Glej, netopir! 3(1)  
 
24
Utrinki z raziskovalnih taborov – RTŠB Cerknica 2006 
OD CERKVE DO CERKVE, OD JAME DO JAME, NA PREŽI 
ZA NETOPIRJI  
 
 
Jana Mlakar 
 
 
Tudi letos, tokrat že sedemnajsto leto, 
je Društvo študentov biologije 
organiziralo Raziskovalni tabor 
študentov biologije, in sicer v Cerknici. 
Na taboru je bila pod mentorstvom 
Primoža Presetnika prisotna tudi 
skupina za netopirje. V skupini smo 
se zbrala štiri dekleta z zanimanjem 
za netopirje (Jana Mlakar, Inga 
Richert, Tanja Sunčič in Barbara 
Škrjanec).  
 
Tako kot se za zagrete netopirce 
spodobi, ko ne sme iti noben večer v 
nič, smo se že na dan pričetka tabora 
odpravili na večerni sprehod po 
Cerknici. Po nekaj korakih smo 
zaslišali prve cmokajoče 
eholokacijske klice netopirjev in med 
sprehodom še številne druge. Tako 
smo že prvi večer lahko občutili pestrost vrst na tem področju. Naslednje 
dopoldne smo se učili pravilnega ravnanja z opremo, saj smo kot je že v 
navadi, šivali mreže. Sledili so dopoldnevi in popoldnevi popisa netopirjev v 
cerkvenih zvonikih in podstrešjih, številnih prevoženih kilometrov, iskanja 
mežnarjev, plezanja in popisovanja predvsem malih podkovnjakov. Tekom 
tabora smo tako pregledali približno 50 cerkva in stavb v širši okolici 
Cerknice. Kot prvi dan smo tudi naslednje večere bili na terenu. Pogosto 
smo mrežili pred manjšimi in večjimi jamami, ob mlakah, potokih ter na robu 
gozda. Ulov je bil ponekod zelo bogat, saj smo v najuspešnejšem večeru 
ujeli 16 netopirjev. Na mreženjih smo se učili postavljanja mrež, pravilnega 
prijemanja netopirjev, reševanja iz mrež, določanja vrst, premagovanja 
strahu, ko si sam v gozdu, iskanja jam, orientacije, občasno tudi 
prepoznavanja drugih živali. Poleg večernih mreženj smo včasih šli tudi na 
večerne sprehode oz. vožnje z ultrazvočnimi detektorji v rokah. Spoznali pa 
smo tudi metodo transektov z avtomobilom.  
Blažen med ženami. (foto: N.N.)
 
Glej, netopir! 3(1) 
 
25 
Tekom tabora smo tako bodisi videli bodisi slišali 17 različnih vrst netopirjev, 
kar je največ od vseh taborov doslej. Videli oz slišali smo: malega 
podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), velikega podkovnjaka (R. 
ferrumequinum), navadnega netopirja (Myotis myotis), velikouhega netopirja 
(M. bechsteinii), resastega netopirja (M. nattereri), vejicatega netopirja (M. 
emarginatus), brkatega netopirja (M. mystacinus), obvodnega netopirja (M. 
daubentonii), malega netopirja (Pipistrellus pipistrellus), drobnega netopirja 
(P. pygmaeus), belorobega netopirja (P. kuhlii), savijevega netopirja 
(Hypsugo savii), poznega netopirja (Eptesicus serotinus), navadnega 
mračnika (Nyctalus noctula), širokouhega netopirja (Barbastella 
barbastellus), usnjebradega netopirja (Plecotus macrobularis) in dolgokrilega 
netopirja (Miniopterus schreibersii). 
 
Pripravljanje čolna in opreme za pregled Zelških jam. 
(foto: Primož Presetnik) 
 
Skupaj smo preživeli deset zanimivih “netopirskih” dni. Še teden dni po 
taboru se mi je sanjalo o porodniških kolonijah netopirjev v zvonikih in 
manjših skupinah netopirjev na obokih jam.