zzi. Mro. « umnim v petek 29. septembra mi Leto u. Isha|a vsak dmn popoldna, Izviemal ae dalja la praznike. Inseratl t do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 petit vrst 4 1 D 50 p, večjl Inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na) se priloži znam ka za odgovor. Upr*YniiUo „Slov. Naroda*' ln .Narodna tiskam«"* Kaaflova ulica ftt 9, prltUćno. — TeUIon at. 304. Uredalatva „Slov. Vai*da« Kaaftova a lio a at 9, L. nadatrople Telefon stav. 34. ■oplae eprelema !• podpisaua la ma dosta o Irankovane« --jpr ftokoplaov mm nm vrata. ~OT Posameine Stavilka: r Jugoslaviji navadne dfii 75 par, nedelia 1 C v Inozemstvu navadne dnl 1 Ot nedelje 1*25 O Poitnina platana w gotovini. „Slovsaski Narod11 valja v Ljubljani ln po paitli V Jugoslaviji: v ftnoaeiBeftva: celoletno naprej plaćan . D 120*— ceto!etao .,.,.. D T13^— polletno. ....... 60*— polletno ..,.*. , 1C8*— 3 mesečno......, 30*— 3 mesečno ■ . . • • . 54*— 1.......10— 1 ........1S-- Pri morebitnem povijanju se ima daljša naroČnlna doplaJatl. Novi naročniki naj poSljejo v prviČ naroČnino vedao ~CiF" P° nsJeasnid Na -amo pismena naroJiU bre?: poslatve denar jn s? ne morrtr.o ozirai?. Dr. Janko Hacin: naše stare kronske terjalue proti čehosIovaSkl. Po slomu avstro-ogrske monarhije so čehoslovaški finančni politiki, na čelu jim takratni finančni minister dr. Rašin, prvi spoznali, v kaki smeri se ima gibati valutna politika nasled-stvenih držav. Oni so prvi in lahko se reče, na najboljši način Izvršili nostiiikacijo bankovcev avstro - ogr-ske banke potom žigosanja in markiranja. Že takrat so razni špekulanti čutili, kje bo krona v bodoče največ vredna in ko je bila izdana naredba o žigosanju, je bilo pričakovati ne samo prenašanja bankovcev iz so-sedne Avstrije in Poljske, ampak tuđi raznih bančnih operacij, ki imajo finančno iste posledice kakor prena-sanje gotovine. Da prepreci take operacije, je čehoslovaška vlada izdala niz naredb, med njimi ono z dne 1. marca 1919., št. 167. Sb. z. a. n. Ta naredba odreja, da se imajo vsi stari kronski računi (tuđi hranil-ne vloge) oseb, ki stanujejo ali Imajo sedež v inostranstvu zaključiti s 26. februarjem 1919. in da se na te račune ne srne ničesar izplačati v žigosanih češkoslovaških kronah. To je bila odredba, ki jo je narekovala previdnost, ker se ni takrat še nič vedelo, kaj bodo napravile v vpra-šanju valute druge države in kaj bo v tem vprašanju odredila mirovna pogodba. Ali češkoslovaška vlada svoje gori navedene uredbe ni niti prekll-cala niti omejila, ko sta bila žigo-sanje in zamenjava bankovcev davno provedena i v sami Češkoslova-ški i v drugih nasledstvenih drža-vah, ko so bile že davno znane valutne odredbe mirovnih pogodb in tuđi odredbe, ki s° jih izdale v tem pogledu posamne nasledstvene države. Naši državljani in naši zavodi, kl so imeli ob času žigosanja bankovcev v Češkoslovaški naložen svoj denar v češkoslovaških zavodih, so prišli zbog tega v jako neugoden položaj: sedaj že četrto leto ne mo-rejo ganiti s svojim denarjem, ki ga imajo naloženega po jako nizkih ob-restih in deloma tuđi pri zavodih, katerih položaj ni baš pomirljiv. Njihov položaj je toliko težji, ker je med tem Češkoslovaška uvedla oddajo premoženja. kateri so podvržene po češkoslovaški zakonodaji tuđi vse naše terjatve proti Cehoslovakom in češkoslovaškim zavodom. Število prizadetih oseb je tem večje, ker z ozirom na gori navede- V Pragi, 23. septembra 1922. no odredbo, da se na stare kronske račune ne sme nič izplačati v žigosanih češkoslovaških kronah, tuđi dolžniki, pri katerih ni mogoče govoriti o »računih«, ne marajo izpol-niti svojih obvez v češkoslovaških kronah, češ da jim je to zabranjeno. Naše praško poslanstvo je zaradi te stvari brezštevilnokrat interveniralo pri češkoslovaški vladi ali brez uspeha. Da se uredi to vpraša-nje — poleg raznih drugih — je naša vlada poslala lanskega leta v Pra-go posebno komisijo, ki pa je dosegla le delni uspeh: uredila so se le nekatera vprašanja, d°čim se je re-šitev drugih morala odložiti na po-znejši čas. Pa še izvršitev onega, kar se je takrat doseglo, se je zavlače-valo skoro ćelo leto. Sele danes je češkoslovaška vlada obvestila naše praško poslanstvo, da je pristala na protokol z dne 2. novembra 1921. o plačanju vzajemnih terjatev med ju-goslovenskimi in čehoslovaškimi up-niki in dolžniki. S tem je protokol postal z današnjim dnem veljaven. Protokol definitivno rešava samo vprašanje, kako se imajo izplačati hranilne vloge naših državlja-nov in naših zavodov v Češkoslovaških hranilnicah in posojilnicah. To vprašanje je bilo jako kočljivo za to, ker so nekateri češkoslovaški zavodi - dolžniki danes faktično insol-ventni in ker so drugi utrpeli velike izgube na vrednostnih papirjih, ki so izdani na našem ©zemlju in so plačljivi v jugoslovenskih kronah, dočim morajo oni svoje vlacratelje izplačati v češkoslovaških kronah. Dose-gel se je kompromis, po katerem Imajo naši vlasratelji dobiti 50% svojih vlog izplačanih tak^j v češkoslovaških kronah, ostalih 50% pa v jugoslovenskih kronah. Vendar morajo naši vlasratelji prevzeti od češkoslovaških hranilnic za približno 3.000.000 naših vrednostnih oapirjev po kurzu 85.— jusrosiovenskih kron za 100.— K nominalne vrednoti. Vrednostni papirii, ki pridejo v po-štev, so v pogodbi taksativno nnšteti. Istotako so v pogodbi našteti zavodi, katerih se tiče kompromis, vendar postoji rn°jroČnost. da se protokol razteprne ttidi na vlasratelje in zavode, ki v njem nišo navedeni. Ha se izvrši ta transakcija, ho n?s*a vlada ustanovila centralen zavod, kateri bo sprejemal od sličnega če^ko-slovaškesra mesta denar, krpoval vrednostne papirje in oboje sporaz- umno razdeljeval našim vlagateljem. Vendar ta dogovur med našimi in češkoslovaškimi zastopniki postane pravoveljaven samo v slučaju, ako pristanejo nanj tuđi vsi naši in Češkoslovaški interesent je. Piscu je poznano, da so duslej nekateri naši zavodi na ta kompromis že pristali, drugi pa še ne. Kar se tiče drugih vzajemnih terjatev in dolf^ov, zastopniki obeh vlad nišo mogli priti do definiuvne-ga zaključka. DoČirn so i.aši /astop-niki zastopali formaHo reciprocite-to, po katerim bi s? pri nas C*e.*Ko-sl°vaškim državljanom inielo plaćati tako kakor našim v naših kronah, na^im pa na ĆešKoslovaškem tako kakor češkoslovaškim podanikom, so Ćehoslovaki zahtevali, da se naj vse terjatve in dol.orovi plača jo v češkoslovaških kronah, češ da bi bila izguba, ki bi jo pretrpeli Čehoslo-vaki prevelika, ako bi jim mi plaćali stare kronske dolsrove v naših kronah. Zastopniki obeh vlad so se kon-čno dogovorili, da se imajo vzajem-ne stare kronske terjatve, ki so eksi-stirale že 26. februarja 1919., med našimi in češkoslovaškimi podaniki, popisati in da se imajo pokajanja nadaljevati, ko bo popis izvršen v obeh državah. Glede bankovnih terjatev in dol-gov je bila na odločno insistiranje češkoslovaških zastopnikov sprejet princip, da se bodo pogajanja vršila v tem smislu, da se natf plačilo izvrši na podlagi češkoslovaške krone. S tem ni rečeno, da se bo za 100 starih kron prejelo, oziroma plaćalo 100 Kč. Mogoče je, da se bo plaćalo za 100 starih kron samo 50 Kč, ali je izražen princip, da bodo naši državljani plaćali češkim bankam svoje dol sove v isti valuti in po istem kurzu kakor jih bodo plaćali češki državljani našim bankam. Na ta princip je mogla naša delegacija pristati Sele, ko so nanj pristali nafvaž-nejši naši interesentje in ko je češkoslovaška vlada pristala, da se našim upnikom, ki imajo tekoče račune pri češkoslovaških bankah in pri fi-lijalah tujih bank na Ceškoslova-škem, more takoj izplačati 50% njihovih terjatev v češkoslovaških kronah. Českoslovaško ministrstvo fi-nanc (odbor II. A/4a) bo dovoljevalo izplačilo pod sledečimi pokoji: 1. ako erre za terjatev no teko-Čem računu, ki je eksistirala že 26. ; februar ja 1919.: 2. ako je upnik fizična ali pravna oseba, ki je imela 26. februarja 1019 svoje bivališče ali sedež na ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: V liplfffcf. (Slika iz sedanjosti Petrograđa.) V Piteru zima. Drhtim. Drv ni. Zvcčer so prišli, pogledali, konstatirali znake pesravice in me odpeljali v bolnico. Slekli so me, ostrteli lase, dali raztrgan plašč in spremili v epi-demični oddelek. V sobi mrzlo, vlažno, kurjeno ni vso zimo. Drv ni. Bolniki drhte, sto-kruo. Lezal sem v nezavesti štiri dni, pre^udil sem se. Kriza je minila. Gle-^niTi — na sosednji postelji mrlič. Primasa prezira na ustih, oči pol od-prte. Oni'sen pogled. Vprašam usmi-!'er«ke. na čem je umri. Hrana je sV a. krizo je prestal, organizem 7nbteva dobre hrane, mi je pa nl-mnrro. nri?el je zdravnik. Preiskal me ;e. Vev^mosti ni, samo opozarjam, še bo r«o^ra brana, ozdravite, če ne fiv^rnirn. Tri dnj mleko. samo mleko, rnv— V"? HVtV^^a, bel krnh, jajca v *-«'!^ r>--,,t^^| crni. Zdravnik Je odrcl. Prišla je služkinja z veliko 3. ako je dolžnik banka, ki ima svoj sedež v Češkoslovaški ali ban-čna filijala, ki se nahaja v Češkoslovaški; 4. ako se prošnja za dovoljenje izplačila adresira čcškoslovaškemu ministrstvu financ (odbor II. A/4a) v Praši potom Saveza novčanih zavoda v Zagrebu, ki potrui, da je imela dotična oseba dne 26. februar ja 1919. svoje bivališče, oziroma sedež na seJanjem našem državnem teritoriju. Pri obračunavanju 50 % je me-rodnjno stanje terjatve dne 1. aprila 1919. in je v prošnji navesti po!e£ sedrmjecra stanja natančno stanje 1. aprila 1019. Izplačilo se bo izvršilo na ta način, da se upnik zadol/i na posebne-n novem računu za prejeti znesek. Ta novi pasivni račun se bo obrestoval na isti n^čin, kakor se obrestuie aktivni rnčun v starih kron?h. Definitivni obračun se bo izvrsil, kadar se bo vpraSnnje definitivno resilo med obema vladama. V protokolu sicer ni rečeno izrceno, ali je vladala med zastopniki obeh vlad popoln* so^lasje v tem, da bodo pri definitivnom obračunu naši upniki dobili vsaj 5r»°3 svojih terjatev v češkoslovaških kronah in da je sedanjc plačilo 50°.o smatrati za definitivno, č$ tuđi se v knjigah provede kot provi* zorno. Glede ostalih tertetev In đolgnv se sploh ni mocrlo priti do nol^cne^t drusre»Kralj Konstantin se je snoč? odpovedp.1 prestoh«.« — Atene. 21. sevt. (Atenski Pres-biro.) Oficrelno objavljaio: Krnlj Konstantin je naslovil na grški narod proklamacijo tele vsebine: »Izpn!niujnj svečano obljubn. dano vsemu h^-rr^rremu nam''n ob svojem povratku 5. decembra 1920. na Grbico, ko sem prcvzel znova na .sebe kraljevske dolrnosti. sem tedaj iziavil in polo-?fl 5;^-cča^v1 pri.^c^o. da bom spoštoval dolazila ustave. Ta izjava je odgovar.hla veliki moli osebni želji, kakor tuđi ciljem Iielen^Vejja naroda in mcđnarodr.i sitnaciH OrUV. Na pnd^^i orarancii ustave sem storil vse. Var je bilo nogo'e in dovoljeno za obrambo narodnih inte-resov. V torkem trpRGr?Sn danes preživlia Gr§ka d^viva drevc kritične situacije. Toda OrSka, kakor žc v tolikih neprili-kah. bo tuđi sedaj kluibovala vsem ^e-z^odam in bo nadalicvala pot stolctne-ga si jaja in živlerra. Da si helenski narod irore ohrar:;.li svoje Interese, se ođ-povedujem kraljevski oblasti. Moj naistare?či sin Gjorgje naj izvr-šuje kraljevsko oblast! Slisim — zopet je'skoćila na posteljo, hodi po odeji, leze na glavo. Premaknil sem se — skočila je na tla. In zopet, zopet, brez konca. Po telesu pa leze. grize. Mislil sem, da znorim. Ne, nisem znorel. Mtičil sem se do jutra, zjutraj sem zaspal. Prebudil sem se. Na drugi strani sosed-mrlić. Desno roko je stisnil v Dest, obraz je strašen, izkrivljei!. Usta odprta. Na ustib prezir, pro-kletje. Umri je rtidi od lakote. Ni člo-veka, c?a bi pomasral. Prišla je služkinja z vedrom. Polila tla. Poteomila je cunjo sem — tja, grotovo. Vlažno. Od stropa kaplja, stene so mokre, tla mokra. Pri-nesla je kruh, vročo vodo. Poskusil sem, ne sre, a lačen sem »tra?no. Prišel Je sdravnik. »Doktor, kaj moram res od lakote umreti, kaj res v bolnici nimate hrane za težkobolne? Ne morem vendar jesti teea kruha.« — »Ne morem pomagati. Olavnl zdravnik je prošli — odklonili so. Nismo mi krivi.« Zdravnica je bila, plemenita *ena. Solze so ji stopile v oči, obrnila se je proč. Sklenil sem — konec Naj bo, da bi bilo le kmalu. OdreVam ne Kr?il;ev«W nhlarfi tfe se more ves helenski narod zb'ati 0V0S njco:a, da more z vse-ii sr-Utvi fn silirk mi in vsemi žrtvami izvršiti t&rko dc] Kar se mene tiče. b^m ?rrčfn. da w\\ dana prilika še enkrat dozi veri jtiimi n^ še Orške. Prlpravljon serp, da s© na £«}q vojske borim za državno Ffteraso. ho vlada in narod smatrala, da le to do-* movjni v korist. Konstantio m. p»l — Eeo?rad, TS. sept. Clzvirno.l Po privatnih poročilih. ki imajo na sebi vse znake verjevnosti in re^ri-*--nosti, je nn Or?ke»r: ^z^^i5^^l^3l rev9« hic?}a. Podrobnost! revolucije ?e nišo ponolnor"1?. znaTie. P^I^etkl revo-luciiona.rnctra sribanjn, ki je Hl > Ra-perjeno proti kralju Konstantinu In sedanji vbdi. so bili v SdIiithj, na otoku Mitilene. K?^5u \r\ cb Mari*"rl. Revolucijon^rno rn"b?nje je pre*i*i'o večji del voj?ke in mornarice. Tudl vcq o*+r\e 5lr\ff naroda se je p^la^ti-lo veliko nezadovoljstvo proti sed«-niernn re^iinu in kralju, ki ga •^*t-rain 7a c:la\*nec:a krivca strahovite katastrofe Or^ke v Mali Ariji. — Per?:rad, 29. ser>t. (Ir.viirno.) Revolucijonarno šibanje vojske hi mornarice se je naJDrcje p^i^elo v Solunu, dalje na otokih Mitllrne iu Kiosu. Polkovnik .Ton a ta, srb^Ti voditelj revnlucijonarnern pokreta, je izdal manifest na narod, v katerem zahteva v imenu revolucijonarcev Ne, re>IH so me. Zvečer je prlgk dama, Poljakinja, iz srare hise v 1J. roti. Prinesla je mleka, belegra kruha. Pojedel sem, postalo mi je prije tno. »Zvedela sem«, je govorila, - in sklenila cdtrsrati od zadnjega koščkn, da resim življenje. Sami nimamo, družina je velika, mož služi na It-leznici, enemu ne zadost'iie, pa bo že kako. Od lakote umreti pa ne pustimo.« — Resili so me. Mvrla plemenitim ljudem. Po petih tednih se« ozdravcl. Sel sem po Nevskem prospeirtu. Tam so restavracije, kaiežantani, mar slka, ples. komlsarji s prosti tu tkam J in kursanti kursov rdečegra komani-negra sestava v lakastih č^l]!h fe rdečih hlačah z znamenjem koxni«te^ ma na prslh. Tam je življenje, rado**, smehljafi, ljube*en, Šampanjec, mt^ zika, ples — to Je Nevski, tam se lopiri člove^ka pravičnost in en*ko-pravnost V bolnici pa je flma, lako* ta, uši. podcane, stoki. kriki, obqpf smrt Tu se ljudem odkrlva — poct^Q sicer, pa vendar ođlrriva -^ v^Blot skri\Tio«t borbe .za obatanek fibveloi; na zemljL Stran 2 •SLOVENSKI NAkillu Uh«; -9- septembra \-vij.. Stev. 221 JJfristop sedanje vlade in sestavo nove, kl bi lahko dobila moralno pod-poro pri zaveznikih, da rešijo Grškđ fc katastrofalne ga položaja- — Atene, 28. septembra. (Izvir.) Jfllnistrski svet se je takoj sestal na jgejo, ki je bila zelo viharna In burna. Ministrski svet je zaprosil ministra »otranjih zadev Iiarilaosa, da pre-Izame misijo do Venizelosa, katerega jbi naj skušal pregovoriti, da on oseb-fco vodi diplomatična pokajanja na IJodpči mirovni konferencL — Beograd, 28. sept (Izvirno.) jKveze med Beogradom In Atenaml £o zelo otežkočene in mestoma prelagane. Zato je naravno, da do danes jfjutraj ni prejelo tukajšnje srrško po-Blaništvo absolutno nikakega oficijel-fiega poročila o dogodklh na Grškem. ffudi zunanje ministrstvo ni prejelo pbvestil, edino notranjemu mlnlstr-fctvu je obniejnl komisar v GjevgJeH-£ javil o izgredlh In nemlrih na Gr-fkem« Tekom včerajšnjesa dopol-Bneva sa posetili zunanjo ministr-Stvo skoro vsi tnkajšnji diplomatski jrastopniki kakor tuđi grški poslanik piamandopulos, da se Informira o fcdložaju na Grškem, — London, 27. septembra*. (Reu-J»r.) Po poročilih iz Aten so na Gr-Ikem Izbmhnili resni revolucionarni fcemirf. Osebna varnost kralja Kon-stantina ni začasno osrožena. Upor-t&ti zahtevajo abdikacijo kralja. — Pariz, 28. septembra. (Izv.) JP6 atenskih poročilih je stavil Veni-ielos za svoj povratek na Grško po-jfoj, fta se mora kralj Konstantin po-Brtje oćpovedati prestohi. Po vsi dr-*avt so nastali nemiri, kl so se tuđi jFfcsSIriU med vojsko fn mornarico. Fo IzJaTi grfkesa ministra moraa-fipe sodaj ni mogoče nikakor ugoto-|hl kstorl će!! mornarica so ogtail fe rfedl In kralja zvestl ,-r- Atene. 2& septembra OrO GrSka T?*da je demisijonirala. Krali KoHstaMtin se je brani! abdikaciji, itearav Je to zahieval Venizela* — Atene, 27. septembra.. (Hav V*fc.) Zrakoplov, prihajajoč iz Mitf-fcn, je metal nad mestom proklama-fcije, v katerih javlja poveljnik druge maloazijske "divizije, polkovnik Jota tas, da sta ga vojska in mornarica fcooblastila, đa zahteva. abdikacllo gralja Konstanrfna, razpast parla-nenta, sestavo narodne obrambe In frisčenje fronte, Pričakovati je, da bo jpkorn. Fđn&va proglašeno obsedno ; — Beograd, 28. septembra. ttzv.T Do privatnih poročilih iz Aten so iporniki dosegli abdikacijo kralja £onstantina. Za grškega kralja Je od Ipomikov proglašen prestolonasled- lik GJorgje. V Solunu sa izbruhnlli fesn^ nemiri Boritelji na maloazijski jfphti 50 spoznali nekatere svoje po- $feljniks teriso jih brez usmiljenja — Pariz, 2B- tfept. (Tzv.) tAgrence navas« objavlja nekatere podrobnosti, Jtako je na Grškem bila pripravljena re--Volncija. Revolucionarno gibanje se je z ^tokov Mitilene In Kijosa. rnahoma razorilo po vsej GrškL Vojno brodovjc se fe gibanju pridružilo 26. t m. popoldne. T«ca dne je prlpluJo vojno brodovje £rad Atene oziroma v Larurm. Z nklop-nioe »Lemnos« so uporniki stavili gr-«ci vladi kratek ultimatum, da mora do fjotooči izvršiti abdikacijo kralja in po-jdati demisijo, Izvrliti mora vse v pro-Klawiacijl polkovnika Gonatasa izražene želje večine grškega naroda. —Atene, 27, sept (Izv.) Pan^s ob ^. avečer je bila zgodovinsko važna in burna seja ministrskeca sveta. Prisost-vovsU i© seji tuđi gcneraliaimus grSke »rmacje Papulus. Po seji je ministrski fcređstdnlk Triantafllakos kratko izjavil: ^Ksblnot }c demieljoijlra!«. General Pa-jnilos je prcvzel misijo, da vodi posa-»Mj* z revolucijonarnimi mornarji, voj-«3co in ostalimi upomikl^ U«peJtj pogajacj $• at objavljen* — Atene, ff% septembra* ftzvj Po JetlK*t^J seji mtntstrsktga svota, katvrtmu Je prtdscdoT«.! pam kralj KngtuMtin In kl a bH iklloan im brts£lčnf brzojava! oltj- : nmt rtisolucIii»rmT, Je g«i»ral Papulos ta-icti »drotoval v Lavrjon, kjer je začcl po-(H5A»ft z revnlucijonarji. Rtvolucijonaril • Ahtcvali: 1.) abdikacijo kralja Konstan-Mlna, kar se je pozneie izvršilo In 2.) imenovanje love vlade in narodie obrambe £o4 predstcUtvom v«nUel!itiCn«fa genc->*J» Kiderja. — AU«*» 23* 8*pt«mbra. (I»tJ Dvor |i bfl popolaoaia apatlCan napram dogod- K, ki Jih je povzročllo revolucionarno — Farte> 27. septembra. (Izv.) Listi sedaj oblavljajo obšlrna poročlla o revoluciji ua Grikem. Rcvolucljonarnemu giba-B]a s« }• prldrulfto tudl v«č e«n«ra1ov, tako renerala Kurfer In PUefras. V Lavrlon •o nalprejo prispele bojne ladje »Ptlpfs« In »Lemnosc ter devet torpedovk. MornarJI to pomatall Izkrcatl rtvolucljoaarno toI-tko, kl Je bila pripravljena, da koraka proti Atcnam. Na Intervencijo generala Pap«-losa so rcvolucijonarjl opustili ta korak, ko so dobili garancije, da se izpolollft nilh načelne 2ahteve, Zanlmivo Je, da «e tt*a revolucliontrneza gibanja nlso udeležcvali tamo venlzelistl, nllb pripadniki % .vojsti, ampak da so aktivno poaegll v revolucijo tuđi rojalistL — Atene, 27. septembra. (Izv.) Bivši mmiatrski predaeđnik Ounarls je dvtgnil oštro obtožbo proti zunanji politikl Angiije. Ounarls ugotavlia, da je Grška £e davno London opozorlla na pretečo nevarnost, da Je Gr&ka toda) UJavila, da ne more absolutno ni£ vefi voditi vojno v Mali Atili, da le potreben mtr, toda anfleiki zuaanji mi-ntster je Qrlko vedno tolažll, naj počaka !n nai se ne da premotiti. Odkritja Guna-riiova so vzbudila v diplomatifinih krogih aplošno senzacijo. Politične ossti. m AvdUence pri kralju. Iz Beograda javljajo: Včeraj 27. t. m. je Nj. Vel. kralj. Aleksander sprejel v avdijenci na-mestnika ministrskega predsednika ministra Marko T r i f k o v 1 ć a, dalje voj-nesa ministra generala V a si č a, ministra prosvete Svetozarja F r i b i č e v l-ć a In notranjega ministra Košta T i m o-tljevlća. V avdijenci je bil sprejet tuđi general Pe§ić, ki je poručal kralju o stanju na$e vojske. Zunanji mmlster dr. Ninčić je kralju poroial o zunar.je-politični situaciji. c^Dvorski »vet Kakor javljajo beogradski listi, so prejeli kneginja J e I e -n a, knee Arzen in princ Pavle poziv, da se skupno s kraljico Marijo vr-neio v Beograd. Vabilo je v a vezi i bo-dočim krunskim svetom, na katerem se ima razpravljati zadava kraljc\iča Ojorgja. ssa Hrratskl glas o sporaimpii. Pl-iofi o aktualnih naših notranje političnih vprašanjih, o možnostih vladn© krize in o brvatsko-srbskem sporazumu pile zagrebški »Obzor«: »Ključ situacije je v Beogradu in vw je ođ-visno od tega, ako je v Beogradu sporazum s Hrvati potreben in dobrodošel. Ako je, naj najprvo odstrantjo one, ki tect sporazuma nočejo. Nam §e »di, da je to vprašanje stopilo v akuten stadij in želeli bi da se reŠl v Inttresu Srbov io Hrvatov in države Mme.i e= »Dalmattask! Radlkal«. f. bido-btn počet će izlaziti u Šibeniku »Dalmatinski Radlkal«. List će privremeno izlaziti tri puta sedmično i to: utorkom, četvrtkom i subotom a imat će i polu-mjesečni prilog »Selo«. Naročitu brigu liit ćo posvećivati političkom, prosvjetnom; I ekonomskom stanju našega naroda, a u prvome rtdu sjevecne I sre4~ nje Dalmacije. = Kongres monarklsior v Mon»-IroTem. O tem kongresu, o katerem smo na kratko Že poročalf. podaja »Parlamentarische Korrespondenz« še nekatere zanimive podrobnosti. Kongres se je vršil od 15. do 18. septembra in navzočih je bilo 60 delegatov, in si-cer iz Bavarske, Pruslje, Rusije, Fran-cije, Avstrije, Ćeškoslovt!ke, Madžarske, Poljske, Portugalske in Jugoslavije. Kdo je na teuj kongresu zastopal Jugoslavije, se ne navaja. Na konsre-sn je bila Izvoljena mednarodna nion-arhijtična permanentna komisija, ki lm* skrbeti za propagando monarhl-stične ideje. Za predsednika te komisije je bil lzvoljen znani habsburški agent Kuno Hoyni£g z Dunaja. Kongres se je izrekel za vzpostavitev Wit-telsbachovcev na Bavarskcm, flohen-zollerncev v Prusijl, Romanovcev v Rusiji in MabsburZanov v Ceškoslovaški, Poljski, Madžarski !n Jugoslaviji. Ker se vzpostavitev rTabsburžanov na prc-stol ne da tako lahko izvesti, se je sprejela resolucija, da je treba ustanoviti »združene avstrijske države«, na katerih Čelu naj bi bil cesar Iz Habsburške rodovine. Za pretendenta, so proglasili Kariovega sina Otona za ka-terega so se brerpogojno izrekli rfcle-gatje iz Avstrije, Jugoslavije in Madžarske, dočim so Poljnki predlagan nadvojvodo Stefana, Cehoalovaki pa Maksa riohenberškejra. Končno so 9€ vsi zjediniH za Otona. — Z vso goto-voatjo se lahko sklepa, da so bili delegati na tem kongresu brez Izjeme arT-stokratt, k«terlm se cede sline po H-stih leplh Caslb, ko so na nemškem In avstrlj?kem dvoru vedrili !n oblačilL Da si žele te čaše nazaj, je umljivo, drugo vpra^anje pa je, ce bodo mogli ustavi!! pelčlci aristokratov na 1|u1k> tok In razvoj zgodovine. 525 Prvi sorjttskl rtd. Raska * kret k podelitvf reda liaglala ratluie vsa-kejra odlikovanca v bojo sa tocljalifltfčno domovino In kol*}i» m oenača sa simbol socfJalistfSne svetovae rtvoluclje. = Rusko-japontka konf«r«aca. »Kurler Poljak!« poroda, da Je obstala rusko-Japon-ska konfertnea na mrtvi točki. Sovjetska deiegacfia I« sahtevala gar^«r11o lojalnosti ▼ vpralanjii odnoSaiev reptirj^lke Dalinera Vzhoda k sovjetski RusHI. Oledo okiipacfle Sahalfna Japorska dele^acfa ne prlzrrav« kompetenec čau-6ur»ske konference, torej smatra ruska delezaclta da iaponska vlada noče dati nobene garancHe. Ruska delefa-clja Je bila primorana prekiniti konferenco, da dobi DofreJbuB Informacije od svoja .vlade, Dr. & Žlbert: GOSPODARSKA BODOČNOST SLOVENIJE. Vinski pridelkl igrajo v na§em na-rodnem gospodarstvu mnogo vcCja vlo-go kot si običajno mislimo. Globoki pomen ne leži le v dejstvu, da se peča z vinogradništvom ena tretjina slovenskih kmetov, ampak predvsem v tem, da se izda, da ne rečem izmeče, za vino in žganje ogromne vsote narodnega premoženja, ki gredo v milijarde kron. Zdi se, da se nahajajo Slovenci kot še rudi nekateri drugi narodi v začaranem krogu alkohola, ne da bi se dovolj za-vedali ubijajnčih njegovih posledic. Ne toliko moralno nam škoduje silovit kon.sum opojnih pijač kakor izrecno gospodarsko in zdravst\eno. Tu \efi naša rak-rana, to je slovenska bol!! Predso-dek, da spada vino k žlvljenskim po-trebŠČinam, te?l knt mrtra na vse na§e nehanje in dejanje. DoKler pa ne iz-trebimo s koreninpmi tesa pred«odka, toliko časa ne moremo postaviti na^e* mu narodnemu hngastvu trdnfjra temelja. Vso drugo je s^mo prcvara. Ogtrjmo si to stvar s čHto go^po-darskega stališča. Najmnnj ena petmj-stlna v*e slovenske površno j« posaj«-na s trto, najmsnj ena četrtira kmet* skih delovnih moiM se npor»blji nekaj ntetocrv v letu v g-ojenj© In pHdefo-▼mjo rlnt. najmanj vsaka dvajieta hf-la je gostiona, v«?Va deveta vino- ali žfanjatočnntra, |n1?r> rečeno 50 Htrov vina in 2 litra ftunja priđe letno kon-sumlranega na vsako osebo v Slnvonf-ji. l/guba na Ča«t, ireuba na Imetku, Izgubft na tĆrnvju pivcev! Posestnild \ir.r.gradov iEkupijo res v slučaju ćo-bro letine nekaj tisočakov či^tera df:hl-čka, toda ali bi ne mogli pritl do iste-ga dohodka, ako hi sadili ali aejnli na istero prostoru z nepregledno rnRnj^lm trudom in izdatki druge rastllne? Po-inam nskatere vinorodne krpje in vcm, da jd redko kaklen posestnik vinograda imovit leključno radi pridclanega vina. Rogati so le vinski prckupčcvalcl, kme-tje izjemoma. Koliko pa Je v ten krnjih rtvriih kočarjev, ki hodijo za obilno pijaco in slabo plačo na dnino k boga-tejlim! livo« vio v Avsfrijo in čelkoslo-ValVo prlnaša Mcer postmnlm vini^sr-jem ia vinskim prekupcem nekaj do-hodkov, za skupno narodno gospodarsko bilanco pa je brez pomena, ker uvozimo iz Avstrije najmnnj toliko vredne luksusne izdelke, a iz Češko piva. Tuđi če vzametno vinski izvoz kot pozitivno postavko našega naroJnesa gospodarstva, nimamo pričakovati to-zadevno v bodočnosti posebnih ugodnosti. ProtJalkoholno gibanje dobiva v obeh izvoznih državah solidnih tal, vrhu tega nam preti konkurenca priljubljenih ogrskih in italijanskih vin. Avstrijo sili končno tuđi kritično fl-■anČno slanje k čim manjčem iinnortu tujih alkoholnih pijač. Te činjenice naj hi dobro prcvdarili naši gospodarski krogi, da Jlb ne doleti nekega dno Iznenađenje. Ako pa ni izvoza, pofem je inogo-če dvoje: da se popije vino, narnenjctio za eksport, doma ter se prevali preteča gospodarska izguba od vlnič.irjev na druge stanove al1 da ga koniumirajo vlnogradnlki sami, Za skupno narodiio ekonomijo kot celoto je v sceno, izjjuba in slabe posledice eo v obeh siučtjih. Kaj je torej naravnejS« ]ko\ postofv n* likvidacija (zntanjšanie) vbiosradnt-jtvs tsr produkcije in krnsuma opojnih pijač spioh. Ccmu n?m je treha toliko gostiiniških bkalov pri tolik^nem pomanjkanju stnnovanj. S tem bi se primoralo nekaj tisoč ljudi poprljet! so ko-rlstnejlera pojla, vinski bratci bi imeli pa m»nj prlltke posedovatl po brznicah tn si zalivtti dolgočasje z vcCinoma krečenim vinom. Tako bi s$ ibiio dve muhi e en! mudarcem. Lepo število gospodarsko rajjaČJih clržav se je že otreslo te organi^ne bo-lerni ali je vsaj začelo energični boj % »korenlnjenlm predsodknm. Čemu si S« nadalje zakHvati oči pred glavnim lsrivc«m naše gospodarske mizerije? Kmttskerrra ljudstvu j© potrebna bol) kot vsaka druga podpora široka •konomska naobrazbu. Pomno*Htev Irnietijsklh \n gospodinjsklh Sol je zelo imiestna, iniiogo va^nejl« bf bila pa narom a ljudska predavanja, ▼ prvi vrsti v gospodarskih strokah. Dolžiiost tnerođajnih faktorje* je, da jfti organi-«!rajo ▼ č!m veČJem in uspeh obetajo-čem slogu. Tem potom pHdemo v do-rlednem časti tuđi Slovenci lahko do ljudskih univerz in s tem do splošne narodne prosvitiieno^tl. Izmed kmr^-Mh p^not je *e ome-Bltf n«?o lejino trrovfno in industrijo, kl tvoHte eden na??ni glavnih Izvornih produktov. V kak.^nf smerl se bo gibal \rvor neoh^eTane^a le^ft, je tetko pro-rokovatl. PrevH'Vih nd n^ni vseVakor vc •nremo staviti, preje že na eksport fabr"vfltov. Pokoji za motfrčen razvoj Industrije so dani v Slovencih le deloma. Z racionalno izrabo »belega premoga« (vodnih si!) bi se dalo elektrificirati vse naAo železniško omrežje in velik del industrijalnih podjetij. Vrhu tega imamo rujavesa premoga več kot dovolj. širokih dimenzij pa n:iša industrija najbrže ne bo mogla zavzeti, ker bi morala uvažati velik dcl surovin ter bi ražen tega le težko zdržala konku-renco tuje vrleindustrije. V tem slučaju bi bila prisiljena delati s cenenimi delavskimi si^ami, kar pa s socialnega stališča ne bi mogli odobravati. Solidno podlaso imajo v naši pokrajini pred vsem ona podjetja, ki se pečajo s pre-delavanjem kmetijskih produktov vseh vrst, s proizvajanjem stavbnera materijala, papirja ter nekaterih barvil In kemikalij. Točno sliko o tem vpraSanju naj nam podajo tehnični in trgovski strokovnjaki. fRon«o priii.) — 8 Odmata rstRU-'a l*i fzdclov^«^ drv. V pistrnl Inre»dart!ire FV. Arml^sl-re "b!is:i Zagreb?!, Jezuitski trs t-t. 4 se 5klene dne 5. oktobra t. 1. ob 11. uri dnp. e^rfktna ro-fodba »a sekante \n l?de!ovar>je drv v dr2. jcoidii na Kfkti jiifo«ipadno ntc — lir.c-ti «'.:.be pos!cdlje In bi vrelo slabo luč na ■ *£■■> planinsko d<>l/n--st glede reši:vc. Ut>-rlte »Planinski Vostnlk«: Ftan!nskl sn-'-wK ni (AljaŽ). Vse'ej ?rr.o utorili planin»W> do1fnr>«t In le več glede re*i!ne akcije. \tf hi a ni silšala klica n.i Tri^lavski stcnl V soboto »večer, amprik v nedello zvc5ct> V«hKr><5V« le pravtt v Aiiažev &nr\. kjt-r nev! oskrb* nik, n«va*en %r>n% obiti!hll, da Kre hkivt zash^entgo turista. Vfhka Ima itv!no v Yratih, mn. hnil svol siru, krr.v« in rvoo. V svojtvn ^aJiti Jo prencćUa, Ne mort Rd Mhirva'.l, da bi v Vratih vse DW*đU in Ha o p^n^^ \»odr!ke k!ic«t. Pa ča bi tvć| o»p- b'"* šte, oaftr^nta, ^e bi bil stnCaVraa najbolja &7r*k[ vodnik nevsnC, bi bila v^a reiUne ateeiia prepoBr.si- K»!tl v por.etJilMc fAutraj ob r>M IH. tir! je bila Vahl:a. fi6 U>t siera žetia. Jjnpot na mii>tu nssmCe. Vide* la !c vif-okn v Trte^^aki Jtenl od dalo« turista, kl J« kl kal nf. P^oč $ sUbotnim^ camoli^.lm ctesoui. PH tei priči pa se ude* re}o sknlo in s si'.aflm rr-potonj lete čez sto-nc\ vwes pa ne^?j jEmeift — ali ulo\*ek. ay nahrbrnik al! rc«o.- Popustila Je svojo živino tn v pcrsdei}€k rvečer priSla na Pnvje, lrt«r )t t torok s^uiraj m^nl vse to poveda-ia. Takoj wm Š#l v Mo^strano ijucUm po* Veltt, pn tvdi crro*nf5t'>m, m\ are?t»ai« Jv4 * v torak zv©čef p-^slid v Vrata froia dva sinova, ki sta V mrak« 3r!£ia do W!zu 50 Ijtrmkov na kraj na&reče, pa ponesrt^enca vsled rr.rnkn nfc-sta naila. V sredo pa sta dobila sled in na* 51a ponesreč^nca dva orožnika. V četrtek zvečer so ga prlpcljal! na Dov]o. To Vam zato erxjročim. da Vala napaina notica nd bi priSia v čcike In ncmSke liste in bi sv.m na nas padel, da srao mi zanemarili reSilno akcijo* Meni so nataoko znani ti krail, Lukn?a, na Trentar&kl strani od Lnknje titts tJrfei6Q^"*kfi steea na Triglav. In ča bi $e bflo t^i nft»w|dop!a sporočUo V Moj* Sfraruj aH meni, U bik) ic prepr>siiA. Pred* ^im Vam pitir.o dveh turistov C^mltek, s!l* kjir M dnik. pskrbnica Jernjeva in 5c eni gO5podična), iz katerega izprevUItc situacijo. Oče KitPT ml je povedul, da je bil stn gmanuel prKlen, Ml je nbiturl!ant. O5o mu k denar d.il za poto\tinie pre4 rrkMO* e«m v DalmacikJ, Desno in Hrvatsko. Ta akndcmik preje ni Imel namcha cbiskati Trlglr.v, ampak se vrnit; k svojim Ftaršem, Kdo sa Je za Triglav navduSil ni znano, Šel \e V n^jgrjem vremenu brez vodni* K a v tn'em n^znanem kra?u po nalnevar* nc'Setn poru. Ko ve se, ali nnd TrtKlavskd steno po tJikoimenovatil KnSTJevl POtl (Rundvi'op) Ali ]c lel od Krecaricc k Alia^ Icv. stolpu in po bovškem snegu na nn4-nevarneifco D^imliergovo pot zahodno PQ Trlgiavskem grebenu proti Lr.krii- Sme so to imcnnvntj predrzna Mamost, IJU Je ne* opremljen, ob slnbem vremenu? Visoka tu* rizika in mj odklanjamo odgovornost tA take nesreće. — Krr.sen I** Tričav! I>«iT>< Je bfio 4e« 2000 ttirlitov vrh Trlirtera, tll* dl v«Hko dnmailnov Iz DnvjcKA je bil;) gori, pa so fll roja pc> lepl po ti, đfi«! rn^n bel] Plcrati n«£o drupl turisti, ker f53cio po sketah ovec in so va»enl trorovta. Pa se n\ TM^rvdllo nobenft nearoče ražen pri tem r.Hjc* kiil«ne-glavsM scverni stenl! Cbonom vn^vi« pc?» navl'am svarilo: Naj bi no hodlli ttirtetl P<5 scverni «te«i, *rt*r trt nol^orih potov, li}cr se Je z^nđilo ?fc o^em nesreč. Čemu tfi bravure in etw4p»vHRatw«, kl me&cJo sUbo In« na «ato tartatlko. KormI so imeli prpj svojo »erstllncsbeeička od ttijrev. Kar so švicaril znmogli, zamorimo tuđi ml. — Jakob Al!a*. lupnlk, dnh. svetnlk, častnl član »Slovenskoga plan. društva«. čtev. 221 »S I (1 \7 N S K I N \ r <> H* dn-- ^ sr-nteinrra 1T?. vnn 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 28. septembra 1922. — O ljubljanskih občinsklh vo-Btrah. Kakor srno informirani prične rok za vlaganje kandidatskih list dne 10. oktobra in poteče dne 20. oktobra. Zdi se, da nima še nobena stranka sestavljenih kandidatnih list, ker ni lahko iztresti iz rokava 98 imen, ko-likor jih je treba za vsako kandidat-sko listo. Poleg tega pa so se sko-rai v vseh strankah pojavila neso-glasja, ki jih je treba sele premostiti. Najbolj je razbita socialno-demo-kratska stranka, kjer se bore med-seboj tri struje. Da preživlja demokratska stranka težko krizo, je znano, a tuđi klerikalci se dele v dve skupini, ki se borita za nadmoč v stranki. Kakor vse kaže, bodo z ozi-rom na položaj v Ljubljani v klerikalni stranki prišli na površje Gosar-jevcl, ker prevladuje med klerikalci mnenje, da bodo s tem pridobili — komuniste. Razdor med mladinsko skupino v demokratski stranki in so-mišljeniki dr. Ravniharja se je naj-več po krivdi iz Maribora tako po-Rlobll, da se zdi vsako izravnanje ne-soglasfj malodane izključeno. Zato je sedaj Se težko reci, koliko strank bo poseglo v volilno borbo in kate-ra skupina si bo priborila relativno večino. Ako nas vsa znamenja ne varalo, se snuje v Ljubljani nova grupacija, ki ima vse šanse za uspeh Jn ki bo zadovoljila tudl pretežno većino nnprednih volllcev. — Gonja se nadaljuje, Dr. Kukov-Čcvo glasilo »Tabor«, ki je včeraj ubl-ralo tako milo doneče strune ter bren-kalo za sporazum In spravo, se je da-nes znova razkoračib ter govori o psr-iidnosti, ker je naš list zabeležil deist-vo, da je finančna prokuratura kupila v Mariboru od Nemca Kokoschinegga tri hiSe za 6 milijonov kron. VpraŠamo, ali je to perfidija, ako smo Inplicite ugoto-vlll, da sta teh šest milijonov Izposlovala dr. Kukovec In minister Žerjav iz ame-riškega posojila za nakup stanovanjskih hiš, katerih dve je, kakor javlja »Straža«, že lani Kokoschinegg ponujal za poldrugi milijon kron, ali je perfidija. ako konstatiramo, da država z naku-pom teh hiš meče y čflslh najvočje sta-novanjske b*de 21 družin na cesto, ali je perfidija, ako se kritizira, da troši država milijonske novce za nakup pošlo- ; pij za mariborsko oblast, o kateri danes | vspričo faktičnega političnega položaja še nihče ne ve, ako se bo ustanovila, a to v času, ko se nahajajo naši uradniki zbog svojega slabega gmotnega položaja v najskrajnejši bedi? V isti sapi, ko narn »Tabor« očita perfidnost, pa imenuje naše postopanje tuđi otročje — kako sta ta pojma zdruŽIjiva, je pozabil povedati — pisoč: »Bolj otročje kakor s tako pi-savo se ni mogel »Slovenski Narod« spustiti v boj proti interesom naše sever-ne pokrajine. — Seveda v naivni nadi, da bi se morda vendarle 5e preprečila ! ustanovitev mariborske oblasti. Ker »Na i rodova« lanska »vprašalna akcijac ni nič zalegla, ne bo tudl njegova sedanja, nad-vse otročja pisava glede hiŠ.t Čujte, čujte! Gospodje imajo očividno slab spo-min. Da ga osvežlmo, ugotavljamo, da so isti gospodje, ki pišejo tako obla-stno, nas še začetkoma tega leta prosili, zaklinjali in rotili, da naj »Slovenski Narod« ne nadaljuje započete ankete o mariborski oblasti, ker so vedeli, da se je večina tako na Kranjskem kakor na Šta-?erskem izrekla z vso odločnostjo proti razdelitvi Slovenije v dve oblasti. Ali paj vam navedemo Se druge podrobnosti, kako ste se takrat tresli pred akcijo, ki je grozila uničitl vaše »visoko leteCe upe«? — Parnffc »Ljubljana«. V ponede-Ijek popoldne so v Beogradu na slove-stn način spustili v vodo popolnoma renoviran parnfk" »Ljubljana«. Svečanost je priredil brodarski sindikaf, Ladjt je popoldne napravila poskušnjo vrtnjo po Don a vi do Novega Sada in — Smrtna kosa* V Ljubljani Je umrlu 57 let stara ga. Marija S1 o v n i k roj. Kremžar. — V Smartnem pri Lltijl je umrla ge. Ant. S e 1 e k e r hčerka-edinka Harinka, stara 17 let. Blag jima spo-min! — Ltfcinmrskl kongres v SuboHcf. V poned^ick fe bil otvorjen v Palicu pri Su-T otfei koBsrt* iuroiloveiisklh lekarnarjev. Kongresu je prtdsedoval lekarnar Slavko Zh?jw^ri»tB« fz Znsrreba. Kongresa se Je i-.d?1ežilo okroe 200 lekarmarjev. Sklenflo s« j« osnnvatl apotekarsko komoro s sede-i"m t Beorradu. Vzporcdno s kongresom !e h^« otvoriena Izložba apotekarskih ke-r";-7*vh rroirvodor. Razstavllaicl so veči-n^ma 1eVarm»rTI iz Vojvodine In Hrvatske. — Pozvh dr. Pere Magdtfa. V nede-!:o popodne so v Varaždinu pokopali bfv-?f?9 p«dpn;d*rdnfk« hrvatske«« sabnra dr. Pera Mpsdlća. Pogrebi se !• ucfeleSlia v-Vki ?nwr>*f~i lUfđf. Ob poko'niVovcm rrr>hu «r> jrovoriH zastopnlki mesta Varaž-<"ir». >irvat^Vr^a ?r>kn1a In njepovih sta-pov-lrih tnv«rf*ev. PnlltiČei rovor Je fmei rrnf. dr. Albert Pi»ra!a. Značilno je, da Je poVoinlk v oporoki odredit, da ta ga nal PpkopIJ* v sokolskem kro)Ur — Začetek pouka na voinl akademiji. Letos na novo spreietl gojenci nal se Javijo v upravi vojne akademije v Beogradu 30. septembra t I — Držana podpora za umetnlikl kongres. Minlstrstvo prosvete Je dovolilo kredit v iznosu 12.000 dinarjev kot podporo za prlreditev kongresa jugoslovenskih umetnikov, ki se topot vrit kakor znano v Zagrebu. — V mlnlstrstra i« agrarno reformo v računskem odseku le imenovan za šefa Peter Milojković, bivši pomoćnik delegata ministrstva financ v Ljubljani. — Prenos prahu Jugoslovenskih umetnikov. Kakor poročalo hrvatski listi prepe-ljejo prlhodnji mesec iz Prage zemeljske ostanke spomladl tamkaj nagloma umrlega sllkarja Vlaha Bukovca v rodni kraj Cavtat v Dalmaci i. Z vojaškega pokopali§Ća v Solunu pa prah pesnika Millutina UoJIĆa. — 2rtev uradnUko redukcije. »Vreme« poroča, da je skočil na proel Ueograd-Top-člder pod vlak blvll uradnlk N. Todnrović. Todorovli, kl Je bll nedavno odpuSčen Iz službe in so bile vse njegove prošnje spre-tl ga zop«t na shifbo brezuspoino, je postaj irtev redukcije uradnUtva. — Lvtoinja totina ca lelod In ježiće, se je tudl povaod izredno dobro obnesla In kmetje bf*dc» ta sad spravili v tovarnah (usnjarnah) in pri trgovcih v lepe stotako. Želod J!m bo rriSel prav rudi doma kot priljubljena pića sa prašiče. — Pazite na strnpeoe jrob«! Letos Je obHo gob In l)udje vsoh slojev iz mesta |n vaši jih hodijo vse križem nabirat, ka ter e potem cilvajo svele alt pa Uh postile ra zimo. AH pri sabiranju Je treba paziti da se ne zagrabi kaka — strupena! Zlasti $o Strup+ne tako?vtiie «miilnlce» — rudoče Klave z bellml pikam!. V Pralak pri Mav-cicah je pretekle dnl zaiilll stari kmet An-drej Kalan v mleku kuhane »muSnice« za imičevanje muh namen »blalio )% aekdo s*M M. 1 ni. n poti lc r31elwelsore ctste čez skla-dlSče Krnnjske »tavbinske družbe na pot v Rožno dolino. Polove se pri Pnnu Jera-ju, Emonska cesta U. 2, Ljubljana. — Gospodična, kl ie vrela pri Zalazn!-kn ob pol 4. uri 27. t m. zelen svilen def-nlk se poziva, da fft takoi Istotam rrne, ker je poznana. — Sokolsko druitvo v Boštanfu ob Savi, napravi v nedeljo, dne 1. oktobra peš-Izlet na Studenec, kjer priredi ob pol 3. uri popoldne javno telovadbo^ — Vstop prost. GIcsBeni uestnih. ~ — V konoartu. kl ga priredi ga. Derta de Pap-stockert dne 2. oktobra v dvorani Filharmonije se bodo Izvajali med drugim tuđi dosedaj pri nas še neznani dvospevi. Sodelujoči so učenci ge Papove. Vstopnlce se dobijo v plsarni Glasbene Matice. — Pevsko društvo »Slavec«. Prihodnja pevska vaja za moSki zbor je v petek 29. t. m. ob 8. ivečer. Za ženski zbor prihodnja vaja Je v ponedeljek 2. oktobra ob pol 8. zvečer. Pridite vsi In točno! SPORTNl TEDEN SLOVENIJE. __ S. K. Primorje rmagalec v Inhkl at- fetIM po huđl borbi * Ilirllo. Včeraj popol-dne so se nadaijevale lahkoatletilr.c prire-ditve do zaključka- Boj, ki se je bil med kluM. i« bil ljut, borba napna do skraino-sii. \sl tekmo\a]ni klubi so postavili v boj najbiljfe moči. Zmtealo Je Primorje s 70 točkami. 2. Ilirija 68 točk. 3. Jadrsn 87 točk. Kakor se toroi razvidi, RC je bil naj-hulM boj med Ulrljo in Primorjem in je prva zaostala samo » dve to^ii. Rezultati so bili sledeči: Pelhoja bi 3D00 m: 1. Skrajnar (Pr.) 16 ; 45» Z. Dafin II. (I'r.)f 3. Saksida (Pr.). Tek 10.000 m: 1. Cuk (Jadr.) 37 : 10, J. Praunsets 3S : «1 (Jj. 3. Jamnik (J); Zanotič )c diskv^Hflclrjifi. p e t o b • j : 1. Vidiwg«r (Ilir.) 1.^.1, 2. Perpar (Pr.) 127.65, 3. Penefi flilir.) 105.15, 4. Bončina (ladr.) 79.95, VodlSek (II.) 51.15 točk. Vldmaier Je pri teku na 1000 m inpet postavfl nov iu2oslov«n&ki rekord ▼ 2 : 35 : 1. — Postava moStri ra reprcrentarN Čno tekmo rrjod Pnfjsko in JtiR;nsi«vIjo. Poljska: Loth II., Ointel. Pryc, Styzen, Clkowskl, Synowicz, Danz, Pcyman, Ku. chnr, Oarbien, Szeperllng:. Jujrnslavijp.: Vrdjuka, Perderber, Sifer, Vragovič, Ru-pec, Pa^kvan, Klnert, Pw§ka, Vinek, Šo-jat in Zinaja. -^ Šport. Zagreb. 27, ^ept Građanski : Krajnik 17:01 (3:0). Katastro-falen poraz Krajišnika, ki je v drugem polčasu popolnoma odpovedal. — Rmskl akad«mlkl HubDanske tnrivvr- a*, kl bi si radi ustanovili Ustno menzo, prl-red« v to svrho v nedeljo, i. ektebra dve prircditvl In sicer v veliki dvorani »Nar. doma« I. ples v IeioŠnJi sezoni, dalje v areni na vrtu »Nar. doma« pa zabavni večer ruskega značaja ped vodstvom mojstra Putjate. Ker je si. občinstvo dosedaj vedno kazalo veliko zanimanje za ruske prireditve in ker znaSa vstopnina za obe prireditvl skupaj le 10 D., prosimo slav. občinstvo, da se teh zabav v največjem Stevilu udeleži, saJ morebiti priđe dan, ko borno I ml potre-borali nlih pomnč. Posebno opozarjamo na to Primorce in KoroŠce, kateri najbolje raz-nmcio prefftiane brate Ruse, Komite za oskrbo ruskih dfjaknv. — Društvo državnih pl«ST*!?kih oradni-kor «a Slovenije priredi v soboto, dne 30. t. m. ob 8. rvečer v aop*'lnlSkih prostorih pri Mraku na Pim*ki cesti tamrsečni društveni sestanek. Na tem sestanku bo poro-čal društveni delejrat T>ri O. Z. o nacrtu nove službene prasrma'ike in o spreminje-valnih predloeih. ki Jih je stevilo 'društvo. P. n. IJnbllnnskl član! se nujno pozlvajo, da se teea dni?tvencj:a sestanka v čim naj-ve^jem Stevilu udHeXe. r-fdse"dstvo. — ćeskosfnvenskf Oboe ▼ LJnbila-nl pordd^ v sobotu ?n. t. m. ve velkć dvornne Narodniho domu » posvlcen-skoti rAhnvnm (?eqrnf»nieV Zač^tcV o 20. Iiodlne. Vstupn6 dohrovolne. Hudba. — Tance — Atrakcc. Narodni kroje vitany. Zibnvni odbor Cs. .0_______________ Borzna porodila. — Zagreb, 28. septembra. (IzvJ Za-kljntck. Devize: Crrih 12.11, 12.31, Pariz 4.94, 5.02, London 285.ft>, 291.60, Berlin 3.75, 4,05, DunaJ 0.OS5, 0.09, Praja 200.70. 204.70, Trst 275.75, 280.75. Newyork 65-—, 66.—, Budimpešta 2.45. 2M. Valute: dolarii 64.50. —.—, lire 270.—. 280.—> čelke kronc 194.A 202.—, timt šterllnei 281.—, 2^9.—. — Curili. 28. gepterrhra. Današnja pred-borza: Zatrreb 1.8C Herlin 0.31, DunaJ 0 0075. BudimptJta 0.215, Pra«a 16.65, Ml-lan 72.W, London »58. Parta 40.65, New-york 5.36. — Trut 27. nttrtembra. Boograd 33.10. Praga 72.75. London 103.60, Newyork 23.40. — Praga, 27. septembra. Beograd 44.50. Milan 138.25, London 142.50, Pariz 247.—. Curih 605.—, Newyork ?2.25. — Berlin, 27. septembra. Beoera'd 19gO.-^ Milan 7075.—. London 7300.—, Pra-ga 4P9&— Cnrlh «1.00a—. Newyork 1655.—% T0DI 8TCHLTANOV PRESTOL V NCVARNOSTL — London, 27. sept. (Wvlff.) Dopfs-niV: »Daily Chr.c poroča \t. Carigrada, da Je sultan vsled odstopa svojih ministrov popolnoma potrt. Kemal namerava Imenovati za zastopnika aniorske vlade v Carigradu nacionalista velikega vezlrja. IzbraJ bo skortj gotovo tftmid bega. Velika verjetnost je, da Irgubl sultan vtled svoje nak1on?enosf< »ntantl prestol, Ce zmagajo v Carigr? ^riTricncI Angore. Najbolj EanesUiva U kaodatura princa Selima. POVRATEK MINISTRSKEOA PRED-SfZOMKA PAŠICA. — Pariz, 28. sept. (!zv.) Miiilstrskl predsednik Nikola Pašić ie snoči z ori-©ntexpre?oin odpotoval v Beozrsd. Na lyonskeni kolodvoru so se od ministr-skega pred«cdnika poslovili mini^ter pravde dr. Laza Markovič, poslr.nik Spalajk(Aić, delegat pri glavni reparn-cijski komisiji Mate Bošković in ostalo osobje našega pariškesa poslanstva. PRED VLADNO KRIZO. DAVIDOV1Ć ALI PAŠIČ? — PRED SPREMEMBO REŽIMA? — Beograd, 28. septembra, ffzv.) Vaš dopisnik je imel priliko, da se je z avtoritativno in vplivno oseho delj časa podrobno razs:o\'arjal o no-tranje-političnih zaplctljajih. Splošno željno pričakujejo povratka ministr-ske.tju predsednika Pasića, ki fe ima po najnovejših poročillh iz Pariza vrniti v Beograd jutri ali v petek. V političncm in parlarientarncm divljenju se nnpovcdujcjo po povratku mi-nistrskeira predsednika va^nl politični dogr#dki in velike spremembe. Pa se rn?:J?io!itičnih za* dev za mesec oktrber skllcari sesta-nek jjlavnesa odbora, parlamentnr-rera kluba in načclnlkov okrožnih orrsnf7^cij demokratske franke.- V političnih In parlamentarnih krngrih smatraio dve rnn^nn^t'. ^?» ^o ra7-lairl položaj: !. <*e M hi\ krr!? r>\\i-IJenfa, da Je nsrnifen trerntek rrlčctf z h?^tver*?nf ?zmen^nif v na?em no-tr8f»?e-r»o?Uičnem 7«v1^n?u, tedsj hi dobi! LKtba D^vidovlč rntrdst za šestero nove T^?^e: 2. ** h\ se tk>-Vtsrolo. ria zn r^!t3v ve!!k!>! notrcn.?^-po!if?£n!r' prcb'**^ov $*$ r*i pr!*r!r*t*^??i ?f»s. b! hfla n^^trrksrn«! pro^^rd-k?i Pf ?!<5u povc^^o^n r^lo^"^. cin izvede reVorstrr.kc^o k^^'netn f-i zame-nla nekatore osebno?t!. Splo^no na-jrla^ajo. da nameravajo radikalci s tem parirati vse akcife demokrat-sVera kbiba in demokratorn zadati srlavni ndarec. NARODNA !?^>rirA JF OPKT.O-%NILA KREDIT- VOJNEMU .MINISTRU. — Beograd, 2S. septembra. (Izv.) Narodna banka ni ugodila zahtevi vlade, da je otvori kredit v zneskn 100 miliionov dinarjev za vojsko. Ta sklep upravnejra odbora Narodne banke je izzval v finančnih in trcov-skih krojili splošno zadovoljstvo. Narodna banka stremi 7a stabilizacijo dinarja, načelno odkbnja kredite, s katerimi bi se le posbbšalc državne finance In s knterim! bi se le povečala Inflacija papirnatoga de-narja. Upravni odbor Narodne banke je imel včeraj dcpoldne sejo, ki so ji prisostvoval! minister vojne in mornarice general V a š i ć, minister financ dr. K u m a n u d i, minister saobraćaja Andrija St a n i ć in minister za socijalno politiko dr. Žcr-j a v. Ministra .eeneral Vašić in Sta-nić sta odboru poročala o potrebi kredita v znesku 100 milijonov dinarjev za nabavo hrane in tehnlčne-2a materijala za vojsko kakor tuđi ta nabavo čelezniške^a materijala. Minister dr. Zerjav je poročal o potrebi kredita nabavljalnim in aprovi-7aci]skim zadmjram glede akcije prehrane pasivnih krajev. Minister financ pa je poročal o dohodklM In izdatkih za proračunsko leto 1022. Po končanih referatih so se ministri odstranili, na kar je upravni odbor detajlno do 13.30 razpravija! o vladinih kreditnih predloprih. Odobren je hl! kredit 70 mlilforjov dlnarfev rn prehrano pasivnih krajev. Upravni odbor pa je odklonll kredit 100 mHl-lonoT dlnarjev za vojsko, navajajoč razloge gospodarsko-finančnega značaja. URADMSKA SLUŽBENA PRAGMATIKA. — Beograd, 2«. sept. (Tzv.) Sekcija »akonodajnega odbora za rešitev uradniškcfa vpraStnja je vCtraj imela tretjo sejo. Nadalje vala je rižpravo o zakonu jrtede uradni?5ke službfnr pragmatike. Seji je prisostvoval tuđi minister Marko Trifković. Po kratkih razpravah !^o bili sprejeti nekateri členi zakona. Da se spraviio v soRlasje členi 7, 20. 24, 25 In 31 ie bil izvoljcn tričlanski odbor, ki ga vorijo poslanec Relsner, Dl* v a c in Vaso Hetrovii Ko ta odbor izvrši svoje Jelo, se bo razprava o urad» niski pra^maf.ki naialjevaia. — Ccocrtd, 28. sept. Uzv.) Trićlan-5ki odbor je včeraj imel sejo, na kateri je razpravl-al vprasanje uradniških kate-gorij. Razdvojena so mišljenja glede de-litve uradnikov v posamne skupine. Vla-clni predlog pozna pri »zvaničnlcih« (uradnikih) dve skupini, pa rudi »slažite-ljc« deli na več vrst SPORAZUM Z ITALIJO. — Beograd. 2S. septembra. (Izv.^ Oficijelna izjava ministrstva zuna-njih dcl veli, da so bile vesti, zađe-vajoOe razgovor med dr. Ninčićcm in Tosiijem glede sporazuma z Itali-jo netočne. Sporazum postane defini-tiven Sele, Ko bo odobren od obeh vkul. (Točno t?ko lenkor smo pisali! G!cj naš včcrajšnji članck »Italija Ifl ml.« —Uredništvo.) — Pentrati, 2*. sept. (Izv.) PrtJ sejo ininistrskejra svem. je b\\:\ včeral kr!?TCrer.ca zuranicza ministra dr. Nin« Čtia z minhtroma dr. Krsteljem in Pri^ bičevićem. Zunanjl minisrer dr. Ninčlć je ministru presvete in ministru ver rx>-ro:al o svojih zadnjih razsovorih t' Fchanzcrjcm In Tostijcm v Žcncvi. Po zatrdilu dr. Nin^iča je snorazuni Z TtalU jo 5koraj dcrPhivcn. Roseno je v prvi vrsti vpra§an?c lmcnnvan].i učiteTJev na ita'iJ2ns»!h marjšin^kih *olah v Dalma-clj;. Po ir;avl zunan««^ fnt^'stra ima ita« Iu?n.ska vlada v zadrsV! rcvtrn'ni conl i?tc praTico, kakor naia v .ItiiTjskl Bo« rečljli. Knnčnl tekst ^p^rax"rnH !)o pr>cK pisan v Rimu. Za nas podnice st>oraziut|. rimski poslanik Antor.Ijcvić. SPP.EJEM \OVIN\njf*V PRI * ZUNANJEM MSMST^u. — Teo^rad, 25. sept. (Izv.) Knkot' običajno, sprcjTie prihodnjc dni znnanjj minister dr. Nin^ič zastopnikc tiska. Poda jim zelo obširno poročil^ o vsch na> novejSih zunaniepolitijnih do^odkih. Ob* enem zimanji minister utemc'.H đoseda* lije ncvtraino stalisće Jugoslavije v ori-entskem vprašanju. AMERIKA SOGLASA Z ZAVEZNIKI GLEDE ORIENTA. — London, 21. sept. (Izv.) Po po-ročHih iz \Vashinctor,a je državni tajnik Hughes izjavi1,, da ameriška vlaJa sntr'asa z zavezniškimi predloži anreorski vladi o mirovni konierenci. Tuđi Amcrn ka zaljeva svobodo morskih ožin in za-«, Sčito narodnih manišin v Mali Aziji. RUSKA NOTA NAŠI VLADI GLEDE BLIŽNJEGA VZIIODA.. — Beograd. 2S. sept. (Izv.) Zunnnjl minister dr. Ninčić je. včeraj prejel \z Moskve spomenico zastopnika ruskega zunanjecra komisarja Karahanova. Spo-« menica je datirana: Moskva, 26. sept. iq veli med drugim: Vlada sovjetske ruske republike ob^ raca vso pozornost na kritični položaj; ki je nastal na bližnjem Vzbodu. Opo-zarja dalje na dejstvo, da ne ena zannđ* nih držav ni storila prin^ern;h korrJvov za odstranitev ncvarnostl, kl b! lahko pote^nila tudl mnoge * nezainteresirano države v vojni vrtinec. Položaj je tak, da je nujno potreben miroljuben vpliv, s katerim naj bi se lokalizirali vojni d->-godki in obvarovala Evropa od naJalj-nega prelivanja krvi. V reSitvl tec:a vprašanja smatra ruska vlada za glavno točko, da so tur?Vo* mu narodu prizna pravica do obnovo po-pofne suverenitete v Carljrradu In oaA morsklmi ožirami. Zapadne zaveznišktj države so 35a-vzele intransigentno stalisče. in Velika Britanija je proti temu« di'se Turčiji po-vrne turiko ozem^je in da so vrncjd morsko ožine, kf r Anglij«i h^Ce da morske ožine pod pretvezo svobode prclio-da služilo le vtlestlam. Svnhnrio mnr-skih oiln Je potrobna to državam okoil Crnoga morja. Rusija In Turčija sta it leta 19^0 sklenili pogodba, po kateri pri-znava Turčija svobodo morskih ožin za trgov^ke ladje. Ta pogodba bo potrjrnd s pogodbo vseh držav okoli Črnega mox^. i ja. Vfflda sovjeteke Ru9»je je primorami na!f>d!očnejše protestirati, da so si zspa-dno države prilaščufejo pravice Rusije in z njo zvezanih republlk. Rusija. Ukra* jina in Oeorglja zavzcmajo poleg TurčK je edinole mesto onih držav, kl so inte* reslrane na ureditvi vprasania morgldli ožin. Spomenica dalje navala vafne 7.z&* dovinske momente. Iz katerih skuša sovjetska vlada posebno nazlaSatl veliki irt* ; teres Rusije na ureditvi vpraSanja Dar* danel in Bospora. Rusija zahteva. rla se pozovejo na orientsko mirovno konfe-renco vse države Črncga morja, t. j. Rusija- Ukrajina, Georglja, Dolgarska io Romunska. Glavni urednik: \ , RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik; 1 Valentin Kopitar, Stran 4. •SLOVENSKI NARO P« dn* 29. septembra 1922. Stov. 221 V tr&inmitl bolesti naznairfaro, đa nti )• dane« I omđa moja ljubljena edlnka I DARINKA w tttftttfi 17 let. I Pogreb je 28. septembra cb 5, uri popoldna. I ŠotartM pri Utlji, dne 27. septembra 1922. I Antoni|a &6Uk*r. I Bfw poMtaMBi dbvctfnkb Ttižhitn srcem naznjamo žalostno vest, da je iMlt iskrenoljubljena mati, sestra in teta, gospa Mafija SlovDik ro|. War raj popoldnj? ob pol 5. po kratki bolesni v starosti let mirno izdihnila. Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutrf v petek ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Rebri st. 15 K $v. KriftK V AfnMJasH, 28. septembra 1922. ZalDjaft rtđ&Ine: Slona. Left, PHtt datnarihiaM proizvod, samo na vagon« pH Hfc R. FOBUPOHER I DRUG, BAKAR. — DOBAVA TDĆS1A »■Ijitti P6l»empoher Talafa« *r. 14 S^^^^ v &*% ■ B »9 l\ W b mm zsv jmulatit flfl ftfteor, 3—7 m dolita«, II—24 mm mtf&l« tofeaJlae, taji Cao vago* kranjskih puta] vsako BMlbd Seatfaaikl prmaogovnlk A A AND. JAKIL, Ermelk Dolenjiko. .". ■■■ SKLADISCE *il lokal v aredfaH mesta a« ište £l takol- Iteafoalo rgaovirdsje U a« Izvršilo na lastae stroiks. Ponudbe na upr. a lov. Ma rod a pod „Sfcladiiće — Ll«bl|ana SS23", $t 757—22, •iMsU ncHacIJI fekav 1a država* zaravfHtt© ¥ Tepoli&tft. flfc pftMft»i**o teto 1922/1923, t j. do dne 30. j«nf]a 1923. ae faapistge po naredbi zdravstvenegfa odseka za Slovtnijo v Ljub-Jftafei z dne 28. avgnsta 1922, št. 9451, in na podstavi zakona in pravilnika o državi lem računovodstvu pismena oiertalna licitacija na dan 30. septembra 1922. tm dobaviš W mesa vseli vrst (goveje, svinjsko, telečje, ovčje) meso, ditfbl^av, to je p!u5, jeter, ledvic, možganov, vampov; 2.) Svinjska mast (salo); 3.) kraha (belega in črnega, žemetj): 4.) mlevskih kdelkov vseh vrst: plenfčnt, koruzne, ajdove tocflce, pšeničnega zdroba, koruznega zdroba, ječmeaove kaše, pro-sehe kaše itd; 5.) mleka, jajee, masla; 6.) poljskih pridelkov: krompirja, sefja, repe, sadja; 7.) bukovih brv; 8.) s#na, ovsa za državno zdravftišče aa bolne na pljučih V Topolščici. Popis potrebnih kolffin omenjenega blaga, nadalje pogoji ae dobavo blaga so razvidne v apraviteljski pisarrri. Poaudbe, opremljena s kolkom za 20 dinarjev se norajo iz-lo&ti v zapečatenem aavitku z zunanjo oznako: ,Ponudba za dobavo .......po razpisu z dne 32. septembra 1922 št 757-22, 2Ci dan 30. septembra 1922 ponudnika...... Ponudbe norajo izročiti neposredno ponudniki ali njih poob-teščenci na dan licitacije in sicer med 10. in 11. uro v roke pred-sednika dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v beseđi najmanj 90 čak po otvorit« dotičnt ponudbe. Ponudnik mora močiti predsednikn dražbene komisije izpri-čevalo o dražiteijski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtnika zbornica, in potrdilo davčnega nrtdt, da je pLačal davak za tekoče trimesečje. Ziasti se opo»er}a}o Kdtanti, da norajo aa dan Hdtadje podpisati izjavo, da poatiajo pogoje nabave m da pristajajo dražiti po njih. Onim Iidtantonb W pridejo am dan lidtadje po U. uri, nt feo dovoljeno vstopin' v sobo, kjer se bo vršila liciUcija. Irhm ztrafilišče a bolu u pljiflk i lončići dne 20. septembra 1922. Sedlar, tapetalk 1b leraeaar iSče pr im crne službe, Nastop Ukoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. S115 Gospod ali dijah eventualno tuđi gospodična se sprejmt na stanovanje in hrano. Kje, pove upr. Slov. Naroda. SI04 Trlje dljakl se sprejmejo na stanovanje tu hraao. Klavir »a razpoltfo. Naalov pove upf. Slov. Narod«. SI 11 liče se oshrbnlh 21 poMBtvo na deželi. Prikladna alu-tba. ** v pokojenca. Naslov pove upr. Slov. Naroda. Slit M stani« s \m ter vso oskrbo pri boljSi rodbini Ponudbe pod .Dijak 8108* na upravo Slov. Naroda. 81 S ^Ibsolventinja praiktfa konserv^atorlja ima ie nekaj ur prostih ia klavir. Ponudbe pod .Konservatorij 8100" na upr. Slov. Nar. Prešano seno dobro, suho, zrteno, se proda v poljub-ni množini po 11 kron kg. M.klk\ hotel .Južni kolodvor*. 81C1 Kupim dobro ohramjefeo fledsHćko kukala. Ponudile na naslov: Z. ROVAN, agrarna direkcija. Gosp >ska ulica 15-i. 8114 Soba x dobro hrano za 2 4'jaka ali 7 gospoda ali za 1 sottajtovaica se odđa s I. oktobrom. Naslov pove uprava SI. Naroda. 8112 pšiTiiiflii lepih, skoro n«Tfhf eeno na predaj. Nasl*v pove upr. Slov. Naroda. .*095 mlin sa tri točaje. ProlinsJta vas it. 5, p. Štors pri Celju. S109 ! Vri dobro ohra»|enlli od 500 1 naprej odda A. TRAUN, LJub-j na, Bieiwfis3va ce^ta 30. 8117 i JUtu »eseoio sobo mebl. Ponudbe do 10, oktobra pod .Rcsnico-ljubna $102" na upravo Slov. Naroda. Sirarne, mlekarne katerc izdelujejo nolnonnasten sir, esaen-tals :i, naj poSljejo ponudbe na Aloma Companv, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni itg 3./L pod i fr<> „Cntoatalavkl »IH«. 9107 Proda se ganela nekaj tisoč kvadr. autrov velika, t Že navoženo opeko (cea. 45 tisoč komadov) tako da se lahko takoj zHda. Priaierno za industrijska podjetja in stanovanjske hiae. Cent po dogovoru. Naslov In pojasnila daje anončsa dralb« Atoma Contpanyt Ljnbljana, Kosigrasat trg 3-1. Ženitna ponudba! 36 lat star etrictrotaaaik, iz^bnian, poMStntk, bi lelll poznanstva v svrko lenitve z gospodtCno od 17—3f let z neka) premoftnm, Katera bi imela veeelje do elektr. trgovina. Reflaktlia se sasio ma rasaa poaudb« in po mo-gočnoati s sliko, katara s* fć «i^y>o beaedo vrne. Ctnjene ponudbe pod .Bodočnoet $116* ma oprave Slo-m. Naroda. 8116 Proda se nova hrastova apalnloa z marmarjem in ogledalom. Poizve se na Poljanski cesti S5. 8120 Želim vzetl majhno posestvo v najasti v celjskem okraiu. Maks šanaer, p^sta Doberna pri Celju. 8123 Uradnica iščm mesefno sobo. Nask>v pove urrava Slov. Naroda. 8119 Druiabnlk t 100 0*0 do 060 000 dinarji se liče za lesno trgovino. Ima na| nekaj znanosti v tej stroki in bodi tuđi voljan delatl. Ponudbe pod .Dober uspeh 8004" na upr. S!ov. Narod«. «094 Vila v Ljubljani 1922 2grajena. za eno event. 2 rodbini se proda. Naslov pove uprava SJoven. Naroda. 809*i Spretnoga manufaktorista za takojlnji nastop ilĆe tvrdka A. *. E. Skaherne. Picdstavi se naj osebno v pisarni tvrdke. 8098 Proda se stroj zm Infičenje ječmena in prosa btrzhiben, skoraj nov. Naslov povri kaki parni čagi. Ponudoe pod »Praktikant v Knjigovodstvu 8u70« na upr lov. Naroda. 8070 po najnižji ceni: proi. kado, ješ- prenj In druge deželne pridelke. Modevlt ^irc, EranJ. 8063 Imam 40 1 pristaega domaieis melinovcG Gena kg B 120-—• Haalov pove uprava Sloven. ■Japoda. S03:> Ešče se slavbenl ri«ir, zmožen tuđi stroj>*fsja za gradnjo £e!pin!ce Knin—Pribudlć, s ■edežem v Kninu. Ponudbe s sprićevaU in zehtevo plače poslati na Primorsko Grad;evno DruJtvo gradn;a pruge Knin Pribudić. Knin, Dalmacija. 8081 večje Jtevilo pletenih ko^ar ter velikih blagovrvh kovčegov (V/arenkoffe;). — Istotam se prodajo 4 omare. VpraŠati: Mestni trg 19-1. 8092 Halo I Čiteltel Preprrčajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otrolkih vozičkov, novih modelov \n fnevrnarke po ceni. „TRIBUNA" tovarna dvokoles in otrošk h vo^ič^ov, Ljubljana, Ksrlovska ces'a št. 4. trgovina Stari trg 28. Sprejemajo st tu dl popravila *a v polno popravo. Zefezna sa tbrambo ksji§ se ksp^. Kje, pove uprava Slovenskega Niroda. 8060 wB9 Ss> WS9 TH&4&9 ^^0 m ^? Ssa> za fjoiđao laduatrljo, goi?9 daratvo, apokara«, ogl^ni-ka, gradbeaa Ia indos tri jalna podjetia dobavlja Ul irnit70 u sasttraCajae 1d lim-BgK potrebe laoaj^, Za*r&, tei)*n, Subitka, — LJUBLJANA, Soteska 6 1. — Hdobi se POVSOD GLAVNA A& aV«^ ZALOGA F. ŠIBENIK-LJUBU ANA na periferiji mesta se odda boljSe hu sol:dnemu gospodu. Našlo/ po.e t:nr. S ov. Naroda. 804* Državni ursM Išče de!.i v pocoldanskin urah proti zmerni nagradi. Ponudre pod »Uradnik 8065" na ucravo Slov. Naioda. 8065 SklsdlžtS sposobno za deielne pndeike tra'i i o. Ponuda pod ,5k fldište 7957" na upravu Slovenskog Naro-.J.a. 7'.ie>7 ili kratki klavir (sair.o \* marka) u.«, min '.i najam. Oj. pon-jde pod .Pi?i ino 7956« na upravu Slavensko5 Naroda. dubro vpeljan po vsej Sloveniji, a^i!en, se takoj sprejrr.e. Nas'ov pove uprava ^iov. Naioda. f-020 Đve 0uspodtčni ali gos^cd s« 8pre:meta na stanovar.je In hrano s 1. oktobrom. Naslov pove uprava Siov. Naroda. .CC42 Odđa se čeđi2a soba dvema gospodoma. Tria^ka cesta 43-11 de^r.o. £"17 veSča r-emike steuografije, strojenfsja, nem§kega, deloma slovensitega j^zilca, i§če službe. Ponudbe pod „KoTvsnon-dentin-a 8087" r.a upr. Slov. Naroda. r'rodam več vagonov suhega, lepega, sladkega, prešanega franko vagon Ljubljana K 10-20 za I kg. Vzorec se poiije. 8082 z ve?letno trgovsko prakso, vtića do-ven&kega^ neraškeo.?, italljarukega jezika, stroiepisja, iffe službe. Pcno^be rod .Tržačanka 8088* na upravo Slov. Naroda. * 8088 Bdor potrobute siaaovasfo fn fma nek?i đenarja na razpo'.ago 2a zidanje stanovanja v podstrešju, naj vpraša za naslov pri upravi Slovensk. Naroda. 8t>63 Rt pod Tivolijem se u^<3r.o proda. Vpra« Jati pri taeiniku Iv. rr^dhu, VrhovČeva ulica 9/1. 8075 pnevninilko y$eh vrst in dru^e potre^lrre Ima vsdno v idlogi F. FlQ?lasčič Iijabliiaiia. modni M£k!tf ▼«« pOireb^SL-ie za fevil e in krofače fiiils^iii1^ pri: Llabljaaa, B^esini tr% 19. • II1 Si i m & i Stukaturni, alabastrski in loin-ljeni mavec Mit\ i Hy a Bi 1 iButn'na In tisk »Narodne tiskarne«.