvišeno in da hči ni povedala vsega, kar bi bila morala povedati." Tako govoreč sva stopila v veliko obednico. Polkovnik me je z gostoljubnim namenom potegnil k polici; a preden sem se utegnil zahvaliti, so se odprla vrata. Na pragu sobe se je pokazala ven!" Mi trije smo ostali sami. Doktor Bond mi je rekel: "Jack, treba je, da govorim z vami, med štirimi očmi!" "Za kaj pa gre?" je vprašal polkovnik Sheraton. "Kakšna skrivnost je to? Zdi se mi, da i-mam pravico vedeti, kaj se godi. Ali je kaj hudega,"doktor? Ali je moje dekletce bolno?" "Da," je rekel zdravnik. "Kaj ji je?" "Pomoči potrebuje," je počasi rekel stari ščetinec. "Mar ji vi ne morete pomagati? Ali ni to vaš posel?" NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM ' ' ti i V trgovini Superior Home Supply? ® Superior Ave., Cleveland, O., dobite najbolj orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakov#^ grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za _ zanje trave, škarje za prirezavanje žive -me^e sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hiso vrt. Velika zaloga raznega semena. .^EX-BEA^' THE HANDLE THAT WONT BREAK, o RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE / SOLID ASH HANDLE- SUPERIOR HOME SUPPL' 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik > Ravnokar je izšla... DW i ill @ M č i Lično delo 11 HI | Za društvene prireditve, družabne sestan-" 9 ke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno iji lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. 1 # 5 1 £ II! E I i 9 i II! # trt i 2 Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 m i » i i i e i i i * 2 i i e ± NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk CANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo, z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio J velepomembna knjiga 1HE SLOVENES: A SOClM HISTORY" O o 8 spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. x je Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjef ^ rojena mladina, da se mladina seznafl1 zgodovino Slovencev. D O Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti« 6231 St. Clair Avenue [OcaoK